CENA 700 din - Leto XLI - št. 61
Kranj, petek 12. avgusta 1988
\SyfSJ)) <^<J s?J tv loJ J ^JJ&illjrJLAo
GLASILO
SOCIALISTlCNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA ZA
GORENJSKO
KJE DOBITI DENAR ZA SOCIALNE
POMOĆI?                                  stran 2
stran 4
GORENJSKEMU MUZEJU »KOPRIVA« ZA KOSTNICO
stran 6
SEJMISO POVSOD OGLEDALO RAZVITOSTIIN SPOSOBNOSTI    /
stran 10 »PONOĆI JE PARKIRIŠČE
SMETIŠČE IN STRANIŠČE«
ljubljanska banka'
Temeljna banka Gorenjske I Jarani                          I
Zamuiene turistične oriložnosti
U                                                  1
Kadar govorimo o razvoju in možnostih našega turističnega gospodarstva radi pou-darjamo, da imamo toliko naravnih lepot in posebnosti kot le malokatera dežela. Imamo čudovite hribe in gore, jezera, morje, zdravi-lišča, kulturne zanimivosti in spomenike. Imamo pa tuđi svojo zgodovino, tradicije in navade.
Turistična društva po naših letoviških sre-diščih, pa tuđi po manjših krajih in vaseh, so kot del svoje dejavnosti prevzela naše tuđi oživljanje nekdanjih običajev. Z veliko vne-me, čeprav pogosto z zelo skromnimi sred-stvi, so začela pripravljati turistično etnografske prireditve. Dobro poznamo sedaj že kar tradicionalne kmečke ohceti, pa bohinjski kravji bal, blejsko noč, kranjsko noč, pa po-kljuški pozdrav s planin in še bi lahko našte-vali. Toda prireditve po naših turističnih sre-diščih, predvsem na Bledu in v Bohinju, še zdaleč nišo vse kar se zanimivega dogaja te dni na Gorenjskem. Če se spomnimo samo pastirskega dneva, dneva koscev in grabljic, oglarskega dneva... in še podobnih prireditev, lahko zagotovo rečemo, da imajo turisti, ki te dni počitnikujejo na našem koncu, marsikaj videti. Pa vendar mnogočesa od tega ne vidi-jo. Turistične agencije in vodiči jih raje odpe-
Ijejo v Dubrovnik, kraške jame, srbske samostane, Benetke... Resnično prikupne prireditve v naših krajih pa obiskujejo domaćini, Ljubljančani in naključni obiskovalci, ki morda po nasvetu kmeta s turistične kmetije zaidejo na takšne prireditve. Seveda potem tam vneto pritiskajo na sprožilce fotoapara-tov in v druščini domačinov zaplešejo na veselici, ki ponavadi spretnija takšne prireditve. Številni gostje po naših hotelih pa, naveli-čani dolgočasnega življenja v mestih poseda-jo po okolici hotelov, se sprehajajo in zaman iščejo razvedrila. Kako lahko bi jih povabili na dan koscev in grabljic, na oglarski dan, na ovčarski bal! Pa ni nikogar, ki bi jim za prireditve povedal, jim naročil avtobus, jih pope-ljal v naše vaši. Turistična društva bi zaslužila nekaj denarja za svoje delo in ureditev kraja, nekaj malega bi prav gotovo lahko zaslužili tuđi vodiči, ki bi goste na prireditev pripeljali, hotelirji pa zaslužka od takšenga izleta svojih gostov gotovo ne bi imeli veliko. Imeli pa bi zadovoljne goste, ki so na svojih počitnicah doživeli nekaj zanimviega Zadovoljni gostje pa so gotovo najboljša reklama naše turistične ponudbe. Zakaj jim ne ponudimo priložnosti za to?
V. Stanovnik
V Iskri si od sodelovanja s Siemensom veliko obetajo
Nov zagon Telematike
Kranj, 9. avgusta - Je agonije kranjske Iskre Telematike, ki je imela ob polletju 21 milijard di-narjev izgube in je od skupnega prihodka 60 milijard samo za obresti plaćala 22 milijard (ker ima že manj kot desetino lastnega denarja), s podpi-som pogodbe z zahodnonemško firmo Siemens konec? Kot je mogoče sklepati iz pogovora z An-drejem Polencem, direktorjem Telematike, pome-°i sodelovanje s Siemensom »nov zagon Telematike « in hkrati možnost, da se ob dejanski in ne le formalni podpori doma izkoplje iz težav, poveća sedanji delež v jugoslovanski javni telefoniji s 50 do 60 odstotkov, doseže izvozne cilje, zapisane v srednjeročnem nacrtu... »Če v nas zaupa zahodna firma, pomeni, da ni razloga za bojazen in da naša tržna in tehnološka znanja nekaj veljajo tuđi v svetu, «je dejal Polenc.
Ko so v Iskri Telematiki in v sozdu Iskra tehta-li ali se odloćiti za sodelovanje z belgijskim Alca-telom ali z zahodnonemškim Siemensom, so se na Osnovi izboljšane ponudbe odločili za Siemens, ki je pripravljen već vlagati ne samo v opremi in tehnologiji, temveč tuđi v gotovini (in to v pomemb-nem znesku), daje ugodnejše možnosti kreditiranja, omogoča hitrejše osvajanje znanj in tehnolo-
gije in je pripravljen tuđi za protinakupe. Iskra ni dosegla z Alcatelom skupnega jezika o deležu in kakovosti sovlaganj, v sodelovanju z njim pa bi bila tuđi bolj odvisna, kar bi jo oviralo zlasti pri izvoznih poslih s Sovjetsko zvezo.
S 1. januarjem prihodnje leto bo zaćelo delova-ti skupno podjetje za proizvodnjo javnih telefonskih sistemov, v katerem bo osnovni Siemensov EWSD digitalni sistem, v katerega pa se bodo vključevali Iskrini sistemi (Iskra 2000) in tuđi program Metaconta, ki pa bo počasi »ugašal «. Siemens bo za naložbo prispeval 45-odstotni delež, Iskra, ki se mora za to še investicijsko usposobiti, pa 55-odstotni. Ali bo skupno podjetje delovna ali temeljna organizacija, za zdaj še ni znano, saj je to naloga, s katero se v zapletenih jugoslovanskih razmerah ubadajo pravniki. Čeprav si v Iskri od sodelovanja s Siemensom veliko obetajo, pa problem odvečne delovne sile še naprej ostaj a aktua-len. V Telematiki so v enem letu število zaposlenih že zmanjšali za šeststo, v letošnjem prvem polletju za dvesto.. V skupnem podjetju bo možnost za zaposlitev 1800 delavcev, vendar bo to le del Telematike.
C Zaplotnik
Rešuje nas le zemljepisni položaj
Jesenice, 11. avgusta - Osnutek lokacijskega nacrta za obvoznico mimo Jesenic končno v razpravi. Avtocesta bo, če bo v prihod-njih letih dovolj denarja.
Po dolgih prepričevanjih, dolgotrajnih postopkih in za-mudah pri izdelavi projektov, ter nenazadnje ob kronićnem pomanjkanju denarja ćelo za nacrte, prihaja s ponedeljkom vendarle na Jesenice v javno razpravo osnutek lokacijskega nacrta za izgradnjo avtoceste mimo Jesenic.
- Avtocesta iz predora Kara-vanke do Vrbe je prvi in pred-nostni odsek izgradnje odse-kov na cesti Bratstva in enot-nosti do Bregane. Jeseniška obvoznica po poboćju Meža-klje ni le nujna za sam jeseni-ški promet, ki se letos tako kot že dolgo ne duši v prometnih zastojih. Avtocesta ob vstopu v državo na Hrušici je pomemb-na zaradi mednarodnega ugleda, kajti niti zamisliti si ne mo-rerao kaj bi se zgodilo, će bi Prometne zagate mednarodne-8a tranzita skozi Jesenice re-
ali na trasi, kjer skozi Jugosla-vijo potekajo mednarodni tranzitni tokovi. Če upošteva-mo še financiranje cestne mreže iz zveznega proračuna, ka-mor se je dolga leta natekal bencinski dinar in tam kar ostajal, če vemo, kako nerazumljivo dolgo se pri nas spre-jema zvezni cestni zakon in se potem še ne znamo zmeniti, katera republika ima prednost, potem sploh ni čudno, da je tu sele osnutek lokacijskega nacrta za avtocesto.
Ob vseh, le nam lastnih in znanih peripetijah ob gradnji mednarodno pomembnih pro-metnic, nas pri najemanju tu-jih kreditov rešuje le geografska lega in prav nić drugega. Le malo je verjetno, da bi Evropa ubirala daljše poti preko naših vzhodnih sosed, če želi na Bližnji Vzhod. A če bo tujim financerjem naših čest tuđi te naše prednosti enkrat že čez glavo, ni izključeno, da se ne bi odločili tuđi za daljšo pot...
"D.'Sedej
ševali z improviziranimi obvo-zi in zasilnimi priključki.
Že do zdaj so nam tuji poso-jilodajalci bržkone upravičeno očitali, da smo gradili po Sloveniji avtoceste, ki nišo na trasi ceste Bratstva in enotnosti
Danes začetek sejma
Zaščitni znak je »marela«
Kranj, 12. avgusta - »Zaščitni znak letošnjega 38. gorenjskega sejma je »marela «, je na novinarski konferenci povedal direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar, in dodal, da so celotno prireditev tuđi zavarovali pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Pripombo si lahko ra-zlagamo z domnevo, da se bo zaradi tega dolgo vroče poletje med sejmom nadaljevalo.
Sicer pa bo po napovedih na letošnjem sejmu, ki bo odprt do 21. avgusta, tuđi sicer vroče. Prostor je razprodan in na njem je tokrat 320 direktnih razstavljalcev, ki tako ali drugače zastopajo še blizu 900 proizvajalcev. Začerrja se torej velika in raznovrstna trgovina z zabavo in veselico.
Zaradi tako imenovane tržne naravnanosti ne bo manjkalo ra-zličnih »sejemskih »ugodnosti, obiskovalce pa bodo vsak večer zaba-vali različni ansambli iz »prve lige »popularnih. Tuđi gostincev tokrat ne manjka. Skratka, začenja se prireditev, ki obeta poleg izbire udi zabavo.
A. Ž.
Kmečka ohcet na Bledu
Bled, 12. avgusta - Čeprav prireditve, ki so jih na Bledu pripravili ob letošnji kmečki ohceti potekajo že od srede, bo najbolj živahno konec tedna. Jutri, v soboto, 13. avgusta, se bo program začel že dopoldne, ko bo ob 10. uri »vabljenje «. Ob 16. uri bodo »nakladali balo «pri Piberču, ob 17. uri bo šranga, zvečer pa bodo vsi blejski gostje postreženi z ohcetno večerjo. V nedeljo se bo program nadaljeval vse popoldne s svatovskim sprevodom in se končal z zabavo na Blegaškem vrtu. V soboto in nedeljo bo tuđi čebelarski sejem v zdraviliškem parku, v modni hiši na Pristavi pa bo v soboto ob 18..uri koncert orkestra Boston universitv alumni band.
V. S.
Kranj, 8. avgusta - Ko sta Marija Košnik in njena hči z Jezerske ceste v Kranju krmili živino, sta nenaduma zaslišali prasketanje, nato pa je iz skednja hipoma bruhnil ogenj in zajel vrhnji del. Požar je zakrjvila napaka v napeljavi. Ko so pred dnevi spravljali seno, je kup ptekril električno žarnico, ta se je pregrela in vžgala seno. Poleg sena je pogorelo tuđi več ton cementa in nekaj manjših kmetij-skih strojev, živino pa so k sreči resili. V požaru, ki so ga zadušili domaći, okoliški in poklicni gasilci, je po nestrokovni oceni za 50 milijonov škode. - Foto: F. Perdan
Kranj, avgusta - V visokem po-letju si je tuđi semafor pri starem dijaškem domu v Kranju vzel počitnice. Ob utripajoči rumeni luči so bili vozniki v dvo-mih, naj čakajo na zeleno ali se ravnajo po prometnih znakih. Nekaj časa ga je dajala tuđi do-pustniška vročica, saj je neuča-kane voznike dolgo časa pustil čakati pri rdeči luči. Ko naj bi spet pokazal prave barve, so ga včeraj zatekli vsega (estetsko) prelepljenega. Torej je na bolni-ški, ne na dopustu! - Foto: F. Perdan
Zdrsnila v kanjon Kokre
Kranj, 10. avgusta - Nesreća, ki se je dopoldne primerila 9-le-tni Petri J. iz Kranja, ko je po strmem pobočju zdrsnila v kanjon reke Kokre, se sicer ni tragično končala, lahko pa bi se. Deklica se je z bratom igrala na nezavarovanem robu kanjona Kokre pri gostilni Viktor, kjer je njun stari oče v blizini kosil, ne-nadoma pa zdrsnila v globino in huje ranjena obležala na skalah.
Kranj, 9. avgusta - Med torko-vim neurjem se je na Partizanski cesti zrušil topol. Na srečo ni bilo nikogar v blizini; orjaka, ki je obležal kot prometna ovira, pa so tuđi hitro odstranili. - Foto: F. Perdan
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
juaosiAvii*
KOMPAS LETAUŠČE
TEL: 22-347
@®MJ5Sc^lEIIQLAS   2. STRAN                                                                     /  NOVICE Df DOGODKI   M                                                                                     Petek, 12. avgusta 1988
TOŽE KOŠNTEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Devet slovenskih nejev
Medtem ko so v drugih jugoslovanskih republikah in pokraji-nah osnutku sprememb zvezne ustave v glavnem le prikimavali in so bile pripom.be redke, pa je bila Slovenija bolj »sitna« in vztrajna pri oblikovanju in uveljavljanju svojih stališč in pogledov. To je po že ustaljeni jugoslovanski navadi povzročilo v drugih delih države različne (beri tuđi žaljive) ocene na račun naših stališč. Tak-šna slika se je ponovila tuđi na nedavnem štiridnevnem zaseda-nju zvezne ustavne komisije. Slovenskim »pogajalcem« (ta beseda je v tem primeru čisto pravšnja) ni bilo lahko, saj so bili pod dvojnim pritiskom: pod pritiskom slovenske javnosti in politike, ki je v tem primeru vedno manj pripravljena sklepati kompromise tuđi zaradi grenkih izkušenj preteklosti, pa pod udarom zagovornikov »velike« centralistične in močne države, ki si ustavo razlagajo po svoje in so jo v svojih glavah očitno že napisali, preden se je javna razprava sploh začela.
Slovenska ustavna komisija je svoj pogled na osnutek sprememb povedala v 49 stališčih. Skupščina je izrekla štirinajst nejev, ki jih je ustavna komisija povećala na osemnajst. Triintride- ' set naših stališč je zvezna ustavna komisija sprejela, sedem jih je bilo zavrnjenih, pa jih je Slovenija zaradi manjšega pomena vse-eno potrdila, devetim spremembam zvezne ustave pa naši pred-stavniki v zvezni ustavni komisiji nišo prižgali zelene luči. Od ose.TV..7iai!',iik slovenskih neiev iih ie bilo deset na zvezni komisiji upoštevanih, osem pa še ne. Ocena v Sloveniji je, da so se sivari zasukale v pozitivno smer, predvsem pri spremembah, ki zadevajo gospodarski sistem, pri političnem sistemu pa Slovenija še vedno trka na zaklenjena vrata.
Prav to področje je za Slovenijo pomembno, saj je bila tu naj-večkrat kršena njena ustavna suverenost in samostojnost. Navide-zno so vprašanja obrobna, a vendar za nas zelo važna. Slovenija ne sprejema ponujenih rešitev pri pristojnostih republiških in zveznih sodišč oziroma v primeru nasprotij med zveznim in repu-bliškim zakonom, ne soglaša s predlaganimi rešitvami pri davčni politiki ter pri financiranju JLA. Za nas nesprejemljiva je oprede-litev pristojnosti zbora republik in pokrajin, pristojnosti zveznega sodišča, ustavnega sodišča, področja kaznovanja, pa tuđi predlog, da bi v posebnih razmerah ustanavljali posebne enote službe državne varnosti.
Slovenija ne odklanja nadaljnjega razgovora o usklajevanju teh vprašanj. Njeni predstavniki so trdo obvezani s stališči skup-ščine in ljudi do teh vprašanj. Mimo njih nihče ne srne, nikomur naj ne bo dovolj^no igranje na karte kompromisov. To, kar konec koncev zahtevamo, ni uperjeno zoper državo in še najmanj zoper Slovenijo, kot pravijo nekateri in že žugajo, da bo Slovenija postavljena na zatožno klop, ker ovira sprejem dopolnjene ustave. To je velika leži
Kulturna prireditev
Akustični koncert
Škofja Loka, 11. avgusta - Za popestritev kulturnega življenja na Gorenjskem bodo poskrbeli jutri na škofjeloškem Mestnem trgu.
Z namenom in željo poživiti družabni in kulturni utrip škofje-loškega Mestnega trga pripravljajo Zveza društev prijateljev mladine, Zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo Škofja Loka II. koncert akustične glasbe, ki bo jutri, v soboto, 13. avgusta, ob 20.30 v atriju SDK na Mestnem trgu. V programu bosta sodelovala kantavtorja Adi Smolar iz Ljubljane in Bojan Sedmak iz Maribora ter glasbenik Lađo Jakša iz Ljubljane. Prireditev bodo popestrili z barvnimi diapozitivi s Tibeta in Filipinov, avtorja Duška Dudiča in
razstavo fotografij Lađa Jakše.
M. Č.
Slavje kranjskogorskih planincev
Kranjska Gora, 9. avgusta - Kranjskogorski planinci so doslej šteli za začetke organiziranega planinstva v kraju leto 1903, ko so ustanovili podružnico Slovenskega planinskega društva za kranjskogorski sodni okraj. Takrat je res zaživelo planinstvo v Zgornje-savski dolini, vendar je temeljitejši pregled dokumentacije odkril, da so v Kranjski Gori postavili temelje organiziranega planinstva sele pet let pozneje. Takrat je namreč dr. Josip Tičar preselil sedež podružnice SPD z Jesenic v Kranjsko Goro.
Kranjskogorski planinci torej letos slavijo 80-letnico društvene dejavnosti. Jubilej bodo označili tuđi s proslavo, ki bo v soboto, 13. avgusta 1988, ob 10. uri pri Koči na Gozdu. Udeležence priredi-tve bo pozdravil predsednik PD Kranjska Gora Andrej Zemva, slavnostni govornik pa bo predsednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak. Na slovesnosti bodo podelili dva častna znaka PZJ in 10 znakov PZS ter blizu 30 društvenih priznanj članom in orga-nizacijam. Po kulturnem sporedu, v katerem bodo nastopili pevci in pevke iz Kranjske gore, bo družabno srečanje planincev.
S. Saje
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovijice, Skofje Loke in Tržiča
Izdaja Casopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jožc Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetij-stvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Do-lenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (social-na politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naši počitniški sodelavci so Matjaž Gregorič, Miriam Možgan in Petra Sko-fic.
Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
/uredništvo tel. 2186o"j
Socialna problematika v jeseniški občini
Kje dobiti denar za socialne podpore?
Jesenice, 11. avgusta - V jeseniški občini naj bi do jeseni izdelali us-klajen program zagotavljanja socialne varnosti, saj je vedno več ta-kih, ki z rednimi plačami in pokojninami ne morejo več živeti.
Center za socialno delo Jesenice je posredoval jeseniškemu izvršnemu svetu program zagotavljanja socialne varnosti de-lavcev in občanov, kajti v jeseniški občini je število tistih, ki pre-jemajo družbeno pomoč vedno več, sredstev ki jih imajo Center in posamezne interesne skupno-sti, pa je vedno manj.
V jeseniški občini opozarjajo na nekaj značilnosti, ki še dodatno vplivajo na težji socialni položaj prebivalstva: kar 38 od-stotkov zaposlenih dela v tovar-nah, imajo izgubo, vedno več upokojencev s slabimi pokojninami, 24 odstotkov prebivalcev je iz drugih republik in živijo v slabih stanovanjih, izobrazbena struktura je nizka... Vsi ti problemi se odražajC IU2I V ŠGCIS!::: problematiki.
Zelo slabo živijo jeseniški upokojenci, saj je pred dvema letoma prejemalo varstveni do-datek h pokojnini 7 odstotkov vseh upokojencev, lani pa že 9 odstotkov. Družbena pomoč otrokom stalno narašča: preje-ma jo 1170 upravičencev za 2.536 otrok, za kar mora socialna služba mesečno nameniti 66 milijo-nov dinarjev. V jeseniški občini prejema družbeno pomoč 1360 otrok, izven občine pa 1.176 otrok.
Življenjski standard je vse nižji, saj je bilo kljub zaoštrenim kriterijem podeljeno 6039 raznih denarnih pomoči, zaskr-bljujoče pa je, da raste število prejemnikov tistih denarnih pomoči, za katere moraju ZagGTGV!'
ti največ sredstev (denarna pomoč otrokom, stipendije, va_r^ stveni dodatek h pokojnini, narašča pa tuđi brezposelnost)... Predviđena višja inflacija bo po-menila še dodatnih 10 odstotkov manj sredstev, socialno proble-matiko pa bo zaostril predviđen 20-odstotni padec realnih oseb-nih dohodkov.
Delovne organizacije v občini naj bi izdelale oceno socialnega stanja v svojih delovnih okoljih in opredelile oblike in vrste pomoči, ki jih lahko ponudijo svojih delavcem. Vsekakor pa brez usklajene akcije med delovnimi
organizacijami   in   interesninat skupnostmi ne bo šio. Ta akcija J bo morala biti zelo konkretna in  _ učinkovita. Preveč Jeseničanov ! že zdaj živi na življenjskem mi-  ; nimumu, še slabše pa bo jeseni, saj v delovnih organizacijah ni- , kakor nimajo možnosti za izpla- j čilo višjih plač, ki bodo realno | zanesljivo še nižje kot so bile [ poleti. Že lani je bil realni oseb-ni dohodek  na  zaposlenega v občini za 11 odstotkov nižji kot leto prej, medtem ko je bil v Sloveniji »samo «za 4 odstotke niž-
D. Sedej
Ne manj kot 330.000 dinarjev
Jesenice, 11. avgusta - Pri občinskem sindikalnem svetu na Je-senicah so vsem delavskim svetom temeljnih organizacij poslali predlog, da čimprej raziščejo problematiko osebnih dohodkov in ocenijo socialne razmere delavcev v tovarnah. Sindikati se pred vsem zavzemajo za to, da bi se preverjalo najnižje kategorije osebnih dohodkov in jih nato primerno uravnavalo.
Sindikati predlagajo, da vsi delavski sveti sprejmejo sklep za določitev visine najnižjega osebnega dohodka v visini 330.000 dinarjev. Visino najnižjega osebnega dohodka je treba spremljati sproti, vendar najmanj na tri mesece.
Pri občinskem sindikalnem svetu se zavzemajo tuđi za to, da bi po krajevnih skupnostih ugotavljali, katere so resnično najboj ogro-žene družine in jim prednostno dodelili pomoč. Med drugim naj bi preveril zasedenost solidarnostnih stanovanj in ugotovili, če nosilci stanovanjske pravice še izpolnjujejo kriterije za solidarnostno stanovanje ter na ta način zagotovili nova stanovanja za socialno ogro-ženo prebivalstvo. Nenazadnje bodo tuđi pri samem občinskem sindikalnem svetu pri dodeljevanju enkratnih pomoči iz sredstev sindikalne članarine upoštevali podatke centrov za socialno delo in podatke enotne socialne evidence.
D. S.
Mladinske aktivnosti
Servis dela
Škofja Loka, 8. avgusta - V siceršnji suši, ki vlada po gorenjskih mladinskih servisih, so uspeli mladi v Škofji Loki v kratkem času vzpostaviti dober odnos z delovnimi organizacijami.
Po prvomajskih praznikih je redno steklo delo škofjeloškega mladinskega servisa, ki doži-vlja vsakodnevni vzpon. Začetna zaskrblje-nost, da bi aktivnost samevala, se je izkazala za nerealno, kajti mladi so kmalu spoznali prednost ki jih nudi včlanitev v mladinski servis v domači občini. Še vedno so delovni prostori servisa kar v prostorih Občinske konference ZSMS Škofja Loka, tako da so praktično tuđi delovne ure identične s tistimi, ki sicer veljajo za delovni čas pisarne občinske mladinske organizacije. Zadnje informacije o delu servisa posreduje sekretar OK ZSMS Škofja Loka Blaž Jesenko, ki hkrati koordinira tuđi delo mladinskega servisa: »Ta čas imamo vpisanih že skorajda sedemstvo mladih, ki v bistvu vsi dela-jo. V tem času so najbolj hvaležr.i zaposlovalci mladih v Termiki, Gorenjski predilnici, LTH, Alplesu, Marmorju Hotavlje, vrata pa so za delo mladih iskalcev sezonske zaposlitve zaprta npr. v Alplesu Žiri ter Šeširju. Delo se večinoma ureja kar naravnost, mladi pridejo k nam že z zagotovljenim delovnim mestom, tukaj je zapisanih možnosti za zaposlitev bolj malo. Pa vendar v knjigi ponudb stoji ta čas zapisano, da potrebujejo mlade delavce v Predilnici, Tehniku in Gra-disu. Mogoče še informacija, da je povprečna ura dela 3000 din.« -
Škofjeloški servis se s svojo ponudbo na določen način odmika od ostalih gorenjskih mladinskih servisov, kjer vedo povedati, da je dela, v primerjavi z lanskim letom, pravzaprav zelo malo.
V. B. Foto: G. Š.
Občani Škof je Loke v vrhu Slovenije po odv-zemu krvi
Človekoljubnost ne pozna meja
Železniki, 7. avgusta - V začetku julija so se prebivalci občine Škofja Loka zopet izkazali. Od 30. juniju do 15. julija so namreč gostili krvoda-jalsko ekipo, ki se na svoji poti po Sloveniji vsako leto v tem času zadr-žuje v Gorenji vaši, Žireh, Zeleznikih in Škofji Loki.
Število krvodajalcev v Sloveniji ranio upada, medtem ko je v škofjeloški občini v letošnjem letu poraslo za kar 75 krvodajalcev. Na izredno krvodajalsko akcijo 25. in 26. januarja v Škofji Loki je prišlo 728 krvodajalcev, od tega je dalo kri 694 darovalcev. V redni krvodajalski akciji v juliju je prišlo na odvzem krvi 2609 krvodajalcev in je darovalo kri 2509 ljudi. V obeh akcijah je prišlo na odvzem 3337 ljudi, to je 9 odstotov prebivalcev občine Škofja Loka. S tem procentom se občina uvršča v sam vrh Slovenije na področju krvodajalstva.
Izredno velik odziv je bil kot vedno v Selski dolini, kjer je prišlo na odvzem 849 krvodajalcev, kar pomeni 12,13 odstotka prebivalcev doline. Pri odzivu so se odlikovali delavci vseh delovnih organizacij, ražen ma-loštevilnih, ki se vsa leta »odlikujejo « s skrajnje negativnim odnosom do krvodajalstva, npr. DO Šešir iz Skofje Loke. Iz DO Alples je prišlo kar 35 odstotkov vseh zaposlenih. Verjetno ni v človekoljubnem odnosu do krvodajalstva, med delavci nobene razlike, vzroki so najbrž nekje drugje.
Krvodajalske akcije v poletnem času so zelo trd oreh za organiza-torje, ker so navadno ljudje v tem času na dopustih in je zato odziv v škofjeloški občini še večji uspeh, saj rešuje potrebe po krvi za cei mesec julij. Občinski odbor Rdečega križa ima zelo prizadevno komisijo za kr-vodajalstvo, v njej sodelujejo najboljši aktivisti iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij iz ćele občine. Veliko zaslug za uspešen potek akcije pa imata tuđi prizadevna sekretarka občinskega odbora RK Škofja Loka Marjeta Žagar in njena sodelavka Irena Novine. Človeška solidarnost izražena s krvodajalstvom, kaže, da v naši občini živijo dobri ljudje, ki razumejo ljudi v stiski.
Miriam Možgan
Strogi disciplinski ukrepi v Železarni
Hude kazni za delovne kršitve
Jesenice, 11. avgusta - V jeseniški železari so se na delavskem svetu odločili, da delavci, ki hudo kršijo disciplinsko in odškodnin-sko odgovornost, ne morejo biti več zaposleni v kolektivu.
V jeseniški Železarni je skupna disciplinska komisija vsako leto obravnavala od 600 do 800 hujših in lažjih kršitev delovnih dolžnosti, zdaj pa ocenjujejo, da število prekrškov upada. Pozna se, da je med železarji večja skrb za kruh in zaposlitev, zato dvakrat premislijo, če se je vredno obnašati neodgovorno in kršiti delovno disciplino. Skupna disciplinska komisija, ki ima obravnave dvakrat do trikrat na teden, namreč ni prizanesljiva do kršiteljev, saj jim ob hujših kr-šitvah zanesljivo grozi prenehanje delovnega razmerja.
»V Železarni imamo 70 voljenih članov skupne komisije iz vseh tozdov in delovnih sku-pin, senat pa je sestavljen iz predsednika in štirih članov, « pravi predsednik skupne komisije Danilo Svetlin.
»Kazenske določbe vsebuje pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti, ki ga sprejemamo na referendumu. Letos l. julija pa je centralni delavski svet sprejel dodatne ukrepe, med drugim je opredeljena tuđi denarna kazen za hujše prekrške. Ce je kršitev hujša, potem se navadno izrečejo štir-je ukrepi: javni opomin, pogojno ali nepogoj-no prenehanje delovnega razmerja, premestitev ali denarna kazen, ki je omejena po času in visini. Od zdaj naprej ob lažjih kršitvah (zamudi na delo) lahko ustrezno ukrepa tuđi delovodja sam.
Med delavci prevladuje mnenje, da so ukrepi disciplinske komisije strožji kot minula leta, saj so neredki primeri, ko se kršiteljem izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in da ukrepi za sorod-ne prekrške nišo enaki za vse. Moram povedati, da vsaki kršitvi bo-trujejo razne okoliščine, treba je upoštevati pritožbeni postopek... Vsak, ki je kaznovan, se lahko pritoži, ukrepi komisije za prošnje in pritožbe pa so praviloma blažji od ukrepov disciplinske komisije. Imena kršiteljev javno objavimo v Železarju, reakcije so dokaj od-mevne.
Delo skupne disciplinske komisije je resno in odgovorno, rezultati so očitni, saj je prekrškov znatno manj kot minula leta. Disciplinska komisija se odloča po določilih pravilnika in ne po lastni presoji, saj se nenazadnje kaznovani lahko pritoži tuđi na sodišče združenega dela. «. Sedej ZR10
Zakaj TV molči?
Celotnih političnih razsežnosti lubljanskega procesa ne moremo obravnavati brez pogleda na ljubljansko Televizijo in njen pristop do obdelave informacij z Roške. Hkrati nam proces lahko služi kot »corpus delieti« za trditev, da je s poročanjem o zadnjih dogodkih ljubljanska TV dokazala, da nadaljuje s taktiko praznega govorjenja oziroma neinformiranja gledalcev.
Kar simptomatični so že odgovori televizijcev, da TV posreduje le delček vseh informacij, ki so se zgodile na ta dan, da jih seveda čas preganja in da kljub vsemu skušajo zadovoljiti kar najširši krog gledalcev. In ko gledamo TV dnevnik se vprašamo: pa kakšen hudič je ta širok krog oziroma na podlagi česa ustvarjajo povprečnega gle-dalca. Kajti očitno se naša slika in slika televizijcev glede povprečnega Slovenca močno razlikujeta.
Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bil ljubljanski proces osrednji dogodek v juliju, saj je v končni fazi za njim stala vsa demokratična slovenska javnost na eni in vojaške, oblastne (in ne vem kakšne še) strukture na drugi strani. TV dnevnik je vsakodnevno poročal: »Najvažnejši dogodek današnjega dne je bil prav gotovo...«. Naivni gledalci smo pametno razišljali v stilu »Jasno, proces!« Pa v resnici zopet ni bilo nič, kajti zasedanja v skupščini ali kjerkoli že.so tisto najvažnejše, ki zapolni prvih deset minut TV dnevnika. Ob dej-stvu seveda, da je tuđi tu narejena stroga odstrelna lista, kateri govornik bo na posnetku in kateri ne. Procesu so sem ter tja namenili borih 20 sekund, še to pa na strogo določen način, seveda brez kakš-nih Zavrlovih izjav ali česa podobnega.
Pa se ob tem spomnim izjave Franja Mavriča, urednika na ljubljanski TV, ki pravi, da na TV ni cenzure. Jasno, da je ni in da je tuđi ne more biti, saj drži, kar piše Mladina, da je naša TV bolj režimska od režima. Iniz tega izvira vsa ta informacijska zaplankanost in praznina, ki ne deluje na principu režimskega informiranja ampak na neinformiranju, izgubi informacij in ustvarjanju nepomembriih dogodkov. Takšno delovanje molka, ko pravzaprav ne veš kje si, pa je veliko bolj mračnjaško pretkano kot tisto prvo: Slednjega dri.e se je Televizija držala tuđi ob kranjski manifestaciji v znak solidarnosti i aretiranimi. Dopisnica Televizije se prireditve seveda ni udeležila, tako tuđi poročala z nje ni, ker bi za to bojda morala imeti dovolje-nje iz Ljubljane. In to kljub temu, da se je na prireditvi zbralo ogromno ljudi, da je šio za nek kulturni in politični program itd. Dogodek se za TV enostavno ni zgodil. Za poročanje o lokalno-komu-nalnih zadevah verjetno kranjsko dopisništvo ne potrebuje kakšne-ga »žegnja« iz Ljubljane.
Pred odkritimi napadi ljubljansko TV rešuje prav medijska vplivnost, ki javnost zavede do te mere, da gledalec ne ve, da je sploh kaj narobe oz. si ne more misliti, da je program sploh lahko drugačen. TV ustvarja medijske zvezde in tv delavci so večkrat sinonim za superiornega človeka. Prav tu pa pridemo do točke, ko moramo omeniti ATV, kot poskus prave, konkurenče TV alternative, ob kateri bo gledalec lahko videl, da se program lahko dela tuđi na drugačen način. Ob primeru ATV se je tuđi pokazalo (s poročanjem z Roške pa še potrdilo) da so razmerja med TV in njenim ustanovite-ljem (SZDL) povsem porušena oz. da ima TV tolikšno moč, da lahko prepreci rojstvo nove TV in to kljub temu, da zanj že obstaja politična verifiakcija. Dokler bo temu tako, ne moremo pričakovati ne nove TV ne boljšega programa obstoječe TV.
____________________________Petra Skoffc.
iggMg., avgusta 1988___________________________________________ /  NOVICEIN DOCODKI   kf                                                                       3. STRAN ^SJJBS88đg8SJMLA»
Končno lokacijski nacrt za avtocesto od Hrušice do Vrbe
Avtocesta po pobočju Mežaklje v javni razpravi
i  ^nice, 11. avgusta - Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je posredo-
• v L°Snute^ lokacijskega nacrta za avtocesto predor Karavanke—Bregana, odsek Hrušica-
'oa v javno razpravo. Cesta bo imela štiri pasove in pomeni precejšen poseg v gozdnato
"£e£akljo. Načrtujejo protihrupno zaščito, celotna gradnja po pomeni odvzem dobre kmetij-
s«e zemlje na Blejski Dobravi, Bregu in v Vrbi.
viadukt Lipce, ki prečka železniško progo v dolžini 410 metrov, most čez Savo bo dolg 480 metrov in podvoz avtoceste pod železni-co.
\ s   9^ koncu julija je republiški izvršni svet
-k   -M sklep o javni razgrnitvi osnutka lo-
,.ac'jskega nacrta odseka avtoceste od Hru-
; .'Ce do Vrbe. Zdaj lokacijski nacrt prihaja v
I sr^° raz§rnitev po vseh krajevnih skupno-
^*1 kjer bo avtocesta potekala.
g Med odseki avtoceste od Karavank do
regane jeseniški odsek obravnavajo kot
(Prednostni odsek, saj predstavlja nadalje-
s^je karavanškega predora, ražen tega pa
, studije prometa skozi Jesenice pokazale,
a sedanje jeseniške ceste ne bodo sposob-
e Prevzeti povečanega tranzitnega prome-
Odsek od Hrušice do Vrbe naj bi torej
■ J*res začeli graditi, še prej pa bo, predvido-
y*a  novembra   letos   občinska   skupščina
prejela odlok o lokacijskem nacrtu avtoce-
Jjjfcinoma po pobočju Mežaklje
j- Od leta 1965 so o poteku avtoceste od
Jpravank do meje s Hrvatsko izdelali več
.judij. Ko pa so se odločili za predor pri
T^Ušici, je obveljala varianta, da trasa po-
*«a po obrobju mesta Jesenice, mimo Blej-
*e Dobrave in Žirovnice ter Vrbe do meje
2 r»dovljiško obpino. Jeseniška občina je v
°je planske akte vnesla ustezne rezervate
1 ^ traso in prometno ureditev občine.
i     "fvi kilometer avtoceste bo potekal po i Pf°dni terasi, kjer nameravajo zgraditi ser-: yjSn> plato Hrušica. Nato se nadaljuje proti irugi Save, po pobočju Mežaklje pa teče s* do Lipe. Trasa poteka nad železniško {""ogo Jesenice-Nova Gorica in jo na Lipcah i 'udi seka. Pri Lipcah je predviđen priklju-'**k za avtocesto, od tod teče avtocesta čez "pbravsko polje, kjer bodo zgradili parki-"Išče Lipce. Cesta nadaljuje pot skozi usek, i Prečka Savo, po galeriji teče skozi naselje i Moste, čez polje med Žirovnico in Bregom, 'Prečka progo Jesenice - Ljubljana in pod ^fbo prispe v radovljiško občino na magistralno cesto.
Medtem ko gradijo karavanski predor, za-sipajo plato pred predorom, kjer bodo kas-neje, ko bo od tu dalje tekla avtocesta, zgradili več obmejnih objektov. - Foto: F. Per-dan
Štirje vozni pasovi
Za avtocesto so predvideli »varčni profil« s štirimi voznimi pasovi, ki so široki po 3,5 metra in ločilnim pašom dveh metrov, štirimi robnimi trakovi po 0,35 metra in banki-nami po 1,50 metra. Skupna širina je torej dobrih 20 metrov.
Servisni plato Hrušica načrtujejo na travniku med naseljem Spodnji Plavž in prodno pregrado na reki Savi. Na platoju bo bencinska črpalka, motel z restavracijo ter parkirišče za tovornjake, avtobuse in oseb-na vozila.
Na Lipcah seka avtocesto regionalna cesta od Jesenic do Poljan, zato bodo na tem križišču morali zgraditi priključek za Jesenice, Javornik in Koroško Belo. Počivališče na Lipcah bo ločeno od cestišča, na vzhod-nem delu naselja.
Na avtocesti bodo zgradili večje objekte: viadukt Podmežaklja v dolžini 275 metrov,
Porušili bodo 19 hiš
Ob tem, ko bodo gradili avtocesto, bodo morali prestaviti nekaj vodovodov in kana-lizacijskih omrežij ter zgraditi nekaj novih cestnih povezav. Porušiti bodo morali 19 stanovanjskih hiš, za katere so na Jeseni-cah zagotovili nadomestne gradnje. Družbe-na nadomestna stanovanja bodo zgradili v Podmežaklji, zasebniki pa bodo v okviru zadružne stanovanjske gradnje lahko dobili parcele predvsem v Mostah in deloma na Belem polju na Hrušici.
Zaradi gradnje bodo najboj prizadeti kmetje na Blejski Dobravi, Bregu in v Vrbi, saj jim cesta jemlje najkvalitetnejša zem-ljišča. Kmetijsko zemljiška skupnost bo te probleme reševala s komasacijami.
Vse tište, ki bodo živeli v blizini avtoceste, že zdaj skrbi hrup, zato so v nacrtu predvideli tuđi protihrupno zaščito na me-stih, kjer bi bil ropot - za naselje nevzdržen. Pravijo, tuđi, da bo že s traso samo varova-no območje pred prekomernim hrupom, saj so uvedli vkope trase in galerije. V pobočje Mežakle pa bo avtocesta usekala velike rane, zato bodo nujne zasaditve in ozelenitve vkopov in nasipov z avtohtonimi drevesni-mi vrstami.
Kljub točno določeni trasi pa še vedno ostajajo nekatera odprta vprašanja: kako zavarovati vodno črpališče Železarne Jesenice, kako zaščititi traso avtoceste pred snežnimi plazovi na območju Mežaklje, kako se najbolje zavarovati pred hrupom in kako prestaviti nekatere vode?
Po precejšnjih zamudah pri izdelavi na-črtov in nasploh pri pripravah za izgradnjo avtoceste od Hrušice do Vrbe so si končo na Jesenicah lahko oddahnili, kajti očitno se ne bodo več dušili in zadušili v prometu. Kdaj pa se bo cesta začela graditi in koliko časa bo gradnja trajala pa je seveda še veliko vprašanje, odvisno od denarja, ki ga bo dovolj (ali pa tuđi ne) v republiški cestni blagajni...
D. Sedej
Avtomehanična delavnica za kmetijsko mehanizacijo in Zastavina vozila
Delali borno ćele dneve in ob sobotah
J*°fja Loka, 10. avgusta - Mnogokrat smo v zadregi, ko se nam po-P®|dne pokvari avto, še bolj pa so v skrbeh kmetje, če se jim sredi u    . }°vanja polja pokvari eden od strojev ali traktor. Zato so v me-
anični delavnici Kmetijske zadruge na Spodnjem trgu v Škofji Lo-J*1 sklenili, da s prvim septembrom odpro delavnico za vse stranke,
. )e za vozila Kmetijske zadruge, katerim je bila do sedaj name-»»Jena.
*E>a naša mehanična delavni-j. Postane delavnica odprtega j!Pa smo se odločili, ker tu v oko-.cj Pa vse do Ljubljane ni druge Glavnice, ki bi bila odprta vse |Jni in tuđi ob sobotah. Ker je de-
I ih    ■ za nove avtomobile vedno
! yj?n3. bo vedno več dela s popra-J2tl starih avtomobilov. Seveda i Potrebno povedati, da bo desnica še  posebej  namenjena
\ ^etom, saj borno popravljali leSe vrste kmetijskih strojev. Po-
,    8 tega bo namenjena tuđi po-
^vilom gospodarskih vozil Za-
j^va, vsem osebnim vozilom iz
v °grama Zastava, opravljali bo-
rno manjša kleparska in ličar-ska dela, avtoelektriko, poskrbe-li pa borno tuđi za pranje in mazanje vozil, « pravi Mladen Haf-ner, vod ja mehanične delavni-ce.
Še posebej dobra novica za vse šoferje pa je, da bodo poskr-beli tuđi za druge avtomobile, saj bodo popravljali tuđi manjše okvare tištim, ki bodo ostali na cesti.  Ker bo delavnica odprta
od 8. ure zjutraj do 20. ure zve-čer, bo to marsikaterega šoferja resilo iz zadrege. »Pred kratkim smo posodobili našo orodno in strojno opremo, enajst delavcev pa bo skrbelo za dobra in hitra popravila. Delavci so predvsem mladi, ki imamo potrebno stro-kovno znanje, dodatno pa so obi-skovali še tečaje, ki jih organizi-rajo izdelovalci vozil, «je še po-vedal Mladen Hafner.
V. Stanovnik
Obiski po delovnih Grganizacijah
R.,   Hadovljica, 9. avgusta - Delovni skupini, sestavljeni iz predstav-ikoy izvršnega sveta, občinske skupščine, občinskega sveta Zveze Ol*!dikatov Radovljice in občinskega komiteja ZKS, bosta do jeseni j.?lskali vse večje in pomembnejše delovne organizacije v občini. Ju-Ja sta že bili v Gorenjcu, Žitu, Elanu, Plamenu in Elmontu, avgusta Bo STeP^em'3ra Pa bosta obiskali še Gozdno gospodarstvo Bled, Veri-j? > Vezenine, Specerijo, Iskro, Kemično tovarno Podnart, Komunalac ?OsPodarstvo Radovljica, HTP Bled in KŽK-jevo temeljno organi-ci t^° K°°PeraciJa- V delovnih organizacijah se z vodstvenimi delav-Z^F s predstavniki delavskega sveta in družbenopolitičnih organi-Po ClJ Pogovarjajo o poslovnih rezultatih (v prvem polletju), še večji I PolV ^e^ Pa ^aJeJ° razvojnim programom, inventivnosti, kadrovski i  lu! "ki ter samoupravni organiziranosti, obveščanju in družbenopo-
llcni dejavnosti.
sta ° zace^ka jeseni bodo v občini pripravili še pogovore s pred-Ha-Vn*ki posameznih gospodarskih dejavnosti, na katerih naj bi se j. Jodgovornejši ljudje v občini seznanili s problemi po panogah, s^jstavniki HTP-ja, Integrala, Kompasa in Alpetoura bodo pred-stnV *ezave v turizmu, Almira, Vezenine in Sukno v tekstilni indu-fcl v\ Murka, Živila in Špecerija probleme trgovine, Gorenje, Grad Ula J.n Gradbeno podjetje Bohinj težave v gradbeništvu, LIP, Mira, Is^n 'n Gozdno gospodarstvo Bled probleme gozdarsta in lesarstva ind ^.^e' Iskra Lipnica in Elmont razmere v elektropredelovalni kojfstriji, Veriga, Plamen in Kovinske delavnice Bled pa stanje v
^nski predelavi... ^_____                                                                                      C. Z.
Za kranjsko gospodarstvo ni lagodja
Suša sili v proizvodnjo
Kranj, 10. avgusta - Položaj kranjskega gospodarstva, še posebej pa Telematike in njene prihodnosti, bo septembra obravnavala občinska skupščina, je sklenil kranjski izvršni svet.
Suša sili kranjske tovarne ražen redkih izjem v lesnopredelo-valni industriji, elektrogospo-darstvu in proizvodnji živil, v proizvodnjo. Tako kaže statistika za prvo letošnje polletje, pri-merjano z enakim lanskim ob-dobjem. Tem podatkom sicer že raste brada, vendar tuđi julija in avgusta ni bilo boljše, saj sta to meseca dopustov. Podatke o izvozu je kranjski izvršni svet od Narodne banke Slovenije dobil, vendar po oceni komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbe-ne dejavnosti nišo točni, zato o njih ni vredno izgubljati besed, ampak je potrebno počakati na točnejše in popolnejše podatke. Statistika tuđi pravi, da so oseb-ni dohodki v družbenih dejavno-stih naraščali hitreje kot v gospodarstvu. Na izvršnem svetu smo slišali oceno, da izvajalci programov v družbenih dejavno-stih dobijo denar skupaj tako za dejavnost kot za osebne dohod-ke, potem pa najprej izločijo sredstva za plače, sele nato za dejavnost in si na ta način po-magajo k višjim osebnim dohod-kom. Družbenim dejavnostim za zdaj voda v grlo še ne teče, predvsem zaradi tega, ker Kranj ni
zmanjšal prispevnih stopenj, vendar je vprašanje, koliko časa bo tako.
Sicer pa so sedaj razmere ta-ke, da s prerokovanjem prihodnosti kranjskega gospodarstva ne kaže pretiravati. Upamo lahko, da se bo Telematiki obrnilo na bolje, čeprav informacije o izvozu, predvsem na kliring, nišo rožnate, napovedi pa so tuđi zanj boljše. Za Tekstilindus, je bilo rečeno na izvršnem svetu, je prodaja doma še naprej naj večji vzrok krize, saj ljudje nimajo denarja in je tekstil med prvimi na udaru nakupovalne suše. Gradbinec ima okrog 80-odstot-no zasedene zmogljivosti, z na-črtovano gradnjo bazena in po-slopja UNZ pa bi bile zmogljivosti polno izkoriščene. Seznamu kritičnih tovarn se pridružuje tuđi Elektrotehnično podjetje, ki samo, brez pomoči izvršnega sveta (in banke) položaja ne bo tako lahko obvladalo.
Še ta me- c, zanesljivo pa septembra, bo slika o kranj-skem gospodarstvu popolnejša, bati se je, da bo bolj kritična. Po tovarnah kljub dopustniškem času večinoma nišo nasmejani. J. Košnjek
Živinorejski štrajk
»visi v zraku«
Že nekoliko pozabljena pobuda ene od štajerskih kmetijskih zadrug, ko naj bi živinorejci iz vse Slovenije peljali mleko v Lju-bljano pred republiško skupščino, postaja po zadnjih dogodkih spet aktualna. Iz protestnega pisma, ki sta ga ta teden na pristojne republiške organe naslovili Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine, je mogoče razbrati, da štrajk slovenskih živonorejcev »visi v zraku«, kajti (kot piše v pismu) »kmetu je dovolj: naj prosi, vpije, ali grozi, vedno znova je opeharjen. In kdo je za to odgovoren - Mikulićeva vlada, ki zadržuje delavski standard z nesprejemljivo in nizko ceno, slovensko politično in upravno vodstvo, ki v besedah kmetu sicer pomaga, v resnici pa za njega ničesar ne naredi, ali morda mlekarji, ki ne poznajo nobene poslovne etike?«
In zakaj so kmetje ogorčeni? Čeprav so se predstavniki zadružne zveze, kmečkih zvez, republiških komitejev za kmetijstvo in za trg, mlekarjev in splošnega združenja na sestanku ob koncu julija dogovorili, da mora biti mleko, oddano julija, plačano najmanj 500 dinarjev za liter (del razlike od zagotovljene cene 478 dinarjev za liter do dogovorjene naj bi zagotovili mlekarji), avgusta pa najmanj 604 dinarje , so se mlekarji ražen častnih izjem na dogovor požvižgali: za julij so priznali le zaščitno ceno 478 dinarjev za liter, za avgusta pa določili novo ceno, ki znaša 550 dinarjev. Ko smo v minulih dneh popraševali po gorenjskih mlekarnah, smo ugotovi-li, da tuđi ta cena še ni stoodstotno zagotovljena oziroma da se še sploh ne ve, kakšna bo. V kranjski mlekarni se namreč otepajo z nenormalnimi zalogami sira (50 ton), v bohinjski že zdaj prodajajo sir po ceni, v kateri je mleko vračunano po 450 dinarjev za liter (vse kar kmetom plačajo več pomeni izgubo). V škofjeloški mlekarni, kjer so 3. avgusta podražili mlečne izdelke za deset odstotkov, bodo novo odkupno ceno izračunali, ko bo znano, koliko jim bo prinesla zadnja podražitev, koliko bo zveznih nadomestil za kon-zumno mleko in koliko bo primaknila republiška preskrbovalna skupnost... Sicer pa ne gre samo za ceno: kmečki zvezi opozarjata tuđi na nenormalno nizek delež tolšče v mleku, ki je bilo oddano julija. Ker domnevajo, da gre nemara ćelo za goljufijo, zahtevajo posredovanje inspekcijskih služb.
Ker imajo kmetje in mlekarji »svoj prav« - prvi prodajajo mleko po ceni, ki je za več kot dvajset odstotkov nižja od proizvodne (po izračunih kmetijskega instituta), drugi se ubadajo z zalogami in srečujejo na trgu s konkurenco cenejših mlečnih izdelkov iz uvoza - bi morali iskati rešitev po zgledu kmetijsko razvitih držav, kjer kmetu priznajo izdatke prireje, razliko pa (kmetom ali mle-karjem) krije država. Znano je, denimo, da v eni od skandinavskih držav kupee v trgovini mleko plača manj, kot dobi zanj kmet.
C. Zaplotnik
<X DELOVNI HALJI
Trgovina za gradbenike, kmete, vrtičkarje in še koga
Skofja Loka, 9. avgusta - Za trgovino Kmetijske zadruge na Spodnjem trgu v Škofji Loki lahko zapišemo, da je ena izmed ti-stih, kjer prodajajo stvari, ki jih včasih iščete po trgovinah, pa ne veste, kje bi jih našli. Težko je našteti kaj vse prodajajo, toda če boste to jesen rabili kotel za žganjekuho, sode, gradbeni material po ugodnih cenah, pa drobno kmetijsko orodje, motike, kletko za kanarčka, potem vse to lahko kupite v trgovini na Spodnjem trgu. Seveda pa se delo trgovca v takšni trgovini precej razlikuje od dela drugih trgovcev. Takole pravi Janez Kosi, poslovodja trgovine.
»Glavna sezona za nakupe v naši trgovini je pomlad in del poletja. Dobro smo namreč založeni z vsemi zaščitnimi sred-stvi, drobnim kmetijskim orodjem in orodjem za vrtičkarje, gnojili vseh vrst, spre-jemamo naročila za kmetijske stroje, imamo rezervne dele za molzni stroj Alfa Laval, vso hrano in propomočke za rejo malih živali od ptičev do hrč-kov: Prav tako pa prodaj amo vse vrste gradbenega materia-la. Te dni imamo precej dela tuđi z odkupom gozdnih sade-žev in zdavilnih zelišč. Borov-nic smo letos odkupili zelo malo, zato pa je toliko večji odkup lisičk, ki so nam jih letos prinesli že okoli dve toni.«
Tišti, ki gradijo hiše, hleve, večkrat pridejo v vašo trgovino, saj imate mnogokrat ugodnejše cene gradbenega materiala kot drug-je?
»Naša trgovina je odprta od 8. do 17. ure, pa tuđi ob sobotah in prav sedaj imamo nekaj gradbenega materiala po ugodnih cenah. Tako je cena modularca trenutno 1270 dinarjev, cementa 201 dinar, apna 195 dinarjev, pa tuđi kaj drugega je moč pri nas dobiti ceneje. Mnogi nas pogosto kličejo po telefonu, ker se zanimajo kje je kaj ceneje, nato pa pridejo k nam (tel. 60 783). Tako sem sam skoraj vsak dan po ves dan v službi, saj je pogosto treba skladati material, naročati tovornjake, se dogovarjati za prevoze.«
V. Stanovnik
Jubilejne nagrade - Vsako leto ob kranjskem oMinskem prazniku praznujejo tuđi v kolektivu Gorenjskega Uska Tako so tuđi letos ob dnevu kolektiva podelili jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela oziroma zvestobe. Nagrade sta podelila predsednik delavskega sveta Miro Amb_rožič in direktorica Kristina Kobal. Za 30 let dela v Gorenjskem tisku je dobil nagrado tuđi tehnolog Rudi Ambrožič. -A. Z. - Foto: F. Perdan
uredništvo fL 21860
@@5ž@5SJJ^EH€aAS 4. STRAN :______________________________________/  NOV1CE IN DOCODK1 jf_____________________________________________ Petek, 12. avgusta 1988
Kulturni koledar
KRANJ - V Mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava likovnih del članov likovnega društva Kranj - Likovno poletje 88, posebno razstavo slik in plastik pa ima Izidor Jalovec.
V  gornjih prostorih Prešernove hiše razstavljata slikarska in kiparska dela Zlata in Jože Volarič, v kletnih prostorih pa se z izborom slik predstavlja Andrej Pibernik.
V kava baru Kavka razstavlja akademski slikar Boni Čeh. RADOVLJICA - V galeriji Kamen na Linhartovem trgu je odprta prodajna razstava likovnih del Staneta Žerka.
V Šivčevi hiši je odprta razstava O barvarski in nekaterih tradicionalnih obrteh v radovljiški okolici.
BLED - V Festivalni dvorani odpirajo novo slikarsko razstavo. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava slik aka-demskega slikar ja Bogoslava Kalaša.
V galeriji loškega gradu je odprta razstava del članov likovnih sku-pin iz Škofje Loke, Iskre Železnikov in Žirov.
Stalne zbirke loškega muzeja so odprte vsak dan, ražen ponedelj-
ka, od 9. do 17. ure.
VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, ražen ponedeljka
med 9. in 16. uro.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, od 10.30 do 13.
ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure, ob sobotah zaprto.
TRŽIČ - Tržiški muzej je odprt od torka do petka, med 10. in 17.
uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro, ob ponedeljkih je
zaprt.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Podobe
sveta Lojzeta Kalinška.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine si lahko ogledate razstavo
150 miniaturnih zibelk Staneta Zugwitza z Jesenic.
V razstavnem salonu Dolik so na ogled fotografije Janeza Juvana. SORICA - Groharjeva spominska zbirka in etnološka razstava sta odprti vsako nedeljo od 15. do 18. ure. Ostale dneve je mogoče dobiti ključ od razstavnih prosto rov pri Petru Drolu (gostilha) ali pri Kačarju, Zg. Sorica 7.
LJUBLJANA - V okviru 36. poletnega festivala bo jutri, v soboto 13. avgusta v Narodni galeriji nastop Moskovskih virtuozov (dirigent Vladimir Spivakov).
BLED - Danes, v petek, 12. avgusta bo ob 19. uri v avli Festivalne
dvorane otvoritev razstave akademskega slikar ja Vladimirja Poto-
čnika.
Jutri, v soboto, 13. avgusta pa bo ob 18. uri v prostorih nove modne
hiše Pristava na Mlinem koncert orkestra Bostonske univerze, ki
se mudi na jugoslovanski turneji.
Razstava slik slikarskega srečanja
Mojstrana, 8. avgusta - Ob letošnjem občinskem prazniku so v kul-turnem domu na Dovjem odprli zanimivo slikarsko razstavo sli-karjev, ki so se letos konec maja udeležili slikarskega srečanja v Vratih.
Ne le jeseniški ampak tuđi drugi slovenski amaterski in akademski slikarji se že leta in leta udeležujejo slikarskih kolonij v Zgornjesavski dolini. Dolga leta je slikarska srečanja, ki so pote-kala po teden dni, organiziralo jesen iško planinsko društvo na Vr-šiču, s tem, da so se slikarji ob koncu srečanja gostiteljem oddolžili z enim ali dvema slikama. Zdaj pa že dve leti poteka srečanje v Aljaževem domu v Vratih, organizira pa ga Plan insko društvo Do-vje - Mojstrana, ki ob občinskem prazniku pripravi skupno razstavo del.
V kulturnem domu na Dovjem je na ogled sedemnajst del, ki so jih prispevali slikarji Jesenic, Sežane, Trbovelj in drugih mest. Razstava je svojevrsten in izviren slikarski dokument prelepe pokrajine pod severno Triglavsko steno in doline v Vratih.
D. S.
Letošnji Pulj razočaral
Letošnji puljski festival jugoslovanskega igranega filma označujeta dve ugotovitvi; dobre napovedi pred začetkom in razočaranje ob koncu festivala. Festivala se je udeležila tuđi Bernarda Oman, saj je imela v Pulju v konkurenci film Tonči-ja Vrdoljaka Glembajevi (po predlogi Miroslava Krleže), izven konkurence pa so vrteli še dva filma, v katerih je igrala in si-cer Ljubezen nam je vsem v pogubo Jožeta Galeta in omnibus P.S. avtorjev Boštjana Hladnika, Marcela Buha in Andrej a Stojana. Za vlogo Angelike v Glembajevih je bila tuđi nomini-, rana (nominacije so letošnja novost festivala) za puljsko areno za stransko vlogo. Po vrnitvi je povedala, da je bila organizacija festivala izredno slaba, da ni bilo nikakršne povezanosti med filmskimi delavci, ure predvajanja filmov pa so bile tako natrpane, da je bilo praktično nemogoče videti večino filmov. Glembajevi so bili dobro sprejeti, čeprav Omanova ugotavlja, da tako zahtevnih, evropskih filmov publika, nasičena z balkanizacijo tuđi na filmu, ne zna več gledati. Tuđi med nagradami jo je film Glembajevi dobro odnesel; Mustafa Nadarevič je do-bil zlato areno za glavno moško vlogo, Ena Begović zlato areno za epizodno vlogo (ki pa jo je zavrnila) in Ika Skomrlj za kostu-mografijo. Vloga Bernarede Oman, ki je po režiserjevih bese-dah težja od glavne, je odigrana izredno subtilno in diskretno, pohvaliti pa gre tuđi sinhronizacijo. Omanova je povedala, da ji je igranje oz.interpretacija teksta v srbohrvaščini delala velike težave in so se zato odločili za sinhronizacijo.
P. Škofic
Pula po Puli '88
Trinajst mest, trinajst filmov
Kranj, avgusta - Že nekaj let v Sloveniji teče akcija Dvanajst filmov za dvanajst mest, ko v kinematograf ih od Maribora do Gorice in od Jesenic do Zasavja predvajajo najboljše nagrajene filme zadnje Pule. Letos se je pridružilo še eno mesot, zato bo na spore-du trinajst filmov. Na Gorenjskem bodo najboljši filmi Pule pred-vajani v kinu Center v Kranju in v kinu Železar na Jesenicah. Tako bo kino Center začel s predvajanjem v ponedeljek, 22. avgusta s Hišo ob progi, nadaljeval pa s filmi P.S. - Post Scriptum, Preznik kurb - Halea, Skrivnost samostanskoga žganja, Glembajevi, Od-padnik, Življenje s stricem, Neka čudna dežale. Za zdaj brez do-brega naslova, Primer Harms, Varah megle, Maja in vesoljček in Pozabljeni.
Filmi bodo predvajani vsak dan, drug za drugim, med tednom ob 20., ob nedeljah pa ob 21. uri. Takoj za Centrom, že naslednji dan, bo vsak film predvajan na Jesenicah. Cena vstopnic je 3000 dinarjev, za delovne organizacije bodo pripravljeni tuđi abonmaji. Vsak abonma bo dobil tuđi katalog filmov, ki so ga založila vsa slovenska kinematografska podjetja.
Prav vsi filmi so vredni ogleda, posebej pa bi opozorili na Hišo ob progi, ki načenja kosovski problem, na slovenski film Boza Šprajca Odpadnik in Življenje s stricem, Krste Papića, ki je požel največ nagrad.
D. D.
f uredništvo tel. 21860 .
Odbor za lepši videz mesta Kranj podelil prvo javno grajo
Gorenjskemu muzeju »kopriva« za kostnico
Kranj, 11. avgusta - »Lepo, snažno in čisto okolje omogoča sproščeno, urejeno in bogatejše življenje človeka, ki je ponosen na svoje mesto in sodeluje v prizadevaju, da izgledu ureje-nega okolja sledijo humani medsebojni odnosi in kvalitetna ponudba materialnih in duhovnih dobrin. S tem bo doseženo boljše počutje občanov, delovnih ljudi, gostov in turistov.« Tako je zapisano v prvem členu pravil za podeljevanje vrtnice in koprive, ki jih je sprejel Odbor za lepši videz mesta Kranja pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze. Tako o delu kot pomenu smo spomladi, pred očiščevalnimi akcijami že pisali tuđi v Gorenjskem glasu. Tokrat pa je odbor podelil prvo grajo oziroma koprivo. Vrtnice in koprive pa bodo poslej podeljevali vsak mesec.
Po tem, ko je odbor dobil več predlogov od občanov in organizacij, kaj bi veljalo obravnavati in grajati in nekaj tuđi o tem, kaj bi lahko pohvalili, je najprej ustavljalce opozoril na 27 pomanjkljivosti, ki jih velja odpraviti. Velika večina pozvanih (upra-vljalcev) se je tuđi odzvala in odboru ćelo odgovorila in pojasnila, kaj in kako name-ravajo stvari urediti. Vendar so bili med nji-mi tuđi takšni, ki nišo reagirali. Med sled-njimi so na primer upravni organi skupšči-ne občine, ki so bili opozorjeni na razpada-joče plošče na parkirnem prostoru in zeleni-co pred stavbo občinske skupščine. Isto velja za sindikat in zelenico pred delavskim domom. Prav tako pa so bila med resnimi kandidati za koprivo tuđi Živila za deponijo odpadkov pri trgovini na Titovem trgu (pri cerkvi) in za ureditev zidu ob Mladinski ulici.
»Vendar smo se tokrat na odboru odločili, da prvo koprivo podelimo Gorenjskemu muzeju za kostnico pri glavni cerkvi v Kranju. Za ureditev tega grobišča je bilo vloženega veliko truda in tuđi denar-ia, vendar je kostni-ca danes zaprta, še Miha Rauter, pred- Vedno »zaščitena « sednik Odbora za kot pozimi. Name-lepši   videz   mesta           j   » • . •■       • ■
Kranja                       ?to« da blblla P.nvla"
cna posebnost in za-
nimivost, se tišti, ki vedo zanjo, lahko le zgražajo. Dvakrat smo pozvali Gorenjski muzej, vendar nišo ne ukrepali, ne odgovorili, « je utemeljil podelitev prve koprive oziroma javne graje predsednik Odbora za lepši videz mesta Kranj, Miha Rauter
Po petkovi seji, ko so si člani odbora tuđi ogledali posamezne dele starega mesta, so
Prva kopriva za kostnico, ki po svoje z napisom kulturni spomenik očitajoče simbolizira še vedno prepogost odnos do starega, kulturnega, zgodovinskega...
Urejeni oziroma neurejeni trgi so nedvom-no prav tako zrcalo (in najbolj na očeh) mesta. Sicer pa bo ta mesec odbor ponovno opozoril na 23 pomanjkljivosti, ki zadevajo 11 upravljalcev. Prihodnji mesec bo po oce-ni spet padla odločitev o koprivi in morda tokrat tuđi o vrtnici. Nekaj pobud, da bi že prvič podehli tuđi vrtnico, je bilo že na petkovi  coii  jn Sjcer za Turistično agencijo
Odisej. Vendar so se v odboru odloČili, d», vrtnice tokrat še ne bodo podelili.            ■
»Tokrat bi se rad zahvalil tuđi vsem,*»I so se na naše pozive odzvali in pomanjkljl' vosti odpravili. Hkrati pa pozivam vse, tajgj. občane kot organizacije, da nam sporocaP pripombe (graje in pohvale) za obravnavo-Upoštevali borno vse pripombe, ki jih bon*0 dobili na naslov: Občinska konferenc* SZDL Kranj, Trg revolucije 1 za Odbor i* lepši videz mesta Kranja in sicer do 5. ? mesecu. Odbor pa bo zasedal redno med & in 10. vsak mesec. «                                     j
Poleg vrtnic in kopriv naj bi odbor pode* j Hl enkrat na leto tuđi posebna priznanja z* najlepše urejeno izložbo, najbolj prijazno trgovsko in gostinsko postrežbo, najlepŠ* urejen vrt oziroma zelenico, najbolj družafr no, kvalitetno in odmevno družabno priredi' tev in za najbolje urejeno znamenitost Kra-nj a. «
»Res je. Zamisel za tovrstne pohvale Ul opredelitve v pravilih je poleg vrtnice in W) prive nastala ze takrat, ko so po nekajte' tnih očiščevalnih akcijah ocenjevali, da so takšne enkratne akcije sicer potrebne in ko*; ristne, vendar namena, lepšega videza n« morejo doseći. Da bi vzbudili zavest o pri' jaznem turističnem mestu, spoštovanju zgodovinskih znamenitostih je potrebna stalna skrb, volja, zavzetost... Zato tuđi odločitev še o drugih pohvatah, ki jih bofflO podeljevali enkrat na leto. Zelo primerna s« mi zdi za tovrstne pohvale tradicionalna kranjska noć ob občinskem prazniku, ki pa bi morala biti najbrž drugače programsko zacrtana. «
Že po prvih dveh sejah pa v odboru tuđi; ugotavljajo, da je problematika tolikšna, da j bi vseh 11 članov imelo dovolj dela ves me- ] sec, če bi delali samo na tem. Odprto je na primer vprašanje zasebnih hiš in pročelij v starem delu mesta. Takšne obnove namreĆ nišo poceni, zato brez samoupravne stano-vanjske skupnosti, banke in uprave za druŽ-bene prihodke (in morda še koga) ne bo šio-Da ne govorimo o gostinskih lokalih. Ocena po obisku prvega (postopoma si bodo ogledali in ocenili vse) je bila nepričakovano vse prej kot zadovoljiva (kaj sele dobra). Skrat-ka, na začetku akcije bi odbor lahko podelil (ta hip) cei šop kopriv. Vendar je cilj, da koprive ne bi rastle še naprej, ampak bi name-sto njih pognale in zacvetele vrtnice.
A. Žalar
Gasilsko društvo Žabnica
Z delom do novih pridobitev
Žabnica, 8. avgusta - Člani Gasilskega društva Žabnica, ki so pred-lani slavili 80-letnico društvene dejavnosti, se spet pripravljajo na svečanosti. V nedeljo, 14. avgusta, bodo izročili namenu dve novi ga-silski vozili in prenovljene garaže v domu.
Žabniško gasilsko društvo ima za seboj že osemdesetletno tradicijo, zato ni čudno, da je približno 400 današnjih prebi-valcev v vrstah gasilcev. Seveda, aktivno jih sodeluje pri društve-nem delu precej manj, a razu-mevanja za razvoj gasilstva v nobeni hiši ne manjka.
»To se je posebno izkazalo, «razlaga Peter škerjanc, predsednik GD Žabnica, »med letoš-njo akcijo za nakup novega gasilskega vozila. S prostovoljnimi prispevki v krajevnih skupno-stih Žabnica, Sv. Duh in Pod-lubnik-Stara Loka smo zbrali toliko denarja, da smo ob pomoći Gasilske zveze občine Kranj in z lastnimi sredstvi lahko kupili novo orodno in komandno vozilo. Prvi avto smo potrebovati, ker stari kombi ni več ustre-zal sedanjih potrebam gasilstva. Drugi bo služil ražen za vođenje gašenja še za urjenje mladih gasilcev in prevoz članstva na pri-reditve.
Nova gasilska avtomobila bodo slovesno predali namenu v nedeljo, 14. avgusta 1988. Prire-ditev se bo začela ob 15. uri z zborom gasilcev iz kranjske in škofjeloške občine pri domu v Žabnici, kjer bodo odprli tuđi prenovljene garaže. Nadaljevala se bo z družabnim srečanjem na Miklavževem vrtu, kjer bo veselica že večer poprej.
»S skupnimi močmi se da veliko narediti, « naglaša podpo-
veljnik Anton Kupar, ki že sko-raj štiri desetletja deluje v društvu, pa dodaja: »Samo letos smo v prenovo gasilskega doma vložili prek 700 delovnih ur. Veliko organizacijskega dela je bilo tuđi pri nakupu novih vozil. Ta pridobitev bo gotovo spodbu-dila mlade, da bodo še raje so-delovali v društvu. «
Žabniški gasilci veliko store za vzgojo mladih in izobraževa-nje članstva. En član je sodelo-val letos na tečaju za nižje čast-niko, več pa jih bo jeseni obiska-lo tečaj za častniktv Prihodnje leto bodo organizirali tuđi tečaj za izprašane gasilce. Ob izobra-ževanju žrtvujejo veliko proste-ga časa za obvezno urjenje in razne vaje. Vsako leto organiziralo prireditev Tekmovanje štirih, na katerem se poleg žabniških in škofjeloških pomerijo gasilci iz Šore in Kočevja. Letos so zmagali domaćini
»Naša skrb je preventiva, «
dodaja poveljnik Pavel Zako-tnik, ki ocenjuje: »To je gotovo pomagalo k zmanjšanju števila požarov. Vseeno se moramo za-ščititi pred njimi, zato borno ob pomoći OGZ Škofja Loka opremili vsa naselja s hidrantnimi omaricami, v vsem požarnem okolišu pa smo že zgradili vodne bazene. Načrtujemo tuđi nakup mono-črpalke. «
S. Saje
Vodstvo GD Žabnica - podpoveljnik Anton Rupar, predsednik Peter Škerjanc in poveljnik Pavel Zakotnik (od leve proti desni) - Foto: S. Saje
Popravilo čest v KS Besnica
Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji sprejel sklep, da se iz proračuna rezervnega sklada občine nameni 4 milijone dinarjev za odpravo škode na krajevnih po-teh v Zabukovju, v krajevni skupnosti Besnica. Škodo na teh cestah je neurje 2. in 3. julija povzročilo letos že tretjič. Pa tuđi sicer imajo v krajevni skupnosti z vzdrževanjem teh čest veliko stroškov in težav ob vsakem večjem deževju. Zdaj bodo z doda-tnimi sredstvi uredili odvodnjavanje in ponovno utrdili tuđi ceste. V akciji bodo sodelovali s sredstvi in delom tuđi krajani. _____________________________________________________A.Ž.
Osrednja svečanost 4. septembra
rvru?^ " YSak° 1?° u?: avgusta se v kraJevni skupnosti Grad pri Cerkljah v kranjski obcmi s praznovanjem spomnijo dogodka iz NOB na Davovcu. Letos pa so se odločili, da bodo osrednjo svečanost združilii s praznovanjem, ki bo 4. septembra na Kriški planini na Kr-vavcu, ko bo spominsko obeležje prevzela v oskrbovanje in ureianie delovna organizacija RTC Krvavec.
V nedeljo Ovčarski bal
Jezersko - Turistično društvo Jezersko bo v nedeljo, 14. avgusta. priredilo ob Planšarskem jezeru na Jezerskem tradicionalni Ovčarski bal. Prireditev se bo začela ob 11. uri, igral pa bo ansambel Fan-tje z vseh vetrov.
Zlata poroka na Grencu - Več trn ja kot rož je bilo v njunem Življenju, ugotavljata danes, ob 50-letnici skupnega življenja Slavka in Nače Rupar z Grenca pri Škofji Loki. Oba sta morala že z devetifl1 letom od doma, služit. Ko je ata Nače nazadnje služil pri Kuraltu v Žabnici, je dobil delo v loški predilnici. Na Trati je potem spozna' Slavko, doma iz Starega dvora, ki je takrat že delala v kranjski Ju/ gobruni. Nič ništa imela, ko sta se vzela 7. avgusta 1938 v Stari Loki Silno skromno sta živela, da sta privarčevala za staro hišico n* Grencu. Šest tednov pred začetkom vojne sta jo kupila. 1942. se jima je rodil prvi sin, februarja 1943 pa je bil Nače že v partizanih. Intefl dant je bil v Škofjeloškem odredu. Najlepše jima je bilo, ko se je mož vrnil iz vojne, se spominja Slavka. 1946. leta je povila drugega« 1950. pa tretjega sina. Nače je po vojni vse do pokoja delal v Jelovicj-mama Slavka pa je ostala doma. Vsa leta je imela tuje otroke v reji-Slabetov Tone je že 23 let pri hiši. Zdaj, pravita, jima nič ne manjk»< le zdravja. Nače slabo vidi, Slavko muči bolna hrbtenica. Pa kar pc trpita, saj sta le slabega vajena. Pravijo, da je danes hudo, razmiš' ljata, a še dolgo ne bo tako hudo, kot je bilo včasih, ko so nesli n* šiht za malico le malo crne kave in kruha in je morala Slavka dv^ poletji peš hoditi na delo v Kranj, ker so po štrajku ukinili vlak. N<>< nič še ni hudo. Ko sta se poročila, jima je mama spekla le »štrudelj *> zdaj pa se bo vsa družina s snahami in 4 vnuki vred zbrala pri Kajb»' tu v Zmincu in lepo popraznovala. Da bi le zdravje bilo, si želita, vs* ostalo potem samo priđe. Pa še na mnoga leta, Ruparjeva mama i*1 ata!
________________                         D. Doleng,
?ggk,J2. avgusta 1988____________________________________________ / TELEVIZIJA, RADIO, KINO h__________________________________^ STRAN     @@iBSB&)gtgflQLA8
TVSPORED
JPETEK
—.____________12. avgusta
]6-15 Video strani
17 *! Tednik< ponovitev
'•30 Poletna noč, ponovitev ifi o   nadalJevank •8.35 Oliver Tvvist, angleška ,.      otroška nadaljevanka
905 Risanka J2-18 Vreme
9-19 Video strani
9-24 TV okno ljj.29 Propagandna oddaja
|.30 TV dnevnik i»-59 Zrcalo tedna •Jj.14 Propagandna oddaja *°-20 Cagney in Lacey, 8. del
ameriške nanizanke «'.05 Na krilih vetra: Nova
Zelandija in Indijski ocean «'•50 Propagandna oddaja «1.55 TV dnevnik «2-10 Poletna noč °000 Ring strasti, ameriški film
0-35 Video strani
__         Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Bečej: Mednarodni yassa
turnir v vaterpolu 16.55 Budimpešta: GPvatletiki,
vključitev slov. kom. 20.20 Diskofolk 21.10 Koreja: Do zidu in nazaj,
dok. serija
21-50 En avtor, en film 22.10 Minuli dnevi, španski film
____________Zagreb I. program
8 35 Solun, izobraževalna
oddaja
9.05 Slepi potnik, otroška oddaja
9 30 Poletno dopoldne |2.00 Poletno popoldne '6.00 Bečej: Yassa turnir v
vaterpolu Jugoslavija: ZK
Nemčija, prenos J6.50 Program plus, ponovitev 830 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Ris3nka 19.30 TV dnevnik 20.00 Nezgodni center, serijski
film
21.55 TV dnevnik 22.15 Kultura srca 23.15 Informativna oddaja za
goste iz tujine 23.20 Program plus 1.00 Poročila
SOBOTA
________________ 13. avgusta
17.40 Video strani
17.55 Spored za otroke in
mladino
18.00 Radovedni taček: Medved 18.20 J. Ribičič: Miškolin: Sole
je konec 18.25 Poletna noč, ponovitev
nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.14  Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Večer za A. Christie:
Peneči cianid, ameriški
film
22.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč 1.20 Video strani
________Oddajniki II. TV mreže:
17.35 Tamburaši, ponovitev
dramske serije 18.40 Dallas, ameriška
nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ohridsko poletje 88:
Vokalni oktet »Ad
Libitum« iz Francije 21.30 Poročila 21.35 Športna sobota 22.55 Kronika dubrovniških
poletnih prireditev 88
_________TV Zagreb I. program
8.05 Glasbena oddaja 8.45 Velika Muppetovska
zmešnjava, ameriški film 10.20 Program plus, ponovitev 12.00 Dokumentarna oddaja 13.30 Narodna glasba 13.55 Kako biti skupaj 14.25 Prvaki Ijubezni, ameriški
film 16.45 Bečaj: Yassa turnir v
vaterpolu, prenos 17.00 Narodna glasba 17.35 TV koledar 17.45 Sedem TVdni 18.30 Človek in čas,
dokumentarna oddaja
19.15  Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 Drugo ime za Ijubezen,
ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.05 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.10 Zabavni program 22.55 Lepa mala, ameriški film 0.40 Poročila
NEDELJA
•__________________14. avgusta
9.15 Video strani 1     9.25 Živ-žav
10.10 Oliver Tvvist, pon. angl.
nad. 10.40 Cagney in Lacey, ponov.
am. nad.
11.25 Alpski večer 88, 8. oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV
Sarajevo
13.00 Video strani 15.25 Video strani 15.40 S.vVoods: Šefi, ameriška
nadalj. 3/6 16.40 Dom na griču, ameriški
film 19.05 Risanka
19.18  Vreme
19.19  Video strani
19.24  TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 M. Kovać: Večerni
zvonovi, nad. TV Beograd 20.55 Zdravo
22.25  Informativna oddaja za tujce
22.30 Video strani
________Oddajniki II. TV mreže
8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri 13.15 Športno zabavno
popoldne 16.00 Bečej: Mednarodni jassa
turnir v vaterpolu, prenos
finala 17.00 Športno zabavno
popoldne - nadaljevanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Po letu 2000, avstralska
poljudnoznanstvena serija 20.50 Glasbena oddaja 21.35 športni pregled
_________TV Zagreb I. program
10.20  Poročila
10.25 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Kuharske zvezde,
francoska nad. 6/6 14.50 Resna glasba 15.35 Dokumentarni mozaik 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Večerni zvonovi - TV
nadaljevanka 20.50 Ciklus filmov W. VVilerja -
Zakon divjega zahoda,
amer. film 22.25 TV dnevnik 22.45 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.50 Program plus 0.30 Poročila
PONEDELJEK
__________________15. avgusta
16.45 Video strani 17.00 Naš utrip, ponovitev 17.15 Zrcalo tedna, ponovitev 17.30 Poletna noč, ponovitev
nadaljevank
18.15 Radovedni Taček: Robot 18.30 Mala Nada, 10. del otroške
serije TV Beograd 19.05 Risanka
19.11   Vreme
19.12  Video strani 19.17 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 I. Pelant: Tretje
nadstropje, češkosl. nad. 21.10 Mozaik kratkega filma:
Karei Gott, češk. dok. film 22.20 TV dnevnik 22.35 Poletna noč 1.35 Videostrani
________Oddajniki II. TV mreže
18.30 Beograjski program 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani,
zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20.50 Speedway za pokal
prvakov, reportaža iz
Krškega 22.C0 Alternative, TV
nadaljevanka 23.00 Poezija
_________TV Zagreb I. program
8.35 Boj za obstanek
9.30 Otroška oddaja
9.45 Ljudske pripovedke 10.00 Poletno dopoldne 12.05 Poletno popoldne 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dragi Edison, sovjetska
drama
21.50 Iz znanosti 22.35 TV dnevnik 22.55 Informativna oddaja za
goste iz tujine 23.00 Program plus
0.40 Poročila
TOREK
__________________16. avgusta
17.10 Video strani 17.25 Poletna noč 18.40 Pamet je boljša kot zamet
18.45 V ateljeju, oddaja za
otroke 19.00 Risanka
19.11   Vreme
19.12  Videostrani 19.17 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 R. Boehm: Plauenske
čipke
21.30 TV dnevnik 21.45 Poletna noč 00.45 Videostrani
_________Oddajnik II. TV mreže
19.00 Druga godba, 5. oddaja
19.30 TV dnevnik
20.00 Dubrovniške poletne
prireditve'88 21.05 Žrebanje lota 21.10 Zabavni torek 22.40 Silnice, oddaja iz kulture
do 23.25
_________TV Zagreb I. program
8.30 Čas inteligentnih strojev, poljudnoznanstv. film
9.30 V vrtincu stoletij: Zadar 10.00 Poletno dopoldne 12.10 Poletno popoldne 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Goesta Berling, švedska
nad. 21.10 Turistični panoptikum:
Budimpešta-Zagreb
22.10  TV dnevnik
22.30 Informativna oddaja za
turiste
22.35 Program plus 0.15 Poročila
SREDfl    17avgii„.
17.05 Video strani 17.25 Poletna noč, ponovitev 18.30 Spored za otroke in mlade 18.50 J. Ribičič: Miškolin:
Poroka, 11. del 19.05 Risanka
19.11   Vreme
19.12  Videostrani 19.17 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Zuerich: Atletski miting,
vključitev v prenos 23.05 TV dnevnik 23.20 Poletna noč 02.20 Video strani
________Oddajniki II. TV mreže
18.30 Beograjski TV program
19.30 TV Dnevnik
20.00 Film tedna: Plamenčki,
ital. film 21.30 Poročila 21.35 Umetniški večer 23.05 Kronika dubrovniških
polet, prireditev
_________TV Zagreb I. program
8.35 Boj za obstanek 9.30 Svetovne legende, otroška oddaja
10.00 Poletno dopoldne
12.00 Poletno popoldne
16.50 Program plus, ponovitev
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke, kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.55 Zuerich: Atletski miting
23.00 TV dnevnik
23.20 Informativna oddaja za tuje turiste
23.25 Program plus 0.05 Poročila
ČETRTEK
__________________18. avgusta
17.10  Video strani 17.25 Poletna noč
18.30 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka
19.11   Vreme
19.12  Video strani 19.17 TVokno
19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tednik
21.10 C.Dickens: Pusta hiša, angleška nadaljevanka 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč 01.20 Videostrani
________Oddajniki II. TV mreže
18.30 Beograjski TV program
19.30 TV dnevnik
20.00 Folklorna skupina Tine
Rožanc 22.30 Poročila 23.05 Kronika dubrovniških
poletih prireditev
_________TV Zagreb I. program
8.35 Paradoks Sarajevo,
poljudnoznanstveni film
9.00 bola za klovne
9.30 Od Motovuna do Poreča
9.55 Poletno dopoldne 12.05 Poletno popoldne 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 TVrazstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 ZlP-politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Antologija jazza, zabavno
glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Informativna oddaja za
goste iz tujine 22.15 Program plus 23.55 Poročila
RADIO
ggTEK. 12. avgusta:__________
Prvi program
8-05 Dober dan z ... - 8.35 Mladica poje - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za ... -|2.10 Pod domačo marelo -]3.30 Od melodije do melodije -14.05 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Minute z ansamblom Henčka Burkata -18.15 Gremo v kino - 19.00 Radij-s*i dnevnik - 19.25 Obvestila in nabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in go-aemo - 20.00 Mladi mostovi -20.30-23.00 Slovencem po svetu ' 23.05 Literarni nokturno -
SOBOTA. 13. avgusta:________
Prvi program
895 Pionirski tednik - 9.35 Turi-stični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja -11-05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za stajo glasbo - 11.35 Naši poslušalci ^estitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Kultur-na panorama - 15.10-15.35 Po-Poldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak " 16.30 S poti po Jugoslaviji -17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 S Knjižnoga trga - 19.45 Minute z ansamblom    Greentovvn    jazza
band - 20.00 Radio na dopustu -22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno -
NEDEUA, 14. avgusta:_______
Prvi program
8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-16 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmeto-valce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V ne-deljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -
PONEDELJEK. 15. avgusta: Prvi program
8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.30 Glasbena lepljenka - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Tekoča repriza -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih
-  18.00 Minute z ansamblom bratov Avsenik - 1830 Zvočni signali - 20.00 Pesmi slovenskih skla-dateljev - 21.05 Zaplešite z nami
-  22.30-24.00 Zimzelene melodije
TOREK. 16. avgusta:__________
Prvi program
8.05 Poletna radijska šola - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za ...- 11.05 Nenavadni
pogovori - 14.05 V korak z mladi-mi - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be-sedi - 21.05 Radijska igra - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno -
SR EDA. 17. avgusta:_________
Prvi program
9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno -
ČETRTEK. 18. avgusta:________
Prvi program
8.30 Koncert za mlade poslušal-ce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enaj-sta šola - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domaćih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno -
IHIracIio triglav jesenice
Petek, 12. avgusta:
16.00 Obvestila - 16,30 Domaće novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike - 17.45 Aktualno
-   18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.45 Pregled kulturnih in športnih   dogodkov   ob   koncu tedna in zaključek programa.
Sobota, 18. avgusta:
16.00 Obvestila - 16.30 Domaće novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Sobotno popoldne - 18.00 Čestitke poslušflcev in EP - 18.55 Zaključek programa.
Nedelja, 14. avgusta:
11.00 Mi pa nismo se uklonili 11.30 Obvestila - 12.00 Čestitke poslušalcev - 14.00 Nedeljska te ma - 14.15 EP in zaključek programa
Ponedeljek. 15. avgusta:
16.00 Obvestila - 16.30 Domaće novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva - 17.50 Aktualno -18 00 Čestitke poslušalcev in EP
-   18.25 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55
Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa - Torek, 16. avgusta:
Torek, 14. avgusta:
16.00 Obvestila - 16.30 Domaće novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Aktualno -18.35 Novosti iz zabavne glasbe
-  18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Sreda. 17. avgusta:
16.00 Obvestila - 16.30 Domaće novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva - 17.45 Aktualno -18.00 čestitke poslušalcev in EP
-  18 35 Novosti iz narodnozaba-vne glasbe      1855 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
Četrtek, 18. avgusta:
16.00 Obvestila - 16.30 Domaće novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva - 18.00 čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Gremo v Bohinj - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
NOVO V KINU
Priročnik za seks je ameriška erotična komedija. Tony Cannelloni, mladenič iz i talijanske četrti New Yorka, si je kupil knjigo o seksu, da bi se naučil osvajati dekleta. Zapusti dom in si najde samsko stanovanje na Manhattanu. Njegov gospodar Donald ve za njegove namere, prisluškuje kaj se dogaja pri Tonyju in na osnovi tega piše članke o dogodkih »Casanove iz New Jerseya « Tuđi oče in sestra uporabljata Tonvjevo stanovanje za svoje intimne sestanke. Ko se nekoć v tem stanovanju znajde še mama, je zmeda popolna.
Navigator je ameriški znan-stveno-fantastični film, nekak-šno utelešenje otroških sanj. Vsakdo si je kdaj želei, da bi imel svoj leteći krožnik in sam spooznaval vesolje. David je padel v grapo, ko mu je bilo 12 let in po petih letih spanja se prebudi. Kaj se je dogajalo vmes, ne ve nihče in ubogi David postane žrtev vsemogočih
raziskav in špekulacij. Zanj se zanima NASA, kajti odkrili so prav takšen leteći krožnik, ki je treščil na zemljo, kot ga ima v predstavi David. Jasno postaja, da sta David in leteći krožnik povezana... Film je veliča-sten spektakel, s čudovitimi zračnimi posnetki in pravljične atmosfere. Režiser Randal Kleiser (Briljantina, Plava laguna) zna gledalca držati v napetosti ves čas filma in mladi so nad njim navdušeni.
Prepad strasti je italijanska erotična drama iz tridesetih let. Govori o mladeniču, ki priđe v mesto na studij in stanuje v samotni hiši na obrobju pri stricu, ki je vnet Mussolinijev privrženec. Zaradi politike stric zanemarja ženo, kateri mladenič priđe kot naročen, a tu je še hči, ki ji je bratranec tuđi všeč... Film o odnosu politike in seksa, frustriranosti in seksualne osvoboditve, njegova največja odlika pa je niz spretnih erotičnih prizorov.
KINO
___KRANJ CENTER
1?' avgusta: amer. pust. film KARATE KID II. ob 16., 18. in 20. ^T{ 13. avgusta: amer. barv. *°m. DUH PORNO ZVEZDE ob '"■- 18. in 20. uri, prem. amer. °arv. akcij. filma SMRTONOSNI K|-EN ob 22. uri 14. avgusta: arner. barv. kom. DUH PORNO ^EZDE ob 15., 17. in 19. uri, Pfem. amer. znan. fant. filma NAVIGATOR ob 21. uri 15. avgu-!*■: amer. barv. akcij. film SMR-'ONOSNI PLEN ob 16. uri, amer. °arv. kom. DUH PORNO ZVEZ-UE ob 18. in 20. uri 16. avgusta: f.IT*er- barv- akcij. film SMRTONOSNI PLEN ob 16., 18. in 20. uri ..;■ avgusta: amer. barv. akcij. I1'1* SMRTONOSNI PLEN ob 16., 'B- m 20. uri 18. avgusta: prem. l'Jer. erot. kom. PRIROČNIK ZA *EI<S ob 16., 18. in 20. uri (Film Primeren za otrokel)
-_____KRANJ STORŽIČ
!*• avgusta ZAPRTO! 13. avgu-
^•: amer. barv. fant. film SU-
PERMAN III. ob 16., 18. in 20. uri
14.   avgusta: amer.  barv.  pust. film DIRKA S SMRTJO ob 16. in 18. uri, prem. ital. barv. erot. drame PREPAD STRASTI ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 15. avgusta ZAPRTO! 16. avgusta: ital. barv. erot. drama PREPAD STRASTI ob 18. in 20. uri 17. avgusta:   ital.   barv.   erot.   drama PREPAD STRASTI ob 18. in 20. uri 18. avgusta: hongkon. barv. akcij.     film     PET    ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 18. in 20. uri
__________ŽELEZAR__________
12.   avgusta:  amer.  barv.  fant. film SUPERMAN III. ob 18. uri, prem.   amer.  barv.  akcij.  filma SMRTONOSNI PLEN ob 20. uri
13.   avgusta:  prem.  amer.  ital. krim. filma GLASNIK SMRTI ob 16. in 18. uri   prem. amer. erot. kom.  PRIROČNIK ZA SEKS ob 20. uri (Film ni primeren za otrokel)   14.   avgusta:   amer.   barv. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 16. uri, amer. ital. krim. film GLASNIK SMRTI ob 18. in 20. uri
15.    avgusta:   PRIROČNIK   ZA SEKS ob 18. in 20. uri 16. avgusta: amer. pust. film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 18. uri.
amer.  barv. erot.  kom.  PRIROČNIK ZA SEKS ob 20. uri 17. av-tusta: ital. barv. fant srhlj. PO-ASTI SO V NAS (DEMONI II) ob 18. in 20. uri 18. avgusta: ital. barv. fant. srhlj. POŠASTI SO V NAS   (DEMONI   II.)  ob   18.   uri, prem. franc. barv. erot. pust. filma LUTKE IZ SAN TROPEA ob
20.  uri
___________TRŽIČ___________
12.   avgusta:   amer.   barv.pust. film SUPER AGENTA ob 20. uri
13.   avgusta:   amer    pust.   film KARATE KID II. ob 18. in 20. uri, prem.   amer.   znan.  fant.  filma NAVIGATOR ob 22. uri 14. avgusta: amer. barv. komed. HOLLY-VVOODSKE NORČIJE ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij. filma   SMRTONOSNI   PLEN   ob
21.  uri 15. avgusta: amer. barv. west. film TRINITA ob  18.  uri, franc.   barv.   erot.   film   NOVA EMANUELA ob 20. uri (Film ni primeren za otrokel) 16. avgu-rta: ital. barv. fant. srhlj. POSA-Tl SO V NAS (DEMONI II) ob 18. in 20. uri 17. avgusta ni kino-predstavl   18.   avgusta:   amer. ital.   barv.  krim.  film  GLASNIK SMRTI ob 18. in 20. uri
_______DOM KAMNIK_______
12. avgusta: amer. barv. pust. film DIRKA CANONBALL ob 20. uri 13. avgusta: amer. barv. kom. NORA ZABAVA V EVROPI ob 17. in 19. uri, prem. ital. erot. drame PREPAD STRASTI ob 21. uri 14. avgusta: amer. barv. west. film TRINITA ob 17. in 19. uri, prem. ital. barv. fant. srhlj. POŠASTI SO V NAS (DEMONI II.) ob 21. uri 15. avgusta: amer. barv. kom. HOLLYWOOD5KE NORČIJE ob 18. in 20. uri 16. avgusta: amer. barv. fant. film SUPERMAN III. ob 18. in 20. uri 17. avgusta ni kinopredstavl 18. avgusta: amer. barv. akcij. film SMRTONOSNI PLEN ob 18. in 20. uri
___________DOVJE___________
14. avgusta: amer. barv. pust thrill. AVTOSTOPAR ob 19.30. uri
_________KOMENDA_________
12.  avgusta: amer. barv. znan, fant. film NAVIGATOR ob 20 uri
13.  avgusta: amer.  pust. thrill. AVTOSTOPAR ob 20. u'i
__________DUPLICA_________
13. avgusta: amer. ital. pust. film CYBORG ob 20. uri 14. avgusta: amer. barv. fant. film SUPERMAN III. ob 18. uri, amer. barv. kom. COCA COLA KID ob 20. uri 17. avgusta: amer. znan. fant. film NAVIGATOR ob 20. uri 18. avgusta: ital. barv. erot. drama PREPAD STRASTI ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!)
_________ĆEŠNJICA_________
12. avgusta: amer. pust. thrill. AVTOSTOPAR ob 20. uri
_________ZELEZNIKI_________
12. avgusta: amer. avant. film PEKLENSKI CAMP ob 19. uri 13. avgusta: amer. thrill. MODRI ZAMET ob 20.30. uri 14. avgusta: amer. drama PONORELI VLAK ob 19. uri 17. <vgus»t* amer. akcij. film AMERIŠKI Nl-NJA II. ob 20.30. uri
_______ŠKOFJA LOKA_______
12. avgusta: amer. thrill. MODRI ZAMET ob 18.30. in 20.30. uri 13.
avgusta: amer. avant. film PEKLENSKI CAMP ob 18.30. in 20.30. uri 14. avgusta: amer. avant. film PEKLENSKI CAMP ob 18.30. in 20.30. uri 16. avgusta: akcij. film ZAPUŠČANJE ob 20.30 uri 17. avgusta: akcij. film ZAPUŠČANJE ob 18.30. in 20.30. uri 18. avgusta: amer. drama BARVA DENARJA ob 20.30. uri
________POUANE________
12. avgusta: amer. drama PONORELI VLAK ob 21. uri 14. avgusta: amer. akcij. film AMERIŠKI NINJA II. ob 18. uri 16. avgusta: amer. drama BARVA DENARJA ob 21. uri
_______RADOVUICA_______
12. avgusta: kanad. barv. film SREČEN Ml ROJSTNI DAN ob 20. uri 13. avgusta: kanad. bar' ' film SREČEN Ml ROJSTNI OAN ' ob 18. uri, amer. barv. film LINK ob 20. uri 14. a/gusta: angl. barv. film LINK ot 1E. uri, amer barv. film PADU ANoEL ob 20. uri 15. avgusta: a-ier. bar/ f;iri PADLI ANGEL ob 20. uri 16. avgusta: franc. barv. t,'m AVANTURE GVVEDULINE cb 20. uri 17.
avgusta: amer barv. film PADLI ANGEL ob 20. uri 18. avgusta: amer. barv. film KROKODIL DANDI ob 20. uri
___________BLED___________
12.   avgusta:   amer.   barv.  film BERLINSKA AFERA ob 20.  uri
13.  avgusta: ital. barv. pust. film UGRABITEUI    IZGUBUENEGA ZAKLADA ob 18. uri, franc. barv. film AVANTURE GVVENDUUNE ob  20.   uri   14.   avgusta:   angl. barv. film VELIKO MESTO ob 18. uri, amer. barv. film BERLINSKA AFERA ob 20. uri 15. avgusta: angl. barv. film LINK ob 20. uri 16. avgusta: angl. brv. film LINK ob 20. uri 17. avgusta: kanad. barv. film SREČEN Ml ROJSTNI DAN  ob  20.   uri  18.  avgusta: amer. barv. film PADLI ANGEL ob 20. uri
BOHINJ-BOH. BISTRICA
13. avgusta: amer. barv. film VELIKO MESTO ob 20. uri 14. avgu-stj: ital. barv. pust. film UGRABITEUI IZGUBUENEGA ZAKLADA ob 18. in 20. uri 18. avgusta: angl. barv film LINK ob 20. uri
@@Mš@5&g§IEEGLAS 6. STRAN__________________________________ / PODUSTEK, PISMA, ZANIMIVOSTI^                                ________________________Petek, 12. avgusta 1988
Eiaama
EKOLOŠKO SRECANJE 29.6.88 V RADOMLJAH
Z NARAVO K
NOVEMU
ČLOVEKU
Ekologi, ekologisti, taborniki, nekadilci in drugi so se udeleži-li ekološkega srečanja v Radom-Ijah. Spregovorili so o tem, kakkšno vlogo imajo osveščene skupine znotraj celostnega odnosa družbe do narave. Popold-ne so pripravili več delavnic, od popisovanja odlagališč odpad-kov do opazovanja ekosistemov, zvečer pa je bil disko večer v okviru akcije disko brez kajenja pri Spornu.
Jernej STRITIH, dipl. ing. goz-darstva: »V času, ko je svetovni ekosistem zaradi dejavnosti člo-veške družbe vedno bolj ogro-žen, smo se odločili, da se borno dejavno vključili v napore za ohranitev naravnega okolja. Po-glavitni cilj akcije je vsestanska ekološka vzgoja mladih ljudi in osveščanje javnosti ter popis onesnaževanja okolja.«
Ekologiste in osveščence je obiskal tuđi dr. Marek LENAR-DIČ, koordinator jugoslovanske ekološke konference in dejal: »Že letošnje zborovanje jugoslo-vanskih ekologov, ekologistov in alternativcev v Ljubljani je pokazalo kako potrebna so or-
ganizirana ukrepanja proti onesnaževalcem okolja. Priza-devanj za samoorganiziranje ekologov se ne da ustaviti. Vrsta jugoslovanskih ekoloških znanstvenikov prip.ravlja že novo, širšo ekološko konferenco, ki bo izrednega pomena za razvoj ekološke misli.«Akcija, kot je ta v Radomljah, je le ena v verigi ekoloških prireditev s ciljem os-veščanja in informiranja prebi-valstva. še posebej pohvalna je anketa med mladimi, ki si hoče-jo izboriti pravico do čistega zraka.
V zadovoljstvo vseh lahko str-nemo ugotovitev, da je srečanje uspelo in ravno tako želimo tuđi za druga srečanja: v Kočevskem Rogu, v poletnih mesecih v Ljubljani ter bodoče angažiranje na ekološkem področju na Sloven-skem pa tuđi na Hrvaškem in v Jugoslaviji.
Pred mesecem se je na temo NASPROTUJEMO NASILJU NAD NARAVO IN UUDMI v Ljubljani zaključil ekološki seminar z udeleženci iz vse Jugoslavije in gosti iz inozemstva, znanstveniki, ekologi in alter-nativci, ki jih doslej pri nas nismo imeli možnosti slišati. Konferenco je odprl dr. Marek LE-NARDIC, za njim pa so govorili še dr. BUČAR, dr. INIĆ, dr. BO-HINC, dr. ADAMIČEVA, dr. PLUT, I. BERISHA, J. VILFAN, B PERASOVIC, S. OTTONI, Elbert WESTERBEEK,   dr.   MITIĆEVA,
dr. STARMANOVA in drugi.
Pohod po ljubljanskih ulicah se je zaključil z mitingom na šuštarskem mostu. Naslednji dan pa je bilo srečanje slovenskih in hravaških ekologov z rnednarodno udeležbo v Zagrebu, kjer so poleg slovenskih predstavnikov govorili še dr. SUPEK, dr. PRPIĆ, dr. DEVIDE ter drugi. Prireditev se je zaključila z manifestacijo na Cvetnem trgu v Zagrebu. Udeleženci so se zavzeli za razvoj demokracije in ekologije, pravico do samoorga-niziranja in pluralizma, zavzeli so se za prenehanje onemogoča-nja dela željnih oziroma sposobnih, med drugim so zahtevali tuđi ohranitev gozdov na področju Julijskih Alp, s čemer se pridružujejo zahtevam evropske mladine, zahtevali so, da bi se tovornjaki z vlaki in ne po cesti vozili skozi Jesenice ter se zavzeli za prestrukturiranje v gospodarstvu in opozorili na potrebo dobirh finančnih kadrov na zveznem nivoju.
Vsako leto bodo priredili sku-paj z Društvom zeliščarjev pohod v Kočevski Rog.
Ob prireditvi je izšel časopis ZELENA KRONA in zbornik re-feratov ČLOVEK IN EKOLGOI-JA II.                                  t. S
IZ ZGODOVINE™------------------—
_________________l   |NOB(25)       IvanJan
Obojestranska ofenziva ali - Goljat se loteva Davida
Poleti 1942. leta je minilo eno leto, odkar se je začel oborožen upor proti okupatorju, in to najprej na Gorenjskem. V tem letu je gorenjsko partizanstvo doživelo velike vzpone, a tuđi poraze in izgube. Videli smo že, da sta bila oba odreda - Kokrški in Gorenjski - ustanovljena sele čez dobra dva me-seca po ustanovitvenem povelju sredi junija 1942 in da sta oba premogla le okoli 330 borcev. Če temu prištejemo še okrog 120 borcev Poljanskega bataljona ter maloštevilni štab I. grupe odredov, vse skupaj znese okoli 460 borcev.
S tako maloštevilnimi enotami naj bi gorenjski partizani prešli v širokopotezne napade, ki jih je po preverjenih poročilih načrtovalo Glavno povelj-stvo slovenskih partizanskih čet. Da bi mobilizirali nove borce, okrepili ponovno vstajo in napadali okupatorje na vseh ustreznih predelih Gorenjske, je Glavno poveljstvo poslalo v pomoč tuđi 2. grupo odredov, ki sta jo vodila Franc Rozman-Stane in Dušan Kveder-Tomaž. Zaradi preoptimističnega ocenjevanja razmer, sta se kljub nevarnosti na Gorenjsko hotela premestiti ćelo Glavno poveljstvo in CK KPS, do česar pa vendarle ni prišlo, kajti udejanjenje te zamisli je zaustavil sam Tito in tuđi huda ofenziva.
Konec junija in v začetku julija 1942 so vse enote gorenjskih partizanov krenile v akcije, ki so
jih razvijale od kamniškega območja do Kokre, ljubeljske kotline, Jesenic, Bohinja in vse do Po-ljanske doline. Tedaj je nemško-italijansko mejo prestopila tuđi močna 2. grupa odredov, ki je v začetku štela 550 borcev.To je bila tedaj najudarnej-ša slovenska partizanska enota, ki je nastopila kot brigada. Vendar se je takoj, že 13. julija 1942 morala z Nemci zaplesti v hude boje, ki so se potem stopnjevali.
Nemško poveljstvo, ki je prek agentov že sredi maja 1942 zvedelo za okvirne nacrte partizanske ofenzive na Gorenjskem, je takoj pripravilo ofenzivo »Enzian « in v njej postopoma angažiralo okoli 13.000 dobro oboroženih in izurjenih mož. Torej: 13.000 proti 460 borcem 1. - gorenjske grupe odredov in 550 borcem 2. grupe odredov. Goljat proti Davidu! Te velikanske okupatorjeve sile so zato uspele zaustaviti začetno ofenzivnost obeh partizanskih grup in jima zadati tuđi hude izgube. Napadi okupatorjevih sil so se vrstili vse do konca septembra, vendar kljub udarcem, partizanov nišo uničili. Bilo je hudo, pa vendarle ne tako, da bi preostali partizani zapustili Gorenjsko. Le 2. grupa, sicer zdesetkana, je odšla proti Štajerski, ka-mor je bila namenjena že v začetku.
Prihodnjič: Prvi partizanski vzpon na Triglav.
V Kranju se začenja velika desetdnevna trgovina
Sejmi so povsod ogledalo razvitosti in sposobnosti
Kranj, 11. avgusta - Približuje se 500-letnica, ko so se v Kranju začeti avgustovski sejmi. Bogato tradicijo letos potrjuje 38. gorenjski sejem, ki bo tuđi tokrat, kot so napovedali, v pravem pomenu bese-de sejem, kakršni so danes po većini v razvitem svetu. Vsa večja me-sta oziroma gospodarska središča imajo običajno tuđi različne se-jemske prireditve. Značilno žanje pa je, da ob razviti in razvejani trgovini oziroma ponudbi simbolizirajo, predvsem pa spodbujajo k še večji poslovnosti.
In kakšne so oziroma naj bi bile sejemske prireditve pri nas? To vprašanje je bilo že večkrat zastavljeno, odgovori nanj pa prav tako več ali manj podobni. Pa vendar letošnja sejemska prireditev v Kranju do neke me-re odstopa od prejšnjih oziroma poteka v drugačnih pogojih in času kot zadnja leta.
»Smo v obdobju značilnem za ves razviti svet in sejemsko de-javnost, »ocenjuje direktor poslovno prifeditvenega centra Gorenjski sejem, »Franci Ekar «. »V tujini sejmi že dolgo teme-ljijo in delujejo na tako imenovanih tržnih zakonitostih. Pri nas s takšnimi zakonitostmi zdaj sele začenjamo in prireditev naj bi pokazala gospodarsko raven, sposobnosti, iskanja novosti... Morda bi bil to lahko tuđi začetek nečesa drugega. Manjši in večji sejmi se povsod dograju-jejo, širijo z novimi razstavnimi prostori. Zanimivo je, da se na-primer na vzhodu resno loteva-jo, po zgledu velikih sejmov v razvitih državah, svojega sej-marstva. Skratka, razvoj se kaže v potrjevanju ugotovitve, da so sejmi oblika pospešenega trženja. «
• »Kako pa bi ob tem pospeše-nem razvijanju sejmarstva v svetu opredelili gorenjski sejem? «
»Kranjski oziroma gorenjski sejem poteka na najbolj zahod-nem delu države. Že dolgo časa ugotavljamo, da imamo tako zaradi lokacije kot gospodarske razvejanosti izredne možnosti in nič koliko rezerv. Pa vendar se še vedno srečujemo z neke vrste mlačnostjo, ki je značilna za vse nas in se kaže v tem, da Ju-goslovani pač raje kupujemo in prodajamo na tujih trgih. Mislim, da je to sprto s sodobnim poslovnim trženjem. Če pogledam sejemski prostor, bi moral biti dobesedno zaseden z razli-čnimi razstavami. Res je, da prostor še ni dograjen, vendar pa tuđi gospodarstvo ne kaže pravega zanimanja, da bi ta prostor obrnilo sebi v prid. « • »Avgustovski sejmi v Kranju so običajno vedno precej verna slika podobnih sejemskih prireditev drugje. Kaj pa ostale sejemske prireditve v Kranju? «
»Vsi prodajni, če tako rečem, sejmi v Kranju opravičujejo svo-
je ime. Veliko težav pa je pri t. i. inovacijskih, vzorčnih sejmih. Tu se kaže širša (prava) slika našega razvoja in gospodarstva nasploh. Vemo, naprimer, da imamo zelo močno čevljarsko industrijo na Gorenjskem, pa vendar ta ni »sposobna « združiti svojo ponudbo na sejmu. Ne mislim na razprodajo, marveč na predstavitev in ponudbo redne proizvodnje. Ob tem pa ugota-vljajo, da so skladišča polna. Podobno velja tuđi za tekstil, elektroniko. Morda se le pohištveni-ki zadnje čaše nekoliko prebuja-jo. Lep primer poslovnosti in trženja je salon Lipe na sejmu. Njihovi rezultati presenečajo. Nasploh pa je še vedno najbolj res, da zelo radi tarnamo kako nam gre težko, hkrati pa imamo vedno tuđi denar za razkošne negospodarske objekte. «
•  »Sejmarji zadnje čaše pogo-sto ugotavijajo in hkrati opozar-jajo, da se srečujejo z velikimi stroški. Je na Gorenjskem sejmu kaj drugače? «
»Kar zadeva stroške, so ti res-nično pošastni. Za primer lahko povem, da smo med sejmom civilne zaščite plačevali kilovatno uro elektrike po 183 starih tiso-čakov. Drug primer je, da je na primer v tujini na sejmih zelo agresivna recimo televizijska reklama ob minimalni televizijski naročnini. Pri nas je prej obratno. Skratka, veliko dražje bi morali prodajati kvadratni meter sejma, da bi sledili stroškom. Vendar to ne bi bila več računica za razstavljalce. «
•  »V okviru 500-letnice sejmarstva v Kranju že nekaj časa pripravljate določen program. Kako kaže? «
»Radi bi dokončali oziroma dogradili večnamensko dvorano, da bi v njej resnično lahko bile prave športne in druge prireditve. Dali smo več pobud in po-nudb, vendar se nekako počasi premika. Ni prave zagretosti. Ko smo na primer dali ponudbo za izgradnjo nove hale, smo iz Slovenije dobili negativen odgovor. Zanimivo pa je, da smo iz sosednjih republik dobili nekaj spodbudnih predlogov za izgradnjo lesarsko-pohištvenega centra na sejmu. Želja, priti na slovensko tržišče, je velika; in to s cenejšim  ter  hkrati  podobnim
programom kot ga imajo naši proizvajalci. «
#  »Kaj pa sejemski   prostori in različne druge prireditve? «
»Tu je težav in nerazumljivih pogledov še veliko več. Če samo pogledamo različne zabavne, družabne prireditve. Veliko jih je, ki bi te prostore radi napolni-li ne da bi kaj plačali. Prevladu-je zgrešeno gledanje, češ, saj smo te prostore zgradili vsi. Po tej logiki bi morale biti naprimer bolnišnice brezplačne, ena-ko kino in nenazadnje Iskrini števci, če smo vsi gradili vse, bi morali biti vsaj trikrat cenejši. V ] tovrstnem gledanju, kar zadeva sejemsko infrastrukturo, je glavni in osnovni kratek stik.
Pa vendar v našem majhnem kolektivu vseeno skušamo pri-spevati svoj delež tuđi k tovrstni (prireditveni) ponudbi. Med letom so tukaj razstave rejcev ži-vali, kinologov, pa smučarski sejem, gobarska razstava... Še veliko pa je naprimer možnosti na koncertnem in drugih področjih. Vendar je običajno tako, da vsi skupaj ne zmoremo niti stroška, da bi plačali nastop ansambla ali orkestra. In naj laže je potem ugotoviti, da se nam tisto nekaj več pač ne splača.«
•  Različne prireditve, ki bi na sejemskem prostoru lahko bile, pa nišo edini primer ugotevlja-nja, da se takšne računice ne izidejo. Poglejmo samo minuli sejem civilne zaščite. Kranju ta-krat   primanjkuje   okrog   7000 prenočitev in najbrž takrat prodajo vsaj toliko kosil. Pa vendar nihče (zavzeto) ne razmišlja o tovrstnem turizmu. Ćelo tišti, ki naj   bi   spodbujali   turizem,   bi najraje videli, da bi kar sejem sam zgradil še hotel.
Skratka, s tržnimi zakonitostmi, poslovnostjo in interesi na tem področju še nismo začeli. Za zdaj (po zgledu drugih) ugotavljamo le, da so sejmi ogledalo razvitosti in sposobnosti kraja in gospodarstva.
A. Žalar
Rado Urevc
V DEŽELAH SKANDINAVIJE, POLNOČNEGA SONCA, MEGLE, MRAZA IN KOMARJEV                                      10
»Travna tegula« na železniški postaji
18. julija ob 10.00
Predzadnji dan potovanja. Ustaviva se v bližnjem mestu, kjer kupim film in nekaj hrane. Mimo Hannovra, Kassla se voziva proti Fuldi in Wiirzburgu. Začne močno deževati in slabo vreme naju spremlja vse do Miinchna. Na avtocesti si privoščiva piščanca in jagode s smetano, saj je vse skupaj samo 12 DM. Vožnjo si krajšava z raznimi zabavnimi igricami. Ugibava znane in manj znane osebnosti, se spomniva tuđi na kakega prijatelja, ugibava angleške besede.
Pri Ingolstadtu Janja zaspi, začne se nočiti. Pe-ljem mimo Miinchna in ustavim pri Meisbachu, kjer v lepem smrekovem gozdu zadnjič prespiva v avtu, saj načrtujeva, da bova jutri doma.
19. julija ob 10.00
Po vedno enakem jutranjem ritualu se odpelje-va proti meji. Za povratek se odločiva preko tirol-
IIBBP^DAS NOROKAP Nordkapp - z 71°10'21" najsevemejša točka
ske doline in alpske ceste pod Grossglocknerjem. V Avstrijo zapeljeva brez težav in na meji zame-njam še preostale čeke v DM.
Skozi Kufstein se peljeva proti St. Johnnu in tu zavijeva v Kitzbiihel. Ob cesti ustavim in čestitam Janji, saj danes praznuje svoj 20. rojstni dan. Na cestninski postaji plačam 240 ASch in začneva se vzpenjati proti Glocknerju. Najvišjo točko do-seževa na Edehveisspitze - 2571 nm. Vreme je slabo. Rahlo dežuje, piha veter in podijo se megle. Kljub temu je precej motoristov in tuđi tri kole-sarje srečava. Spustiva se na 1850 nm in zopet vzpneva na 2422 nm, kjer ob ledeniku Pasterza
lllrtrtfl   4
stoji Kaiser Franz Josef Haus. Malo pofirbcava v prodajalni spominkov, spijeva kavo in sok in se odpraviva v dolino, saj še kar dežuje in ni nič z razgledom.
V Spittalu zavijeva na avtocesto in kmalu naju ustavi kolona. Ćeli dve uri in pol se počasi pomi-kamo proti Villachu. Ker je tuđi promet iz Salz-burga zelo gost, je zaradi tega prišlo do takega zastoja. Ker ne bi rada čakala še na Korenskem sedlu, se odločiva, da greva domov preko Italije. Ka-rabinjerji naju pregledajo po registru kot dva kriminalca in v potna lista dobiva tuđi prvi žig. Mimo Trbiža sva hitro na meji v Ratečah. Na najbolj odprti meji Evrope nama pregledajo ćelo vozilo. Od prtljage, do motorja in gum. Še dobro, da sem vse tehnične predmete prijavil ob odhodu iz države. V Kranjski Gori zavijeva do gostišča Jasna, kjer z obilno večer jo proslaviva najin srečni povratek.
Avantura je končana. Sedaj so ostali samo še lepi spomini, fotografije in marsikdo bo rekel, pra-zen žep. Pa ni tako. Vsega skupaj sva na poti pora-bila 1500 DM (600.000 din). Od tega je šio 30 SM za bencin, 15 SM za ces.tnine in trajekte, 7 SM za spominke in vstopnice, 8 SM pa sva pojedla in popila. Precej hrane sva imela s seboj, pa tuđi pri prenočevanju sva prihranila marsikak dinar.
Lepa je ta dežela Skandinavija, ki močno pritegne vsakega ljubitelja narave in ni čudno, da je dobra tretjina turistov povratnikov, ki se še in še vračajo v deželo, ki jih je okužila s svojo prvobit-nostjo, posebno lepoto in samotno prostranostjo. Skandinavija ni dežela za množični turizem, paĆ pa je namenjena individualistom. Čeprav nam bo ta gnili kapitalizem vse težje dostopen, se bom tuđi jaz še vrnil tja. Zagotovo. In to kmalu.
£ggU2.avgusta1988
7. STRAN   (imjSSSBSŠJSSSaOLAB
38. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 12.   21. 8. 88
— Sejem, ki nas spremlja že celih 500 let
— Zanimivosttudi za graditelje
— V letošnjem I letu
sejem              I
še posebej      I izpostavlja      I prodajno ponudbo, deležni boste UGODNIH KREDITOV, POPUSTOV, RAZPRODAJ kot tuđi SVETOVANJ I in aktivne INFORMATIKE
i — Sejem, ki se prilagaja tržišču in vašim potrebam, še posebej kmetijstvu in gozdarstvu ter vsemu, kar sodi v vaše bivalno okolje in kar potrebujete zase in za družino
— Na Gorenjskem sejmu se bo predstavilo preko 20 trgovskih delovnih organizacij, ki bodo svojo ponudbo prilagodile predvsem vam!
Gorenjski sejem je v skupnosti Alpe-Jadran
INFORMACIJE,
SVETOVANJA,
DEMONSTRACIJE
^^Organizatorji sejma so se odločili za najcenejšo I sejemsko vstopnino pri nas I Za nakupe se odločite sele po pregledu celotne I sejemske ponudbe
VSAK DAN od 16. do 19. ure vas bo zabaval trio PUNGARTNIK
VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM
vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure
petek, 12.8.   VLADO KALEMBER in JASMIN STAVROS
z ansamblom PIK AS sobota, 13.8.                                                        BIG BEN
nedelja, 14. 8.          PLAVA TRAVA ZABORAVA in LIPA
ponedeljek, 15.8.                                               FARAONI
torek, 16.8.                   AGROPOP z gostom STANETOM
VIDMARJEM - promocija kasete »Spi moja mala deklica«
sreda, 17.8.                                                         MARELA
četrtek, 18.8.                                                        GU-GU
petek, 19.8.                                   ŠTAJERSKIH SEDEM
sobota, 20.8.                     KARAMELA in VU-MADONNA
nedelja 21.8.                                       ČUDEŽNA POLJA
1. LIGA ANSAMBLpV IN GLASBENIH SKUPIN posamezne DO-gostiteljice vam bodo vsak večer prirejale pestre in   zabavne programe,   presenečenja, zanimive nagrade. Povezovalec programa bo Miran Šubic, gost je: slovenski vrhunski športniki
VSAK VEČER BO ŽREBANJE VSTOPNIC ZA VEČERNI PROGRAM - ČAKAJO VAS ZANIMIVE NAGRADE!
,_^_____________________________________________________________________________■ —.....-------------------------------------------------------------------------------_______
AKCIJSKI
iBLAGOVNICA' JI! FUŽINAR
|||||iJesenice
|§ pralni stroj • zamrzovalne škrinje in omare •hladilniki* kotli za centralno ogrevanje| \®8$$ffl®8ffi8&&®&&$&    • radiatorji • barvni televizorji    $$8&3š&&£®^?&£?$&
NAŠ TELEFON NA SEJMU 22-026      A
20 LET
f ODPLACILO:
6 mesecev brez obresti, hladilniki in zamrzovalne omare Gorenje pa ćelo k 8 mesecev brez obresti
POMISLITE!
pri nakupu z gotovino 6 odstotni popust za radiatorje in ćelo 15 odstotni za
ostalo našteto blago!
KUPLJENO BLAGO LAHKO PREVZAMETE TAKOJ NA SEJMU
@@i£BS&J)®tEHQLAS 8. STRAN    __________________________________/     38. CORENJSKI SEJEM        h__________________________________________I Petek, 12. avgustaj
na 38. mednarodnem gorenjskem sejmu od 12. 8. - 21. 8.1988

^^ž^


ara

*%&t

r^

3^
jgtek, 12. avgusta 1988        ______________________________/     38. CORENJSM SLJ£Jffl[ ^T                                                        ' 9. STRAN (^5^Mg^flf Ag_
, salin pohišiva , salon pohištva l
I DEfELIJCJli--------1 DUHIICfl
— Združena lesna indusjtriia Tižič p.o..telefon: (064)50 795___
arhitekt svetovaler
vsako pređo od 10 do 18 ure I
OBIŠČITE NAS NA SEJMU V KRANJU. KJER VAM V ČASU SEJMA NUDIMO UGODNE PRODAJNE POGOJE ZA MASIVNO PpHI-ŠTVO IN SEDEŽNE GARNITURE
25%P0PUSTA ZA PLAČILO ZA GOTOV NO 6 MESECNO OBROČNO PLACE VAN JE Z 20% POLOGOM  |        I
-Tuđi med štirimi slenami [je prijelno. če vam— prostor s pphištvom opremi SALON POHIŠTVA DETEUICA.                "                                        T
Obiščite blagovnico Metalka na letošnjem mednarodnem Gorenjskem
sejmu!
Čaka vas vrsta ugodnosti:
— bezobrestno obročno odplačevanje na 4 in
7 obrokov (tuđi na čeke) za kuhinje, posodo, svetila in orodje
— popust pri gotovinskem plačilu za:
• kuhinjsko pohištvo Gorenje -15%
• el. ročno orodje Iskra in Black & Decker - 10%
• gospodinjske potrebščine - 10%
• svetila - 10%
• traktorje Torpedo, cisterne in trosilce Creina, vitla Tajfun, kiper prikolice FAK, kosilnice GRAMIP, program MEGA -10%
— darilne kartice dobijo kupci, ki bodo na sejmu kupili za vsaj 2.500.000 din in s katero si bodo do konca leta zagotovili pri gotovinskih nakupih v Lj. blag. Metalka 5% popusta (ražen pri nakupu strojev).
— brezplačen prevoz do 30 km
n
industrija izolacijskih materialov, n.sol.o., 61110 Ijubljana, ob železnici 18 tel.: (061)443-096, 442-402, tlx: 31585 yu izo telefax (061)445-182
* PROIZVODNI PROGRAM IN DEJAVNOSTIIZOURKE
INŽENIRING ZA VSE VRSTE IZOLACIJSKIH SISTEMOV
PROTIPOŽARNI INŽENIRING______________________________________________
PROIZVODI ZA HIDROIZOLACIJE
PROIZVODI ZA TERMO - AKUSTIČNO IZOLACIJO
PROIZVODI ZA CESTOGRADNJO
PROIZVODI ZA ANTIKOROZIJO
PROIZVODI ZA ELEKTROIZOLACUE________________________________
PROIZVODI ZA AVTOINDUSTRIJO_________________________________________
VGRADNJA VSEH VRST IZOLACIJSKIH SISTEMOV Z JAMSTVOM_____________
Učinkovitost sistema izolacije je odvisna od:
—  pravilnega projektiranja
—  pravilno izbranih materialov
—  pravilne tehnologije vgradnje
Zato nudimo tuđi svetovanje o pravilnih načinih uporabe izolacijskih materialov v gradbeništvu.
IZOLIRKA
Tehnično informativna služba tel.: (061) 443-096 int. 36
bitumenska skodla
Bitumenski strešnik za prekrivanje poševnih streh
Material
Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala, popolnoma impregniranega in obloženega s kvalitetno bitumensko maso, obstojno v različnih klimatskih razmerah. Dekorativni mineralni posip na vidni strani je ze-lo močno sprijet z bitumenskim slojem, je ze-lo odporen in naravno obarvan v temnejših ali svetlejših niansah, ki so obstojne tuđi v industrijskih območjih.
Površina spodnje strani je zaščitena s finim kremenčevim keramičnim peskom, ki je tuđi popolnoma sprijet ž obloženo plastjo bitu-menske mase.
Oblika in način uporabe:
Bitumenska skodla je strešnik posebne oblike, narejen iz bitumiziranega steklenega voala, obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnem posipom, oz. drobnim kremenčevim peskom. Uporablja se- za po-polno prekrivanje poševnih streh različnih na-klonov. Posebna oblika in sposobnost upogi-banja mu povečata uporabnost za prekrivanje
—  slemena strehe
— žlote
—  raznih detajlov strehe z različnimi nakloni v prečni in vzdolžni smeri
Lastnosti:
Ža hitro prekrivanje potrebujemo povsem ravno podložno površino, ki je lahko iz:
a)  ravnih desk (slepi opaž), maks. š = 12 cm
b)  plošč iz lahkega betona
c)  iveric
Za prekritje 1 m2 strehe potrebujemo 7,55 kom.bitumenske skodle
Pri minimalnih naklonih do 11 je potrebno na podlago polno privariti (prilepiti)            izola-
cijski varilni trak IZOTEKT T-4 ali P-4
Na tako izvedeno podlago se bitumenske skodle pritrdijo z varjenjem in medsebojnim lepljenjem.
Za naklone nad 11 priporočamo na podlago položiti IZOVAL V-3 in ga pritrditi z lepenkarji. Na kritičnih mestih (kapi in žlote, kjer lahko priđe do zaledenitve, ga je potrebno zalepiti. Tako izvedena podlaga predstavlja tuđi zača-sno zaščito strešine pred morebitnimi padavi-nami.
Skodle pribijemo s pocinkanimi ali bakrenimi _ lepenkarji.
mtmmJgmOlAS 10. STRAN_________________________________/ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA ~k____________^_______________________Petek, 12. avgusta ig.
Kremžarjeva družinska obrt ne bo izumrla
Za lončarski »kolovrat« moraš biti rojen
Gmajnica, 10. avgusta - Glina iz Mošanske gmajne, kolovrat, ki ga je Krežarjev ata gnal še na noge, lični glineni izdelki, ki jih je sušilo sonce, nato pa žgala peč, pa lončene sklede, iz katerih je jedel kar pomni so »zastrupile« tuđi mlajšega Kremžarja.
Njega dni je bil v komend-skem koncu domala vsak do-mačin lončar. Domači župnik ima še iz prejšnega stoletja zapis, ki priča o tem, da so lončene izdelke prodaj ali tuđi v tuji-no, v Italijo in na Malto. Danes ta obrt žal izumira. Med redki-mi, ki nadaljujejo krajevno obrtno tradicijo, so Kremžarje-vi. Pokojni oče je žgal lonce še na star način, družinski obrti zvest sin Franc pa se je oprijel modernejših metod, čeprav je izdelek vendarle ročno delo. Franca, poprej lončarja v ko-mendski lončarski zadrugi, zadnja štiri leta pa samostoj-nega obrtnika, od letošnejga j unija diči naslov moj str a do-mače obrti. Njegove izdelke pa znak kvalitete. Laskava naziva sta z letošnjega sejma domače obrti v Slovenj Gradcu.
Na Kremžarjevem kolovratu nastajajo potičnice, sklede, latvi-ce, vrčki, skodelice, lončena stojalca za lojenke, amfore, skratka uporabni predmeti, ki imajo etnografsko poreklo.
»Da so izdelki, pa tuđi njihova poslikava in glazura, verni prvotnim, izvirnim predmetom iz naše ljudske dediščine, mi z na-sveti pomaga etnolog, prof. dr. Janez Bogataj, s katerim sem se se-znanil lani na razstavi Slovenijalesa,« je povedal tradiciji zvesti Franc Kremžar. »Izdelke, kakih 20 jih imam v 'programu', domiš-ljija in dodatna naročila pa mi jih narekujejo tuđi več, oblikujem na kolovratu, nato jih posušim na zraku, žgem, nanesem glazuro, nato pa še drugič žgem. Oče je to delal še v peči na drva, jaz pa imam italijansko plinsko peč, ki je 'hitrejša', vanjo pa gre tuđi do kubik in pol glinenih izdelkov. Tuđi poslikavam z glino različnih barv, ki jih naredim sam, glazuro (vsa je atestirana) pa pripeljem iz Avstrije. Izdelke prodajam v glavnem doma, saj velikim nar oči-lom tako ali tako ne bi mogel ustreči. Včasih naredim kaj več za tovarne, ki hočejo ob obletnici podariti spominek, pred kratkim sem delal za furmanski piknik v Postojni, ta hip imam v peči amfore za Šempeterski muzej, ki morajo biti verne tištim, najdenim v rimskih izkopaninah. Svojo stojnico s kolovratom za demonstracijo postavim tuđi na prireditvah, ki oživljajo stare običaje, denimo na bohinjskem kravjem balu, na Jezerskem, Bledu. Za domačo obrt danes, ražen med ljubitelji, ni pravega razumevanja. Vendar mene veseli, že kot otrok sem se poskušal za kolovratom, oče pa je popravljat moje sprav okome prijeme.«
Danes so Francove roke vešče vsakovrstnih izdelkov, ki že slo-vijo tako kot so očetovi. Vabijo ga na razstave, kjer so na ogled estetom, letos pa jih bodo na celovškem sejmu prvič videli tuđi na tujem.
D. Z. Žlebir
Umetnik na kolovratu.
V planinah je najlepše
Kristina pase na Šiji
Dokler je še delala za stroji v tržiški predilnici, so ji otekale noge, jo bolele, bila je nervozna, ves čas utrujena. Zdaj, ko pase na Šiji, je že drugo leto kot prerojena.
Majerica Kristina Meglič na Šiji: »Včasih je med živalmi bolj prijetno kot med Ijudmi.« - Foto: D. Dolenc
Ko je bila še otrok, je hodila v planine s teto. Prav tu na Šiji je pa-sla, v stari koči tik pod karavlo, ki je danes ni več. Že takrat se ji je planina priljubila in vsa leta si je obetala, da bo, če bo le dočakala pokoj, takrat šla za majerico. Želja se ji je uresničila, lani je prvič pasla na Šiji, letos pa teče že drugo leto.
Hud začetek je bil, kajti lani so ji pripeljali kar 139 glav živine na pašo. Tuđi letos je ima največ v tržiškem koncu. Ćelo stari ma-jerici Rezka na Pungratu in Stefka na Tegoščah jih imata manj.
Zgodaj je treba vstati, kajti dela na planini ne zmanjka.. Če pa prihajajo v kočo še ljudje, ki si želijo kislo mleko in za odžejat pivo, se je treba še toliko bolj hitro obrniti. Ob koncu tedna priđe kdo od njenih na pomoč, sicer ne bi zmogla.
»Ob petih vstajam, najprej v hlevu počedim in dam v korita kakšno pest krmila, za vabo, da krave raje pridejo potem nazaj. Kar je mlekaric, jih pomolzem, seske jim namažem z mazilom proti muham, potem pa spustim ven. Zdaj je treba poskrbeti za mleko, dam ga kisat ali pripravim za sirjenje, skuto. Ob osmih pa že moram za živino, da jo usmerim, kje naj se ta dan pase. Ob desetih si naredim malico, ponavadi je to masovnek. Veste, večkrat sem sem gor prišla tuđi zaradi zdrave hrane. Potem moram spet za krava-mi, pa še za borovnicami pogledam Gob še ni bilo, ko pa so, tako tr-dih jurćkov, kot so tu visoko v hribih, ni.
Vsak dan vso živino obhodim, preštejem, da bi ja kakšna ne zmanjkala. Lani sem imela nesrečo, eno kravo je izgleda pičila kaca. Vso oteklo smo dobili. Letos ni bilo, hvala bogu, še nič narobe. Le ena krava je imela pljučnico in jo je kmet vzel domov. Dve kravi sta povrgli zdrava telička. Rezka s Pungrata mi daje nasvete, kako ravnati z živino, stara izkušena majerica je. Lepo je v planini, so pa tuđi skrbi.«
D. Dolenc
/uredništvo tel. 21860
Turizem nismo vedno ljudje___________________________________________
Ponoći je parkirišče smetišĆe in stranišče
Mojstrana, 8. avgusta - Pred tremi leti so odprli gostišče Topolino, eno najlepših gostišč ob magistralni cesti Jesenice- Kranjska Gora pri Mojstrani. Zdaj mora lastnica sama čistiti parkirišče, ki je pono-či pravi svinjak. Le zakaj naj bi zaprli en vhod na parkirni prostor, ko pa je vhod na most pri Mojstrani že desetletja in desetletja prava prometna past?
Pred tremi leti je Anita Stančić z Jesenic dala slovo svojemu pokliču, pokliču stevardese in se odločila, da z možem Zoranom ob magistralni cesti Jesenice-Kranjska Gora, pri odcepu v Mojstrani posta vita manjšo okrepčevalnico za tranzitne goste in domaćine. Ko je njena okrepčevalnica stala, smo domala izgubili dih: vajeni vseh prejš-njih improviziranih obcestnih »grilov «in »bifejev « smo bili prijetno   presenećeni,   kajti   nova
lastnica je postavila gostišče, da verjetno ni lepšega od Triglava do morja.
Zaslužila je odkrito priznanje vseh, ki so se kdajkoli ustavili pri njej ali si gostišče ogledali mimogrede, s ceste. V svojo po-nudbo je vložila ogromno denar-ja in ga še vedno vlaga, kajti pri njej je resnično vse na mestu.
»Gostov imamo letos kar do-sti, strežemo po ves dan, « pravi. »A kaj, ko je drugih, povsem nerazumljivih   problemov   toliko,
Gostišče je eno najlepših od Triglava do morja. - Foto: D. Sedej
Anita Stančić
da res ne moreš biti tako dobre volje kot bi bil lahko. Venomer slišimo geslo, češ, turizem smo ljudje in mislim, da smo pri nas turizem res ljudje... A ena stvar mi nikoli ne bo jasna: kdo sploh lahko propagira to geslo, če je obenem stotine drugih, ki se na-ravnost trudijo, da bi bilo vse drugače.
Že tretjo sezono imamo vlože-no prošnjo na Cestnem podjetju Kranj za obcestne smerne in reklamne table, zdaj pa mi jih enostavno hočejo sneti... A ne le to: pri Cestnem podjetju so najprej obljubili, da bodo namestili luč ob magistralni cesti, zdaj spet pravijo, da luči ne bo... In kar je najhuje: grozijo, da mora-
va zapreti en vhod na parkirtf' če... Nikakor ne morem razume* ti, kako naj ima parkirni prostor le en vhod in obenem izhofl-Povrh vsega pa je le nekaj m*' trov stran most v MojstranO« kjer zaradi neustrezne povezav« stalno prihaja do prometnih ne* sreč.
Poleg gostišča stoji tuđi bara' ka, ki je nikakor nočejo odpeljfl' ti ali podreti in številnim gO' stom, ki so tu na parkirišču, služi za javno stranišče. Da ne go; vorim o parkirišču! Ko zjutraj odpreva, nabereva naj manj dc set vrečk odpadkov vseh tistih. ki se ponoći tu ustavljajo, četudi je le 500 metrov stran kamp-Parkirišča, ki ga morava hočeš nočeš čistiti, nihče noče zapretii nihče tuđi noče tranzitnih go; stov opozarjati, da tu ni javni parking. Clovek pač izgublja vo- | ljo: vsak drugi dan dam za rože v vazah po 5 starih milijonov di' narjev, a kaj pomaga, če je okolica postala javno smetišče in stranišče! «
Njeni očitki so povsem upra-vičeni, njena nejevolja pa kaže, kako se pri Cestnem podjetju naravnost trudijo, da bi spravili ob živce vse tište, ki v turizmu dobro delajo in so se izkazali-Odkod jim, denimo, kar naen-krat taka vnema, da bi zaprli vhod na parkirišče, ko pa jim že [ nekaj desetletij niti približno ni mar za številne nesreće, ki so na dnevnem redu ob skrajno neu-streznem vstopu na bližnji most v Mojstrano?
D. Sedej
Na Suhadolnikovi domačiji
Planine ne zamenjajo z dolino
Zgornja Kokra, 5. avgusta - Uro hoda iz doline Kokre proti Kokr-škemu sedlu stoji že okrog tri stoletja Suhadolnikova kmetija. Tam prebiva sedaj Anica Štular s tremi od šestih hčera, zetom, vnukom in rejencem. Življenje ob vznožju gora jim je priraslo k srcu, čeprav je trse od mestnega.
Ob izlivu Suhadolnice v Kokro krenemo pri Vrtačniku proti vzhodu v dolino Suhadolnice. Strma pot skozi gozd nas v eni uri privede do male ravnine na skoraj 900 metrih nadmorske visine, kjer stoji več stavb. Vse spadajo k Suhadolnikovi kmeti-ji, ki jo obkrožajo pašniki in gozd.
»Nekdanji lastniki, « se spo-minja 57-letna Anica Štular , ki se je pred tremi desetletji iz Rodin priselila k možu Janezu na Homačiio, »so imeli ćelo okrog
800 hektarov zemljišča, kjer so redili ovce in žagali les ter se ukvarjali z lovom. V hiši je bilo poleg sedmih domačih vsaj še toliko delavcev. Sedaj je precej drugače, saj nam je ostalo le še 90 hektarov zemlje, povečini gozda. Tuđi rok za delo je manj; odkar mi je pred sedmimi leti umri mož, skrbim za kmetijo sama s šestimi hčerkami. No, ena od njih, Majda, se je lani omožila in živi z možem Jane-zom in sinčkom Primožem doma, Anka, Jana in Marinka so z
Mati Anica s hčerko Marinko, zetom Janezom in rejencem Bojanom.
družinami v dolini, najmlajši, 19-letna Mateja in leto mlajša Veronika pa sta še sami pri meni. Pred petimi leti je prišel k nam v rejo Bojan iz Kranja. «
Na Suhadolnikovi domačiji se preživljajo z lesom in živinorejo,
Pri Suhadolnikovi domačiji se poleti radi ustavijo planinci. Foto: S. Saje    -•
ker se ovčereja sedaj ne izplača več. V hlevu imajo 12 glav goveđi, v glavnem krav, pa nekaj prašičev in kokoši redijo za meso. Na njivi zraste krompir in ze-lenjava, tako da je vsega dovolj za dom in nekaj za prodajo.
»Tuđi dela ne manjka, « pove mama Anica in razlaga: »Mladi
hodijo v službo, zato moram I zjutraj najprej v hlev, potlej pa I ob gospodinjskem delu pazim I na vnučka Primoža. Popoldan 1 sta spet na vrsti polje in hlev. 1 Tako gre dan za dnem. Le ob [ nedeljah, ko nas obiščejo hčerke | z vnučko in vnučkoma iz doline, i posedimo in poklepetamo. Tuđi [ če sem sama, mi ni dolgčas; ko j utegnem, berem časopis, gle* • dam televizijo, ali pa se ozrem po naravi. Tako lepo je tu, da me prav nič ne mika v dolino! «
Pri Suhadolnikovih nihče ne tama nad trsim življenjem od mestnega. Ćelo 12-letni rejenec Bojan ne bi hotel več nazaj v Kranj, čeprav je pot v solo in nazaj zanj kar precejšnje breme. Tuđi Janez Marinko, ki je prišel k ženi Majdi z Zgornje Senice pri Medvodah, se je dobro zna-šel na gorski kmetiji. Kakor pravi, mu fizično delo kar prija, ker kot konstruktor števcev v Iskri veliko sedi. Na začetku je sicer imel smolo, da se je zvrnil s traktorjem in se poškodoval, vendar upa na srečnejše nada-ljevanje pri delu s stroji in go-spodarjenju nasploh.
Med našim obiskom je bila doma od vseh Štularjevih hčera le 27-letna Marinka, ki živi z družino v Kranju. Po dveh letih bivanja v dolini jo še vedno vle-če domov skoraj vsak konec tedna. Kakor je zaupala, je tuđi dopust ob delu lahko zelo prijeten.
Stojan Saje
Na Starem vrhu postavljajo novo vlečnico in urejajo smučišče
Nov poligon za trening in tekmovanje
Stari vrh nad Škof jo Loko, 8. avgusta - čeprav je seveda do smučar-ske sezone še nekaj mesecev, pa na nekaterih naših smučiščih de-lavci ne počivajo. Treba je zamenjati in popraviti iztrošene naprave, opraviti vzdrževalna dela, urediti smučišča. Na Starem vrhu pa za letošnjo smučarsko sezono gradijo tuđi novo vlečnico in urejajo nov smučarski poligon.
Smučarski poligon je urejen, te dni pa za ejajo z gradbeTTlmi deli za postavitev vlečnice Valetnin. Foto: V. Stanovnik
»Z gradbenimi deli na smučišču smo začeli konec maja, te dni pa začenjamo z deli za postavitev vlečnice in energetsko ureditev. Nova vlečnica, poimenovali smo jo Valentin, bo dolga 1 kilometer, njena kapaciteta pa bo 900 smučarjev na uro. Poleg vlečnice borno na novo uredili okoli 8 hektarov smučišč. Nov smučarski poligon in vlečnica bosta namenjena predvsem treningom in tekmovanjem mlajših selekcij in mladincev. S tem borno razbremenili ostala smučišča na Starem vrhu, hkrati pa bo vlečnica vključena v sistem smučišč, kadar ne bo treningov in tekmovanj. Za tište, ki poznajo smučišče naj povem, da poteka lokacija novega smučarskega poligona od Zaprevala do začetka Starega vrha,« pravi Niko Rant, vodja smučišč Stari vrh in Soriška planina.
Nova vlečnica in poligon na Starem vrhu pa ne pomenita zaklju-ček posodabljanja smučišč, saj je to le prva stopnica k izgradnji sistema umetnega zasneževanja. «Pn investiciji sodelujejo tuđi Srnu-carska zveza Slovenije in nekateri smučarski klubi, ki rabijo to smučišče za teninge in tekmovanj a. To so predvsem matični klub Alpeto-ur ter klubi iz Ljubljane in s ćele Gorenjske. Trenutno investicija finančno še ni pokrita, vendar pričakujemo še dodatna sredstva. Vlečnica naj bi bila zgrajena do sezone, hkrati pa bo postavljenih že nekaj napr av za umetno zasneževanje,« je povedal Niko Rant.
Kot obetajo, bodo letos smučarske karte drage, zato se bodo de-lavci na smučiščih resnično morali potruditi, da bo ponudba vsaj opravičila cene. Na Starem vrhu obljubljajo, da bodo poleg bolj ure-jenega smučišča (nekaj del so že opravili) povećali tuđi parkirišče in naredili novo brunarico.
V. Stanovnik
!22U2-avgusta1988
/RAZVEDRILO^?
11. STRAN (MBSSSMEnOLAS
nm ____
—MMjM^m------1
»Ce zamudim, me bodo vrgli iz tovarne «
Železniška postaja Jesenice v petek, 5. avgusta, ob 13. uri 111 pet minut.
Na avtobusni postaji je polno ljudi, ki čakajo, da jih avto-busi odpeljejo bodisi na delo v Železarno, bližnjo Radovljico ališedalj.
Nenadoma pa, kot strela z jasnega, mi skoči pred avto •filado dekle in obupano maha z roko, naj ustavim.
Čudno! Na avtobusni postaji je polno avtobusov, ni videti ^obenega poškodovanega ali kakršnegakoli nasilja, da bi bilo keba dekletu tako obupano reagirati. Povrh vsega pa je do P°poldanske dnine še slaba ura in kamorkoli se že hoće pelja-u. ni vrag, da ne bi bilo še kakšnega avtobusa.
Ko priteče, se, kot bi šio za življenje ali smrt, zgrudi na Sedež, rekoč: »Samo peljite, lepo prosim, za tištim rumenim avtobusom, moram ga ujeti! «
»Kam pa pelje, kam greste? «
»V Tržič! Na »šiht «! Vi ne veste, vi ne morete vedeti - če Sa zamudim, bom dobila delavsko knjižico! «
»Nemogoče, «odvrnem, »zaradi ene same zamude vas ne ^ore nihče odpustiti! «
»O, še kako je mogoče, «vzdihne in strmi v prometno ce-stišče. »Minuli mesec je bila odpuščena delavka, ker ni pra-| počasno javila, da je nekaj dni še ne bo z dopusta. Če zamu-«š, si ob delo!
Nobena od nas ki se vozimo v Tržič, si ne upa zamuditi -domala vse smo vsaj pol ure prej na avtobusni postaji. « »Koliko pa zaslužite? «
»Prejšnji mesec sem dobila 23 starih milijonov! Pri nas je Prisilna uprava. Delam v BPT Tržič...«
Pri vsaki avtobusni postaji je obupano vzdihnila, dokler na Koroški Beli le nisva ujeli »rumenca «, ki vozi v Tržič. Če P& ga ne bi, bi jo mlado jeseniško priseljenko, vso neznansko hvaležno, peljali naravnost pred BPT.
Zato, da bi si na tisoče Jugoslovanov in na stotine Slo-^encev, ki nič ne delajo in jim ni mar ali bodo zamudili na "elo ali ne, vsaj za hip potolažilo svojo vest... Če seveda tovr-s|io moralo in zavest, da nekateri hudirjevo garajo, in so za s'eherni prekršek najstrožje kaznovani, sploh še kdo ima...
D. Sedej
Nagradna križanka
sitve prejšnje križanke: kontrast, operater, motivika, art, skip, tona, ral. .' Anka, jerebica, snetje, kuratorij, potres, abas, kalam, ste, ail, Ina, KN, HT, j, n. jeza, kat, Nikola Tesla, stran, mlinar, katran, Atala, ani.s, izdelek, rat,
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce:
1. nagrada: Tončka Dovžan, Luznarjeva 24 a, Kranj
2.   nagrada:   Ivan   Križaj,  Groharjevo   naseljo   08, Škofja Luka
Tri tretje nagrade: Veronika Glavač, Jama 19, Mav-čiče; Tomaž Bedina, Tatjane Odrove 9, Kranj in Pe-ter Novak, Z^ornji Brnik 72, Cerklje. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev
„___2. nagrada: 6.000 dinarjev
L                                    Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev
|bSwVe P°šljite do srede, 17. avgusta na naslov: uredništvo Gorenjskega gla-[ ' lVJ°še Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
fQ/rmule prihranka po /Obrestnih merah veljavnih
OD 1.8.1988 DALJE
■I ^                 A#        Dinarska sredstva na vpogled
•% |                      /A     se °t>restujejo
^ ■     ■              »v      po 51% - ni obrestni meri.
mAp A/        Vloge vezane nad en mesec se ^S    /A      obrestujejo po 134,25% - tni letni j                       "      konformni meri.
Minimalna vezava je 200.000 din
Primer: vloga vezana nad 1 mesec
glavnica                                  1.000.000 din
obresti                                 111.875 din
1.111.875 din
đk j| H              fki       Vlogam vezanim nad tri mesece se
£z%l                    /A    poleg realnin letnin obrestnin mer-
^ V ■                    / V     prišteje še 257% - tna
indeksacijska stopnja.
Primer: vloga vezana nad 3 mesece
glavnica                                  1.000.000 din
+ obresti                                 386.850 din
I                                               =                                 1.386.850 din
ljubljanska banka
^orenjc in banka — formula prihranka
Stane Vidmar - Zvezda
Cvetličarne ne bom odprl
Staneta Vidmarja poznamo kot pevca narodnozabavne muzike, va-jenega pompoznih nastopov in nenavadnih scenskih učinkov, Kranjcem pa je znan tuđi kot gostinec in poslovnež.
Pevec
Odkar je pred petimi leti s skupino F+ zmagal na Slovenski popevki, se Zvezda (zasebno ob kavi je prav preprost, prije-ten in nič zvezdniški) pojavlja kot solist. Ta čas je posnel kakih 45 skladb. Većja doživetja kot njegova glasba s kaset pa so živi nastopi. No, z zadnjim na Kranjski noči je priklical dež. Na le-tošnjih Melodijah morja in son-ca v Portorožu si je »pripel« nagrado občinstva, saj je ljudem njegova lahkotna temperamentna glasba, ki spominja na petje Claudie Villa, blizu. Uspeh je bil po več nastopih zadnjih let na tej prireditvi nenadejan, zato je tuđi zamudil razglasitev. Ko je znova zapel zmagovito »Nocoj kozarec, draga, mi nalij«, se je navdušenemu občinstvu primer-no oddolžil. Z odra je ljudem metal odrske dekoracije. Vrli Kranjci mu zdaj oponašajo, da cvetličarne pa že ne bo odprl.
Gostinec
Pač pa sta z bratom odprla okrepčevalnico v Vogljah, tretje leto teče od tedaj. Od muzike se pač ne da živeti. Strežba v Vogljah je bolj v bratovih rokah, Stanetov posel pa je organizacija vsakovrstnih prireditev. Za to ima pretanjen posluh, pa tuđi veliko ljudi iz glasbenega sveta mu je znanih.
Trgovec
Za kranjskim Globusom je Stane dve leti načrtoval gostinski lokal. Toda občina se kljub
svežim zamislim, kako oživeti tovrstno ponudbo mesta, ni omehčala. Tako je zdaj tam na-mesto gostilne komisijska pro-dajalna, kjer so naprodaj špor-tni pripomočki in muzikalije. Odprto je kak mesec, še vedno pa Zvezda ni povsem opustil gostinskih upov, o čemer priča že kupljena točilna miza, pa skoraj dograjene sanitarije... Če ne bo okrepčevalnice, pa bo morda za-daj za prodajalno nudil brezal-koholne pijace svojim stran-kam, pozimi pa pred lokalom vroče napitke. Načrtuje videote-ko. Toda po srcu je slej ko prej glasbenik, kar je videti tuđi v ponudbi trgovine: poleg lastnih glasbenih umotvorov je dobil tuđi instrumente, vso mogočo av-dio tehniko. Ko pa bo trgovina docela urejena, bo vabil glasbe-nike in skupine na promocijske koncerte.
D.Z.Žlebir
Na desni strani je ceneje
V hotelu Grajski dvor v Radovljici je nadvse pomembno, na ka-tero stran terase se usedeš. Na desni strani je ceneje kot na levi. Za-kaj, povprašajte natakarja in ta vam bo vljudno razložili
Če se mu boste s svojo tanko denarnico zasmilili, vam bo ćelo svetoval, »usedite se na desno, tam boste pili kavo za par deset tisoč starih dinarjev ceneje. «
Na eni strani so namreč restavracijske na drugi pa kavarniške cene...
Irena Župan, jugoslovanski filmski obraz
»Bila sem tako suha, da mi je šio na jok«
V hotelu Lev v Ljubljani so pred štirinajstimi dnevi na nate-Čaju Stopa »Obraz za film« iz-brali Ireno Župan s Podkočne na Blejski Dobravi pri Jeseni-cah. Irena je potem tekmovala še v Trstu, v hotelu Riviera in spet zmagala! 12. septembra bo odpotovala na svetovno tekmo-vanje v Rim in Monte Carlo, kjer bo med mladenkami iz 15 držav v triminutnem nastopu pokazala, kaj ve in zna. Na le-potnem tekmovanju »Obraz za film« je tuđi treba kaj znati, predvsem pa obvladati anglešči-no.
Irena si je kot zmagovalka v Ljubljani in Trstu »prislužila« nastop v dvajsetminutni ljubljanski televizijski oddaji, če pa bo zmagala tuđi v Rimu, jo caka filmska pogodba in stipendija za studij na igralski akademiji.
Irena je prijetno 17-letno dekle, prikupnega obraza in lepe postave: visoka je 178 centime-trov in težka 58 kilogramov.
Irena, je kaj problemov s kilogrami!
Kje pa! Ko sem še hodila v osnovno solo na Koroški Beli, sem bila kot trlica: tako suha, da mi je šio na jok. Bila sem prepričana, da me take v življenju nihče sploh ne bo pogledal...
Pa te vendarle je nekdo pogledal?
Ja, imam fanta, Igorja Dečma-na z Jesenic, ki pa je zdaj pri vo-jakih.
In mu najbrž ni nič prav, da si zmagala na lepotnem tekmovanju.
Najbrž res ne... A prepričana sem, da se ne bo nič spremenilo. Zdaj obiskujem 3. letnik gostinske sole na Bledu, stipendira me hotel Lovec in rada bi bila nata-karica. Ne vem, filmski svet se mi zdi tako tuj in tako nezanes-ljiv.
Zakaj pa si se sploh prijavila?
Iz gole radovednosti. Nekoč so me v blejskem disco-Stopu kar tako izbrali za miss in sem zato poskusila pri Stopu.
Najbrž so te pred nastopom lepotno »obdelali«, čeprav si tuđi tako, »naravno« izredno pri-kupna.
To pa je sploh posebna izku-šnja. V Ljubljani so bile nekate-re z make-upom in firizurami maskerk tako nezadovoljne, da so v toaletnih prostorih jokale in si spet po svoje spremenile frizure... Meni pa so v Trstu napravili tako čudno pričesko, da me je bilo kar strah. Obleke pa so prispevale Vezenine z Bleda... A tam sploh ni bilo tako kot si kdo misli: potne stroške smo krile same, bile smo bolj lačne kot site in ker smo večinoma dijaki-nje, seveda nismo imele veliko denarja.
Imaš kaj treme pred Rimom?
Treme pa sploh nimam. Vse skupaj jemljem bolj za selo, zato me nervoza sploh ne daje... V Rimu se borno morale izkazati z igralskim nastopom, v poljubno izbranem gledališkem odlomku, kar me ne skrbi. Kar bo, pač bo...«
D. Sedej
Cvek
• Po ljubljenju - ki-hanje
Različne so navade moških v postelji: nekateri so obrnejo k ste-ni, drugi kdijo, tretji se malo po-govarjajo. Obstaja pa tuđi pri-
mer, ko je utrujeni mož po ljubljenju vztrajno kihal in kihal. Redno je dobival take napade kihanja, da je moral imeti ob postelji ćele vrečke papirnatih rob-cev. Zdravniki so le pogruntali v čem je problem:
preden se je odpravil k ljubljeni v posteljo si je redno dajal kapljice za nos. Zdaj je zakon re-šen!
kartona?-                                                                               ^Hi::^M^Hm^HBislHi^^^Hfl^^Ht^Hlli^^^BffMHH^B ni Indu-                                                                                      ^^Rtaitii^HR9flflHKli^^H^^^^^^H^^^^^^X9i&^^^^Hf^i^^^^^^l NOVISAD                              iflfiPPllIlBBBMHHS^BBBMBMMBMBBMOKlI1^ DO0ATEK K                                                                                                                      PUHA                                                 ^fifH^H^^^HI^^BBBI^^^^HHP^             *      '                          .....J ...om ca                                                                                               tjnTOI*IF                                                                                                MES>T0 V                                                                         ĆEŠ SKLA-                                     xt> PRANISTKA                                                                                                      KRASTA                                                                                                       S "m           ^90          ^ ™''            IWB            MTEU-W            ^"             &$ •^Sna?                                                                       viSava                                                                        oeREKi       *lBm       SKEIGflE       DEI(LEVA      ŽMINM'        ^        <£'* (ONDINA)                                                                                                 VISAVA                                                                                                    A00I                                                                             LAVZOA ČAŠO #              GALU                                                        SLOVJE                                                                                                                                                                                                                          ,                             SFSTAUA j#>          POGON                                             IT. SULA,-                                                                                                                                                                                                                   USTROJ Ofi-OACOPO) FR OPERNA                                                                                                Z|MSK| LANTAN                                                        1™*                                                                                                  POJAVNA -mmr                                               CESTAH ™-                                                                                                                                 SAMOM-      TEST                                                                                       a"« NIKNIKA-                                                                                                                                 DOVODE          VTNVJ                                                                                          vtuil* »                                                ««  «                               SSS GLADKA,       MARIBOR                                                                                                                 |£TEV „r                                                                                          POTISKANA,      BALETNIK                                                                                                              m*. gg,-mPii                                                                                                BOMBAMA     »M SAHlST                                                                                                                     KoSsU TKANINA         (LARRY| df>            ARABSKI                                                                                                                                                                   AVTOfl         PRIPADNIK JL          ZDflAVNIK                                                                                                                                                                KRIŽANKE         MITOL ^f         W FILOZOF                                                                                                                                                       RiN()C         ENAKTOV v                  IIBN SINA] ^A    ^^^H  ^                                                                                                                              MONGOLSKI                                                                           LARS jM^^^^^^^^HP^^PP^^^k             ^                                                                                      A             POGLAVAR                                                                    ONSAGER ^                                             ^^m                                                                                                                   MAD2ARSK                                                                     OSTERC X,                                                                  ^B                                                                                                                                       POETOV K                                                                  H|         ^                                                                                                                        IZDELEK ^HjL                                                              ^m                                                                                                                                       KATRAN H^M|                                               *%                                                                              NEPELA    .                                                                                             NOVAK ^BL       jI^Ll, ~^                                   Švedski ^■k     VHP                                  skakalec                                                                                                                    kersnik l^HL       J^^^^Hbb.                 s                           V VISINO                                                                                                                                                                             JANKO J^H|^^^^^^HMj^^^^^  t                   {PATRIKI ^^P^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H|HR^Q^^^                                        ,VfcjJ             LETOVI"                                                                                                                                                                    Aiimu VHHlL^^                                                                                                KOPRU
/ ureja DARINKA SEDE] A
@©EimUg%£BQLAS   12. stran J _____________________________/ ^pnnr m niHBEflfflffl A/___________________________'________(       JPgtgMg. avgustgj
Ko pod vrhom gora premaga človeka
Poraz z gorniškim obrazom
Konec maja so slovenski alpinisti Tomaž Jamnik, Stane Be-lak, Filip Bence, Milan Romih, Danilo Tič, Rado Fabjan, Pavle Kozjek, Slavko Svetičič, Andrej Štremfelj, Damijan Meško, Janez Majdič in Matjaž Fištravec odšli na Himalajo po novo lovoriko, enako kolajni s svetovne. olimpijske vrednosti. Zvabil jih je 8611 metrov visoki K 2, tuđi Ćogori imenovan, znan po krutih vremenskih in siceršnjih plezalnih razmerah. Nanj jugoslovanski alpinist še ni stopil, zato je bil cilj še vabljivejši, vendar zaradi zahtevnosti podviga tvegan, nezanesljiv. Tega se je naša odprava zavedala, vendar jo je na goro gnala tuđi odločitev slovenske alpinistične druščine, da morajo himalajski osemtisočaki padati še naprej, tako da bi bili Jugoslovani sčasoma med redkimi svetovnimi alpini-stičnimi velesilami, ki so osvojile vse osemtisočake tega sveta.
Zgodilo pa se je Usto, česar nihče od članov odprave in tuđi nihče doma ni želei, pa se pri tako zahtevnih podvigih, ko volja in znanje človeka ništa već odločilna, ampak zagospodarita vreme in gora: pod vrhom je bila pot naprej nemogoča, ampak samo nazaj, proti varnejši in prijaznejši dolini. Veter in sneg sta si podala roke in niti po klasični, normalni Abruzzijevi smeri ni bilo mogoče na vrh.
Klasični šprotni poraz, bo porekel marsikdo, poraz, kotjih do-življama na športnih igriščih. Gledano strogo športno je neosvojeni vrh poraz, vendar ima alpinistični poraz še drug obraz. Osvojeni vrh res največ velja in po tem se meri alpinistični ugled. Vendar je najmanj toliko pomembno, za kakšno ceno (človeško) stopi člo-vek na vrh. Nobena alpinistična trofeja ne more (in ne srne) odteh-tati izgubljenega življenja, niti zmrznjenega prsta na roki ali nogi, zrahljanega zdravja zaradi nečloveških razmer in naporov na gori, ko alpinista nihče ne bodri, mu nihče ne ploška, ampak se človek bori s seboj in naravo. Velika zmaga vrhunskega alpinizma in od-pravarstva je, ko prevlada razum nad hlastanjem po vrhovih za vsako ceno. Zmaga, ne poraz, je vrnitev vseh in zdravih alpinistov v domovino. Ta zmaga pa v primeru Čogorija odtehta poraz zaradi neosvojenega vrha, zato ni razlogov, da bi se alpinisti vrnili do-mov potrtih, sklonjenih glav, pozabljeni, osamljeni. K 2 nas caka in obilo bo še priložnosti za srečanje z njim, enkrat zanesljivo tuđi v ugodnejšem vremenu.
J. Košnjek
Krištof Štromajer odhaja v Zagreb
Po uveljavitev v veliki klub
Kranj, 10. avgusta - Drugoligaška vaterpolska sezona se bo končala konec avgusta. Moštvo Triglava, ki igra v tej ligi, se bori za tretje mesto. To mesto mu daje možnost uvrstitve v novo prvo B zvezno ligo v jesenski sezoni. Kvalitetni igralec VK Triglava Krištof Štromajer, sedemnajstletni dijak tretjega letnika sole za trgov-sko dejavnost, je že pod piša! pristopno izjavo za članstvo v VK Mladosti iz Zagreba. Za Tomažem Lasice m je to že drugi Kranj -čan, ki odhaja k prvoligašu v Zagreb.
Letošnja vaterpolska sezona v drugi zvezni ligi-zahod se končuje. V tej ligi igra tuđi kranjski Triglav, ki se bori za eno od prvih treh mest, ki pomenijo vstop v novoustano-vljeno prvo B zvezno ligo. Triglav je za se-daj tretji in upamo, da bo na tem mestu tuđi ostal. Marsikdo pa se sprašuje, zakaj iz Kranja kvalitetni igralci odhajajo k prvoligašem? Prvi je k Mladosti v Zagreb odšel že reprezentančni vratar Tomaž Lasič. Po tej sezoni v ta isti klub odhaja tuđi mladinski
---------državni reprezentant Krištof Štromajer.
»Svoje prvo plavalno znanje sem pridobil v že znani kranjski eksperimentalni plavalni soli. Ko sem hodil v četrti razred osnovne sole, sem začel vaditi vaterpolsko igro. Moj prvi trener je bil Rado Črmelj. Pri kadetih in mladincih me je treniral Tomo Balder-man in sedaj je naš mladinski in članski trener Zagrebčan Mladen Kuštrak. Kmalu sem prišel v člansko ekipo in že kot kadet sem bil državni reprezentant. To sem ostal tuđi kot mladinec. To je moja tretja vaterpolska sezona, v članskem moštvu. V ekipi članov in mladincev igram kot levi zunanji igralec. Igra je pač taka, da je predvsem glavno orožje igre hitrost plavanja in seveda z znanjem dobro podkovana osebnost v igri. Moja želja je, da bi bili na koncu sezone tretji in da bi kranjsko moštvo igralo v prvi B zvezni ligi. Caka naš še veliko dela, če borno to hoteli doseći. Doma in drugod bo treba zmagovati in imeti na vseh srečanjih resen pristop do same igre.
Ko borno z ligo končali, bom odšel v Zagreb k Mladosti. Tam je že Tomaž Lasič. Za prestop sem se odločil po svoji presoji. Hočem napredovati in se še bolj uveljaviti. Rad bi bil dober in kvaliteten igralec. V Zagrebu so možnosti za napredovanje boljši pogoji na-grajevanja uspehov in tuđi stipendiranja. Upam, da mi bo vse to uspelo: narediti solo in športno napredovati.«
D. Humer
Druga zezna vaterpolska liga-zahod
Tekmo dobila obramba
Kranj, 11. avgusta - II. ZVL-zahod Triglav : Burin 11:5 (3:1,2:1,5:1,1:2), poletni bazen, gledalcev 300, sodnika Rebec (Koper), Cuk (Split).
Triglav - Naglič, B. Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Troppan, Jam-brović 5, Jerman 2, R. Hajdinjak, Marinić 3, Richter, Štromajer 1, Homovec.
Burin - Resek, Lukanović, Meštar, Pravdica, Parović, Živ-ković 2, Pichler, Antić 2, Palinić, Ščulac, Tonković 1.
rin z Reke je Triglavu na Reki vzel točko. Izid je bil 9:9. Na gostovanju bivši igralci prvoligaša Primorja v Kranju nišo bili tako težak nasprotnik. Res so v zače-tnih minutah srečanja pokazali veliko, a to je bilo tokrat premalo, da bi Triglavu preprečili zma-go. ZL   Glavno orožje Triglava
je bila to pot obramba, ki je Re-čanom vzela kar enajst uporabnih žog v napadu.
D. Humer
Drugo kolo nogometnega pokala
Kranj, 10. avgusta - V nedeljo, 14. avgusta, bo na sporedu drugo kolo tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije. V gorenj-ski skupini po enokrožnem sistemu igrajo med seboj gorenjski člani II. slovenske nogometne lige Naklo, Sava Triglav in Jesenke ter Domžale, ki so član prve slovenske nogometne lige. V nedeljo ob 10. uri bo tekma Naklo:Sava, ob 18. uri pa bosta v Kranju igrala Triglav in Jesenice. Domžale so proste.
ureja JOŽE KOŠNfEK
Pred novo hokej sko sezono
Za vsakega novega trenerja je prvenstvo izziv
Jesenice, 8. avgusta - Nova sezona v prvi zvezni hokejski ligi se začne 21. septembra. S po-močjo Miha Ambrožiča in delavcev, ki upravljajo z dvorano in zunanjimi sodelavci, imajo tu led že od 1. avgusta. Na Jesenicah žettenirjao hokejisti Jesenic in Kompasa Olimpije iz Ljubljane. V prvi ligi bo igralo le moštvo Jesenic, ki je že triindvajsetkrat osvojilo državni naslov. Gorenjka iz Kranjske Gore je iz prve lige izstopila. To moštvo se bo imenovalo Jesenice II in bo igralo spet ustanovljeni slovensko-hrvaški drugi zvezni ligi. Cena stalnih kart, ki jih bodo začeli prodajati 15. avgusta, bo letos za stojišče pet, za sedeže pa osem starih mili jonov dinarjev.
»Zaradi spleta okoliščin, smo to novinarsko konferenco sklicali bolj pozno. Eden od razlogov za zamudo je tuđi izstop Gorenjke iz Kranjske Gore iz prve zvezne lige. Skupaj z Jeseničani bodo ti igralci in ostali igrali kot moštvo Jesenic II. To moštvo bo igralo v novo ustanovljeni slovensko-hrvaški ligi. Imeti dva prvoligaša v občini je le prevelik finančni zalogaj za Jesenice. Proračun hokejskega kluba Jesenice je sedemdeset starih milijard dinarjev Od tega dobijo od TKS Jesenice le osem odstotkov, kar je premalo za celotni hokejski »stroj«. Jeseničanom gre najbolj na roko Žele-zarna, a tuđi ta je v težki finančni situaciji. Stalne vstopnice bodo začeli prodajati že 15. avgusta. Cena za stojišča je pet, za sedeže pa osem starih milijonov. To ni pretirunn veliko, pa tuđi ne taku malo,« so dejali na konforenci.
»Finančno stanje je še vedno nerešeno,« je dejal član upravnega odbora Roman Smolej. »Prav zato smo se tuđi odločili, da Kranjska Gora ne bo igrala v naši konkurenci. Ambicije ostalih klubov \ pm ligi so velike. Če pogledamo iz stiokiA■tifLja vidika, je za našo občino prevelik zalogaj, da bi imeli dva prvoligaša. V ostalih tnoštvih morajo igrati še pionirji in mladim^ ter kadeti. Okrepili  snio strokovno
delo z mladinci in bivšimi igralci Kranjske Gore. To bo moštvo Jesenice II. Već pozornosti borno posvetili pionirjem in seveda mladin-cem. Mladinci bodo lahko z dobro igro dokazali, da so že zreli za prvo člansko moštvo. Pri-_ tisk na naše prvo moštvo bo, tuđi če se ne uvrstimo v super finale za naslov državnega prvaka. Potrudili se borno, da nam bo to uspelo, če-prav nas čakajo hudi tekmeci, hokejisti Kompas Olimpije in Gortan Medveščaka. Obe mo-štvi sta finančno močnejši.«
Od Je^enic sta k Gortan Medveščaku! stopila dva dobra branika, Mlinarec in Ko1 Odšla sta še oba Čeha in pred tem ob Pa| Tako je moštvo Jesenic ostalo brez dobrih' nilcev. Zato so se odločili, da bosta v te seZ na Jesenicah igrala kanadska igralca. Prav kejski igralci Kanade igrajo tako kot Jeseni ni. Tako bo kmalu na Jesenice prišel triin desetletni Kanadčan Dough Hichs. Ta je« gral već kot 600 tekem v CHL Minesotti,' leto je igrla pri Kolnu in eno sezono v StJ gartu. Prišel bo še triindvajsetletni študem
Rudi Hiti je trener prvega moštva. Nje pomoćnik je Ciril Klinar, ki bo tuđi trener« pe Jesenic II. Mladince in celotno hokejsko
10  bo vodil Čeh Červenv, mladince in piof» pa Janez Mlakar in Jože Trebušak, vratarj« bo treniral Jože Češnak, ki bo vodil tuđi! nirsko solo hokeja skupaj z ostalimi treitf Matko Medja, ki je bil trener pionirjev, j tem delom prenehal in je postal gospodar' ba.
Rudi Hiti: »Vsak izziv in motiv za tren* je tak, da stremiš vedno k višjim ciljem. S' ningi smo začeli 9. maja, do konca julija s trenirali po štirikrat tedensko. Že od 1. av sta smo dvakrat do trikrat dnevno na treni1 na ledu. 12., 13., 14. avgusta gremo na prija' ska srečanja v Italijo. V septembru naj bi i»
11  še v ZRN ali Italiji.«
Hokejski klub Jesenice naproša vse Ij1 telje hokeja za športno spodbujanje na v tekmah. Le tako ne bo prihajalo do nelju dogodkov. Zahvala gre tuđi vsem delaV milice in upravi za notranje zadeve.
D. Hu*
Zagrebčani nišo plaćali
Iz jeseniškega moštva sta v Zagreb k Gortan Medveščaku odšla dva odlična branilca, Mlinarec in Kozar. Za ta prestop bi Jeseničani od Gortan Medveščaka po pravilih morali dobiti dvesto petdeset starih milijonov za vsakega. Tako Med-veščak Gortan Jesenicam dolguje pol milijarde dinarjev. Kdaj bo to izplačano, se ne ve.
Planica poleti ne sameva
Italijani učijo naše
Planica, 9. avgusta - Igralci baseballa so zadnja leta najboj zvesti poletni obiskovalci Planice. Tuđi tokrat se že od sredine julija dalje menjavajo na baseballskem taboru, katerega glavni pobudnik in organizator je Vojko Korošec, najemnik Doma v Planici.
Letos so se baseballski tabori začeli 16. julija, trajali pa bodo do konca tega tedna. Na igrišču pod skakalnicami, ki so ga večinoma uredili baseballski zanesenjaki sami, so najprej vadili igralci Partizana iz Beograda, za njimi pa Škofjeločani, Ratečani, moštvo Guncelj iz Ljubljane in sedaj Go-lovec tuđi iz Ljubljane, večinoma mladi igralci, člani juniorske in mladinske selekcije, ki bo sodelo-vala med drugim na pokalu Alpe Jadran, pa na pokalu Enza Cevela
v Ronchiu, ki velja za enega naj-močnejših mladinskih turnirjev v Evropi, kjer ponavadi klubski me-nedžerji iščejo talentirane igralce, bodoče profesionalce za svoje klu-be. Za strokovno plat tabora skr-bijo italijanski trenerji.V Italiji je baseball najboj razširjen, uvelja-vlja pa se tuđi v drugih državah, kot na primer na Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Obe državi bosta imeli svoji ekipi tuđi na olimpijskih igrah v Seulu. Ta šport pa se stežka uveljavlja pri nas, čepra*
smo imeli v Jugoslaviji že leta 1928 ligo z osmimi moštvi, potem pa je vse skupaj zamrlo. Sedaj je v državi spet okrog 20 klubov, največ v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Organizirani sta dve ligi. Po spomladanskem delu so v prvi ligi na najboljših mestih Ježića, Gunclje in Glovec. Najboljši iz obeh lig bodo v superfinalu jeseni odločili o prvaku, ki bo sodeloval na tekmovanju evropskih klub-skih prvakov. Oblikovana naj bi bila jugoslovanska zveza za baseball, izbira se državna reprezen-tanca, ki bo septembra igrala tekmo z Avstrijo. Udeležba na evrop-skem prvenstvu je šla, predvsem zaradi financ, po vodi.
Prav pri financah imajo base-ballisti obilo vprašanj. Nekaterim športom in klubom dajemo denar, ki ga požirajo kot brezno brez dna, uspehov pa sploh ni. Baseball bi živel, pa še drag šport ni. Ne potrebujemo drugega kot igrišče 100 krat 100 metrov, štiri žogice, devet rokavic in tri palice, dodaj a Vojko Korošec, ki je spomladi z mo-štvom San Marina, italijanskim prvoligašem, en mesec gostoval v Združenih državah Amerike
Slika: F. Perdan
Skromna ponudba
Planica bi, če bi imela izpolnjene vsaj osnovne pogoje za poletno vadbo šporntikov, cvetela in preživljala samo sebe tuđi poleti. Tako pa se le redki odločijo za vadbo v Planici. Igralce baseballa bodo nasledili atleti IBL Olimpije iz Ljubljane in rokometa-šice Ine. Novost, ki sicer ni povezana s športom, pa bo prvi sveto-vni računalniški tabor, ki ga v domu v Planici prireja Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Med 21. in 27. avgustom bo prispelo v Planico 35 otrok, starih štiri ali pet let, iz številnih evropskih in drugih držav. Del doma bodo preuredili v računalniške učilnice.
Skakalnice so sedaj tuđi poleti lepšega videza, prav tako prostor pod skakalnicami. Cimprej pa bo treba napraviti še druge poteze, o katerih govorimo že leta. Planici je treba dati obraz re-kreacijskega in športnega središča z vsaj osnovnimi pripravami, pa seveda veliko kakovostnejšimi prenočitvenimi zmogljivostmi.
Po gornisko znanje v Tamar - Mladinski odsek Planinskega društva Matica iz Maribora se je letos odločil, da bo izo.braževalni tabor organizira! v Tamarju. Mladi planinci so prispeli 2. avgusta, s taborom pa so zaključili včeraj. Nadvse so zadovoljni z nastanitvijo v Tamarju, vremenom in uresničevanjem programa, ki je obsegal planinske pohode, izobraževa-nje in družabno plat planinskega življenja. Kar precej vrhov so obiskali, najtežja pa je bila tura na Jalovec.ki je terjala od mladih, hudih naporov še ne vajenih planincev, kar 14 ur hoje. Ražen na Jalovec so se povzpeli še na Cipernik, Slemenovo špico, Mojstrovko, Vršič, Ponce in k slapu Nadiže. (J. K.) - Foto: F. Perdan
Kseniji Podržaj nov Fita značka
Kranj, 10. aprila - V Gorici je lo letošnje tekmovanje lokos* cev za pokal Alpe Adria v disci ni dvojna Fita Star. Na tem * movanju so nastopili lokostr* Julijske Krajine Benečije, K" ške in Slovenije.
V ekipnem tekmovanju še \ no vodi Julijska Krajina BeneC ki je edina na obeh tekmah na! pila v popolni postavi, druga Slovenija in tretja Koroška. Fi' na tekma za letošnji pokal ^ Adria bo 10. in 11. septembra , Koroškem. V posamični kor renci se je najbolje izkazal Marjan Podržajjja je bil tretji. veteranih se je Cuš uvrstil na & go mesto, pri mladincih je bil* gi Ves, pa tretji Presečnik. Fel*1 va je bila druga pri mladinkah.' pionirjih pa je bil tretji Tul.
O končani poletni plavalni sezoni govori trener PK Triglav Bojan Šmid
Letos bolje kot lani
Kranj, 10. avgusta - Končana je letošnja poletna plavalna
sezona. Tri ol impijske potnike, Petriča, Mojcna, Petričeviće-
vo, caka še nastop v Seulu, nekaj reprezentantov pa še nastopa
na članski balkaniadi. Letošnjo sezono Triglava iz Kranja je
ocenil poklicni trener prvega moštva, Bojan Šmid.
»Če bi ocenil letošnjo poletno in zimsko plavalno sezono, ugotavljam, da je bila letošnja uspešnejša kot lanska. Da je bil napredek res kakovosten, pove podatek, da je v klubu Triglav petinosemdeset pla-valcev in plavalk. Načrtujem pa, da borno pridobili nove plavalce tuđi iz eksperimentalne plavalne sole. Računamo, da borno tako za prihodnjo zimsko in poletno sezono imeli sto petnajst tekmovalk in tekmovalcev v vseh katrgorijah.
Če razčlenim letošnje uspehe, smo V obeh sezonah po številu osvojenih točk spet, tako kot lani, najuspešnejši klub v Sloveniji. Smo absolutni prvaki republike, v jugoslovanskem pokalu pa smo bili tretji. V ekipni razvrstitvi v članski konkurenci, konkurenci mladincev in st. pionirjev smo bili drugi, medtem ko so mlajši pionirji A državni prvaki. Republiški prvaki so postali tud starejši in mlajši pionirji A, medtem ko so bili mlajši pionirji B četrti. Na absolutnero državnem članskem prvenstvu na Reki smo v tej sezoni imeli tri-najst finalistov, dva več kot lani. Osvojili smo pet kolajen, eno za prvo, dve za drugo in eno za tretje mesto. Kolajne so osvojili Dar-jan Petirč, Zala Kalan, ki je tuđi članska reprezentantka, in Braco Vojačič, ki je mladinski reprezentant. V kategoriji mladince^ smo osvojili dve prvi mesti in eno tretje, lani npr. pa samo en d",. ber rezultat in že tu se pozna, da imamo letos već je število dob*1 mladincev in mladink. V konkurenci starejših pionirjev sta kolaj' ne na državnem posamičnem prvenstvu osvajala Neža Rebolj i*1 Marko Štancar. V kategoriji mlajših pionirjev A pa so bili v oS-predju Marko Milenkovič, Andrej Studen in Masa Jamnik. Skup' no so osvojili devet kolajn. Mlajši pionirji B imajo samo republi' ška prvenstva. Tu so izstopali: Meta Suhadolnik, Urška Bregar i*1 Blaž Hribar.
Taki so rezultati dvakratnih skupnih priprav. V zimskem času smo bili v Spittalu v Avstriji, za poleti pa smo se pripravljali ^ Splitu skupaj s tekmovalci in tekmovalkami PK Mornarja. P°' sebna zahvala gre tuđi tovarni Lisca, ki opremlja vse naše s pl^' valnimi hlačami, in Tonosi, ki opremlja naše s trenirkami.«
D Humer
Pgekj2.avqusta1988__________________________________________/    38. GORENJSKI SEjEM     k______________________________        13. STRAN (^IMšS^JEBOlAS
OA agrotehnika - gruda
W PE GORENJSKA, Kranj, Dražgoška 2
i
vam nudi na prodajnih mestih: Kranj, Dražgoška 2, tel.: 26-681 Škofja Loka, Novi svet 21, tel. 62-166 Skladišče mehanizacije Naklo, tel. 47-171
• Traktorje TORPEDO, IMT, ZETOR, TOMO VIN-KOVIČ
• vse priključke za traktorje, ki se izdelujejo v Jugoslaviji
•  drobno kmetijsko mehanizacijo in orodje za vrti-čkarje
•  rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo
•  rezervne dele za osebne avtomobile ZASTAVA
• vse vrste gum, klinasta jermena, ležaje, akumu-latorje,  avtolake,  servisno orodje.
Ugodna prodaja - popusti - kreditni pogoji. Informacije na prodajnih mestih.
Priporočamo obisk v našem paviljonu na sejmu v Kranju od 12. do 21. avgusta 1988.
BELGIJA
sozd industriaimport
NOVO
wmmm
obvešča cenjene kupce, da je razširila svoj zastopnlški program in vam iz konsignacij-skega skladišća nudi hobi program lesno obdelovalnih strojev
kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 26 cm, 5 operacij
DOBAVA TAKOJ
kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij
Nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8
Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13, Ljubljana, telefon: (061) 314-752
Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 12. do 21.8.1988 v Kranju na našem razstavnem prostoru v
hali A
i^5^^B   GORENJSKA r T^fe*^        KMETIJSKA ^^3         ZADRUGA
■                     TZO SLOGA KRANJ
PRODAJA
KMETIJSKIH
STROJEV IN
REZERVNIH DELOV
Telefon: 35-032
in 35-750

mk
Vabimo vas na
DEMONSTRACIJO
LANDSBERG plugov,
kibovsoboto, 13.8.
obiO. uri vSpodnjih
Dupljah, ob stari cesti
Kranj - Tržič.

Obiščite nas na 38. gorenjskem sejmu v Kranju ali nas pokličrte po telefonu 064/22-771
ODE1A
Tovarna prešitih odej,
p.o. Škofja Loka
64220 Škofja Loka, Kidričeva 80 telefon 064/62-162
VAM PRIPOROČA BOGATO IZBIRO NAJKVALI-TETNEJŠIH PREŠITIH ODEJ, OKRASNIH POSTELJNIH PREGRINJAL, NADVLOŽKOV ZA LE-ŽIŠČA, VZGLAVNIKOV, SPALNIH VREČ, OTROŠKI IN DROBNI PROGRAM.
PRODAJALNA JE ODPRTA:
—  PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 9 DO 15 URE
— TOREK IN ČETRTEK OD 14 DO 19 URE
NA SVIDENJE
iLggS  GORENJSKA PREDILNICA
Issssafflgd ŠKOFJA LOKA
SPET NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU
CENJENE KUPCE LOKA VOLNE ZA ROČNO PLETENJE IN JERSEY PLETIVA OBVEŠČAMO, DA BOMO NA GORJENSKEM SEJMU TAKO KOT LANI NUDILI VSE NAŠE PROIZVODE ZA ŠIROKO POTROŠNJO V POLNEM ASORTIMANU Z NAJNOVEJŠIMI PROIZVODI, ODSLEJ NUDIMO V PROGRAMU PREJIC ZA ROČNO PLETENJE TUĐI EFEKTNE PREJICE ITALIJANSKIH PROIZVAJALCEV
NAŠE IZDELKE BOSTE LAHKO KUPILI z 20 - ODSTOTNIM POPUSTOM
VBIMO VAS TUĐI V NAŠO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO, Kl JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 19. URE IN OB SOBOTAH OD 7. DO 13. URE. VABLJENI!
(MMlMgSEnOIAg 14. STRAN___________________________________/    38. CORENJSKI SEJEM~~>________________________________________ Petek, 12. avgusta 19J
IIM/I
Mercator
tuđi letos na Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 21. avgusta 1988.
Na našem razstavnem prostoru v večnamenski dvorani si lahko ogledate in kupite:
ROŽNIK TOZD
PRESKRBA TRŽIČ
—  prodaja na obroke
—  sejemske cene
—  nasveti pri nakupu
—  brezplačna dostava do doma
—  brezplačna montaža pohištva (ražen kuhinj)
•   pohištvo
•  belo tehniko
•  male gospodinjske aparate
•  akustične aparate
•  šivalne stroje
•  kolesa in mopede
•  zavese, odeje in ostale tekstilne izdelke
OBOBISKU MERCATORJEVEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA SE LAHKO
OKREPČATE V NJIHOVEM BIFE JU!
T0ZD "L&I&kv
GOSTINSTVO KRANJ
CENJENI OBISKOVALCI GORENJSKEGA SEJ-MA VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE NA SEJMU NAŠI NATAKARJI IN KUHARJI SE BODO TRUDILI ZA VAS OB DOBRI HRANI IN PIJACI BO TUĐI VELIKO ZABAVE
PRIPOROČAMO SE
vrata vseh vrst
ODUČNA KAKOVOST -ZELO UGODNI POGOJI
na kredit
V svojih trgovinah na Bledu, v Murski Soboti inZagrebu
•   DO6OBROKOV BREZOBRESfNO
•   DO 12 OBROKOV -PO ZNATNO
ZNIŽANI OBRESTNI MERI
VSE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: BLED (064) 77-661, MURSKA SOBOTA (069) 22-941, ZAGREB (041) 523-066.
lipbled /,,;
lesna industrija Sj^
64260 Med
Jjubgarafca c.32 tel.: (064) 77-661
Obiščite nas na 38. Gorenjskem sejmu v Kranju
od 12. do 21. avgusta Vse informacije lahko dobite po telefonu 21-749
NA GORENJSKEM SEJMU V
KRANJU OD 12-21.
AVGUSTA 1988
•  AVTOMOBILI ZASTAVA
•  KOLESA
•  MOTORNA KOLESA
•  DODATNA OPREMA
•  KMETIJSKA MEHANIZACIJA
INFORMACIJE IN PRODAJA V NOVI HALI
OBIŠČETE NAS
ZASTAVA 4VTJ
LJUBLJANA
A1AGENFURTER MESSE      '88
Pridite na
Celovški sejem
POSEBNA VSTOPNINA ZA
JUGOSLOVANSKE DRŽAVLJANE
13. do 21. avgusta 1988
•  opremljati in stanovati
•  gospodinjstvo in pehrana
•  gradnja in izdelki
•  »dežela mode«
t poljedelski stroji(13. -18.8.) i ogled lisaste živine
•  Veliki zabaviščni park
Pri predložitvi tega kupona na sejemski
blagajni dobite vstopnico za
6.000 din
j)fc0SV
alples
industrija pohištva
Železniki telefon: 064/67-121 66-155
Obveščamo v§s, da borno na
Gorenjskem sejmu v Kranju predstavili novo predsobno    a pohištvo                %
Pri nakupu tega in vseh ostalih naših proizvodov pohištva vam nudimo
25% POPUST PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU Z GOTOVINO ali odplačevanje do šest obrokov brez obresti.
Obiščite nas v naši maloprodaji v Železnikih in v času od 12.8. do 21.8.1988 na Gorenjskem sejmu.
J!gl!M2.avgusta1988
C **• GORENISKI S«pm -7
15. STRAN (M)IMlSyJ©I^GLA8
IB^lrH MERCATOR - kmetijsko živilski kombinat Gorenjske \s7
Agromehanika ««,
64000 KRANJ - Hrastje 52a,   tel.: (064) 36-461, 36-751, 36-764,
34-033, 34-034, 34-032, 34-035
Ugodni nakup na sejmu v Kranju: Brezobrestni kredit, popust, tovarniške cene za proizvode:
--Traktorji IMT 539, IMT 542, IMT 549, IMT 560, IMT 577 z vsemi priključki
—Traktorji TOMO VINKOVIČ Bjelovar TV 420, TV 523, TV 732 in TV 1518 z vsemi priključki
—Škropilna tehnika in priključki iz lastne proizvodnje AGROMEHANIKA.               <*
OBIŠČITE NAS NA 38. GORENJSKEM SEJMV V y-\ KRANJU
od 12. do 21. avgusta v hali A
stanovanjsko pohištvo bela tehnika obutev tekstil
POSEBNE UGODNOSTI:
• brezplačna dostava stanovanjskega pohištva do 30 km
• brezplačna montaža stanovanjskega pohištva (razen kuhin j)
I UGODNO POTROŠNIŠKO POSOJILO UGODNE CENE
4UAiasxj
GRADITE HITRO.    ^V GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI
lesnina
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj
UGODNE CENE VSEH GRADBENIH MATERIALOV NA ZALOGI:
— Cement, apno, maltft, salonit, betonski izdelki vseh vrst
— najsodobnejša stresna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE
— strešniki vseh vrst
— izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi
— zaščitni premazi vseh vrst
— keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev, sanitarno keramiko
— fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge
— ladijski pod - parketi In talne obloge
— stavbno pohištvo - gradbene opažne plošče - okenske marmorne police in ploičice
— betonski meialci, samokolnice in drugo zldasko orodje
— reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč)
Pri izbiri in nakupu materialov vam pomaga naš svetovalec.
Gradbene mteriale vam nudimo tuđi po ugodnih kreditnih pogojih.
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949
Obiščite nas tuđi na sejmu v Kranju
V                               od 12. do 21. avgusta 1988.                              /
/y&*
PRODAJNI PROGRAM:
Izdelki bele tehnike, barvni televizorji, EMO posoda v garniturah, električno ročno orodje ISKRA in BLAC & DECKER, varilni aparati VARSTROJ, šivalni stroji BAGAT, sti-skalnice in mlini za sadje, električni pastirji in polnilci akumulatorjev, baterijske svetil-ke, sekire JEKLO, kosilnice za travo, betonski mešalci in samokolnice, gradbeni, izolacijski in vodoinstalacijski material, peči in radiatorji za centralno ogrevanje, so-larna tehnika.
15% POPUSTA
0b gotovinskem pla-čilu blaga skupne vrednosti nad 50.000 din možnost plačila v 6. brezobrestnih obrokih, s tem, da se prvi obrok plača ob nakupu.
KONSIGNACIJSKA PRODAJA:
motorne žage ALPINA, ročne, električne in motorne kosilnice za travo ALKO, ročno orodje BELZER in SANDVIK, ročno in strojno orodje za vrezovanje na-vojev REMS, oljni gorilci KLOCKNER, izdelki zabavne elektronike.
DEMONSTRACIJE : ISKRA IN BLACK & DECKER   (vsak dan)
INFORMACIJE: SIPOREX, Zagorje                       (vsak dan)
GORENJE (toplotne črpalke)     5. avgusta DAN MERKURJA in SIPOREXA                             17- avgusta


/\—ALPETOUR
TOZD Mestni hoteli
Hotel CREINA Hotel TRANSTURIST
Obiščite nas na zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma kjer vam nudimo malice, poslovna kosila, specialitete na žaru, sladice itd.
Osvežili se boste lahko z veliko izbiro izbranih pijač.
' @©miSSS»EgOLAS  16. STRAN
/   38. CORENJSKI SEJErvT"^
Petek, 12. avgusta jjfi
l6SZXXZl.SL    SALON POHIŠTVA KRANJ
Ugodni pogoji nakupa:
Novo pohištvo bi kupili, pa nimate korajže ker je predrago. Ne tarnajte - pridite v LESNINO Kranj, in pohištvo, ki si ga želite, boste lahko kupili po zelo ugodnih pogojih. Lesnina vam nudi 3 in 6 mesečno obročno odplačevanje z minimalno 12% letno obrestno mero. Za gotovinsko plačilo pa vam iz Brestovega programa nudijo sedežne garniture z 20%-nim popustom.
Zelo ugodno lahko kupite regal Ultra, ki ga Lesenina razpro-
daja kot opuščeni proram.
Enkratno priložnost lahko izkoristite pri nakupu strojenih gove-
ji'h kož.                                                                                    &>
Talne obloge lahko dobite na 6 mesecev brez obresti.
Torej veliko je stvari, ki vam jih nudi LESNINA v Kranju, zato jih obiščite - splačalo se bo, saj nakup v Lesnini ne prinaša samo sprememb v stanovanju ampak tuđi prihranek pri denarju.
Telefoni — salon pohištva na Primskovem 24-554 - salon kuhinjskega pohištva Titov trg 21-485,
—  salon pohištva na Jesenicah 81-179
—  Lesnina na Gorenjskem sejmu 22-240
OBIŠČITE NAS TUĐI NA SEJMU V KRANJU
n                                                                         D
12,-21,8- 1988
38. mednarodni gorenjski sejem d v KRANJU          i
Obiščite Marles v prostoru       ^ ^^H^^št. 16, hala VND\p* f        J       od 9. do 19. ure \         đ        S 064/21-635.
marles je marles
KATARINA MARKIČ
IZDELOVANJE
COPAT
Bečanova 1 64290 TRŽIČ Tel.:50-366
Obiščite nas v hali A!
BOGATA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT

Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZKRANJ
Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770
Razstavlja na sejmu v Kranju:
•  vhodna in garažna vrata
•  balkonske ograje
•  opažne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod
•  kotne, zaključne in okrasne letve
Vse iz masivnega lesa.
SODELUJEMO NA 38.
GORENJSKEM SEJMU V
KRANJU
Od 12. do 21.8.1988 v HALI fl nudimo     VII  /_ sejemskega
popusta za posteljne garniture, namizne
garniture, metersko blago
UGODNA PRODAJA OSTANKOV TKANIN ZA
OBUČILA PO POSEBNIH SEJEMSKIH CENAH!
priporoča se
liliUIIJiHilJJ.IIIillllfillElllllfrBliH«
gorenjegfa1
Gorenje Glin Lesna industrija n.sol.o. 63331 Nazarje, Prihova 21 Telefon: (063) 831-931 Telex: 33624 glin yu
Obiščite razstavno - prodajni prostor GORENJA na Mednarodnem sejmu v Kranju od 12. do 21. avgusta 1988.
Razstavljamo in prodaj amo:
- gospodinjske aparate
- kuhinje, kopalnice, kopalniško opremo
- televizorje, videorekorderje
- grelnike vode
- varilne aparate
- stavbno pohištvo
- stresna okna
Pripravili smo vam ugodno plačilne pogoje in popuste, naše prodajno osebje vam bo dalo koristne nasvete in informacije glede nakupa.
Pričakujemo vas!
&3JO2 avgusla 198B       ___________________________________________/    OBVESTHA, OGLASI   fr_____________________________________17. STRAN (t8@IBi8SSjaiEnOLA8
ZA DOM REKREACIJO, PA ŠE KAJ...
///
Delovna organizacija
SLOVENIJALES TRGOVINA
na Gorenjskem sejmu v Kranju do 21. avgusta
/f/j V/A
/SS/
informacije tel.:(064)22683
ljubljanska banka
Temelna banka Gorenjske Krani
ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj načrtu-je v prihodnosti še hitrejši razvoj
zato potrebuje mlade strokovnjake
ki so zaključili visokošolski studij ekonomije
K sodelovanju vabimo mlade, dinamične in kreativne diplo-mante navedene stroke, ki jih zanima delo v banki in se želijo Osposobiti za samostojno delo
Postanite naš sodelavec —
naJprej pripravnik
—• v okviru pripravništva vam nudimo možnost strokovnega usposabljanja pod vodstvom mentorja, z organiziranimi oblikami usposabljanja za samostojno delo
~~ po uspešno zaključenem usposabljanju nadaljne možnosti strokovnega izpopolnjevanja v okviru stroke
~~ tcr perspektivne možnosti za trajno zaposlitev in napredovanje
£*ričakujemo vaš odziv!
Jisti, ki menite, da bi s svojim znanjem in sposobnostmi lah-*o prispevali k razvoju banke, nam do 30.8.1988 posredujte Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta ^LA 1, oddelek kadrovsko - socialnih poslov.
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, CESTA JLA 4. KRANJ                                         tel.:21-276
/^S          |#OMERCIALNI
(mh        K      servis
\^7 TOZD II R A N  ]
Priporočamo nakup gradbenega materiala v naši prodajni enoti v Hrastju (tel. 36-462, 36-453) in v naši novi prodajni enoti v Stražišču pri Kranju (bivša Opekarna tel.: 21-140, 21-180). Ko gradite, obnavljate ali to sele nameravate, ne pozabite obi-skati naših prodajnih mest. Cene so konkurenčne, material vam dostavimo po želji tuđi na dom.
Obiščite tuđi naše prodajalne v Kranju, Tržiču, Ljubljani in Zagrebu.
Prav tako se priporočamo za nakup v grosističnem skladišču
pred železniško postajo Kranj (tel.: 21-652), kjer vam med drugim nudimo vse vrste krmil, olje, jajca, proizvode za ozimnico
SE PRIPOROČAMO!
Za mamico: prehrani In gospodinjstvo
Za Petro in Tomaža:
modni svet
Za gospodično Helgo: uredltev stanovanja in bivanja
Za vso družino: zabavni park
Za atija: svet gradnje
Za strica Martina: naselje montažnih hlšic
Za Andreja: kmetijskl stroji in ogled živine
|HRpP*>         Nad 1OOO
+*/£'       razstavljalcev iz
20 deiel Srečanje
ob vinu in pivu!
Sejmiite dnevno odprto
od 9. do 18. ure. Od 18.
ure dalje brezplaien vslop
v zabavni park!
CELOVŠKI SEJEM
od 13.-21. avgusta 88
fSSSTSSl OBLAČILA
Lhhh^   64290 TIlZlC
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE KOMERCIALNIH DEL
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko smeri,
dve leti in pol delovnih izkušenj pri opravljanju sorod-
nih del,
poskusno delo 3 mesece
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg Svobode 33.
Dodatne informacije dobite v kadrovski službi DO na telefon 50-387.
O izbiri borno kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi-
ri.
Jt^^k
Kompas hotel RIBNO
/                         vas vabi na
FESTIVAL SLADOLEDOV
od 12. do 21. avgusta
V sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami vam borno pripravili sladolede, kupe. casate, špagete ,ter razne kombinacije sladoledov s sadjem ali prelivom. Cenjene goste obveščamo, da borno od septembra dalje ponovno pripravili družinsko kosilo ob sobotah in nede-Ijah.
Vabi vas kolektiv hotela Kompas v Ribnem Telefon (064)78-661.
Ttanbažni predHnica h tkilaica i tržit^f^
64290 TRŽlC
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih oglasa naslednja prosta dela in naloge:
V TOZD KONFEKCIJA
SVETOVANJE IN VOĐENJE PRODAJNE ENOTE NA BLE-DU
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: višja šola za tekstilno tehnologijo ali višja šola za oblikovanje tekstila in oblačil poznavanje proizvodnih programov pasivno znanje nemškega in angleškega jezika 2 leti in pol delovnih izkušenj v tekstilni stroki
Poskusno delo 75 dni.
V VZDRŽEVALNO ENERGETSKIH OBRATIH
PROJEKTIRANJE - KONSTRUIRANJE
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: visoka ali višja tehnična šola
poznavanje tehnoloških postopkov v DO znanje s področja inovativne dejavnosti poznavanje zakonodaje s področja projektiranja delno znanje tujega jezika visoka izobrazba - 3 leta delovnih izkušenj višja izobrazba - 4 leta delovnih izkušenj
VOĐENJE ENERGETSKIH OBRATOV
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: visoka ali višja elektro ali strojna šola - smer energe-tik
poznavanje delovnih in tehnoloških postopkov v energetskih obratih
preizkus znanja o upravljanju energetskih naprav ob koncu poskusnega dela pasivno znanje enega svetovnega jezika visoka izobrazba - 3 leta delovnih izkušenj višja izobrazba - 4 leta delovnih izkušenj
Poskusno delo 75 dni.
VOĐENJE VZDRŽEVANJA TOZD PREDILNICE IN TOZD TKALNICE
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: višja šola strojne smeri ali srednja tehniška strojna
šola
poznavanje tehnoloških postopkov: previjanja, snova-
nja, škrobljenja, tkanja, pregledovanja, vezanja osnov
tečaj iz vastva pri delu
poznavanje novejših tehnoloških postopkov vzdrževa-
nja
delno znanja enega tujega jezika
možnost usposabljanja v inozemstvu
višja izobrazba - 3 leta delovnih izkušenj
srednja izobrazba - 4 leta delovnih izkušenj Poskusno delo 75 dni.
VOĐENJE ELEKTRO DELAVNICE - JAKI TOK
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: višja šola elektro smeri ali srednja tehnična šola elektro smeri - jaki tok
poznavanje delovnih in tehnoloških postopkov delova-nja elektro strojev, elek. vzdrževanja strojev in naprav
pasivno znanje enega tujega jezika višja izobrazba - 3 leta delovnih izkušenj srednja izobrazba - 4 leta delovaih izkušenj
Poskusno delo 75 dni.
VZDRŽEVANJE BOU ZAHTEVNIH SlBKOTOCNIH IN ELEKTRONSKIH NAPRAV
1  oseba za nedoločen čas
Pogoji: poklicna šola elektro smeri (šibki tok)
tečaj iz varstva pri delu
poznavanje tehnoloških postopkov osnovne dejavnosti
v ćeli DO
2 leti in 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni.
VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH STROJEV IN OPREME
2  osebi za nedoločen čas
Pogoji: poklicna šola elektro smeri - jaki tok
tečaj iz varstva pri delu
tečaj za vzdrževanje S naprav
2 leti in 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni.
STRUŽENJE PRECIZNIH STROJNIH DELOV
1  oseba za nedoločen čas
poklicna šola kovinske smeri
poznavanje strojnega parka in tehnološkega procesa v DO
2  leti in 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni.
INSTALIRANJE PAROVODNIH IN VODOVODNIH NAPRAV
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: poklicna šola za instalater.je tečaj iz varstva pri delu tečaj za avtogeno varjenje
1  leto in 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni.
OPRAVLJANJE KLEPARSKIH DEL
1 oseba za nedoločen čas
Pogoji: poklicna šola za kleparje
poznavanje stroj nega parka in izolacijskih sredstev
2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vloži-
tev prijav.
@®8BBSag@gqnajlS 18. STRAN  ____________________________________/ MALI OGLASI, OGLASI  fr                                                                                    Petek, 12. avgusta 19g
MAU OGLASI **x 27-960
tM«ami6
flPMMTI STROJI
Prodam plinski BOJLER, Tiki Junker, primeren za vikend. Zalog 81, Cerklje
30 % ceneje prodam še zapakirano ŠTEDILNIK 2 + 2 in 80 I BOJLER. Tel.: 46-402.___________________________
Prodam črno-beli prenosni TV iskra še v garanciji. Cotetj, Leše 42, Tržič 11930
Prodam 4 leta staro iskrško TV z daljinskim upravljanjem. Cena 110 SM. Tel.:46-670___________________11938
Prodam priključke za traktor Vinkovič.
Tel.:79-922___________________11939
Prodam STROJ za izdelovanje betonskih plošč premer 50 x 50 z modeli. Andoljšek, Mandeljčeva pot 5, Kranj ____________________________11947
MOTOKULTIVATOR honda s prikolico, nov, 25 odstotkov ceneje, prodam. Tel.. 79-970___________________11956
Prodam nakladalko Pionir 17. Kalan, Gosteče 9, Škot ja Loka 11973 Prodam barvni TV gorenje. Tel.: 27-132_______________________11980
Prodam nov TRAKTOR dojca 45 konj. moči ali menjam za štore 504 oz. uni-verzala starega do treh let, pogon na vsa štiri kolesa. Prodam tuđi mlin na bela kamna za mletje vseh vrst žit in enoosno prikolico za traktor ali menjam tuđi za "dojca 55". Apno 9, Cerklje_________________________11987
Prodam nov barvni TV philips, ekran 37 cm z deklaracijo, cena 150 SM. Si-mič Milenko, Prešernova 44, Bled ____________________________11990
TRAKTOR fiat štore 504 s pogonom na vsa štiri kolesa, prodam. Franc Škof, Žlebe 9, Medvode________12008
TRAKTOR FIAT ŠTORE 504, 84, 700 ur s pogonom na vsa štiri kolesa, prodam. Slavkp Smolec, Goričane 64, Medvode   *_________________12009
TENSAI CENTER prodam. Tel.: 51-062, od 12. do 18. ure______________12023
Prodam TRAKTOR pasquali. Fink, Hra-še22/d, Lesce                                12032
Prodam eno leto staro mizarsko KOM-BINIRKO 31. , šest operacij-nemška. Ogled možen vsak dan. hasan Salkič, Cesta na Loko 15, Tržič                  12036
Prodam rabljen pralni STROJ. Tončka Dežmana 6, stanovanje 1, Kranj   12049
Prodam 300 litrski hladilni  bazen za mleko. Hraše 6, Preddvor, tel.: 45-735 12067
Prodam nerabljeno 50 I zmrzovalno ŠKRINJO Rade Končar še v garanciji za 20% ceneje in HLADILNIK - rabljen za vgraditev v omaro. Ogled od 18. ure dalje. Krmelj Irena, Preska 18, Tržič
12093
Ugodno prodam pomivalni stroj znamkeZOPAS. Tel.: 16-090        12094
Poceni prodam deklariran VIDEORE-KORDER SHARP. Teran, tel.: 50-260, int. 567                                             12124
TV ISKRA 8456 color, z daljinskim, le-tnik 1987, prodam. Tel.: 26-317, od 16.
do 20. ure____________________12136
Odlično ohranjeno nakladalno prikolico Mengele 24 ali sip Pionir novi 26 in novo rotacijsko KOSILNICO sip 1650 z garancijo, ugodno prodam. Tel.: 44-559_______________________12146
Prodam FRANCIS TURBINO, pretok cea 300 litrov vode/sek. Stanonik, Log 9, Škofja Loka________________12163
Prodam pralni stroj Gorenje, generalno obnovljen, cena 250.000. Tel.: 35-062, popoldan                            12181
Prodam MOTORNO ŽAGO jonsered, novo. Tel.:83-273                           12188
Prodam električni motor 11 KW z 60 m kabla fi 6 in smrekov fabjon raznih ši-rin in dolžin. Ivan Nahtigal, Potoče 15, Preddvor____________________12115
KMETOVALCI, VINO-GRDNIKI in LOVCI OBIŠČITE ZDRUŽENI RAZSTAVNO PRODAJNI PAVILJON - KRALJ - KOVAČIČ - UČAKAR na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta.
GRADBENI MATERIAL
Prodam Jelovica OKNO 80/120 z rolet-no omarico, Itpp trajnožarni ŠTEDILNIK za etažno centralno ogrevanje EG12, Sigmat Brestanica betonski enofazni mešalec. Tel.: 66-014     11868
Prodam 100 kvad. m smrekovega OPAŽA. Tenetiše 48, tel.: 46-327 11929
Ugodno prodam 600 kosov bele si I i -katne OPEKE. Tel.: 49-147_______11951
Prodam rabljeno stresno OPEKO. Smledniška 37, Čirče, tel.: 33-159
____________________________11975
Ugodno prodam H-tlakovec 8 kvad. m, tervol-trdi, marmorne police različnih dimenzij, okno 180x90 cm in uplinjač za GOLFA 1100 kub. cm. Jerše, Pre-doslje53/a                                      11993
.Stresno kritino STREŠNIK NOVO ME-STO 2800 kosov-prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 61-807                12015
Prodam belo MIVKO. Franc Eržen, Bukovica 4, Selca, tel.: 64-142           12022
Prodam stara zastekljena OKENSKA KRILA-6 oken. Tel. 74-602          12030
Prodam 3 kub. m smrekovih plohov. Zupančič, Boh. Bela 91                  12037
Prodam cea 900 kosov gradisovih 20 cm betonskih kvadrov. Material je v Radovljici. Tel.: (061) 332-019, dopol-dan                                                  12040
Prodam skoraj nov ITISON 4x4 drap in železno vrtno OGRAJO. Hubad, Jezerska 78, Kranj                                   12054
OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO p.o. KRANJ, Ul. XXXI. divizije 7/a
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
1.  ZA NEDOLOCEN CAS, od 1.9.1988 dalje
—  1 učitelja glasbene vzgoje
—  1 psihologa - smer: dipl. psiholog
2.  ZA DOLOCEN CAS, od 1.9.1988 do 11.11.1988
—  2 učitelja razrednega pouka za OPB.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni soli (ražen psihologa), imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri.
Prijave z dokazili naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. O iz-biri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku.
OBČANI KRANJA!
OBVEŠČAMO VAS, DA ODSEK ZA PROMETNE ZADEVE SEKRETAR I AT A ZA NO-TRANJE ZADEVE OBČINE KRANJ
V PETEK, DNE 19.8.1988, NE BO IMEL URADNIH UR ZA STRANKE
ZARADI PRENOVE PROSTOROV (SOBA 177/11).
V DNEH OD 22.8.1988 DO 26.8.1988 BOSTE LAHKO UREJALI ZADEVE S PODROČJA
REGISTRACIJE MOTORNIH VOZIL V SOBI 165/11,
ZADEVE S PODROČJA
VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL PA V SOBI 181/11.
PROSIMO VAS, DA V TEH DNEH UREJATE LE NUJNE ZADEVE.
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA RAZUMEVA-NJE!
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
OBČINE KRANJ
/ mali oglasi tel. 27960 J
Ukrojimo in sešijemo vam
i i i i u
ZAVESE
! I I I i i 'i)'i'■.!_.,:.: i:, i:;
niilii"                                         "-'iiiip.
Pred nakupom zaves se posvetujte! Tel.: 064/34-156
Izdelujem cementno stresno OPEKO format kikinda (15 na kvad. m). Izdela-na je z dodatkom uvoženih plastifika-torjev.  Izdobava v nekaj dneh. Tel.:
(061)831-006_________________12064
Prodam hrastove PLOHE 6 cm in de-ske 2,5 cm. Orehovlje 4, Kranj 12075 500 kosov strešnikov Trajanka Dravo-grad, nove in dve CISTERNI za olje, prodam. Ropret, Staneta Rozmana 2,
Kranj________________________12088
Ugodno prodam cea 1600 kosov PRE-DELNI BLOK 35 x 30 x 12(zidak). Tili,
tel.:33-605___________________12098
Prodam 3 tone CEMMENTA. Nastran,
Voglje 54, Šenčur_____________12125
Ugodno prodam nova okna Jelovica-termopan 2 kosa leva 180x120, 1 kos desni 180 x 120 in 2 kosa desna 100 x
120. Tel.:42-751_______________12132
Ugodno prodam cea 800 kosov PORO-LITA 12. Mlinar, Zasavska c. 50, Kranj,
tel.: 27-825___________________12153
Prodam rabljena okna, vrata in deske. Tel.:64-313___________________12156
Prodam smrekove plohe. Tel.: (061) 627-176______________________12185
RAZNO PRODAM
Prodam otroško POSTELJO z jogijem in novo dvokrilno OKNO. Kalan, Virmaše 10._______________________
Prodam tipski NACRT Gorenjske sta-novanjske hiše. Šifra: »Ugodno«.
Prodam 280 litrsko ŠKRINJO gorenje po zelo ugodni ceni ter otroški globok VOZIČEK. Anica Polič, Poljanska 6, Škofja Loka__________________11848
Prodam 30 kvad. m rabljenoga buko-vega PARKETA, 270 kvad. m rabit MREŽE, 25 kvad. m opažnih DESK, ši-valni STROJ IN KLAVIRSKO harmoni-ko. Černe, Mlakarjeva 47, Šenčur, popoldan                                             11898 Prodam 7 kvad. m keramičnih ploščic 20 odstotkov ceneje še zapakiranih, sobno omaro ter "divan". Marija Kaj-diž, Poljšiška c. 5, Bled                  11916
Prodam 14" GUMI VOZ. Struževo 12, Kranj________________________11928
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto nosilnost 500 kg. Ahčin, Cesta na Klanec 61, Kranj_______________11948
Ugodno prodam brako PRIKOLICO. Anton Rodež, Savska loka 5, Kranj, tel.:21-488, po 14. 30 uri________11950
Dobro ohranjeno moško KOLO rog senior, prodam. Tel.: 39-309             11970
Prodam drobni krompir. Zadraga 15, Duplje                                           11982 Prodam krmilni krompir. Tel.: 44-647 ____________________________11988
CAMP PRIKOLICO 380 Adria prodam. Tel: 22-787, 43-132____________12007
Prodam JADRALNO DESKO, cena 70 SM, 50 kvad. m marmorja (venecian) in varilni aparat CO2. Tel.: 78-600 ali 78-336                                              12016
Ugodno Prodam GUMI VOZ 14" in suha mešana DRVA bukev, hrast, ko-stanj. Anton Justin, Smoldno 4, Poljane__________________________i:>029
COLN maestral 9 SD, nov, prodam za 30 odstotkov ceneje. Korenčan, Selja-kovo nas. 17, Stražišče                  12038
Prodam moško športno KOLO maraton, nevoženo. Tel.: 26-605, v popol-danskem času                                12043
Prodam PUNTE in BANKINE, OPEKO špičak in TELICO v devetem mesecu breje. Zg. Bitnje 18, Ćabnica        12097
Prodam dirkalno KOLO rog personal in desna vrata za GOLF I. Tel.: 44-541 ____________________________12102
Prodam 10 g ZLATA za zobe. Tel.: 21-074_______________________12127
Prodam 80 kvad. m steklene volne 5 cm, termoakumulacijsko peč 3 KW in CB postajo Innohit z anteno. Partizanska pot 12/a, Kokrica                     12129
Prodam globok otroški VOZIČEK Tri-buna in hojico. Staretova 9, Čirče Kranj                                               12133
Prodam kadi za namakanje, 50 litrski kotel za žganjekuho, elektromotor 9,2 KVV 1400 obr/min in kupim rosfrei vrata za kmečko peč. Olševek 3, Preddvor 12149
Prodam LETVE 5/4 in barvni TV-fisc-her. Tel.:42-348                              12150
Prodam ČOLN ELAN 401 s prikolico. Britof33/b                                      12161
Prodam 15 m suhih bukovih DRV. Stanonik, Log 9, Škofja Loka              12162
Prodam otroški VOZIČEK peg in avto-sedež Tel.:38-461_____________12173
Prodam GAJBlCE. Tel.: (061) 611-527 ____________________________12177
Zelo ugodno prodam BRAKO PRIKOLICO z baldahinom in športno KOLO Botteccia. Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radovljica                                   12183
Prodam dobro ohranjeno moško nem-ško KOLO znamke Diamant ali menjam za žensko kolo. Ivan Pagon, Šempetrska 30, Kranj__________12197
KUPIM
Kupim rezervoar za gorivo za Golfa, letnik 1983 diesel. Tel: 79-576      11935
Staro, lahko nevseljivo hišo ali drug objekt kupim. Šifra: DOBRO PLAČILO ____________________________11943
Kupim takoj vseljivo dvosobno STANOVANJE v Kranju. Tel.: 40-130, od 17. ure dalje(gotovina)                   12006
Kupim rabljeno-lahko poškodpvano vrtno rotacijsko kosilnico. Tel.: 35-142
_______________________________12046
Kupim rabljeno BCS kosilnico ali samo motor. Tel.: 70-410, po 21. uri ____________________________12118
Kupim BIKCA simentalca, starega od 6 do 8 tednov. Tel.:40-078             12190
STAN.OPREMfl
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK. Franc Troha, C. 1. maja 65, Kranj, tel.: 33-654
____________________11931
Prodam trosed in dva fotelja, cena ugodna. Tel: 34-297                      11984
Prodam regal za dnevno sobo popol-noma nov, cena 1,7 Mio. Simon Starič, Cankarjeva 16, Kranj, v popoldanskem času                                                 12018
Prodam knjižno omaro za 20 SM. Tel.: 62-737__________________         12026
Prodam novejši ohranjen kotni dvosed in trosed, raztegljiv. Tel.: 61-425  12028
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Berce, Podlubnik 40, Škofja Loka, tel.: 61-217_______________________12034
Dve samski spalnici, stružena masivna smreka-lužena, prodam. Tel.: 50-369 ____________________________12041
Prodam posteljo 200 x 90. Mekinda, Seljakovo nas. 42, Kranj                12072
Prodam malo rabljeno dnevno sobo ALPLES tip Ljubljana, termoakumulacijsko peč AEG 6 KW in zaprt kamin MELLERzvratci. Tel.: 57-646       12076
ŠTEDILNIK-Gorenje (4 elek., 2 plin) s programsko uro, rabljen, prodam za 18 SM. Breznik, Podlubnik 65, Škofja Loka________________________12080
Poceni prodam rabljeno SPALNICO, sedežno garnituro in hladilnik. Tel.: 61-702_______________________12084
Poceni prodam staro SPALNICO. Tel.: 27-227                                              12103
Ugodno prodam pohištvo za dnevno sobo, jedilni kot, pralni stroj Canndy in hladilnik. Kljun, Staneta Rozmana 9, Kranj________________________12138
Prodam nov ŠTEDILNIK ali zamenjam za drva. Gor. vas 1, Reteče            12147
Ugodno prodam 3 kolektorje z 300 litr-skim bojlerjem. Tel: 83-046          12148
Prodam kotno sedežno garnituro, staro 5 mesecev. Tel: 50-683             12171
Ugodno prodam rabljen pralni stroj in trajnožarečo peč. Tel.: 44-545      12174
Najkvalitetnejše ALFE za kuhanje živinske krme in kotle za žganjekuho iz 3 mm pločevine lahko nabavite na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta. Vršimo tuđi obnovo pečnic. SE PRIPOROČA KOT-LARSTVO ■ KRALJ ALOJZ, Slovenska Bistrica, Visole 46.
STANOVANJA
Zamenjam družbeno dvosobno pritli-čno STANOVANJE za večje v KS Vo-dovodni stolp. Tel.:26-554            11847
Vzamem samske na stanovanje. Šifra: SLOVENEC__________________11924
Mlada nekadilka išče sobo z možnost-jo kuhanja ali garsonjero. Šifra: RE-SNA________________________11932
Prodam tri leta staro STANOVANJE 60 kvad. m v Škofji Loki. Tel.: 60-257,
od 16. do 19. ure    .____________11940
Prodam ali zamenjam dvosobno STANOVANJE za večje z atrijem. Šifra: OKTOBER___________________11978
Dve sobi oddam. Šifra: SOLIDNO ____________________________11995
Mlada družina z dvema otrokoma išče stanovanje. Nudi enoletno predplači-lo. Naslov v oglasnem oddelku.   12002
Mlada družina išče stanovanje v Kra-nju. Šifra: RESNA__________      12003
Prodm 2 in pol sobno STANOVANJE, 52 kv. m v Škofji loki. Tel.. 60-347 ____________________________12011
100.000 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi skromno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Tel.: 36-416      12033
Zanesljivo dekle išče sobo v Kranju ali okolici. Šifra: DIJAKINJA             12077
V  Škofji Loki prodam enosobno STANOVANJE 40 kvad. m, vseljivo marca 1990, delno plačilo takoj, ostalo po dogovoru. Tel.: 61-289, do 14. ure    12152 Mlajši par išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici z možnostjo kasnejšega odkupa. Naslov v oglasnem oddelku.                      12154
V  opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj________________________12176
VOZILA
. Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1980, v
' odličnem stanju, s priključkom za pri-
kolico. Oman, Žabnica 85___________
Prodam PEUGEOT 205, karamboliran. Jeglič, Češnjica 4.
Prodam RENAULT 12, 1975, celega ali po delih. Mrak, Šenčur, Mlakarjeva 17.
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1978. Ciril Matko, Jaka Platiše 7, Kranj. Tel.: 39-215.___________________________
NAMA ŠKOFJA LOKA SPET NA GORENJSKEM SEJMU OD 12. - 21. AVGUSTA VAM NUDI
—  pohištvo
—  oblačila
—  dekorativa
—  bela tehnika
—  ogrevalna tehnika
—  mali gospodinjski aparati in še kaj.
LANSKE CENE ■ UGODNE CENE -POPUSTI.
Brezplačen prevoz do 30 km.
VELEBLAGOVNICA   ilOfllU   ŠKOFJA LOKA
Prodam ZASTAVO 101 LUX, letnik 78. Lukež, Likozarjeva 17, Kranj.
Prodam GOLF JX diesel, letnik maj 1986. Tel.:78-355______________11856
Prodam TOMOS AVTOMATIK MS 3, nov. Tel.: 60-091, int. 282________11865
Z 750, letnik 1983, 23.000 km, garaži-ran, registriran julija, prodam za 360 SM. Tel: 81-886, od 17. ure dalje 11878
Prodam Z 750, letnik 1976 za dele. Tel.: 70-219                                             11893
Ugodno prodam Z 750, letnik 1980. Tel.:27-200___________________11926
Prodam MOPED APN 6. Tel ■ 26-723 ____________________________11927
Ugodno prodam GOLF, letnik 1980/6. Tel.:83-001                                      11933
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982, cena 550 SM. Papov. Proletarska 7, Tržič__________________________11934
Prodam Z 750, registriran do novem-
bra. Kokra 65______________     11937
Prodam FIAT 126 P, letnik marec 1981. Tel.: 82-222, vsak dan dopoldan od 9. do 10. ure                                        11942
Prodam še neregistriran MITSUBISIH pajero turbo diesel z 700 km in leto garancije najboljšemu ponudniku. La-hovče 84, Cerklje na Gor., tel.: (064) 42-110_______________________11944
Prodam dobro ohranjeno Z 101, staro 4 leta. Tel.: 40-071, Kunej, Jama 45 ____________________________11946
Prodam R 4, letnik 1978 in otroško posteljico z jogijem, vse dobro ohranjeno. Tel: 61-203                               11952
Prodam DIANO, letnik 1979. Perhavc, C. vVintgar22, Bled                      11953
Prodam 126 P, letnik 1979. Jožica Bla-žič, Levstikova 1, Kranj                  11954
Prodam Z 705, letnik 1978. Podjed, Sr. vas 63, Šenčur                                11955
Prodam Z 750, starejši letnik, registri-ran do junija 1989. Tel. 62-139     11958 R 4 GTLJ, letnik 1985, 27.000 km, gara-žiran, prodam za 790 SM. Tel.: 74-462 •_______________________11962
Prodam Z 101, letnik 1985, registriran do maja 1989. škofjeloška c. 43, Stra-žišče________________________11964
Prodam P 126, letnik 1980. Tel.: 26-212
____________________________11966
Prodam Z 750, letnik 1979 in dobro ohranjen R 6. Žiganja vas 27 11967 Prodam OPEL KADET maj/74.Hafner,
Žabnica 14___________________11971
Prodam Z 101, letnik 1986. Brane Kos, Frankovo nas. 69, škofja Loka 11972 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1980, registriran do julija 1989. Romih, Gradnikova4, Kranj                       11976
GOLF C-X bencin 1300 cem 4 vrata, odlično ohranjen, letnik 1985, prodam.
Tel.: 23-430___________________11979
Prodam    osebni    avto    WAUXHALL 1300. Jelovčan, Zgoša 47, Begunje ____________________________11981
GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. Tel.: 60-686                                              11983
Prodam   GOLF  diesel,   avgust   1986. Ferlan, Trojarjeva 18/a, Stražišče ____________________________11985
Prodam DIANO. Tel: 21-819        11989
Prodam Z 101, letnik 1978. Alagič, Ki-dričeva 69, Škofja Loka 11991 AUDI 100 S, letnik 1978, registriran ce-lo leto, garažiran, dobro ohranjen, pro-dam. Tel.: 24-883______________11992
Lovci pozor
Varnostne omare za hrambo orožja in municije bodo na ogled in seveda tuđi možen na-kup na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta na paviljonu KOVAČIČ - KLJUČAV-NIČARSTVO POLJČA-NE.
Prodam Z 750 S, letnik 1978 in starejšo
barvnoTV. Tel.:43-144___________9^
Prodam LAĐO 1300 karavan, letnik i 1986  april.  Ogled  popoldan,  Nosan,
Smledniška 16, Kranj____________#
Prodam avto Z 128, letnik 1985. Bečić, Frankovo 44, Škofja Loka_______1J997
Prodam CITROEN GS 1,3 super, letnik 1979. V račun vzamem tuđi manjši avto. Rado Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj _____________________________1999
Prodam FORD CAPRI, letnik 1980 ft VIDEOREKORDER VHS sistem, Čeha-jič, Prešernova 25, Jesenice 12000 Prodam Z 101, letnik 1978. Ogled od 15. ure dalje. Marjan Jambrovič, Can-karjeva 34, Radovljica__________1200J
Poceni prodam 126 P, letnik 1978. Tel.: 26-835_______________________12004
Z 101 GTL 55, letnik 1984, ugodno pro-dam. Ogled vsak dan od 15. do 20. ur e. Haskič, Hrušica 123, Jesenice 12005 JUGO 45/a, letnik 1986, dobro ohra-njen, prodam. Tel.: 62-194 12013 Prodam VW 1302 letnik 1970 in Z 101, letnik 1975. Tel.: 77-981 od 18. do 20-ure__________________________12014
Ugodno prodam avto Z 101, letnfc 1976, dobro ohranjen. Tel.: 81-513, po 18. uri_______________________12017
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984. Lav-tar, Bukovica 32, Nad Škofjo Loko ____________________________12019
Prodam karambolirano Z 101. FranC Meglič, Podljubelj 60, Tržič           12020
Prodam Z 750, letnik 1983. Tel.: 45-7iT ______________________________1202J
Prodam 126 P, letnik 1977, 80.000 kra registriran do 16. februarja 1989. Tel-79-642_______________________12024
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977 lux. Perhavec, Ljubljanska 2, tel-21 -087_______________________12027
Najkvalitetnejše hrastove sode od 30 -1500 I si oglejte in nabavite na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta. SE PRIPOROČA SO-DARSTVO - UČAKAR STANE, Vransko 5.
Prodam 126 P, letnik marec 1981. Tel-82-222, petek od 15. do 16. ure in so-botaod 10. do 11. ure________    12055
Prodam Z 101 super, letnik 1979. Tel-74-543______________________12056
GOLF diesel, letnik 1983, odlično ohranjen, prodam. Stražiške 16/a, Stražiš-če, tel: 38-304________________12057
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 L, letnik 1974, garažirano. Mlakarjeva 53, Šenćur_____________________59
OPEL KADETT 1,3 LS, letnik 1985, pro-
dam. Tel.: (061)373-127________1206],
JUGO  45/A,  star dve  leti,  prodam-
Tel.:48-164___________________12062
Ugodno prodam dodatno opremljeno Z 101 GTL 65/5 marec 1986. Cesta 1' maja 71. Kranj, tel.: 34-071            12063
Prodam Z 101, letnik 1984. Žabnica i/ ____________________________12065
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Tel? 80-125_______________________12066
Prodam Z 101 LUX, letnik 1977, dobro
ohranjen. Tel.: 38-029__________1206?
Prodam 126 P, letnik 1978. Zavri, Mav
čiče 75_________________________2070
Ugodno prodam GOLF, letnik 1980 Tel.:81-442___________________1207],
Prodam KOMBI MERCEDES 207 D, I«' tnik 1978. Mlaka, Mlaškac. 8, Kranj . ____________________________12073
prodam Z 101, letnik 1982, registriran do 8. sep. 1989, zelo dobro ohranjej1: Mujkič, Razgledna 15, Bled           i2Q7g
Prodam Z 101, november 1977 & glasbeni stolp Beniton. Piškur, Zla*0. polje 3/d, Kranj_______________j20J»
8
' ŽŽdg^avgusta 1988__________________________________/ ME*-' OGLASI, OSMRTNICE ~h    _______________________'   19. STRAN  wmm8®3®&SLA&
JJjm OPEL KADETT,  letnik  1981.
•3*]12______________________________________________________12031
ft* ALFA ROMEO 33, letnik 8/86. !!^644_______________________________________________12035
S?Jrn 2 750 LE, letnik 1980. Ogled v
SSŽgJel.: 65-130___________________________________12044
^»m nov FIAT 126 P. Tel.: 70-015
-^_____________________________________________________12045
J*jn JUGO 46/A, letnik 1986. Tel.:
fer___________l^Z
^tK furgon, nosilnost 450 kg, ob-J*")' v odličnom voznem stanju, pggijel.: 42-491_________12048
d«jS° delih Prodam. Kecman, M. Pi-C^Kranj      _____________12050
SX^2"750 FICKO, letnik 1976. Tel.:
•^1______________________12051
^ osebni avto Z 101, letnik 1977, T«nJano školjko. Tel.: 78-208, od ^^ure________________12052
*T UNO 45 S. letnik 1985, prodam.
sjj!*W_______________    12082
Jf'27 SUPER 5 SPEED, letnik 1983.
pSJfeofjeloška 36/a________12083
*>■ letnik 1981, spredaj poškodo-• Poceni prodam. Informacije v so-,t„ln   nedeljo   popoldan   na   tel.:
«221______________________12086
jjjam GOLF J, letnik 1977, novi bla-
- novi pragovi, novi diski, avtora-
< x 25 W, zvočniki 2 x 30 W, 93.000
iv?n*850 SM. Ivo Horvat, Sp. Gor-
-Hl____________________________________________________________________12087
?"jn NISSAN SUNNY, letnik 1986 *:'°-. IStnik 1972. P2p!«r: Sp. Besni-
^L__________________________________________________     12089
S^TlAPN 6. Tel.: 36-300                                12090
■»V'I oktODer 1978. prodam. Kranj-
^jenčur________________________________________________12091
.LBOT SOLAR 13, letni 1982 prodam / |q,lrnenJarn  za  cenejši  avto.  Tel.:
^  <1H____________________________________________________________12092
\o  J?arT1   Renault  4  TL,   letnik   1978. >4    0U8 Stane, Oprešnikova 36, Kranj
jj jf----------------------------------_______________________________________________________12095
n, k Li a/T| 2 101, karambolirano. Musta-16 B;"ha. Medetova 1, Straćišče od 14.
j- sLi^e________________12096
|7  j??am a'uminijasta platišča z novimi "v  Jn^IT' za GOLFA, ogled vsak dan *   ^'dan. Jesenšek, Sp.Gorje 205 i   »~~__                                                                                                                12100
fl 88a m  JUG0   45  AX,   rdeč,   letnik
-       ^ Prodam. Jenko, Zg. Brnik 59
,. v._______________________________________________________________________12101
0        i,°£arn 2 101 confort, letnik 1982, re--j  0,"ran do 7.julija 1989. Tel.: 74-976,
°  ^l^li_________________12104
'i   to?a^ TOMOS AVTOMATIC, letnik ' Stigli 35-884, popoldan         12105
4        «?d!m R 11 diesel in TAM 2001 kiper.
-   JL150-801____________________12107
,r  »°i'arr' BT 50   star 6 mesecev. Tel.:
5         !^9___________________________________________________________________12108
r 'ErCEDES 190 D, letnik 1960, vožen,
3    Eggdno prodam. Tel.:47-718       12109
r k^m Z 101, letnik 1975. Tržič, Ro-
).'p!^_______________12110
4         jgam   FIAT   127   SPECIAL,   letnik
1   ^J^38_590____________^2Vn
0   I&1 JUQO  45,  letnik  1983.  Tel.:
1   ^l__________'___________12113
'-  8-oi®tn'k 1979, ugodno prodam. Tel.: S^od sobote naprej_______12114
-   ka*!8'* 2 1°1-letnik 1977 Hribar, Blej-c  -U^brava 127_________________12119
-          m*?"1 JUG0 45/A. letnik 1986. Tone ^lgi^Dovje 23_________________________________________12120
1  ^"o prodam FIAT 125, letnik 1980. i;  j>^240(popoldan)____________________________12121
i  k>nP.Prodam za 150 SM Tel : 47-498, :  >£g!dan 70-345__________________________________________12128
7  ,$in°~šn"ugodno prodam ŠKODO 120 ;     ' Slično ohranjeno Tel:. 36-893
'   i^_____________________________________________________________12131
Cifm Z 750, letnik 1977 in FIAT 125, ih * 1979, oba neregistriranafpoce-
^Pjnjk 90, tel.:46-421______________________12134
9to?am Z 101 GTL 55, letnik december L Ogled v petek, soboto popoldan. fr^Podljubelj 86, Tržič                                  12137
C?8m Mz 150'letnik 1980' zel° ohra-fr^čelado. Tel.: 36-640         12139
V?8m FIAT 125-letnik 1972- v nevoz-HiOd stanju in globok otroški voziček,
J$ re barve. Tavčar, Cankarjeva 3/a, S^jce, Kor. Bela, tel: 83-336    12151
tyjhP dve neregistrirani Z 101. Tel.: 5^1_______________________________12155
■   Cdarn 2 750, letnik 1980, registriran. :   N^2-079, Poženk13, Cerklje    12157
CjQrn Z 750, 65.000 km, prva reg. 1 Ijon1 dobro ohranjen, registriran do : j^- za 150SM. Ogled v petek in po-;   ij "'Jek popoldan.  Lapan,  Delavska
;   S<!^ani______________________________________________________________12159
^l^am LAĐO RIVO, staro eno leto in K>lrirdeće barve. Britof 33/b, tel.: do-
; ^^47-045                                        _____________________________12160
Cdam GOLF J, letnik 1977, garaži-it>oJ dobro ohranjen. Ogled v soboto
TO|dan. Žen, Hrušica 119, Jesenice fc-__________________________12164
^-toP avt0 JETTA, letnik 1982. Tel.: ^S5____________________________'_______________________________12165
dvBdarn zadnja dva blatnika za R 4 in ^gortizerja. Tel.: 23-049 12166 Ul^arn OPEL 20 S, letnik 1982, RENA-0,70 "RAFIC 8+1, 1983, ČOLN elan fcpvjPnkolico. Tel.: 80^552         12169
tniL0d^o~prodam ŠKODO 120 LS. le-s/1379. Hraše 23/a, Smlednik   12170
%>—_________.______________
'Sin dobro ohranjen JUGO 45, le-v. '885. Tel: 44-657 12194 ^<^_-  .....       ______________
Vcfi1 R 4- 'etnik 1979, 55000 km. Ku-j^eieva 3, Bled                         12175
'ii^^-^       ----_____________
PbIim 2 101 GTL 55' oktober 1983. 13 lQ Petek popoldan Partizanska c. fe^i                             12178
I^r? G0LF JX-bencin, letnik 1986. j^gjSO              _______12179
6br>ol? R 6- letnik 1970. ohranjeo in H I'.'en. Vrhovec, Pod rodico 4, ^glgtrica                                 12180_
\«?JATIC A 3 MS, 7/86, dobro . JBr>. ugodno prodam. Tel.: 28-960 ^--^____^________________12184
SOZD ALPETOUR TOZD Potniški promet 64000 KRANJ
/\—ALPC7TMJR
SOZD Alpetour Škofja loka TOZD Potniški promet Kranj VABI K SODELOVANJU
mlade delavce ali delavke, ki so končali II. STOPNJO USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA OZIROMA OSEMLET-KO IN IMAJO ŽELJO ZA OPRAVLJANJE DINAMIČNEGA DELA, DA POŠLJEJO PONUDBO ZA DELA
SPREVODNIKA oziroma SPREVODNICE
Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4/b, kadrovski sektor.
Prodam motorno KOLO T 12, po generalni. Tel: 33-897                                                                                   12186
Prodam Z 750 in Z 101. Ogled v nedeljo. Tomažičeva 7, Kranj                                                 12187
FIAT UNO 45 S FIRE, letnik december 1985, prodam. Groharjevo nas. 28, Škofja Loka, tel: 61-389________________________12189
GOLF JGL, letnik 1982, bel, 23.000 km, dobro ohranjen, prodam za 1,35 M. Štirnova 7, Kranj                                                                                     12192
Prodam SUZUKI 125 RM CROSS za 140 SM. Šlibar, Zgoša 15, Begunje
12193
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Tel.:
26-550____________________________________________________________________12196
Prodam FIAT UNO 60 S, krem barve, ■etnik ■ 38?. Ts!.: -33 292                   1.218«
VISO SUPER E, letnik 1983, v izredno dobrem stanju, prodam za 12 Mio V račun vzamem tuđi gradbeni kredit. Tel.: 83-359, od 6. do 9. ure in od 13. do
16. ure____________________________________________________________________12200
Ugodno prodam GOLFA, letnik 1980. Luže 13, Senćur____________________________________     12202
Na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta si lahko po ugodnih cenah nabavite grozdne in sadne mline ter grozdne mline z pecljalnikom. SE PRIPOROČA KLJU-ČAVNIČARSTVO - KO-VAČIČ ANDRAŽ, Polj-čane.
ZAPOSLITVE
Opravljam vsa zidarska dela. Tel.: 23-629, od 20do 22 ure                                                  11851
Skupina zidarjev sprejrme vsa zidarska dela. Tel: 37-474                                                                                   11907
Zidarsko skupino za notranje omete (1000 kvad. m) iščem. Resne ponudbe pod Šifra: KVALITETA, ROKI, CENA ____________________________________________________________________________________11919
Polni ste želja in ambicij povezanih z denarjem. Tega lahko zaslužite pri DOMUSU več kot pričakujete. Šifra: AVTO IN ČAS                                                                                                  11925
Iščemo dva pridna in zanesljiva potni-ka na področju Slovenije z lastnim prevozom Šifra: KRATEK ZIVLJENJE-PIS____________________________________________________________________________11957
Delam drenaže, dam material in opravljam manjša gradbena dela. Šifra: ZIDAR                                                                                                                                                 11960
Iščem kakršnokoli honorarno delo, lahko tuđi vožnjo tovornjaka C in E kategorije. Naslov v oglasnem oddelku.
____________________________________________________________________________________11998
Takoj honorarno zaposlim mlajšo upo-kojenko. Samopostrežbna pralnica "SAM",    Kebetova    24,    Kranj,   tel.:
21-386____________________________________________________________________12099
Radi bi ustvarili nekaj za kar potrebu-jete denar. Da ga zelo hitro zaslužite, potrebujete le avto in dar govora. Šifra: DOMUS                                                                                                         12117
Če želite postati honorarni zastopnik-akviziter, se pismeno javite na naslov: MLADINSKA KNJIGA, P.P. 12, 64202 NAKLO________________________________________________________      12130
Takoj zaposlimo komunikativne osebe z lastnim prevozom in prostimi vikendi. Zaslužek izredno dober. Tel.: 37-840, po 20. uri__________________________________________12145
Če želiš postati zastopnik za artikel, ki sodi v vsako slovensko družino, pokliči tel.: (064) 23-108, med 13. in 18. uro ____________________________________________________________________________________12172
Poklicni voznik kategorije B,C, E išče kakršnokoli delo. Mehič, Gor vas 243 ____________________________________________________________________________________12195
POSESTI
Prodam novo HIŠO v Naklem, železno ograjo za vrt in novo stresno okno. Vo-
glarjevo 9, Naklo__________________________________________11965
Prodam PARCELO primerno za bruna-rico na lepi legi. Šifra: ZEMLJA   12060
Na Peščeni obali pri PULI nudim mož-nost kampiranja s prikolicami in čuvanje izven sezone po ugodni ceni. Tel.: (052) 32-464______________________________________________________12135
Prodam cea 3000 kvad. m ZEMLJIŠ-ČA. Voda na zemljišču, elektrika blizu. Marjan Lučić, Ul. O. Podaron B/40, Novigrad Istra                                                                                                12199
ŽIVAU
Prodam TELICI po izbiri, breji 8 mese-
cev. Tel.:51-089____________________________________________11936
Prodam črno-belega BIKCA, starega 5 tednov. Porenta, Sp. Bitnje 20 11941 Prodam KRAVO simentalko, brejo tretjič. Justin, Jarčja dolina 22, Žiri,
tel.: 69-706_________________________________________________________11949
Prodam BIKCA simentalca, starega 2
meseca. Tel.: 51-014_________________________________11959
Prodam KRAVO po telettu, dobro mle-karico in tri male kužke. Brezovica 3, Kropa_____________________________________________________________________11961
Prodam PUDLJA psičko, staro leto in pol, zelo poceni. Tel : 36-637 11963 Prodam TELIČKA, starega dva meseca za rejo ali zakol. Tel.: 68-146, Gorenje
brdo 12. Poljane____________________________________________11968
Prodam dva BIKCA, stara 14 dni in
PAJKA. Tel: 39-596___________________________________12039
ŠARPLANINCE z rodovnikom, stare 7 tednov. odličnih staršev in KOBILO BOSANKO, primerno za nošenje in vožnjo ter KOZI molznici, prodam. Ka-lan Ciril, Voklo 14/b. Šenčur        12042
Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Sp.
Brnik 38. Cerklje____________________________________________12053
Oddam mlade pse. dobre čuvaje, crni labrador*. Miro Bajd, Krize 81       12069
Prodam jslnvo KRAVO ima *e 1? Ktrov mleka. Tel.: 70 057 __________________________________12078
Prodam dva TELIČKA. stara 10 dni Korbar, Klane 32, Komenda. tel.: (061)
841 049_________________________________________________________________12106
TELIČKO simentalko, staro 8 tednov prodam ali zamenjam za bikca, starega do 10 dm enake pasme, prodam tuđi dobro ohranieno kuhinjsko poni-štvo. Bernard. Zg. Senica 18/a, Med vode                                                                                                                                                12122
BOBTAILE, prodam, feil (061j 831 109_________________________________________________________________12123
Prodam BIKCA. starega 6 tednov. Sp.
Brnik 25________________________________________________________________12126
Prodam TELETA bikca za rejo. Franc Klemenčič, Sp. Besnica 176 12140 Prodam 12 tednov staro crno perzijsko
MUCO. Tel.:23-157___________________________________12142
Prodam JARKICE sorte prelux, razli-čne starosti. Urh, Reber 3 Zasip, Bled _____________________________________________________________________________________12144
Prodam dve psički BRAKJAZBEČAR Kl. Bogataj. Pot na Bistriško planino
19. Tržič, tel.51-168_________________________________12167
Prodam 10 dni tarega BIKCA simentalca ter plinski štedilnik s pećico. Pre doslje 86______________________________________________________________12168
Prodam KRAVO frizijko z mlekom, po teletu. Ozebek, Mošnje 18/d, tel.: 79064                                                                                                                                        12191
OBVESTim
Cenjene stranke obveščamo, da je zo-pet redno odprt FRIZERSKI SALON na Skofjeloški 24 v Stražišču. Informacije in naročila po tel.: 26 844 ali 74 954
Ljubica Marinkovič                                                                         11882
Od   prebujanja......DO   PREBUJENJA!
Prerokovana knjiga, ki: razburi, prese neti, očara. Naprodaj na Gorenjskem sejmu.                                                                                                                                        12012
Izdelujem žičnike od 40-90 mm, cene so ugodne od 3000-5000 din. Drago Jenkole, Prebačevo 32/a, tel.: 36-426 ____________________________________________________12112
ROTETE IN ZALUZIJE, večja popravila za družbeni in privatni sektor naročite ŠPILER-jevim, Gradnikova 9, Radovlji-
ca, tel.: (064) 75-610__________________________________12141
Fasadno - zidarska dela opravimo hitro, kvalitetno, poceni. Tel.: 35265 zveče^____________________________________________________________________________12143
Zastopnik za vse vrste rolet in žaluzij Možnost plačila v treh obrokih. Rud-man, tel.: (061) 556 141, int 367 ali (061) 373-887___________________________________________________12158
PRIREDITVE
Krajevna organizacija SZDL Senica vabi na vrtno VESELICO, ki bo v soboto, dne 13. avgusta 1988 ob 20. uri z NAGRADNIM KEGLJANJEM za šport-no kolo s pričetkom v ćetrtek. VLJUD-NOVABLJENIl       __________________________________11902
Gasilsko društvo ŽABNICA prireja, v soboto, dne 13. avgusta 1988 ob 19. uri VRTNO VESELICO s keglanjem in sre-čelovom igral bo ansambel OBZORJE. V nedeljo, dne 14.8. 1988 ob 15. uri PROSLAVA OB SPREJEMU DVEH NOVIH VOZIL- orodnega in komand-nega. Po proslavi bo VELIKA VRTNA VESELICA s keglanjem za kolo in bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel HENČEK. Obe prireditvi bosta na Miklavževem dvorišču, Žabnica 5. Za. J5d?čo in piiafio noskrhjionn! V2-bljeni, vstopnine ni! NA POMOĆ! ___________________________________________________________________________________11986
POZNANSTVA
Spoznati želim starejšega moškega od 55 do 60 let za družbo in pomoč. Naslov v oglasnem oddelku.        11974
OSTALO
Uspešno instruiram angleščino za vse stopnje, popravne izpite. Frankovo nas. 155, Škofja Loka                                                              11977
Instruiram matematiko za OŠ in sred-nje sole. Vesna, 40-240                                                     12010
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega dragega moža
PAVLETA GOLOBA
iz Zg. Bitenj 31
se vsem, ki ste darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in z menoj sočustvovali, iskreno zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem za nesebično pomoč osebju CIT Kliničnega centra v Ljubljani in osebju Travmatološke klinike G oddelka. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za čustveno zapete žalostinke in delavcem SAVE Kranj za cvetje in spremstvo na zadnji poti. ŽENA SLAVKA
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
BOGOMIRA FORJANA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tuđi govorniku KS in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Predoslje, 23. julij 1988
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje
PAVLE GOLOB
roj. 1916
Od njega smo se poslovili v torek, 2. avgusta 1988 ob 15.30 uri na pokopališču v Bitnjah
Sindikalna organizacija SAVA KRANJ
ZAHVAIJV
Ob boleči in prerani izgubi našega najdražjega
STANETA BREZARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja in podarjeno cvetje. Prav tako se za podarjene vence zahvaljujemo DO ISKRA Commerce Ljubljana, KK ZRVS Planina Kranj, NK TRIGLAV Kranj, Občinski nogometni zvezi in Društvu nogometnih tre-nerjev Kranj ter OOZS LB TBG Kranj. Najtopleje se zahvaljujemo dr. Gantarjevi in osebju na Endokrinološkem in Gastrokirurškem oddelku UKC v Ljubljani. Iskrena hvala Dušanu Feldinu za poslovilni govor. Zahvala tuđi župniku Lojzetu Grebencu za pogrebni obred in besede slovesa, pevcem za lepe pesmi in krajanom Zg. Besnice za pomoč.
VSI NJEGOVI Kranj, 6. avgusta 1988
ZAHVAIA
V 39. letu starosti nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oče in sin
MILAN MERLAK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Prisrčna hvala sosedom, DO Živila tozd Gostinstvo, g. župniku, pevcem, vsem hvala za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Zlatka, sin Edi, oče in ostalo sorodstvo Kranj, 5. avgusta 1988
V SPOMIN
VINKU KERN
Tretje leto že mineva, kar zapustil si nas ti, pod crno ruso zdaj počivaš, a nam, pa srce krvavi.
Življenje naše je zdaj prazno ker tebe več med nami ni, spomin na tebe ne usahne in solza se ne posuši.
Žena Ančka, hčerki z družinama Vida in Marinka Visoko, 14. avgust 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nepozabnega moža, brata, dobrega očeta, starega očeta in strica
VALENTINA MLAKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili pismeno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga.pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku iz Mošenj in organistu ter članom Gasilskega društva Leše in Brezje, dr. Šolarju, pevcem iz Krope, Iskri Oto-če in Telematiki Kranj, vsem sosedom in vaščanom Brezij za vso nuđeno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE LEKŠE
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom Malega Triglava za neizmerno pomoč. Hvala vsem prijateljem, znancem, ZB Gorice, pevcem bratov Župan in g. župniku.
Hčerka Vla?ta z družino Golnik, 5. avgusta 1988
/mali oglasi teL 27960 i
/ NOVICEINDOCODKl~jr
Kam za konec tedna?
^NadPreddvor
V vročih dneh nas vleče k vodi, od koder veje svežina. Jezero Črnava v Preddvoru je te dni kot nalašč kotiček za nas. Toda le posedati ob jezeru zagotovo ni za tište, ki so še pri močeh in jih vabi hrib. Iz Preddvora imate vrsto stezic, ki vodijo navkreber. Nad Tupaličami je Možjanca, kamor priđete po poti iz Tupalič pri Preddvoru ali pa po stezi. Vprašajte domaćine, radi vam jo bodo pokazali. In če se boste povzpeli na vrh Možjance, nad skupine vikendov, boste imeli od tod lep razgled na Krvavec, na Kamniške Alpe, Karavanke, po vsej Gorenjski. Gostilne vam tu ne moremo obetati, morda pa boste pri katerem od možjan-skih kmetov dobili kislo mleko.
Druga stezica se tik nad domom starostnikov v Preddvoru dvigne do Sv. Jakoba, 960 m visoko. Tu se v koči pri Francitu lahko odžejate, pa tuđi prigrizni-te kaj dobrega. Od tu je enkra-ten razgled. Ce pa vas vleče še višje, se iz Mač povzpnite do Ka-lišča, do planinske koče, kjer je bil poleti 1942. ustannvljpn Kr>-krški odred. Z Bašeljskega sedla greste lahko po vrhovih do Sv. Jakoba, vendar pa je to dolga pot. Krajše je, če greste pod do-
mom na Kališču in pod Hudiče-vim boštom do Sv. Jakoba in na-to v dolino.
Če pa niste razpoloženi za v hrib, se sprehodite po okolici Preddvora, ki je prečudovita. Pojdite peš do Brega pri Preddvoru, kjer so v tamkajšnji cer-kvici na ogled preseneljitvo sveže freske iz 15. stoletja, ali pa na drugo stran, v Mače (domaćini vam bodo radi pokazali pot), do cerkvice sv. iviuuavza v Mačah (550m), kjer so poznane srednje-veške freske, ki sodijo med naj-pomembnejše spomenike got-skega    slikarstva    na    Sloven-
skem. Za ključ vprašajte v vaši. Vse poti vas bodo pripeljale seveda spet nazaj v Preddvor, k jezeru Crnava, v hotel Bor in Grad Hrib, kjer so za poletje pripravili gostinsko ponudbo na vrtni terasi, ob jezeru. Marsikdo, ki priđe utrujen s hribov, zapla-va v ravno prav toplem jezeru. Na zgornji konec jezera, kjer je veliko proda, prihajajo tuđi tišti, ki v naravi, ob vodi, radi kaj spe-cejo, oreg pa kar vabi, da tu raz-prostrete odejo in uživate v travi ob pogledu na vodo, v kateri se zrcali Storžič in bližnje gore.
D. Dolenc
Kresna noč in lovski praznik v Bohinju
Bohinj, 12. avgjtista - Konec tedna v Bohinju spet pripravljajo veliko zabave za goste, ki so te dni napolnili bohinjske hotele. Priča-kujejo pa tuđi veliko dnevnih obi-skovalcev.
Že danes zvečer, ob 20. uri, bo pred spomenikom v Bohinjski Bikstrici koncert pihalnega orkestra iz Radeč. Z jutrišnjim večer-nim koncertom in nastopom ma-žoretk pred hotelom Jezero se bo začela kresna noč. Ob 21. uri bo pihalna godba na Bohinjskem jezeru igrala evergrine. Program se bo nadaljeval s kresovi, lučkami, pokanjem z možnarji, trobojnico v vodi, folkloro na čolnih in ognje-metom. Po ognjemetu se bo program z ansamblom Savico, mažo-retkami in folklorno skupino nadaljeval Pod Skalco. V nedeljo, 14. avgusta, bo ob 15. uri koncert pi-halnega orkestra v parku pri hotelu Jezero. Ob 16. uri pa se bo začela lovska veselica s keglanjem za odstrel srnjaka, streljanjem in prikazom lovskega krsta. Pripravljen je tuđi bogat srečelov in raz-stava divjačine. Prireditev bodo popestrili Gorenjski rogisti, za zabavo pa bo skrbel ansambel Slovenije.
V. S.
Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Slovenije
Pozdrav s planin
Pokljuka, 8. avgusta - Turistično društvo Pokljuka in soorga-nizator Šport hotel Pokljuka pod pokroviteljstvom ZZB NOV Odbor skupnosti borcev VII. SNOUB France Prešeren Kranj in To-varna glasbil Melodija Mengeš vabijo harmonikarje-amaterje na diatonični harmoniki na tradicionalno 20. prireditev tekmovanja slovenskih harmonikarjev. Tekmovanje bo 28. avgusta, ob 10. uri, pred Šport hotelom na Pokljuki.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo harmonikarji-amaterji, ki bodo zaigrali dve melodiji (partizansko in narodno). Skupni nastop ne srne trajati več kot štiri minute, prijavnino (4.000 di-narjev) boste plaćali pred začetkom tekmovanja. Število prijav je omejeno na 35 tekmovalcev, posljite pa jih do 12. avgusta na naslov: Albin Golja, Koritenska 21, Bled. V prijavi je treba napisati rojstne podatke, točno prebivališče in naslov obeh melodij.
V. S.
Nedeljski popoldnevi na Kokrici
Kokrica - V teh vročih poletnih dneh je na Čukovem bajerju izredno živahno, saj ga vsakodnevno obišče ogromno kopalcev. V mesecu Juliju in avgustu pa je Turistično društvo s Kokrice poskrbelo za še dodatno popestritev. Vsako nedeljo od 17. do 21. ure pred brunarico namreč igra narodno-zabavna skupina Zvon in ob plesu in pijaci se tako zabava okoli 300 Kokričanov in ostalih obiskovalcev. Predsednik Turističnega društva Janez Rihtar nas je opozoril tuđi na bližajoči se krajevni praznik, za katerega Turistično društvo že pripravlja tradicionalni večer ob bajerju. 28. avgusta bodo tako nastopili pevci kulturno-umetniškega društva in folkloristi, podelili bodo priznanja za najlepše urejeni vrt na Kokrici, zvečer pa bodo ob bajerju spustili lučke, narejene iz jajčnih lupin. Vse to bo spremljal ples, razne igre na vodi itd.
Na naši državni meji____________________________________
Budne oči graničarjev, napeta ušesa njihovih psov              ___
Slatina, 9. avgusta - Čeprav se v naših karavlah vneto pripravljajo na proslavljanje praznika obmejnih enot JLA, nikjer niti za hip ne zanemari-jo svoje osnovne dolžnosti, va-rovanja državne meje. Tako je tuđi pri karavli Slatina, kjer potekajo še zadnja dela pred odprtjem nove stavbe in letoš-nje osrednje prireditve ob dne-vu graničarjev.
Naloge pripadnikov obmejnih enot na Gorenjskem so še zlasti zahtevne, zato morajo biti graničarji, kot naglaša sta-rešina Josip Jauk , posebej opremljeni in izurjeni. Večji del meje z Avstrijo in Italijo
šega v vsej pokrajini v visoko-gorje. Dostopi so sicer z naše strani lažji kot s severa, a graničarji vseeno nimajo lahkega dela pri vsakdanjih obhodih vzdolž državne meje.
»Najtežje je bilo na začetku,
« priznava vodič psa Džozi Salem iz Foče, »ko sem po šola-nju prišel v ta hriboviti svet. Toda, v vseh težavah mi je bil ob strani nemški ovčar Tabu. Graničar, ki mora vedno opa-zovati dogajanje na meji, se ob takem prijatelju počuti varne-ga. Pes namreč bolje zaznava morebitne prikrite osebe, kot bi to zmogel človek. «
Graničarji sami ocenjujejo, da je najbolj varna tista meja, ki jo nadžira prebivalstvo. Pri tej nalogi se tuđi Gorenjci, kot pohvali Ivan Hočevar iz kranjske uprave UNZ, večkrat izka-žejo. Domaćin Jože Osvald pa iz svojih dolgoletnih izkušenj dodaja, da so za varnost najpo-membnejši neposredni stiki prebivalcev z graničarji.
S. Saje
Graničarjt so vedno pripravljeni zavaravati ozemlje naše domovine
Pri konćnem urejanju objek-tov pri karavli je priskočil na pomoć tuđi vojak Zoran Lazić iz gradbene skupine planinskih enot.
Foto: S. Saje
GLASOVA ANKETA
Politiki zgrešili delavca
Kako ste zadovoljni s tistimi, ki so trenutno na vladajočih funkcijah, ali dobro zastopajd ljudske interese,interese tistih katere sedeč na mehkih foteljih predstavljajo? Bi bilo potrebno koga zamenjati?
Predvsem v zadnjem času, ko ćutimo padanje življenjskega standarda takorekoč iz dne-va v dan, ko hkrati postaj amo občutljivejši za družbeno dogajanje okrog nas, se vedno glas-nejše postavlja tuđi vprašanje uspešnosti dela posameznih politikov. Še donedavnega je ve-Ijalo, da so po »izvolitvi« na posamezno funkcijo bolj ali manj mirno čakali konec mandata in v kolikor so svoje delo uspešno opravili (beri ravnali v skladu z dnevnim vetrom), so bili de-ležni pomoći raznih samozvanih kadrovikov, ki so jim omogočili čimblažji prehod na novo delovno mesto, po pravilu na hierarhično višji stopnici...
Seveda gre v takšnih primerih le za posa-meznike, karieriste, množica funkcionarjev svoje delo namreč pošteno opravlja...?
Peter Tomazin: »Če govorim o slovenskih poli-tikih, mislim, da so se v trenutnih težavah v veliki meri izgubili. Všeč pa mi je, da je vseeno nekaj politikov, ki so za odprt dialog s politiki iz drugih    delov    države. Gorenjskih       politikov [ osebno  ne  poznam, če I govorim    konkretno    o Kranju - župan mora biti takšen, ki ima svoje mesto rad...
Ivanka Lješkovič: »Slovenski politiki se trudi-jo, če pa potem tuđi uspejo je že drugo vprašanje. Opažam pa, da potem, ko so izvoljeni, velikokrat delajo po svoje mimo volje in gla-sov tistih, ki so jim funkcije v bistvu tuđi omogočili - ljudi.«
Mare Senko: »Politijj j me toliko ne zanimaj cer pa mislim tako P većina mladih - veliko mislijo, ne upajo pa j\ glas povedati, ker se"? jijo posledic. Če pa-bilo dovoljeno resni" odkrito govoriti, če " bi toliko grozili z raF mi posledicami, bi se*1 dela prava slika o te" kakšno je ljudsko ti>& nje.«
Albin  Golja:   »Veste tem pa jaz ne more' prav veliko govoriti,»(  . me politika čisto niČ" briga, tako kot šport sovražim,   še   poseb^ žogo. Meni so pomefl1' ni delo, lov in gobe, p°" tika pa...«
Janez Grkman: »Veli*'' politikov ni v red11 ^p.Cii Tic gfeuo med ij" di, se ne zanimajo ** njih tako kot bi bilo P° trebno. Zgrešili so & lavca, iščejo ga samo'1' koncu plače! Tuđi f, Gorenjskem nišo potir ki nič boljši, mladim ? morali dati veliko vetf besedo pri odločanju.*
Marjan Hafner: »Če *
spomnim na Janšo, tir slim, da bi bili lahko pj samezni politiki m** bolj angažirani za rep? bliko Slovenijo in zaw več naredili kot so. & renjska politika? Izgl*" da da je bolj v zatišja1 Vine Beš^ Foto: Gorazd Šio"1
Spregledal motorista -pol leta zapora
Kranj, 9. avgusta - V kranjski enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 34-letnega Žarka Cvijića iz Cerkelj na pol leta zapora, ker je 9. maja lani v križišču ceste Staneta Žagarja, Oldhamske in Partizanske ceste v Kranju povzročil prometno nesrećo, v kateri je umri voznik motornega kolesa Vladislav Vrezer. Sodba je že prav-nomočna.
Cvijić je pripeljal s kombijem iz brniške smeri in v omenjenem križišču zavijal levo tako, da je zaprl pot motoristu, ki je pravilno pripeljal iz smeri Vodovodnega stolpa. Motorist je skušal avto obvo-ziti, vendar mu to ni uspelo in je trčil v njegov sprednji del. V nesreći se je hudo poškodoval in je med prevozom v bolnico umri.
Cvijić, ki je s tem storil hudo kaznivo dejanje zoper varnost jav-nega prometa, se je na sodišču zagovarjal, da je motorista spregledal zato, ker naj bi ga bila motila svetloba zahajočega sonca (nesreća se je namreč zgodila okrog sedmih zvečer) in da bi se voznik lahko »rešil «, če bi nosil čelado, če ne bi bil pod vplivom akohola in če bi bilo njegovo motorno kolo tehnično brezhibno. Sodišče takšne-ga zagovora ni upoštevalo, ampak je ocenilo, da je Cvijić povzročil nesrećo iz nezavestne malomarnosoti: spregledal je motorista, vendar ne zato, ker ga ne bi mogel videti, temveč zavoljo tega, ker je bil premalo previđen. Tehnična nepopolnost motornega kolesa in vinje-nost voznika ništa bili v vzročni zvezi z nesrećo, saj je motorist vozil naravnost in je imel prednost.
Čeprav je za takšno kaznivo dejanje zagrožena kazen od enega do osmih let zapora, je sodišče upoštevalo omilitvena določila kezen-skega zakona in je Cvijića zaradi njegove dosedanje nekaznovano-sti, pozitivnega ravnanju po nesreći in skrbi za dva majhna otroka obsodilo le na pol letu zapora. Na odločitev sodišča sta se pritožila javni tožilec, češ da je kazen prenizka, in Cvijić, ki je predlagal, naj ga oprostijo krivde, izrečejo pogojno kazen oz. vrnejo »primer «na prvo-stopenjsko sodišče. Višje sodišče v Ljubljani je presodilo, da je temeljno sodišče pravilno ocenilo vse okoliščine nesreće in da zato ni razloga za znižanje ali za zvišanje kazni.
Podreča, 9. avgusta - Med neurjem, ki se je razbesnelo na Gorenjskem, je strela udarila v gospodarsko poslopje Jožeta Ke-pica s Pod reče in prebila električni kabel ter zanetila požar. Plamen se je hitro razširil po vsem ostrešju in ga docela uni-čil, zraven pa še 20 ton sena in slame, medtem ko na hišo ognja ni zaneslo. Po prvih ocenah gmotna škoda na pogorišču znaša okoli 23 milijonov. - Foto: F. Perdan
Jutri v Dupljah
Gorenjsko traktorsko tekmovanje
Kranj, 9. avgusta - Dn^j kmetijskih inžen irjev in*' nikov Gorenjske in ŽiV# rejsko veterinarski z9r Gorenjske prirejata jutri' soboto, ob pol osmih zjutj na polju Gorenjske kme' ske zadruge - TZO NakN Spodnjih Dupljah \eto& gorenjsko traktorsko tek? vanje. Poklicni traktor^ mladi zadružniki in zad^ niče ter kmečke žene se b<> pomerili v teoretičnem z" nju, spretnostni vožnji; traktorsko prikolico in 0< nju. Najboljši iz vsake skw ne se bodo uvrstili na reP blisko tekmovanje, ki W, Krškem. Predstavniki A# mehanike bodo ob enaj^ dopoldne prikazali delova« sodobnih škropilnikov.
/   NESREĆE    ]
Vlomilci »obiskali «Gorenjski sejein
Kranj, 10. avgusta - V o^
torka na sredo sta dva nezfl^ skozi priprto stresno okno ►* zala v poslovne prostore G° skega sejma. Vlomila sta v' vinsko omaro in iz nje od#( 10.000 avstrijskih šilingov ^ kaj dinarjev, potem pa se v^J po isti poti. Storilca, ki sta P^ vno prireditveni center Go^ ski sejem tik pred otvori?, največje sejemske prif^Tj oškodovala za okoli 2 miW še iščejo.
Usodno prečkanje t ceste__________   J
Žirovnica,   10.  avgusta 'J
magistralni cesti pri Žirovr^Si je popoldne smrtno PoneS^o| 86-letna Julijana Justin iz *yf niče. Hodila je po desneifl   i ceste, nenadoma pa stop1' $ sredino,  ravno  ko je iz s^ Lesc pripeljala voznica os^jj ga  avtomobila,  25-letna }*$ Justin iz Lesc. Pešakinjo Je , prej skušala obvoziti, nato Pj£j moćno zavirala, da bi prepv^ trčenje, vendar ji ni usp*   \ nesreći je pešakinja uin*1 kraju samem.                   p