Rokovniaška koča. Poljski spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. »Tega mu pa nisem povedal, kakšen medved je to in kje je; kaj bi pa tudi angel razumel o lovu?« On pa pravi: »Naj se zgodi po tvoji voljil Le ostani še in pojdi nad medveda.« In se je dvignll na perutnicah in od!etel skozi streho. »Še vprašati ga nisem utegnil, kako mu je ime, ali ^erafin, ali Kerubin, ali kako drugače, in pa se zahvaliti se mu nispm moge!. Zletel je ven skozi slreho, da je kar zamrgolelo. Bog je pa vendar od'očil drugače, kakor sva ^e bi!a zmenila z ange^om. kaj.i ubil sem tistega medveda, ko sem ma^o okreval po tisti krogli,' in na svatbi sem bil ln še zdaj iivim in mogooe, da bom še živel leto ali dve.« ^Bo'j čudne prikazni Samek ni imel, samo neko3 se je srečal ?. monihom pod Hinčevimi jezeri. A ta prikazen mu ni rekia nič.e?ar; samo raimogrede mu je s 3veliljko posvetila v obraz in šla dalje. »Človek bi bil rekel, da ne hodi, ampak plava, samo z nogami jc migal pod kuto. Brado jn imol do pasa in o'i. kakor bi bi!e z belino prevlecene. Šil;asta kapa je pomigala mpnibu na gUivi na vsak korak. Rdečo, lepo svetiljko je no?il v roki. Videl sem ga 111 tja doli k Popradskomu. Kma'u nato je bi'a povodonj na Vabu in v Ružomberku so utonili tri;e ljudje in en pes.« V tisti rokovnjaški koči je nekoč poSiva^o petero ljuJi, ki so biM v KoDerpadih ood Gavranom u'<radM dva vola in koštruna. Bil je tam Mihael Kaminski od Belega Dunajca, kateri je oelo v cenkev v Porcmini hodil s krivcem za pasom; bi'1 je tam Klimek Zarucki iz Zubsuhega, fant gladkega in skoro dekliško nežnega ob;ičja in posebno vesč v ropanju: bil je tam Jasjek Vala z Valove gore, ki je znal preskcx:iti p'ot, ki ]e bil iako visok kot on sam, znamenit p^esalec in tat; bi'a je tam Zoška Monarna, vdova po Kubi Pitonju. in Joahim Topor Jasica z Grobega, njen stric, kakih osemdeset let star dedec, a še krepak in drzen in neprekosljiv volovski tat; imenovali so ga Gacka (netopir), ker je mnojo hodil po noči. Ti so prive7ali vo!a k sleni, jima gobce zave7aii s cu- njami, da bi ne tuiila, napravili ogenj in zak'ali koštruna, da bi se pokrepčali. Jed je pripravljala Zoška, a Kaminski  tega ni čakal, ampak je surovo meso reza! z no-sem. ga po-  tresal s soi.o in kar tako tlečii v usta. Ko je^bil pogo!tnil kos, je negnil sleklenico z žganjem in pi! tako, da je bi'o prazne pol druge steklenice predno si je bil utcšil g^ad. Tako je »kubal v sebi«. Videti mu pa ni bi!o kar ni3, kajti je bil zdrav in močan. Ko je bi'o ireso kubano in so se bili vsi najedli, so po^egli okrog ognja in si zežgali pipe, Zo^ka prav tako kot drugi. Malokdo je znal izpuščati take kolobare dima kot ona. Zvezde ?o ?e prihaja'le na nebo in svelTe noter skozi špranje v strehi. Bil je topel večer v juniju. sem od gora je popibaval veterrek in Tumel po drevju tako veselo, kakor bi bil vcsel lastnih kril in leta. Joabim, aii Jobim Topor Jasica Garek, je ležal blizu ogn;a, ker s« ie rj;d grel tudi v topli noPi. Držal so ,je &e stare šege, kajti na vratu .je no^i' ?e vedio n\7 kamenr:kov in ko?(ric na g^a^i pa visoko. ši^ja^^o (vr\io ku"mo. orilo z vrsto majhnih školjk. Glavo je imcl podobno glavi čuka z velikimi, ven štrlecimi očrai, in d.olgi zalisci so mu obdajali glavo v velikih kodrih. Spomin.al se je mnogo starib stvari in še od mladih nog se je sporainjal loka v koči na steni, s katerim so svoj Łas njegovi predniki hodili na lov. Do poznih let je znal tako ročno metati sekiro, da je odsekal vejo, katero je botel. V tej umetnosti mu je bil enak samo rajnki Zgornji Košla. Starši so mu zapustili nekaj posestva, njiv in živine, ki se je pas'a po'eti po Vaksmundski hali, jeseni pa po zasekah okrog Toporovih jezerc; on je imetj^ razširil, a je napravil to neumnost, da je vse razdal otrokom. ko so odrasfi. in olroci, namesto da bi bili skrbeli zsnj, kakor so ob^jubiH, so ga pognaM od hiše. Zato se je potcpal in največ družil z razbojniki, kajti čeprav je bil star in ni bil več bogve kako močan, se je lahko kosa1 z mladci y hoji in tudi v teku, razven tega pa je imel pcnebno izkuSenost v krsji. ki si jo je bil pridobil od mladih nog vse svoje dolgo živVenje. »Še osemnajst let nisem bil star«, je pripovedoval, »ko spm že utekel k njim, tako me je vieklo. Škola sp mi je zdp^o posedati doma. kadar sem s'i?a!, da grc kdo ropat — Bog nas va-ruj! Pri Goseničjih ribnikib je bil pastir Jan Birrož, s tem spm ?e1 prvikrat. Ta nikdar nt vzei s sabn orovia. ampak samo grravo paMco, a kadar jo je zavibtc — bcj! prijatpiji — trkrat ie vse'ej odl?te'o oi njpga npkaj gordarčkov. Ni ga bilo hetmana, kot jo bi1 on . . . On je bii rrvi> ki sem z n.;im hodi1 r°Pat- Že do^o je . . .« Tisti vecer je bil Joliira Gacek s!abe volje. »Ofrooi so me zapodi'i, pnnori se vlačim okrog. Gafpk (nefopir) mi rravi'o'<. je pripovedo^al. »Impi spm štirL brpTP in ppt sinnv, tri'o orro^i sn umrli. ?ost jih pa še živi, ena hči in sinovi. Vnukov in pravnukov imam pol kopc, če ne več. Haj! Od kraja so skrbeli zame, dobro se mi je godilo, h kateremu sem prišel, tam sem sedel. Kar sem poželel, so mi dali. Hej, še ne čez dve leti pa se je vse izpremenilo — pognali so me. Ko so biii še m'adi, sem sodil o njih, da ne bo prida iz njih. Za nič niso bili, niti za lov, niti za krajo, samo za njivo in za konje, drevje so sekali In seno kosili. Nič prijetnega jim ni bilo mari. Mislil sem, da bo vsaj iz enega kaj na tem svetu. Hej! Bog nas varuj! Vsi so šli na po'je — kmetje. Berači so postali. Sejejo, orJejo, vlačijo — da bi bili »hlopi«, še mis'iti ni. Pognali so me. >Fej te bodi«, pravijo, »ti stari razbojnik. rokovnjač! Ej! Ko bi jaz ne bil kradel, bi vsi skupaj ne imeli za konje In krave, diagci! Dosti opank sem ponosil v vašo korist in vec kot dvaiset let spm za vas presedpl v jeri. In ko'iko iem jih dobil s pa'ico na Luptovu, na Oravi, na Spiži, v Novem Trgu — več kot tiaoč. Danes bi nir ne bilo vašpga. ko bi mpne ne bilo. Ce'o s Hrvaškega in iz Bo^np spm nosil denar. Če mi pride na misel, bom še njim junce izpeljal iz hteva. Naj le g'edajo! Miško, ali je še kaj žganja?« Kaminski mu je pomoHI steklenico in je pil. Pljunil je, si usta obrisal z rokavom: »Dobro je! Še daj!« In je zopet pil. Odtrgal je od ust in godrnjal: »Naj pazijo, otroci! Jutri tgodaj je junčok že lahko tu! Huj!« In je pil. Obraz mu jp zardel, velike. izbuljpnp o^i poleg krivpga nosa so ap /aiskrilp. ozke, dolge, v kotih doli viseče ustnioe so se pricele tresti. »Hej. ^inčki, gruntarji! Toplo vam je! Baba posteljo greje! Haj!« V glavi se mu je pričelo mešati. »Hej, Luščikova Bleskotca, Jozek in Stašek, to sta vam bila drugačna fanta . . . Ta dva sta postavila to rokovnjaško kočo . . . To sta bila »hlopa« . . . LušrikovaBleskotca . . . Nekoc sta ne dalec od Kokave napravila tak žar, da je objel vse nebo . . . Haj!« »Luščikova Bleskotca! Hej! Ko bi vsaj enega mogel poslati k sinovom gruntarjem . . . Baba posteljO greje... Bogme . . . Kako bi se posvetilo.« Nag'o se je dvignil z ležišča. »Grpm.« »Kam?« so vprašali tovariši. >V Grobo.« »Zakaj?« »Pri otrokih bom prenocil. Zdravi ostanite, dragi moji!« Prpdno so se ozrli je žp odšel. Zahresčalo jp grmovje za koro. zašumela jp trava —. Izginil je v gozdu. Kaminski in Vala spe. G!uha noč je bila. Zoška Mooarna. ki je leža'a polpg Zaruckega. kajti on jp imel rpbra kol iz jpkla, ga je drpgnPa in rpkla: »KHmek, poglpj! Zarja je na npbu, ali kaj? Saj se še ne svita. Voz stoji še visoko na npbu.« Klimpk poglpda in pravi: >2ari sel Nekje goril« In je zopet zaspal. A Zo«ka MtK-arna je vidpla skozi strpšne šperovce, kako jp ?ar raslpl in zalil nebo z grozno rdpčieo, da so zvezde ugasale. »Garpk sp jp spomnil Luščikovih Blpskotcev. Nekje v bližini gori.« Drugpga dnp. ko je bPo že s^ptlo, ap je iMibapl Kaminski baš pritoževal, da mu je Gacek zvefer izpil žganje, ko se je med vrati rokovnjaške koče pojavil Gacek. Zdelo se je, kakor bi se mu bila vzravnala upognjena pleča in ir oči mu je žarelo. »Ali ste videli?« je vprašal zasopljen, a s povzdignjenim glasom. >Pozdravljpn, kum. Kaj naj bi bili videli?« »Pri otrokih sem prenočil. Ali ste videli?« »Kako bi mog!i videti odtod?« Marini pa je srce v prsih vztrepetalo ob misli, ki ji Je šinila v glavo. »Žar?« jp vprašala. Stari Gacek pa je zmagoslavno pokimal in odgovori]: »Zar!« Potpm pa je pristavil: »Dva gospodarja, dva sina sta šla.« Nastal jp mo'k v rokovnjaški koči, Mibal Kaminski, ki se jp rpdkokpdaj čudil, pa je široko odprl oči. »Zažgali ste?« »Haj! Stopil sem k Andrpju, potrkam na okno. »Kdo jp?« — Jaz, oče! — »Pojditp k vragu!« — Stopim k Jašku, kpr je takoj zravpn . . . »Kdo jp?« — Jaz, oče! — »Pojditp k vragu! Pojdite k Andipju!« — Tam se že bil. — »Pa pojdilp k vragu!« — Daljp nispm sel. Zganje mi ]e še vpdno rojilo po glavi. Fj, sem pomis!il, nikamor np pojdpm. niti k Stašku. niti b Kuhi. niti k Jabimku. niti k Marini. kar pri vas ostanpm! Pacaka;te. grunlarji! In takrat sta mi zapVsala v er-avi I.ušrikova B'pskotrta. rajnki Jo7pk. katprpga so v Miku'ašu obesili na kljuko, in rainki Sta?ek. Hpj! Pozna'a sta me. npumnpža. vidva starpjša sinka. ko spm vaju klical! . . . Pa spm vzel gobo, kresilo — in zažgal. Kako se je posvetilo v tpnW« (Dalje prihodnjič.)