NASLOV
TRI BOROVA GOSTUVANJA
Predpustni čas se hitro izteka, posebno za tiste, ki pripravljajo borova gostiiva-nja. V tem mesecu bodo v soboški občini pripravili kar tri take vabljive prireditve. V Vadarcih že 19. februarja, teden dni pozneje, 26. februarja pa v Vučji gomili in Ne-radnovcih.
Dobri stari običaji torej ne bodo šli v pozabo, organizatorji pa upajo, da bodo na tak način zbrali tudi nekaj denarja za najnujnejše naloge na svojih območjih.

Leto XXXVI št. s
Murska Sobota 9. februar 1984
CEHA 13 DIN
PRED SPOMLADANSKO SEIVUO
Z intenzifikacijo do večje proizvodnje
Ker plani jesenske setve ponekod niso bili v celoti uresničeni, bo treba izpad nadoknaditi ob spomladanski setvi. Od planiranih 53.185 hektarjev njiv v Sloveniji so jeseni z ozimnimi žiti zasejali 50.400 hektarjev, za spomladansko setev pa je v Sloveniji na voljo nekaj manj kot 193 tisoč hektarjev. Objektivnih vzrokov, da setveni plani niso bili realizirani, pravzaprav ni, ugotavljajo na republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj je bilo vreme ob setvi ugodno, pa tudi z reprodukcijskim materialom večjih težav ni bilo. Tudi pomanjkanje mineralnih gnojil ne bi smelo vplivati na realizacijo setve, saj so zaloge le-teh zadoščale. Izpad je predvsem v zasebnem sektorju, tu pa je vzroke iskati v večji preusmeritvi na proizvodnjo koruze, kar pa je seveda posledica pomanjkanje le-te na jugoslovanskem tržišču. Čeprav plani jesenske setve niso bili v celoti realizirani, pa to ne bi smelo vplivati na realizacijo odkupa pšenice, saj je proizvodnja nekajkrat večja od tržnosti.
TOKRAT »POČILO« V KMETIJSTVU ČRNCI
 Mehanikom so
presedle obljube
INiso se še docela polegli duhovi okrog prekinitve I dela oz. izsiljenega sestanka v temeljni organizaciji g Mesoizdelki radgonskega Kmetijskega kombinata (5.
I decembra lani), ko je 24. januarja vnovič »počilo«, le da ■ to pot v drugi temeljni organizaciji — v Kmetijstvu v ■ Črncih. Tega dne je 16 delavcev mehanične delavnice — | vseh zaposlenih v tozdu je 165 — zahtevalo, da skupaj z
■ direktorjem Dimitrijem Sinokapčevim, predstavniki« družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih orga- I nov tozda ter funkcionarji občinskega sindikalnega sveta I Gornja Radgona razčistijo nakopičene probleme glede
I delitve osebnih dohodkov in sistema nagrajevanja po ■ delu. V ta namen se je skupina delavcev zbrala v enem ■ od prostorov mehaničnih delavnic in se s prej omenjeni- ■ mi lotila razčiščevanja.	_
(Poročilo na 3. strani) 
Kulturno praznovanje tokrat drugačno
V lendavski občini so se odločili, da bodo praznovanje slovenskega kulturnega, praznika nekoliko spremenili. Trajalo bo mesec dni, končalo pa se bo z madžarskim kulturnim praznikom. V tem času bodo v vseh kulturnih društvih pripravili programe, na katerih bodo občanom prikazali svoje delo občanom. V okviru letošnjega praznovanja bodo v društvih imeli tudi občne zbore in izvolili nova vodstva. Kulturno društvo iz Črensovec pripravlja kulturni program na prostem pred spomenikom prekmurske matere v središču vasi, učenci šolskega kovinarskega centra pa bodo obiskali Cankarjev dom v Ljubljani in si ogledali program.
Konec tega meseca bodo v Lendavi pripravili tudi literarno srečanje piscev iz severovzhodne Slovenije in Koroške ter domačih literatov. To bo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj na področju literarnega ustvarjanja. Zveza kulturnih organizacij si bo posebej v tem času prizadevala ustanoviti kulturna društva v vaseh, kjer jih še nimajo. Tako bo še ta mesec ustanovljeno kulturno društvo v Trnju. Na praznovanje slovenskega kulturnega praznika pa niso pozabili tudi v organizacijah združenega dela. Društvo INA-Nafte bo pripravilo likovno razstavo, mladi v drugih delovnih organizacijah pa priložnostne programe.
Jani D.
V PRIČAKOVANJU POMLADI. Kar priznajte: samo, da je olimpijada mimo pa imamo dovolj zime! No, morda bo kakšen zanesen smučar drugačnega mnenja, vendar večina nas ima že dovolj mraza, plundre, megle... in drage kurjave. Zagotovo pa 'že težko čakajo na tople pomladne dni ptički, foto: Abraham
Da bi vsaj delno nadoknadili izpad pri jesenski setvi, bodo spomladi v Sloveniji namenili okrog 6.500 hektarjev njiv jarim žitom in to v glavnem v zasebnem sektorju. Sicer pa bodo. največ površin namenili koruzi za zrno, ki jo bodo sejali na 67 tisoč hektarjih, od tega Zasebni sektor na 58,760 hektarjih in družbeni sektor na 8.240 hektarjih. Precej površin bo tudi pod koruzo za silažo, ki jo bodo zasejali na 24 tisoč hektarjih, medteni ko naj bi krompir spomladi zasadili kar na 24 tisoč hektarjih njiv, Poljščina, ki ji tudi to pomlad namenjajo največ pozornosti, pa je sladkorna pesa. Predvsem na območju severovzhodne Slovenije bi je morali zasejati na 6 tisoč hektarjih, okrog 500 hektarjev pa še v sosednjih Hrvaški. Prav pri sladkorni pesi pa se najbolj zatika, šaj so doslej sklenili pogodbe za setev le za 60 odstotkov planiranih površin, najbolj pa zaostajajo v zasebnem sektorju, kjer je položaj od zadruge do zadruge zelo različen. Sicer pa bodo dali letos večji poudarek intenzifikaciji proizvodnje sladkorne pese, saj s pridelki, ki jih dosegamo, še vedno ne moremo biti zadovoljni. Tako v družbenem sektorju letos spomladi sladkorne pese več ne bodo sejali na dokončni sklop, pač pa bodo pristopili k redčenju, kar bo gotovo prispevalo k večjim hektarskim pridelkom. Intenzifikacija pa ne sme zaobiti tudi proizvodnje koruze, pa seveda proizvodnja travinja, ki je še najmanj izkoriščena. Intenzifikacija bi morala v Sloveniji zajeti okrog 150 tisoč hektarjev ' travnikov in pašnikov, kako pomembna je intenzifikacija le-teh, pa kažejo rezultati lanskega leta, ko na travnikih, ki so bili redno dognojevanj, posledic suše takorekoč niso čutili.
Razen pri sladkorni pesi, kjer, kot smo že omenili, s sklepanjem pogodb nekoliko zaostajajo, pa pri setvi Ostalih poljščin ne bi smelo biti težav. Teh bo še najmanj pri koruzi, za katero se iz že znanih razlogov pridelovalci vse bolj odločajo, večja samooskrba s koruzo pa je tudi edina rešitev za premagovanje problemov pri oskrbi. Slovenija potrebuje letno okrog 400 tisoč ton koruze, v drugih republikah pa je še vedno mora dokupiti okrog 300 tisoč ton, zato je treba rešitve iskati tudi v sovlaganjih slovenskih organizacij združenega dela v ostalih republikah.
Če letos dajejo kmetijci velik poudarek predvsem intenzifikaciji proizvodnje, pa ne morejo tudi mimo nekaterih drugih nalog, ki so s tem povezane. Mednje sodi tudi sprememba na področju kmetijske zakonodaje, ki naj bi predpisala ostrejše sankcije proti tistim, ki zemlje ne obdelujejo oziroma jo slabo obdelujejo. Žemlja je družbeno bogastvo in ne kapital »posameznika, ki mu trenutna investicija v zemljo pomeni le dobro naložbo, zato je treba dati zem-, Ijo tistemu, ki jo bo obdeloval.
Poleg boljše obdelave pa tudi sicer ne inoremo mimo izboljševanja kmetijskih površin. V Sloveniji naj bi letos meliorirali okrog 5.200 hektarjev kmetijskih površin in po predlogu naj bi za ta namen zagotovili 80 odstotkov nepovratnih sredstev in 20 odstotkov bančnih kreditov, medtem ko bi bile organizacije združenega dela oproščene lastne udeležbe. Podobno velja tudi za komasacije, kjer naj bi se delež nepovratnih sredstev povečal na 90 odstotkov, lastna udeležba pa bi predstavljala 10 odstotkov vseh potrebnih sredstev.
Prav tako se dogovarjajo tudi o regresiranju mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, prav zdaj pa iščejo vire za zagotavljanje teh sredstev. Tako naj bi mineralna gnojila regresirali s 30 odstotki in zaščitna sredstva z 20 odstotki, odločiti pa se bo treba, komu dati regres, proizvajalcem ali porabnikom.
Po zagotovilih predstavnikov republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob spomladanski setvi ne bi smelo prihajati do večjih težav, saj je reprodukcijski material v glavnem zagotovljen. Letos naj bi slovenski pridelovalci hrane potrebovali okrog 287 tisoč ton mineralnih gnojil, od tega nekaj več kot 220 tisoč ton za spomladanska dela. S tem bi deloma nadoknadili izpad ob jesenski setvi, ko so iz Kutine prejeli 63 tisoč ton manj gnojil.
Po obljubah proizvajalcev bodo gnojila sproti in redno dobavljali, za pravočasno oskrbo z zaščitnimi sredstvi pa je treba v Sloveniji zagotoviti 12 milijonov dolarjev za uvoz surovin. Za spomladansko setev bo zagotovljenih tudi dovolj semen, medtem ko se nekaj teža' obeta pri dobavi kmetijskih strojev in rezervnih delov. •
L. Kovač
ZASKRBLJUJOČE
POMURSKE CESTE
S stanjem na pomurskih cestah resnično ne moremo biti zadovoljni- Ob pomanjkanju finančnih sredstev je bilo že v minulih letih dejansko malo možnosti za obnavljanje, še zlasti pa za vzdrževanje in varstvo čez 300 kildmetrov magistralnih in regionalnih cest v regiji. Ob dejstvu, da gre hkrati tudi za obmejno območje s številnimi mednarodnimi mejnimi prehodi- se zdi takšna, ugotovitev vse prej kot razveseljiva. Prav letošnje muhasto vreme, ki so ga spremljale tudi večkratne odjuge, je svoje storilo na raznih pomembnih prometnih povezavah, da o manjših makadamskih in drugih cestah sploh ne govorimo. Zaradi slabega stanja posameznih cest in objektov, njihovega varstva in seveda predvsem spričo zagotavljanja varnosti cestnega prometa so nujne omejitve osnih pritiskov oziroma skupnih tež na objektih, ki veljajo od letošnjega 1. februarja.
Tako je na magistralnih cestah Počehova—Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava in Gornja Radgona-meja z Avstrijo dovoljen 8-tonski osni pritisk, na odcepu meja SRH—Mursko Središče—Lendava—Dolga	vas-meja
Madžarska pa 10 ton. Znatno slabše je trenutno stanje na številnih regionalnih cestah v Pomurju. 8-tonski osni pritisk velja na naslednjih odsekih cest: Petanjci—Gederovci, Murska Sobota—Gederovci-meja Avstrija, Bratonci—Veržej—Križevci, Sladki vrh—Trate—Gornja Radgona, Radenci—Križevci, Ljutomer— Radomlje,	Ivanjkov-
ci—Pavlovci. Ormož, meja Madžarska— Hodoš — Šalov-ci—Mačkovci—Murska	Sobota,
Martjanci—Kamovci—Dobrovnik—Dolga vas-po c. 12—1—Lendava—Pince-meja	Madžarska,
Renkovci—Turnišče—Črenšov-ci—Sr. Bistrica—Razkrižje—Stročja vas, Razkrižje-meja SRH
(Mursko Središče) in Stročja vas—Ljutomer. 6-tonska omejitev nosilnosti ie na cestah: Videm—Radenci—po c. 10—1, Gederovci—Cankova—Sotina— Kuzma—meja Avstrija, odcep Cankova-meja	Avstrija,	meja
Madžarska —Kobilje—Dobrovnik—Renkovci—Beltinci-po c. 10—1, Križevci-po c. 353—Žihla-va—Videm—Senarska,	Stročja
vas—Presika, in Razkrižje-meja SRH. Edinole za cestpi odsek Pet-rovci—Adrijanci — Sulin-ci —Žen avl je—Boreča—Marti-nje—Dolič—Kuzma velja 4-tonski osni pritisk. Na mostovih v Kobilju, Martjancih, Dobrovniku in pri Razkrižju je dovoljena nosilnost 8 ton. Uporabniki cest morajo seveda upoštevati omejitve osnih pritiskov, ki so jih sprejela Združena cestna podjetja Slovenije, veliko število pomurskih cest pa dovolj zgovorno priča, da je njihovo stanje zares dokaj zaskrbljujoče.
Milan Jerše
O drobnem gospodarstvu več 
razprav 
Zbori občinske skupščine Lendava so na zadnji seji “ podrobneje razpravljali uresničevanje družbenega dogovora o ■ pospeševanju drobnega gospodarstva v občini. V zadnjih treh letih K so bili doseženi določeni premiki v razvoju obrti, več je obrtnih ■ obratovalnic in zaposlenih v zasebni obrti, vendar pa je obrt zelo B enostranska; prevladujejo namreč avtoprevozniki in gostilničarji, I medtem ko je uslužnostne obrti, zelo malo. Občina z davčnimi m olajšavami že od lanskega leta skuša spodbuditi občane k odpira- I nju obratovalnic; to bo storila tudi letos. Največ težav je v I krajevnih skupnostih. Velika večina krajevnih skupnosti namreč ■ nima izdelanih programov razvoja drobne obrti, še več, ne vedo niti N kakšne potrebe imajo, zato pa se zgodi, daje denimo v eni krajevni skupnosti kar pet avtoprevoznikov in nekaj gostilničarjev, ostale » S obrti pa ni. Delegati zborov občinske skupščine so zahtevali, da se v B B krajevnih skupnostih čim prej lotijo programov razvoja obrti. B B Skupščina je pozitivno ocenila nedavno ustanovitev obrtne zadruge " v Lendavi in meni, da bo zadruga morala najprej povezati vse
I obrtnike v občini in nato z organizacijami združenega dela zaradi ■ morebitne industrijske kooperacije. Industrijska podjetja pa naj bi B v kratkem ugotovila, katere usluge in izdelke bi lahko realizirali z N obrtniki-kooperanti. Več bo potrebno storiti na področju
L poklicnega usmerjanja mladih v poklice, ki so potrebni v obrtni B dejavnosti.	Jani D |
PRVIH 68 TISOČ ANTEN ŽE
NA POTI
Po nekajmesečnih nejasnostih glede plačil iz Iraka je pred dnevi stekla prva etapa že lani dogovorjenega posla tozda Proizvodnja anten in kablov radgonskega Gorenje Elrada za podjetje Irakui Trading Corporation iz Bagdada. Prvih 68 tisoč anten je bilo ocarinjenih že decembra in so že pri kupcu, dobava vseh 300 tisoč in 1 milijon metrov simetričnega kabla pa bo tam do septembra. Ta izvoz je Vreden milijon in 670 tisoč dolarjev, plačan pa bo v enem letu po dobavi. V bistvu pa gre le za nadaljevanje in poglabljanje še petletnega sodelovanja, saj so ž» doslej v Elradu naredili za Irak letno povprečno okrog 100 tisoč anten in 2 milijona metrov kabla.

aktualno doma in po svetu

Po vrnitvi s tridnevnega uradnega delovnega obiska Mika Špiljaka, predsednika predsedstva SFRJ v ZDA: »Posebej želim poudariti, da so jugoslovansko-ameriški pogovori potekali v prijateljskem ozračju, ozračju odprtosti in vzajemnega spoštovanja«, je dejal Špiljak ob prihodu v Beograd
V deželi
ITako z drugimi besedami radi poimenujemo Zvezno republiko Nemčijo, ki je v dobrem desetletju po drugi sveto-Ivni vojni obnovila do tal porušeno domovino — ob pomoči tujega kapitala, vendar pa tudi ne brez (včasih najbrž pretirano poudarjane) nemške natančno-Isti. Toda v tej deželi »gospodarskega čudeža« se v zadnjih petnajstih letih dogaja nekaj, kar meče sence na ta »čudež«, Ito je terorizem. Tako pač ocenjujemo ta pojav tudi mi.
Teroristične akcije so se v ZRN pričele aprila 1968, ko je I Andreas Baader podtaknil požar v neki frankfurtski veleblagovnici. Baader' je bil za to dejanje obsojen na tri leta zapora, toda maja 1970 so ga nasilno osvobodili in odšel je v I ilegalo, kjer je ustanovil skupi-■ no, Ki so jo poleg njega sesta-S vij ali še Ulrike Meinhof, Gudrun Ensslin, Jan Carl Raspe in I Holger Meins. Skupina si je nadela naslov »Frakcija rdeče armade« (RAF) in je začela z oboroženim odporom.
I Prejšnji teden so pred senat tišjega deželnega sodišča v Stuttgartu postavili Christiana Klara in Brigitte Mohnhaupt, ■ dozdevna voditelja RAF. Zvez-
I ni tožilec je zbral 463 prič in 83 Im bm h bm
izvedencev, ki bodo sodelovali v tem, verjetno najdaljšem sodnem procesu v ZR Nemčiji. Pred leti so bili pred tem sodiščem obsojeni Baader,. Ens-slinova in Meinhofova.
Obtožnica trdi, da sta obtožena leta 1977 sodelovala pri umoru glavnega zveznega tožilca Bubacka in dveh njegovih spremljevalcev, bančnika Ponta, predsednika delodajalskega združenja Schleyerja in njegovih štirih stražaijev. Klar in Mohnhauptova sta obtožena, da sta avgusta 1977 sodelovala pri izjalovljenem poskusu RAF, povzročiti eksplozijo v poslopju državnega tožilstva v Karlsruheju in pri atentatu, ki seje tudi izjalovil, na ameriškega generala Kroesena septembra 1981 v Heidelbergu. Klara so obtožili tudi zaradi dveh poskusov umora na švicarski meji. RAF obtožujejo tudi za eksplozije bomb pred policijskima postajama v Augsburgu in Miinchnu ter v Hamburgu spomladi 1972, za uboj ameriškega vojaka ob napadu na poveljstvo 5. korpusa v Frankfurtu, za eksplozijo avtomobila zveznega sodnika Buddenberga in za napad na ameriško poveljstvo v Heidelbergu, kjer je bomba raztrgala tri ameriške vojake.
Junija 1972 je policija v
Frankfurtu aretirala Baadeija, Raspeja in Meinsa, Meinhofo-vo in Ensslinovo pa so ulovili že prej. Zvezni tožilec Buback je pripravil proces. Zaprti teroristi, so z gladovnimi stavkami poskušali doseči, da bi jih zaprli na enem mestu. Meins je zaradi posledic gladovne stavke umrl, dan za tem pa je bil ubit predsednik višjega berlinskega deželnega sodišča Drenkmann Decembra 1975 je RAF (očitno povezana s palestinskimi teroristi) napadla na Dunaju ministre držav izvoznic nafte. Junija 1976 so Palestinci in Nemci ugrabili letalo družbe Air France in prisilili pilote, da so jih odpeljali v Ugando. Tam so zahtevali izpustitev zahodno-nemških teroristov. Letalo so v bliskoviti akciji osvobodili Izraelci. Po uradni verziji je Meinhofova maja 1976 naredila samomor v zaporu. Petim zapornikom se je potem posrečil pobeg iz zaporov. Po tistem so ustrelili sodnika Bubacka in njegovega šoferja.- Samomor so kasneje v zaporu naredili tudi Baader, Raspe in Ensslinova. Dan potem so v avtomobilskem prtljažniku našli mrtvega Schleyeija.'
Obračamo tako ali drugače čudež je popackan.
Z AVSTRIJCI 0 ELEKTRARNAH
Minuli konec tedna seje na Dunaju končala uspešna prireditev Slovenija na obisku v Avstriji. V pogovorih, v katerih so sodelovali predsednik republiške gospodarske zbornice Marko Bulc, član republiškega izvršnega sveta Jernej Jan, veleposlanik SF^J na Dunaju Milorad Pešič, z avstrijske strani pa predsednik zvezne trgovinske zbornice Rudolf Sallinger in druge osebnosti iz avstrijskega gospodarskega in političnega življenja, so ugotovili veliko skupnih interesov. Strinjali so se, da bi nujno morah izboljšati zdajšnjo blagovno izmenjavo, posebej pa bi kazalo podpreti dolgoročno proizvodno kooperacijo in skupne
Kosovu odložili plačilo
Organizacijam združenega deta iz SAP Kosova bodo odložili odplačilo posojil iz zveznega sklada za kreditiranje manj razvitih območij, ki bi jih morali odplačati 1. januarja letos. Sredstva, ki bi jih kosovsko gospodarstvo moralo letos vrniti skladu, znašajo skupaj 3,1 milijarde dinarjev.
Največii del teh sredstev 1850 milijonov! je vplačala SR Hrvaška, Srbija je vplačala 746 milijonov, Slovenija 546, Bosna in Hercegovina 397, Vojvodina 325, Makedonija 174, Črna gora 61 in Kosovo 60 milijonov dinarjev.
V predlogu zakona, ki ga je zvezni izvršni , svet dostavil skupščini SFRJ, je rečeno, dh je treba nujno odložiti odplačilo posojil spričo čedalje slabše akumulativne in reprodukcijske sposobnosti kosovskega gospodarstva.
VEČ reda pri PREDSTAVNIŠTVIH Več kot polovico naših predstavništev in poslovnih enot delovnih organizacij ter bank v tujini bomo zaprli. Od približno 1.100 predstavništev jih bo poslej delovalo še kakih 500. Delo bo prekinilo 400 zastopstev, kako bo z dvestotimi, pa bo znano do junija. S tem se je končalo obsežno delo, posvečeno racionalizaciji naše zunanjetrgovinske mreže, ki se je vleklo več kot 3 leta.
Zdaj je končno določen obseg doslej razdrobljene in uvozno naravnane mreže v tujini. Rezultati racionalizacije, ki se je začela lani, se zdaj že kažejo. Kot je bilo rečeno, se vsa predstavništva bolj posvečajo izvozu. Največ težav je pri tem povzročal odpor, ki je spremljal akcijo za presojo sihotrnosti nadaljnjega dela gospodarskih enot v tujini.
naložbe. Obe zbornici sta se med drugim dogovorili, da bosta pospeševali skupne nastope na tretjih trgih ter sodelovanje na področju turizma in prometa.
Med konkretnejšimi dogovori velja omeniti, da bosta obe strani preučili možnosti za izgradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri. Možnosti za večje sodelovanje se ponujajo še z obnovitvijo železniške proge Jesenice—Nova Gorica—Koper, ki je usposobljena tudi za prevoz večjih tovorov, kot tudi za izgradnjo terminala za razsute tovore v luki Koper, s katerim se je povečala možnost za prevoz avstrijskega blaga, skrajšal pa seje čas prevoza.
ATENE — V Grčiji so ustanovili neofašistično stranko »nacionalna politična unija« za predsednika pa so izvolili bivšega grškega diktatorja Papadopulosa, ki prestaja dosmrtno. zaporno
BEOGRAD — Evropska investicijska banka je odobrila posojilo, vredno 7 milijard dinaijev za posodobitev jugoslovanske magistralne železniške proge.
NEW DELHI - Indija utegne dobiti do konca leta več sodobnih sovjetskih lovcev mig-29.
BRUSELJ — Belgija seje dokončno odrekla nakupu sovjetskega zemeljskega plina, ki naj bi ga pošiljali po novem plinovodu.
BEOGRAD — Jugoslavija bo tudi letos popestrila izbiro blaga na domačem trgu z nekaterimi izdelki za široko potrošnjo, ki jih bo uvozila iz SZ
KRAGUJEVAC - Od 9100 tovornjakov, kolikoi naj bi jih izdelali v Zavodih Crvena zastava, jih bodo 5100 izvozili.
BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem računajo, da bodo letos izvozili tri milijone hektolitrov vina, kar je polovica vse lanske letine.
BONN — Zahodnonem-ška policija je v posebni akciji aretirala 12 ustaških teroristov, ki so prišli navzkriž z zakoni V ZRN, organizirali pa so tudi sovražne akcije proti Jugoslaviji.
PARIZ — Francoska vladaje omejila uvoz mesa. Za ta ukrep so se odločili, kei francoski kmetovalci ne morejo prodati svoje živine.
LOS ANGELES-Tukaj je bil podpisan okvirni sporazum med znano ameriške firmo Occidental Petroleum Corp, in našim Genexom iz Beograda in Ino iz Zagreba. Po tem sporazumu na[ bi Američani uvozili v Jugoslavijo nafto in črni prempg, naši firmi pa v Ameriko železniške vagone in nekatere druge industrijske izdelke Vrednost kupčije naj bi znašala milijardo dolaijev.
KRIVA POTA KMETIJSTVA
Večemje novosti komentirajo krive poti pridobivanja hrane:
Kmetijska proizvodnja se vse bolj opoteka. Slišati je že glasove, da jo čaka podobna usoda, kot so jo doživeli premogovniki. In to kljub prioriteti, ki smo jo dali temu.
Različni interesi republik in pokrajin so krivi za resno zaostajanje te gospodarske panoge. Zelo počasi se sporazumevamo, tako da si moramo res zastaviti vprašanje, ali nam je vse drugo pomembnejše od hrane. Vtisi ne varajo, saj vemo, da kmetijska proizvodnja že nekaj časa iz leta v leto upada, pridelki
OGLEDALO TEDNA
osnovnih kultur stagnirajo, živinoreja pa je na robu propada.	.
Vemo tudi, da premalo investiramo v primarno predelavo. Na drugi strani so predelovalne zmogljivosti prevelike, tako da v zadnjih desetih letih povpraševanje po pridelkih in živini presega ponudbo za 37 odstotkov. Ni se torej treba čuditi, če smo lani za dva odstotka zaostali za plansko proizvodnjo. Proizvodnja je predraga. In kadar nam zmanjka pšenice, krmil za živino, mesa, zelenjave, proteinov ... lahkomiselno vtaknemo roko v devizno blagajno in onkraj meja kupujemo vse tisto, kar bi z malce več dobre volje lahko
sami pridelali doma.
Počasno dogovarjanje, različni republiški, regionalni in občinski interesi (poleg tega Še različni interesi posamičnih tozdov) so pripeljali kmetijstvo do lega, da je sicer moderno opremljeno, vendar prideluje ekstenzivno. Interesi so med seboj tako prepleteni, resnično in pošteno dogovarjanje med gospodarstveniki pa že tako na slabem glasu, da nihče več nikomur ne verjame. Prav zato sejemo pšenico na zemlji, kjer uspeva akacija, koruzo tam, kjer so idealne razmere za mandarine ... Pridelek tobaka smo v zadnjih letih prepolovili. In česa vsega ne počenjamo na vojvodinskih poljih z zlata vredno črnico? Na njih sejemo tudi ječmen ... Na širnih planinskih pašnikih se zaman ozirajo za čredami ovac, ograde v Bački so že zdavnaj prazne...
In tako bi lahko naštevali še naprej. Prav zato so vse glasnejši kmetijski proizvajalci, ki so zelo zaskrbljeni za prihod-no pridelavo hrane. Ne povsem naključno opozaijajo prav na to, da se utegne ponoviti usoda, ki so jo pred nekaj več kot desetimi leti doživljali premogovniki.
V ŽARIŠČU DOGODKOV
KOLIKŠNA BO INFLACIJA?
Prav potihoma prihajajo iz Novega Beograda neuradne vesti, ki govorijo o tem, da bo do odmrznitve cen, ki so že od 24. decembra pod ledom, prišlo prej, kot je bilo pričakovati (ZIS je napovedal šestmesečni »oddih«). Morebiti bi hitrejša odmrznitev preprečila popolno sramoto vseh tistih, ki mislijo, da je mogoče z diktatom politike in oblasti uravnavati tržna razmerja, obvladovati inflacijo in uresničevati program gospodarske stabilizacije, ki smo ga prav vsi, brez izjeme, podprli z obema rokama.
odstotkov. Zaradi revalorizacije sredstev bi morali spet prilagoditi dinar za približno 10 odstotkov.
Takšno metodologijo pri izračunu inflacije uporabljajo ekonomisti ugledniki. Zvezni planerji računajo drugače: ker seštejejo skupaj igle in lokomotive, hrano in kamenje, turbine in plohe,
Politika in oblast, če že hočete, bi se svoje vloge morali drugače lotiti: ne bi smeli dovoliti, da bi nujne spremembe censkih razmerij . izbojevali s silo nuje stihije in prisile, marveč bi morali potrditi svoj status in vlogo na ta način, da bi odpravili vse o vire, ki so pred nujno reformo gospodarskega sistema in gospodarske politike — tako kot je to zapisano v programu stabilizacije.
Kolikšna bo letošnja inflacija? Ekonomisti in politiki računajo vsak po svoje. Ekonomisti upoštevajo zlata pravila ekonomske vede in pravijo: dve tretjini inflacije iz prejšnjega leta je vedno treba prenesti v prihodnje. Torej smo v letošnje leto zakoračili s 30-odstotno inflacijo. Mini reforma cen, ki jo je uresničil ZIS na tisti toli-' kokrat omenjeni zaprti seji 23. decembra (kljub temu se je kmalu izkazalo, da državna tajnost ni bila tako dobro varovana, kot bi morala biti, in da so o zamrznitvi vseh cen čivkali vrabci v gospo-Vdarstvu), bo prispevala še 25
odstotkov. To bi pomenilo skupaj 55 odstotkov, pod pogojem, da so cene resnično zamrznjene. Ge inflacijo v tistih državah, s katerimi največ trgujemo, ocenimo na približno 10 odstotkov, bi to pomenilo, da bi morali tečaj dinarja v letošnjem letu korigirati za razliko med stopnjo domače in inozemske inflacije, torej za 45 odstotkov.
Sprememba, oziroma prilagajanje dinaija vpliva neposredno na inflacijo vsaj s tretjino svoje vrednosti, kar pomeni, da je treba k 55-odstotni inflaciji prišteti še najmanj 15 odstotkov zaradi podražitve uvoza zaradi drsenja tečaja dinarja. Tako je letna inflacija že 70-odstotna. Če k temu prištejemo še predloge nekaterih ekonomistov, ki zaradi inflacije predlagajo še revalorizacijo osnovnih sredstev, cene družbenih sredstev in obresti, kar bi vse morali povečati za približno tretjino, bi doživeli ponoven inflacijski udar, ki bi skupno stopnjo inflacije (ob zamrznjenih cenah) dvignil na sto
pričakovali resnično pomembne premike. Vprašanje je, ali bo šlo za radikalne ali revolucionarne ukrepe, morebiti tolikšne teže, kot so bili v petdesetih letih, ko smo osnovna sredstva prenesli v upravljanje podjetij. Gospodarstvo dolguje milijarde, nepokritih menic je za 220 milijard dinarjev, 80 do 85 odstotkov akumulacije gospodarstva so bančna posojila. Obratnih sredstev gospodarstvo skoraj nima, zato plačuje milijardne obresti. Del ukrepov v boju z inflacijo strokovnjaki vidijo tudi v ustvaijanju blagovnih rezerv, s katerimi bi lahko posredovali na trgu, kar pa bo težko uresničiti, saj je do mnogih podražitev prišlo prav zaradi pomanjkanja blaga. Omenjajo tudi ukrepe v davčni in carinski politiki. Tudi sam Zakon o cenah je po mnenju mnogih med vzroki inflacije. Vsisestrinja-jo, da ni zakona, ki bi lahko rešil problem cen, »saj so cene ekonomska in ne pravna kategorija«. Obstoječemu zakonu pa vrhu vsega še očitajo, da je pripeljal do razdrobljenja trga in pristojnosti. Bodi kakorkoli: najbrž tudi po odmrznitvi še ne bodo vsi pogoji za širšo liberalizacijo cen. To pomeni, da bo del proizvodnje slej ko‘prej v pesteh administrativnega obvladovanja. Nekateri izdelki naj bi imeli »zvezno ceno«. Veliko je še neskladij v cenah, ki iih bo treba odpraviti, (po TV-15)
STRAN 2
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
od tedna
LENDAVA — Komisija za informiranje in politično propagando gri občinskem komiteju ZKS je v razpravi o novem zakonu o javnem obveščanju predlagala, da o tem pomembnem zakonu spregovorijo tudi sindikalne organizacije v delovnih organizacijah. Gre za to, da bi spodbudili izdajo glasil. Informiranje v združenem delu je namreč še vedno pomanjkljivo, ponekod pa ga sploh ni. Nekatera glasila so delavcem nezanimiva, saj ne seznanjajo o življenju in delu v delovni organizaciji. Razprave naj bi organiziral občinski svet zveze sindikatov.
KOBILJE — Razvoju drobnega gospodarstva v krajevni skupnosti namenjajo posebno pozornost, drobno gospodarstvo pa je vnešeno tudi v letni in srednjeročni načrt razvoja vasi. Trenutno najbolj pogrešajo obrtne storitve, posebej za popravilo kmetijske mehanizacije. Vodstvo krajevne skupnosti si prizadeva, da bi v stari šoli organiziralo manjšo proizvodnjo, da bi se lahko doma zaposlilo nekaj ljudi, saj močno čutijo porast izseljevanje iz vasi v druge kraje. Dosedanji razgovori niso rodili uspeha, vendar v krajevni skupnosti ne odnehajo. Trenutno vidijo rešitev v tem, da zdomce usmerjajo v malo obrt.
LENDAVA — Na konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Pomurskega zdravstvenega centra so razpravljali o tem, kako je le-ta v preteklem letu uresničevala svojo družbeno vlogo. Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov je bila predvsem oblika povezovanja aktivnosti v temeljnih organizacijah, manj pa kot kreator politike uresničevanja sprejetih sklepov. Na seji so izvolili novo vodstvo in sprejeli smernice za delo v prihodnjem obdobju.
TURNIŠČE — Svet krajevne skupnosti in svet potrošnikov ugotavljata, da v krajevni skupnosti, ki zajema štiri vasi in ki sodi men vetje v lendavski občini, predvsem pogrešajo storitveno obrtno dejavnost, najbolj pa bi potrebovali popravljalnico kmetijske mehanizacije in gospodinjskih aparatov. Svet krajevne skupnosti bo v kratkem izdelal dolgoročni program razvoja obrti, saj nekateri občani želijo vložiti svoja sredstva v razvoj obrtne dejavnosti. Dogovoriti se nameravajo predvsem o tem, kaj potrebujejo in v kateri vasi naj bi bila določena obrtna dejavnost.
LENDAVA— Na seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV so obravnavali družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV ter o aktivnosti in nalogah članov in odborov pri pripravah za izvolitev nosilcev delegatskih funkcij in dolžnosti v občini, republiki in federaciji. Na seji predsedstva so predlagali tudi delegate za odbore in komisije pri občinski konferenci SZDL. Aktivnost za izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti se je v okviru socialistične zveze že začela, člani ZZB NOV pa bodo svojo aktivnost usklajevali s krajevnimi konferencami SZDL.
LENDAVA — Gasilsko društvo INA-Nafte sodi med najboljše v občini in v okviru sestavljene organizacije združenega dela. Lani so ha republiškem prvenstvu med 44 industrijskimi gasilskimi društvi bili šesti. V počastitev vsakoletnega dneva rudarjev pa nastopa tudi njihova desetina, ki je dokaj uspešna. V delovni organizaciji si nenehno prizadevajo, da bi imeli gasilci najsodobnejšo opremo, kar je zaradi nevarnosti požara v petrokemičnem kompleksu v Petišovcih tudi potrebno.
—NOV ENERGETSKI UP POMURJA
PLIN ZA RADGONČANE IN SOBOČANE
V slovo učiteljici Zori Belec
Sredi januarja smo se v Ljutomeru poslovili od učiteljice, domačinke Zore Belec. Čeprav smo vedeli, da je bila že dalj časa bolna, nas je zelo potrla vest, da je nehalo biti njeno izmučeno srce.
Z žalostjo smo sprejeli to vest njeni nekdanji delovni tovariši, z žalostjo so jo sprejeli starši, katerih otroke je učila. V mlada znanja željna srca je vsajala prva spoznanja, in zato so ji hvaležni sedaj že odrasli ljudje.
Zora Belec je izhajala iz ugledne učiteljske družine Vekoslava Froma. Njen oče ni bil le priznan prosvetni delavec, bil /e pedagoški strokovnjak, saj so njegova učila uporabljali po vseh šolah in starejši se spominjamo njegovih stavnic in računal, s katerimi so nam skušali učitelji nazorneje vcepljati v glave prve črke in prve račune. Ni bilo čudno, da se je Zora odločila za učiteljski poklic, saj je odraščala v okolju, ki je bilo prežeto s pedagoškim delom, s težnjo, da bi mladi rod vzgajali in učili čim sodobneje.
Z učiteljskim delom je pričela na Kapeli pri Radencih, nato učila pri Vidmu, v Križevcih, na Razkrižju, v Strigovi, po osvoboditvi pa v Stročji vasi in Ljutomeru, odkoder je tudi odšla v pokoj. V Vidmu je spoznala svo/ega življenjskega tovariša Janka, s katerim sta
do tedna
preživljala vse lepe pa tudi težke čase življenja in učiteljskega poklica.
Oba z možem sta bila predana napredni ideji sokolstva in zato sta morala v stari Jugoslaviji kazensko menjavati službena mesta. Med okupacijo Zora ni bila zaposlena. Vedela je, kje je njeno mesto, vedela je, da je le z zmago naprednih sil v našem ljudstvu možno preživeti in doživeti lepše čase. Po svojih močeh je temu gibanju pomagala.
Skupno sva pričeli delati na osnovni šoli v Ljutomeru v letu 1947. Bila je vestna, natančna, marljiva učiteljica 1. razreda. Pri svojem delu je znala uporabljati bogato pedagoško znanje. Posebno težko je bilo v letih po osvoboditvi, ko so bile razmere za delo slabe, saj nismo imeli učil, prostori so bili slabi, oddelki pa s 60 in več učenci. Z dobro voljo, z znanjem, s prizadevanostjo je znala vse te teža ve premostiti in njeni učenci so šli z dobrim znanjem v naslednji razred.
Znala se je tudi prisrčno razveseliti. Še vedno mi je v spominu nek naš pohod na Jeruzalem, ko smo bili vsi razigrani, veseli in sproščeni. Naša Zora je bila posebno dojire volje. Potrebna so nam bila takšna srečanja, dajala so nam energijo in polet za naše zahtevno delo, povezovala so nas in lažje smo premagovali vse težave.
Da je bila Zora priljubljena in cenjena občanka ljutomerske, občine, je pričal številni žalni, zbor njenih sodelavcev, staršev, prijateljev in znancev iz Ljutomera in okolice, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Njeno izmučeno srce je omagalo. Med nami pa bo ostal lep spomin na dobro učiteljico in kolegico.
Šoki in mrki zadnjih let (naftni, električni m še kakšni) z vsemi posledicami so nas primorali — tudi v Pomurju — da mrzličneje iščemo in tuhtamo, kako načrtneje, smotrneje in predvsem donosneje izkoriščati vse tiste (potencialne) energetske (naravne) danosti in bogastva, ki so pod nami ali okoli nas.
. Na začetku leta 1984 imamo v tej zvezi v pokrajini ob Muri več želez v ognju: postavile velektrarn na reki M uri, aktiviranje rudnika premoga v lendavskem kotu, izgradnjo plinovoda v radgonski in soboški občini, verjetno pa bi se še kaj našlo. Vse te naložbe — domala vse so zamišljene postopoma, etapno'— so kakopak vezane na znatna gmotna sredstva, saj bosta recimo plinovodna kraka do Gornje Radgone oz. Murske Sobote stala krepko čez 500 milijonov dinarjev. Potegnili naj biju do konca prihodnjega leta, s tem pa se bo torej tudi to območje priključilo na slovensko plinovodno omrežje. Vsa potrebna dokumentacija (razna dovoljenja, soglasja, elaborati in podobno) bo kmalu docela nared, sicer pa so bodoči porabniki že sredi leta 1983 podpisali samoupravni sporazum o gradnji plinovoda. V radgonski občini so med podpisniki Radenska, Murin tozd Moda, Gorenje-Elrad, Avtoradgona in Element, v soboški pa jih je 13, med njimi Mura kot nosilka združevanja denarja za izdelavo investicijske dokumentacije. Prevladovala bo tehnološka in manj ogrevalna
KONJENIŠKI PLES
Konjeniški klub MursKa Sobota bo v soboto, 11. februarja zvečer priredil v Diani že tretji konjeniški ples s srečolovom in žrebanjem vstopnic. Igral bo ansambel HORN.
Vabljeni!
LENDAVA
Dela je še veliko
Program varstva, urejanja in vzdrževanja grobov borcev, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne, spomenikov, spominskih plošč in drugih objektov iz NOB in revolucionarnega gibanja v občini Lendavazaleto 1983 ni v celoti uresničen. Nekaj nalog je ostalo za letos. Naj do? damo, da letos poteka peto leto od podpisa družbenega dogovora.
Lani je bila predvidena obnovitev spomenika Srečku Puklavcu na strehovskem pokopališču, vendar je zmanjkalo sredstev. Načrtujejo tudi obnovitev spomenika "žrtvam fašizma v Dolgi vasi, vzdržavenje spominskih obeležij, ureditev notranjosti rojstne hiše Štefana Kovača v Nedelici in obnovitev fasade na hiši pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani.
Jože Žerdin
poraba zemeljskega plina, saj bo po izračunih in opravljenih raziskavah v občini Murska Sobota znašala med 25 in 30 milijonov kubičnih metrov, v občini Gornja Radgo.-na pa med 11 in 18 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Zaradi lažjega razumevanja je treba dodati, daje predvidena postopna, etapna gradnja, in sicer 12 kilometrov dolg -glavni cevovod od Križevec v ljutomerski občini do Beračeve in naprej do Gornje Radgone oz. skoraj 19 kilometrov od Križevec do Murske Sobote.
V Lendavi in Ljutomeru je predvidena poraba zemeljskega plina nekoliko»manjša, čeravno se tudi tod potegujejo za priključitev na republiški plinovod. Največji potrošnik je — kot izjema — lendavska Ina-Nafta, kjer pravijo, da rabijo plin predvsem za sintezo z metanolom in računajo, da ga bodo najkasneje v drugi polovici prihodnjega leta v znatnejših količinah dobivali iz plinskih polj v Ze-bancu na Hrvaškem. Ko smo že pri dobavah od drugod, ne moremo zaobiti tolikokrat ponavljanih obetov, da bomo tudi pri nas deležni alžirskega plina, saj naj bi ga po zadnjih podatkih začeli dobivati in uporabljati najkasneje v letu 1985.
Na nedavnem strokovnem sestanku (25. januarja), območne gospodarske zbornice v Murski Soboti s predstavniki slovenskega elektrogospodarstva in Petrola smo slišali, da dobava plina iz Alžirije ni povsem gotova, čeravno je koncept pogodbe z alžirskimi partnerji že izdelan. Na skupščini republiške interesne skupnosti za nafto in plin (ISNAP) pa so prejšnjo sredo (1. februarja) v Ljubljani z zaskrbljenostjo ugotavljali. da gre večina denarja, ki ga slovensko gospodarstvo združi za razvoj naftno-plin-skega gospodarstva, za finančno sanacijo plinovoda in tako zmanjkuje denarja za njegovo razširitev. Rečeno je bilo, da je alžirski dobavitelj pripravljen Jugoslaviji dobaviti poldrugo milijardo kubi-kov plina letno, vendar še vedno ni razjasnjeno, • kako naj bi ta plin dobavili v našo državo. Menda je še najbolj sprejemljiva možnost, da bi plin prihajal po italijanskem plinovodu. Sredi leta bi — kot so se zavzeli na skupščini ISNAP — že moralo biti dokončno razčiščeno ali je alžirska ponudba (zlasti glede prodajnih cen in prenosnih stroškov) za nas sprejemljiva ali ne.
Da bo slika popolnejša, moramo pripomniti, da so po razočaranju, ki ga je prinesla nova vrtina na Petišovskem polju pri Lendavi— zaloge so proti pričakovanjem premajhne —- v naftno-plinskem gospodarstvu Slovenije sklenili. da z nadaljnjimi vrtanji nekoliko počakajo. Predah je potreben zato, da zberejo podrobnejše podatke o tem, kje bi se spet splačalo zavrtati v zemljo, a tudi zato, da se od prodaje tekočih goriv zbere dovolj denarja za novo vrtino. Kakorkoli obračamo zadnje načrte in obljube delovne organizacije Zemeljski plin
pri sozdu Petrol glede izgradnje plinovoda v Pomurju, si ne moremo kaj, da ne bi spomnili na »neprijetnost«, ki še vedno — največ zaradi gmotnih posledic — buri duhove. Gre za upanje Radgončanov in Sobočanov, da se '7 r i •.'i’•’»-»1 G vir) v o d ort-* Go
zgodilo podobno kot z novim Naftovodom v Lendavi. Tanaj bi služil zlasti potrebam njega dni načrtovane nove rafinerije, dandanes pa zato, ker do njene gradnje sploh ni prišlo, ni niti približno donosno izkoriščen.
Branko Žunec
(Nadaljevanje s 1. strani)
DELAVCI: ..PREKIPELO NAM JE!”
,,Sestanek smo izsilili iz preprostega razloga: razreševanje problematike osebnih dohodkov se je vse prepočasi odvijalo,'’ pravi mehanik Jože Zemljič in dodaja: ,,Ostajalo je zgolj pri obljubah. Zavlačevanja’ nam Je bilo dovolj in hoteli smo stvarr pospešiti. Prepričani smo, da 12 tisočakov, kolikor prejemamo mesečno, za kvalificirane mehanike ni ustrezno plačilo.”
Povsem enako sodijo vsi ostali delavci tega obrata v tozdu Kmetijstvo v Črncih, med njimi tudi Franc Šiško, ki njihovo nezadovoljstvo glede tankih plačilnih kuvert povezuje z zaslužkom delavcev tozda Mešalnica: ,,Ne razumemo, kako je mogoče, da imajo lahko nekvalificirani delavci tozda Mešalnica (kolektiva sta takorekoč na istem dvorišču — op. pis.) višje osebne dohodke, kot so pri nas, kjer smo vsi izučeni. Prepričani smo, da tudi sicer nagrajevanje po delu v celotnem Kmetijskem kombinatu ni pravično urejeno. Stalno nam oponašajo nadurno delo, čeprav je to odvisno od naše volje. Tudi zato je prišlo do izsiljenega sestanka. Z delom smo prekinili za dve uri, kasneje pa se je sestankovanje še zavleko. Dogovorili smo se, da bodo zadeve glede' nagrajevanja uredili. Dodati pa moram, da smo se že pred tem večkrat pogovarjali v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, a je ostalo samo pri obljubah. Za nas je bil to izhod v sili.”
ZDRUŽENJE- ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV LJUTOMER
VPISUJE
v Solo za
POKLIC
..VOZNIK”
Informacije vsak dan od 10. do 15. ure. Prijave pošljite do 20. februarja 1984.
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
STRAN 3

KAR NAS ČAKA.
/
A NE, K1R "j^DANES
DA NE BOMO POCENI DELOVNA SILA
PRIPOMBE IN PREDLOGI POMURJA
KAM PO KONČANI OSNOVNI ŠOLI?
Serijo prispevkov s področja šolstva, ki smo jih pod temi naslovi zabeležili v našem tedniku, nadaljujemo s pogovorom o nekaterih aktualnih vprašanjih, dilemah in problemih v srednjem usmeijenem izobraževanju v Po-muiju. Naš sogovornik je magister Milorad Vidovič, ravnatelj srednješolskega centra za tehni-ško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti.
VESTNIK: Najprej se dotaknimo kadrov v srednjem šolstvu. Ali je šolska reforma tudi njih kaj spremenila?
»Po strokovni izobrazbi se nam kadrovska struktura spreminja na bolje, ne bi pa mogli reči, da so vsi pedagoški delavci, ki so zaposleni Ha pomurskih srednjih šolah, in to prav gotovo velja tudi za druga območja, ustrezni. Gre za to, da bi morali imeti moralno-politične kvalitete, strokovno izobrazbo ter pedagoško-andragoške in osebnostne lastnosti. Vse te zahteve prav gotovo ne izpolnjujejo vsi, zato ker v minulem obdobju sploh ni bilo selekcije in zato, ker za pedagoške poklice ne kadrujemo posebej. Kritiko doživljamo predvsem zaradi tega, ker učenec še ni postal subjekt vzgojnoizobraževal-nega procesa, ker posamezniki kršijo pravilnike o ocenjevanju, ker so pasivni do interesnih dejavnosti ... Veste, če smo reformirali srednje šolstvo, ne moremo reči, da so se s tem istočasno spremenili tudi učitelji, da bi spremenili svoje metode dela. Seveda pa je v našem šolstvu tudi veliko dobrih pedagogov in entuziastov, katerih delo premalo vrednotimo.«
VESTNIK: V usmerjenem izobraževanju smo uvedli za vse srednješolce obvezno proizvodno delo. Učenci morajo torej v času šolanja tudi delati — v tovarni, na kmetijskem posestvu oziroma v eni izmed delovnih organizacij. Marsikje imajo tudi obvezno delovno prakso, ne le v šolskih delavnicah, ampak tudi zunaj (prodajalci, zidarji idr.). Pojavljajo se določeni problemi, dileme...
»Lahko rečem, da smo se pred uvajanjem proizvodnega dela bali. Vendar so delovne organizacije dojele svojo vlogo, pravočasno usposobile izvajalce (inštruktorje) za to nalogo in prvo leto je šlo skoraj vse brez problemov. Bolj kot se odmikamo od uvajanja srednjega usmerjenega izobraže-
Načrtneje usposabljanje sindikalnih delavcev
Odbor za družbenopolitično usposabljanje in izobraževanje pri občinskem svetu zveže sindikatov v Murski Soboti je pripravil za letošnje leto dokaj obsežen program usposabljanja sindikalnega članstva v soboški občini. Ob tem ni odveč povedati, da je sindikalna organizacija po svoji družbeni vlogi politično odgovorna, da zagotavlja in pospešuje družbenopolitično usposabljanje delavcev, zlasti delegatov, za opravljanje samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti. S takšnim načinom izobraževanja pa želijo hkrati
LENDAVA
O konkretnih problemih
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sta skupaj organizirala le-tofnje usposabljanje delegatov, ki poteka tokrat po krajevnem principu. Delegatsko usposabljanje je namenjeno vsem delegatom, še posebej pa tistim, ki doslej niso delovali zadovoljivo. Razpravljajo o subjektivnih silah socializma in nacionalnem vprašanju, posebej živahne pa so razprave o konkretnih problemih, s katerimi se sre čujejo delegati in delegacije. Po dosedanjih rezultatih sodeč je usposabljanje uspešno, na njem pa so vedno poudarjena stališča, da se občane lahko motivira za aktivnost le takrat, ko se razpravlja o konkretnih pro-
blemih. To so pokazali tudi številni referendumi na katerih so se občani odločali za urejevanje komunalnih in drugih vprašanj. Manj so seveda uspešni sestanki, ki so načelni, takšni sestanki so tudi naj-manj obiskani in tudi nepotrebni. Socialistična zveza mora najti nekatere nove oblike dela, je razbrati te razprav na terenu, saj bo le tako lahko vodite vse akcije in vanje pritegnila več občanov. Delegatsko usposabljanje bodo v lendavski občini zaključili 17. februarja.
Jani D.
vanja, ugotavljamo, da je manj primernih delovnih mest, ki jih programi zahtevajo, to je objektivnost razvitosti naše regije, kjer šolski programi prehitevajo naš gospodarski razvoj, tako da enostavno v delovnih organizacijah določenih delovnih mesi ni. Po drugi strani pa se pojavljajo tudi organizacijske težave, ker delovne organizacije nasploh ne morejo sprejeti v delovni proces tolikšnega števila učencev, kot jih prijavijo srednje šole.«
VESTNIK: Tu pa so tudi dileme v zvezi z nagrajevanjem tega dela.
»Res. Menimo, da, če je treba nagrajevati, kar je zakonsko določeno, potem bi bilo treba v ta namen zbirati sredstva s posebno prispevno stopnjo pri posebnih izobraževalnih skupnostih in potem določena sredstva povrniti tistim delovnim organizacijam, v katerih poteka proizvodno delo. Res je sicer, da učenci v proizvodnem procesu ustvarjajo določeno presežno vrednost, vendar marsikje manjšo, kot so stroški delovne organizacije. Tako da imajo podjetja, če lahko enostavno rečemo, celo izgubo. Zaradi tega se tudi ponekod vse bolj upirajo sprejeti učence, četudi so za to verificirani pri posebnih izobraževalnih skupnostih. Ali pa napovedujejo, da bodo sprejemali na proizvodno delo samo svoje štipendiste.«
VESTNIK: Učenci, ki so obiskovali 2-Ietne programe v srednjem usmerjenem izobraževanju, so medtem že prišli v delovne organizacije, dobili so zaposlitev. Večkrat slišimo, da se niso dovolj usposobili za praktično delo v proizvodnji. Ko so bili še vajenci, pa je bilo to drugače.
»Vsi tisti, ki primerjajo usposobljenost učencev za praktično s starimi programi, napačno razmišljajo, kajti primerjava z novimi programi je nesmiselna. Po starih programih smo izobraževali učence takoj za delo, za poklic, po novem pa izobražujemo za smer, za skupino poklicev, in sicer za pričetek dela v smeri, ne v poklicu. To pomeni, da morajo vsi učenci, ki končajo usmerjeno izobraževanje, tudi v skrajšanih programih, opravljati obvezno pripravniško dobo in potem še strokovni izpit. Vendar, za sprejem v delovno razmerje za pripravništvo je pogoj opravljena diploma, in ko enkrat učenec naredi strokovni izpit, je možno, da bo usposobljen (tako mu bodo zapisali) za dela in naloge v širšem smislu ali pa samo za dela in naloge v nekem poklicu, kot smo to prej imenovali. Če pa učenec dela in naloge pozneje zamenja, ne opravlja ponovno
usposobiti sindikalne delavce za konkretno družbenopolitično delo v okviru ZSS, da bi lahko v praksi uspešno opravljali zaupane naloge in funkcije.
V program družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja članov sindikata v letu 1984 v soboški občini so zajeli devet različnih oblik usposabljanja. Večino med njimi bi naj opravili že na začetku letošnjega leta, ostale oblike pa skozi vse leto. V mesecu februarju bi med drugim izvedli seminar za predsednike in člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih
strokovnega izpita. Gre torej za to, da se učenci sedaj pripravljajo na to, kar bodo kasneje delali. Poleg tega je zdaj v srednjih šolah okrog 50 odstotkov manj proizvodnega dela kot prej. To pa zaradi tega, ker pridobivajo več splošnih in strokovnih znanj.«
VESTNIK: Pa je to dobro?
»Jaz mislim, da samo široka paleta splošnih strokovnih znanj in širših praktičnih znanj omogoča lažje zadovoljevanje množice potreb in je dober štart za fleksibilno prilagajanje tistemu, kar nas čaka. Tega danes namreč še ne vemo, niti podjetja niti šole. Mislim, da to v svetu ni novost, čeprav po mojem sedanji sistem izobraževanja nekoliko prehiteva našo stopnjo razvitosti proizvajalnih sil in sredstev. Vendar kljub
1*1ILORAD VIDOVIČ: »Vsi tisti, ki primerjajo usposobljenost učencev za praktično delo s starimi programi, ko smo imeli še vajence, napačno razmišljajo, kajti primerjava z novimi programi je nesmiselna.«
temu tudi menim, da je potrebno izobraževati za to, kar nas čaka, in ne to, kar je danes.«
VESTNIK: Skoraj vsi nadaljujejo izobraževanje po osnovni šoli. To jim omogoča tudi dokaj razvejana šolska mreža. Vendar, dogaja se, da mlade izobražujemo tudi za takšna dela, po starem poklice, ki jim ne omogočajo zaposlitve. V Pomurju imamo takšne primere, recimo v zdravstvu, trgovini, administrativni dejavnosti in morda še kje. Zakaj je temu tako?
»Ugotavljamo, da dolgoročnih kadrovskih potreb nimamo, zato je govoriti o presežkih in primanjkljajih samo ugibanje.
organizacij ter konferenc OD ZS in poverjenike sindikalnih skupin. V tem času je na sporedu tudi občinska sindikalna politična šola, ki jo uvrščajo med najpomembnejše in najzahtevnejše oblike družbenopolitičnega usposabljanja. Namenjena pa je predvsem tistim članom zveze sindikatov, ki so se že doslej izkazali s svojo aktivnostjo in pripravljenostjo za nadaljnje delo v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah. Opravili bodo tudi seminar za predsednike in člane disciplinskih komisij, do
Osebno menim, da je v takšnih razmerah bolje dati mladim več izobrazbe, kajti vsakdo, ki je bolje izobražen, se lažje prilagaja tistemu, kar nas čaka. To smo že dejali. Pri izobraževanju moramo upoštevati republiške potrebe iz preprostega razloga, ker bomo dolgo časa čakalj, da bi v Pomurju odprli toliko delovnih mest, kolikor imamo otrok v naši regiji. Sicer pa smo že doslej v večini programov v pomurskih srednjih šolah, omejili vpise na dva oddelka. Še večje zniževanje bi pomenilo neenakopravne možnosti naše mladine za vključevanje v srednje usmerjeno izobraževanje in ker je to pogoj za višje in visokošolsko izobraževanje, tudi za vključitev v slednje. Znani so podatki, da naša regija ■že zdaj precej zaostaja po odstotku vključevanja mlade generacije v visokošolsko izobraževanje.«
VESTNIK: Ali ima združeno delo dovolj vpliva na oblikovanje šolskih programov in sploh na življenje ih delo šol? Kakšna je nasploh povezava šola — delovna organizacija?
»Naše izkušnje so naslednje: Če da šola pravočasno in zadosti utemeljeno pobudo za sodelovanje, se te pobude tudi v glavnem uresničijo. Žal, pa mi nimamo na šoli toliko ljudi, da bi z množico organizacij združenega dela nenehno kontaktirali in vzpostavili stalno sodelovanje, pa tudi združeno delo ima premalo zaposlenih v kadrovskem sektorju. Vendar ne kaže prezreti nekaterih pozitivnih izkušenj: skupaj se dogovarjamo o vpisih, ne samo o številu oddelkov, ampak tudi za smeri, skupaj načrtujemo in izvajamo proizvodno delo, delovne organizacije nam zlasti v zadnjem času pomagajo kupovati rezervne dele in opremo iz uvoza, odstopajo nam določeno tehnološko opremo, tu pa tam pomagajo tudi s kadri (predavatelji) m na splošno ugotavljamo ugodno klimo, ki je prej ni bilo, vendar smo' včasih nestrpni, ko te odnose ocenjujemo kot neustrezne. To je namreč proces; sicer ugotavljamo tudi določena subjektivna gledanja na to. Tam, kjer je vodstvo delovne organizacije osveščeno o vlogi, ki jo imajo v usmerjenem izobraževanju, tam ne naletimo na težave, tam pa, kjer se moramo ure in ure prepričevati, gre seveda veliko težje. Tipični primer, kako vpliva nerazvito združeno delo na razvoj šolstva, je na področju elektrotehnike. Če bi imeli v Pomurju bolj razvite organizacije, ki na višji stopnji razvijajo to dejavnost, bi imeli mnogo manj problemov pri uvajanju programov elektrotehnike.«
JOŽE GRAJ
konca marca pa je na vrsti še seminar za člane delegacij v združenem delu.
Veliko skrbi pa namenjajo zlasti temeljnemu programu za usposabljanje članov osnovnih sindikalnih organizacij, kjer je v ospredju študij posameznih odlomkov iz programa dolgoročne gospodarske stabilizacije. Pri tem je nedvomno spodbudno dejstvo, da bodo k obravnavi omenjenih tem pritegnili v posameznih primerih tudi vse zaposlene delavce, razprave pa bi naj organizirali skupno z osnovnimi organizacijami zveze komunistov in zveze socialistične mladine.
Da ne govorimo posebej o nadvse koristnih problemskih obravnavah aktualnih tem, kjer se že nekaj časa posebej angažira klub samoupravljalcev v Murski Soboti. Izmenjava mnenj, postavljanje kritičnih vprašanj samoupravnim organom, družbenopolitičnim, vodilnim in strokovnim delavcem v neposrednem pogovoru gotovo pripomore k hitrejšemu razčiščevanju nekaterih nejasnosti. Uveljavil se je tudi seminar za delavce, ki šele vstopajo v sindikalne vrste, zato ga bodo v tej izobraževalni sezoni pripravljali v časovnem razdobju treh mesecev oziroma po potrebi. Seveda se bodo vključevali tudi v enomesečno politično šolo Zveze sindikatov Slovenije in v druge oblike usposabljanja, kjer zavzemajo pomembno mesto zlasti posveti s predsedniki IO OO ZS, konferenc OO ZS in odborov dejavnosti.
Milan Jerše
mala anketa-
Skrbijo za strokovne kadre
V Pomurju, kjer je gasilstvo najbolj razširjeno v slovenskem prostoru, so bili v zadnjih letih doseženi vidni uspehi na področju požarnega varstva. K temu je poleg boljše materialne osnove pripomoglo tudi načrtno usposabljanje gasilskih kadrov. Že nekaj let namreč v Pomurju posvečajo posebno skrb usposabljanju strokovnega in ostalega gasilskega kadra. Tudi letošnjo zimo bo na usposabljanju za različne naloge blizu 900 gasilcev. Pred dnevi se je v Murski Soboti začel tečaj za naziv častnika, nižjega častnika in strojnika. Prijavljenih je 140 kandidatov iz vseh štirih pomurskih občin. Z nekaterimi izmed njih smo se pogovarjali o požarnem varstvu.
FRANC ŠKALIČ — star 23 let iz Sela: »V gasilskem društvu Selo delam že osem let in s tem nadaljujem tradicijo očeta. Gasilec sem postal, ker imam veselje do te humane dejavnosti. V zadnjem času smo naše društvo tudi pomladili, kar je tudi garancija za bodoče delo.
Obiskujem tečaj za naziv častnika in upam, da si bom pridobil primerno znanje, ki ga bom lahko koristno uporabljam pri svojem delu. V našem društvu že imamo precej sodobne opreme, ki jo bomo tudi nenehno izpopolnjevali. Zato potrebujemo strokovno usposobljene kadre, ki bodo lahko v primeru potrebe uspešno delovalj. Naša želja je, da bi v društvu pritegnili še več članov, zlasti pa pionirje in mladino.«
BERNARDAŠANTAVEC -stara 32 let iz Murske Sobote: »Lani smo v Tovarni mesnih izdelkov ustanovili žensko gasilsko ekipo, ki uspešno deluje. Da pa bi naše delo bilo še uspešnejše, se moramo usposabljati. Zato sem se tudi odločila za tečaj za naziv nižjega častnika. Predavanja zavzeto
Spremljam in upam, da si bom pridobila potrebno znanje, ki ga bom potem prenašala na ostale gasilke. Čeprav obstaja naše gasilsko društvo le malo časa, smo na dosedanjih tekmovanjih v Bogojini in v Gornji Radgoni dosegle zadovoljive rezultate, kar nam je tudi spodbuda za nadaljnje delo. Za ustanovitev ženske gasilske desetine smo se v naši delovni organizaciji odločili potem, ko smo imeli kar dva požara.«
ŠTEFAN KOŠA — iz Gornjega Lakoša, star 35 let: »V gasilske vrste sem stopil že pred dvajsetimi leti, ker meje pritegnila ta humana organizacija, v kateri tudi z veseljem delam. Obiskujem tečaj za naziv častnika, ker se želim strokovno izpopolniti. Naša želja je, da bi
v prihodnje imeli tudi pionirsko in mladinsko desetino. Sicer pa je že sedaj v naše
društvo vključenih precej mladih. Mislim, da se tudi v
gasilskih vrstah moramo nenehno usposabljati, saj naša gasilska društva vsak dan dobivajo novo sodobno opremo, s katero lahko tudi uspešno posredujemo v primeru potrebe. Zato se bom tudi v prihodnje vključeval v usposabljanje, če bom le imel možnost.«
MATIJA MAJCEN - iz Srednje Bistrice, star 36 let: »Za tečaj za častnika sem se odločil zato, ker se želim strokovno izpopolniti in to znanje tudi uspešno prenašati na ostale gasilce. V gasilskem društvu delam že dvanajst let in moram povedati, da z veseljem delam v tej humani organizaciji. Zlasti
sem zadovoljen, če lahko sočloveku pomagam, kadar je le pomoči potreben. Seveda pa sem najbolj zadovoljen, če ni potrebno posredovati. Na osnovni šoli v Bistrici že dalj časa uspešno deluje pionirski^asilski krožek, kjer se vzgajajo mladi gasilci, ki po končani šoli stopajo v nase vrs.te. Moja želja je, da bi še letos ustanovili mladinsko ekipo, saj bi tako bilo naše delo še uspešnejše.«
BRANKO PAJŽLAR — iz Petanjec, star 22 let: »Že kot mladinec sem se vključil v delo gasilskega društva, kjer z veseljem delam. Moja želja je bila, da se čimbolj usposobim za delo v gasilski organizaciji, zato sem se prijavil na tečaj za nižjega častnika. V našem društvu delujeta dve članski,
ena mladinska in ena pionirska ekipa. V naše vrste pa želimo pritegniti še več mladih, da bi tako še uspešneje opravljali naloge na področju požarnega varstva. Trudil se bom, da bom pridobljeno znanje na tečaju uspešno prenašal na ostale člane našega društva, zlasti na mlade. Sem ponosen na naše gasilsko društvo, ki seje že velikokrat izkazalo v raznih akcijah in tekmovanjih.«
Feri Maučec
STRAN 4
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
kulturna obzorja
MLADI LITERATI NA ,,ŠKOFJELOŠKEM SREČANJU”
Zaorali ledino
V sedanjem knjigi nenaklonjenem času je bilo prvo ,,Škofjeloško srečanje” mladih literatov, ki ga je v okviru republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije organiziral iniciativni odbor Književne mladine Slovenije (KMS).
V reprezentativni izbor slovenskih mladih literatov so prišli tudi trije Pomurci (Lainšček, Vincetič, Skledar).
Člani inciativnega odbora so z referati o zasnovi, organiziranosti in delovanju KMS ter osnutkom organizacijske sheme izdajanja knjižne zbirke več kot 50 zbranim literatom predstavili možnosti za delo in razvoj tega literarnega gibanja.
Najpomembnejši razlog za ustanovitev KMS je ugotovitev mladih literatov, da je glede na potrebe književnega ustvarjanja, izobraževanja, objavljanja, kritike, revialnega tiska ter medrepubliškega sodelovanja potrebno organizirati KMS (tudi) po občinah. Tako bo mladim literatom omogočeno neposredno vplivanje na kulturno politiko.
Pobuda o ustanovitvi KMS je nastala namreč iz potrebe po samoorganiziranju mladih na literarnem področju. To bi bilo torej gibanje, s pomočjo katerega bi se lahko mladi uveljavili v vseh literarnih smereh. Hkrati bi širili tudi kulturo na vsa področja življenja in dela. Prvenstveni namen pa je širjenje knjižnega in revialnega prostora, organiziranje servisa za samozaložnike ter republiških srečanj, razvijanje medrepubliškega sodelovanja in sodelovanje mladih literatov s tujino. KMS pa bo skrbela še za popularizacijo literature in širjenje bralne kulture.
Zbor literatov je soglasno podprl prve organizacijske korake. Mladi literati so se seznanili še z delovanjem KM v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Zbora se je med drugim udeležil tudi član predsedstva RK SZDL Jože Osterman, ki je podprl tako zasnovano gibanje, hkrati pa opozoril na pomanjkljivosti, do katerih lahko pride brez preudarnega odločanja.
Drugi dan so spregovorili o problematiki samozaložništva, srečanje pa sklenili z literarnim večerom. Organizacijski odbor ,,škofjeloškega srečanja” je avtorici Bredi Smolnikar za knjige Gospa, Balada o divjem mleku. Ko je umiral Stob in Mrtvi Stob podelila nagrado za samozaložene knjige. Prejela je malo plastiko akademskega kiparja Gorazda Sotlarja, ima pa tudi možnost izdaje knjige (kot pete knjige knjižne edicije KMS), ko bodo urejeni vsi organizacijski in drugi problemi glede delovanja KMS.
Seveda se mladi literati zavedajo številnih nalog in kopice še nerešenih vprašanj v zvezi z delovanjem KMS (recimo po občinah), prepričani so tudi, da jim vse to ne bo nič pomagalo, če ne bo dovolj močne lastne literarne pobude.
Kaj se bo izcimilo iz vsega tega zelo široko zastavljenega, bo pokazal čas. Predvsem ta bo zaveznik mladih literatov, ki morajo napisati čim več kakovostnih literarnih del, kajti tako bodo tudi opravičili najpomembnejši del poslanstva Književne mladine Slovenije, v okviru katere bo lahko, ne glede na starost, sleherni literat pod določenimi pogoji deloval in uveljavljal svoje interese.
Milan SKLEDAR
1 POPRAVEK
V objavi oglasa POMURSKE ZALOŽBE k M. Sobote je v nrriint? številk Vestnika prišlo do neljube napake pri naslovu prejšnji štev Ikt vesrniKa p> *	fomana v dveh
S”" "p»EM PTIC TRNOVK In M P«" W
Prijetno presenečenje
V praznovanje slovenskega kulturnega praznika se je vključila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica. Poleg razstave o književnem delu Prežihovega Voranca je za ljubitelje in zamudnike v knjižnici pripravila presenečenje. V sredo so namreč vpisovali brez zaračunavanja vpisnine, zamudnikom pa ta dan niso poračunali stroškov. Dobra poslovna poteza tudi za privabljanje bratcev dobre knjige.
D. L.
KULTURA V ZDRUŽENEM DELU
... ali kaj in kako delajo kulturni animatorji oziroma organizatorji kulture v združenem delu. Izziv je dokaj zanimiv, pa ne zaradi pravkar minulega osrednjega slovenskega kulturnega praznika — le-ta je samo povod. Nasploh vse premalo pišemo in govorimo o kulturi v združenem delu m o ljudeh, ki naj bi bili nosilci te ali drugih dejavnosti med delavci. Na papirju in v programih je vse lepo opredeljeno in zapisano predvsem v programih občinskih sindikalnih svetov, ki naj bi bili tista gibalna sila, ki spodbuja organizatorje kulture in skrbi za njihovo izobraževanje. A takoj, ko pričnemo spoznavati razmere in dejansko stanje, ki vlada med organizatorji kulture, v občinskem sindikalnem svetu in združenem delu nasploh, potem vsi papirji in programi ne veljajo nič. Sicer pa si poglejmo primer: občina Ljutomer, organizatorki kulture v OZD: Julijana Stojko (DO Tehnos-troj), Kristina Puconja (TOZD ISIS Ljutomer), tema: položaj organizatorjev kulture v združenem delu;
BESEDA ORGANIZATORJEV KULTURE
Iz pogovora z obema organizatorkama kulture lahko povzamemo naslednje: kulturni animatorji so prepuščeni sami sebi, delujejo na lastno pobudo. Občinski sindikalni svet, ki naj bi organiziral posvete, seminarje in vse ostalo tega ne stori. Tako so v tovarnah prepuščeni samim sebi. Pri delu bi jim dosti pomagalo (lahko) tudi domače kulturno društvo ali zveza kulturnih organizacij.
(Resnici na ljubo moramo povedati, da sta obe organi-
Mestni „špital” v Radgoni od začetka
Ustanavljanje »špitalov« v začetku srednjega veka pripisujemo cerkvenim fevdalcem in samostanom. Nastajali so ob mestnih vratih-ali celo zunaj mestnega obzidja. Poleg tujcev (hos-pites) so v teh zavodih našli zavetje tudi domači reveži, bolehni in siromašni, starci in inyalidi. Zavetišča so dajala primemo hrano in ležišče. Z oskrbo so se ukvarjali pripadniki bratovščine sv. Lazarja in sv. Duha.
Ko je 1211. leta avstrijski vojvoda Leopold na Dunaju zgradil »špital« in cerkev sv. Duha, je le-ta postal vzor mnogim »špitalom«, ki so jih v poznejših stoletjih gradili na Štajerskem.
Z nastankom mest in razvojem meščanstva so od 13. stoletja dalje ustanavljali »špitale«, ki so bili namenjeni izključno meščanom in so jih zaradi tega tudi imenovali mestni »špital« (Biir-gerspital). Ustanavljala so jih mesta sama, ali pa deželni knez, redkeje pa tudi vladar. »Špital« je imel urejeno vodstvo in upravo s »špitalskim« ^pojstrom na čelu, katerega je navadno imenoval mestni svet za 1 letp. Mestni »Spitali« so bili največkrat v neposredni bližini cerkve ali pa so poleg postavili tudi kapelo za verske obrede, ki sojih opravljali za oskrbovance.1
Za Radgono od 13. do 15. stoletja2 ni podatkov o delovanju
zatorki kulture v OZD. kjer je kulturna animacija razvita, kjer delavci (vsaj) občasno dobivajo informacije o kulturnih dogajanjih, a resnici na ljubo zahvaljujoč samo dejstvu, da so organizatoiji kulture člani tega ali onega kulturnega društva, da s„ blizu krogom, kjer se pretakajo kulturne informacije, in da je delo rezultat teh okoliščin in samoiniciative).
V tozdu ISIS Ljutomer so problem delno rešili tudi s tem, da so ustanovili lastno kulturno sekcijo, ki deluje v okviru kulturno-umetniškega društva KRKA Novo mesto. V tej kulturni sekciji so nosilci kulturne dejavnosti predvsem mladi, ki so že pripravili programe (novoletna prireditev), načrtujejo pa že ostale prireditve.
BESEDA OBČINSKEGA
SINDIKALNEGA SVETA
Alojz Copot, sekretar občinskega sindikalnega sveta, je na zastavljeno vprašanje o položaju kulture v OZD povedal. da sindikat sicer precej pozornosti usmerja prav na to področje, predvsem prek časopisa Delavska enotnost, sindikalnih knjižic ... Tudi v programu občinskega sveta imajo o kulturi zapisanih nekaj odstavkov. .V minulem letu (1983) so organizirali posvet z organizatorji kulture. katerega se je udeležilo deset organizatorjev. In če upoštevamo, da imajo v občini Ljutomer v 40 osnovnih organizacijah postavljenega človeka, ki naj bi skrbel za kulturo (40 — pomeni dobri dve tretjini)^ se je posveta udeležila četrtina kulturnih animatorjev. Vprašanje pa je, kje so v tistem času bili ostali in vprašanje je, zakaj v vseh osnovnih organizacijah zveze
■19. stoletja
»Spitala«; kot dobrotniki so sicer omenjeni Stubenbergi (1438 in 1444). S to omembo je podan dokaz njegovega obstoja in delovanja. Iz leta 1454 pa je podatek, da imajo oskrbovanci skupno stanovanje v izpraznjenem avgu-štinskem samostanu v Radgoni.3
sindikatov ni organizatorjev kulture?
NAŠA BESEDA
Do besede smo pustili torej obe strani. Organizatorji kulture pravijo: ni posvetov in seminarjev. Občinski sindikalni svet pravi: so, vendar pa ni udeležbe. Kje je resnica?
AKTUALNA TEMA
Prav imajo oboji. Namreč, tistim organizatorjem kulture, ki že tako ali tako samoiniciativno delajo, je en posvet ali seminar premalo. Občinskemu sindikalnemu svetu pa se verjetno ne zdi pametno pripravljati seminarje ali posvete za deset ali manj udeležencev. Prvo, kar bi morali v združenem delu rešiti, je ustrezna kadrovska politika
in bo z izkupičkom nekoliko zmanjšan primanjkljaj ustanove. Ustanova je dobivala dohodke še ,tudi iz gozda v Murščaku (»in Murberg«) ter iz Flucherjeve ustanove, ki je spadala k mestni komorni blagajni.
I. C. Hofrichter poroča, da je
OPOMBE:
' O ubožnem špitalu v Ormožu je pisal Peter Klasinc v zborniku Ormož skozi stoletja, Maribor 1973, str. 152—157.
2	Rihtarič Ivan: Radgona — razvoj mestnih pravic od 13. do 15. stoletja (seminarska naloga, FF Ljubljana, 1971).
3	I. C. Hofrichter Radkersburg, seine Privilegien, Geschichte, Sehenswiir-digheiten und seine Umgebungen. Radkersburg 1842.
41	. C. Hofrichter: n. d., str. 129—132 (listina izdana 4. decembra 1618.)
pri iskanju organizatorjev kulture. V OZD, kjer je organizator kulture že sam kulturnik, se nekaj dogaja, v OZD, kjer imajo organizatorja kulture le formalno, zato, ker pač mora biti, pa kulture ne bo oživil noben seminar ali posvet.
Informacij o kulturnih dogajanjih je dovolj, saj obstaja
občinski program prireditev, obstajajo sredstva javnega obveščanja in reklama pred kulturnimi prireditvami. A kot kaže, se je včasih težko skloniti in pobrati stvar, ki leži pred nogami. In kako še približati kulturo delavcem? To pa je tema, ki je dovolj obsežna in ki jo bo potrebno obdelati drugič.
Dušan Lopamik
nen«), vendar je ob primerjavi s cenami nekaterih prehrambenih artiklov ali vrednosti dela dokaj nizka10. V 19. stoletju omenja isti avtor, da je en del stavbe »Spitala« dan v najem in da le v manjšem delu »uživajo zdaj tudi za dobroto prosta stanovanja s pritiklinami«. Prostora je bilo za 20 oseb, a jih je takrat bivalo kar 22 oskrbovancev. Njihovo število pa je vedno določalo trenutno premoženjsko stanje magistrata, ki pa se je moral ozirati vsaj na ustanovne pravice iz listine 1618. leta.
Neposredno premoženjskd-oskrbniško upravo in pregled nad delovanjem ustanove je vodil v začetku 19. stoletja meščan kot »špitalski« mojster. To čast in dolžnost je tedaj opravljal »ugleden in delavec trgovec«.
Kulturni koledar
BELTINCI - Nocoj ob 18.00 bo v jedilnici nove šole osrednja (kulturna prireditev ob kulturnem prazniku — NAŠE SREČANJE z gostoma Mileno Muhičevo, igralko SNG Maribor in Mitom Trefaltom, voditeljem TV Srečanj. Nastopili bodo še: moški pevski zbor in folklorna skupina KUD Beltinci, upokojeni pevski zbor Gustav Gonza in pionirska folklorna skupina OŠ 17. oktober ter Banda Kociper — Baranja in tamburaški orkester KUD Beltinci. Predstavili pa se bodo tudi izdelovalci okraskov iz papirja in slame.
GORNJA RADGONA - V petek, 10. februarja bo osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V kulturnem domu Gornja Radgona bo ob 16.00 predstava MGL iz Ljubljane HI-FI Gorana Stefanovskega. Praznovanje bodo združili z dnevom prosvetnih delavcev, podelili pa bodo tudi Kerenčičeve in Šilihove nagrade.
PROSENJAKOVCI — V petek, 10. februarja bo v Prosenjakovcih literarni večer v prostorih dvojezične osnovne šole. Na literarnem večeru, ki se bo pričel ob 10. uri bodo sodelovali pesniki Sziinyogh, Bati — Konc in Ružič.
KAPELA ob 16.00 in VIDEM OB ŠČAVNICI ob 18.00 nastop mladinskega zbora OŠ Gornja Radgona, tambura-škega orkestra iz Črešnjevec ter okteta Avtoradgone. Prireditev bo 11. februarja.
SPODNJA ŠČAVNICA od 15.00 in Črešnjevci ob 17.00. V nedeljo, 12. februarja bodo v počastitev kulturnega praznika nastanili Gasilski oktet, oktet iz Vidma ob Ščavnici ter tamburaški orkester iz Črešnjevec.
Razstave
V Galeriji Kulturnega Centra Miško Kranjec je odprta razstava ,,Gorenjski likovni ustvarjalci"
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je odprta razstava Književnost med NOB MURSKA SOBOTA - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do 3. marca odprta razstava ,,Književno delo Prežihovega Voranca".
Uspešnice v knjigarni Dobra knjiga
BOMO PREŽIVELI - Mohorjeva družba
SVETA KRI IN SVETI GRAL — Michael Baigent, Richard Leigh, Henry Lincoln (DZS) NACISTIČNA ZNANSTVA -Frederick Winterbotham (Pomurska založba)
KNJIŽNE NOVOSTI V POKRAJINSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
Knjižne novosti v Pokrajinski in študijski knjižnici
Vitomil Zupan: GORA BREZ PROMETEJA (Ljubljana 1983) Jože Šifrer: FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR (Ljubljana 1983) SANDI SITAR: JURIJ VEGA (Ljubjana 1983)
CIRIL CVETKO: MARJAN KOZINA (Ljubljana 1983) ANDREJ NOVAK: PAPEŽ KAROL WOJTYLA (Ljubljana 1983)
PAVLE MERKU: POSLUŠAM (Trst 1983)
JANKO KOS: MARKSIZEM IN PROBLEMI LITERARNEGA VREDNOTENJA (Ljubljana 1983)
BRAČIČ, LAH, VRIŠER: SODOBNI SVET (Maribor 1983) PREŽIHOV ALBUM (Ljubljana 1983)
ENCIKLOPEDIJA TEHNIKE (Ljubljana 1983)
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
jr—...
STRAN 5
NAČETO ..ZDRAVJE” KOVINSKO -PREDELOVALNE BRANŽE
»BOLEZEN” IMENOVANA NELIKVIDNOST
Kdor niti malo ni »posvečen« v ekonomskih skrivnostih, temu naslednji podatki kaj malo povedo. Sicer pa vsi nismo za vse in odkrito rečeno: tisti, ki mu uspeva povsem doumevati zdaišnie štrene nosoodarskega klobčiča, ta je zares vsega občudovanja vreden. (Mimogrede: celo prof. dr. Aleksander Bajt, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete pri Univerzi Edvard Kardelj v Ljubljani je že pred Časom položaj v Jugoslaviji primerjal z velikim ranžirnim kolodvorom, na katerem so ponoči zamešali signalne luči!)
Nekatere pomurske organizacije združenega dela, med njimi IMP Panonija, Platana, Gorenje-EIrad, Avtoradgona, Lina Apače, Gorenje-Varstroj, Ina Nafta, Tehnostroj in druge, so imele lani večkrat blokirane žiro račune, ker ob zapadlosti obveznosti niso imele dovolj sredstev za plačilo. Podružnica službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti je v letu 1983 izvedla kar 3421 nalogov, izdanih po zakonu o zavarovanju plačil za vračilo sredstev ter za vplačilo obveznosti do družbenopolitičnih in interesnih skupnosti ter skladov, hkrati pa izdala nekaj deset sodnih odločb o izvršbi. Kaj nam torej povedo ti podatki? Po odgovorne) gremo po nekoliko daljši poti.
ŠOLSKA POJASNILA NA PRIMERU DRUŽINE
Najprej bi radi razčistili pojem (ne)li-kvidnost, kljub temu, da ga, recimo, delavci finančnih služb v združenem delu, na SDK, v bankah in še kje predobro poznajo in da ga že leta in leta ponavljamo v sredstvih javnega obveščanja. Sodimo namreč, da ne bo odveč osvežitev spomina.
Poiem (ne)likvidnost je, še najenostavneje obrazložiti na primeru družine oz. finančnih sredstev njenih članov, ki jih pridobijo v enem mesecu. Če vzamemo, da zaposlen družinski član zasluži mesečno 15 tisoč dinarjev in je recimo družina brez kakršnihkoli prihrankov, to pomeni, da znaša njihova likvidnost (ali drugače: plačilna sposobnost oz. zmožnost plačevanja) nič manj in nič več kot 15 tisoč dinarjev. Če porabijo več, so se primorani zadolžiti, s čemer njihova razpolagalna pravica preseže likvidnost. Brez dodatnih (na primer kreditnih) sredstev se družinski »budžet« blokira, kar nas v pojasnjevanju zadevne ekonomske kategorije povsem približa gospodarstvu.
V pomurskem združenem delu je namreč čedalje več blokiranih žiro računov organizacij združenega dela, zlasti tistih s področja kovinsko-predelovalne industrije. Razlogi, da je temu tako, so globlji, verjetno pa bosta dva gotovo držala: prvič kovinsko-predelovalna industrija ni najustrezneje locirana in je brez pravega surovinskega zaledja in drugič zastavljata se vprašanji, za kakšne proizvode gre in kako je s tržiščem. Kar pa zadeva posledice blokiranja žiro računov, so te jasne — v času blokade je organizacija združenega dela finančno nesposobna plačevati kakrš-
močno povečala zadolženost, po drugi strani pa se je razmahnil menični način plačevanja. (Lahko bi nadaljevali: Na potrebo po denarju so pritisnile še hitro rastoče cene, posebej v tretjem trimesečju, ko se jim je pridružilo še dodatno zmanjševanje meje odobravanja bančnih kreditov. In tako naprej.) Skratka in laično rečeno: v obtoku je vse več namišljenega, »papirnatega« denarja. Pojasnil za to je več, ena so manj, druga bolj zapletena.
Ker je likvidnih sredstev premalo, organizacije združenega dela vse češče uporabljajo menice, ker si lahko z njimi do obveznega plačila vsaj za nekaj dni oddahnejo. Ali drugače: znano je, da jugoslovansko tržišče ne deluje, kot bi moralo. Zato so delovni kolektivi dostikrat in objektivno prisiljeni kupovati mnogo večje zaloge kot so sicer potrebne za denimo en proizvodni ciklus. V tem primeru se — kajti plačilo v gotovini oz. z zasluženim denarjem se jim ne izide — poslužujejo plačila z menicami. Ker pa je la manira presegla meje razumnega, prihaja, zaradi preveč izdanih menic, do blokiranja žiro računov posameznim delovnim kolektivom. Skratka, pojav dobiva zaskrbljujoče razsežnosti in ponekod že meji na gospodarski kriminal, saj tudi pomurske organizacije združenega dela protizakonito izdajajo menico nad tisto višino denarnih sredstev, za katero pričakujejo, da se bo v roku dospelosti menice stekla na žiro račun.
Posledice vseh teh »manipulacij« neposredno občutijo tudi delavci. Ce je namreč žiro račun blokiran, organizacija ne more izdati niti plačilnih nalogov za izplačilo osebnih dohodkov. Pojavu je mogoče priti
BIČ NELIKVIDNOSTI JE VSE GLASNEJŠI
Vzročno-posledična veriga nelikvidnosti v pomurskem združenem delu zadene kot bumerang tudi tiste organizacije združenega dela, ki sicer solidno poslujejo. tako da nikakor ni na tapeti samo kovinsko-predelovalna branža. V kakšnem smislu? V tem smislu, da kreditov, ki sojih pridobile pri banki, ne morejo dobiti na svoj žiro račun, saj je bil v tem času izpraznjen žiro račun Ljubljanske banke. Temeljne pomurske banke kot sintetični zbir vseh denarnih sredstev, ki jih imajo uporabniki družbenih sredstev na območju Pomurja. V tem primeru sredstva odtekajo avtomatsko, brez kontrole banke ali drugih finančnih služb, kar. zmanjšuje sposobnost plačil oz. izvajanje plačilnega prometa Ljubljanske banke, Temeljne
Na likvidnost močno vpliva v zadnjih letih bistveno zvečano menično poslovanje, s čimer se je razlika med gotovinskimi prilivi in odlivi znatno spremenila — žal v korist slednjih. Veliko je takih odlivov, ki jih ne moremo plačevati z menicami — na primer osebni dohodki delavcev, prispevki družbi, marsikatera nabava materialov — ampak z gotovino, medtem ko dobivamo plačila za naše proizvode in storitve večidel v menicah. Za reševanje likvidnostnih težav sproti najemamo kratkoročne kredite, ki so izredno dragi, obrestna mera je znana in je z našo akumulativnostjo ne zmoremo pokrivati. Skušamo si pomagati tudi tako, da iščemo partnerja, ki trenutno razpolaga z likvidnimi sredstvi in se z njim dogovoriti za odprodajo menic, kar je spet zelo drago. Eno in drugo pa odnaša dohodek, kar povzroča zmanjševanje akumulativnosti in dodatne težave v likvidnosti. (Anton Slavic, glavni direktor Avtoradgo-ne)
DROBNO GOSPODARSTVO
Delati tudi z rokami
pomurske banke. In posledice: tudi tiste organizacije, ki so bile poprej plačilno sposobne, pridejo v drugem ali tretjem krogu med likvidnostno vprašljive.
GRENKE IZKUŠNJE AVTORADGONE
Če smo se naposled le nekako zrinili skozi goščavo likvidnostnih zank in ugank — nekaterih se ni dalo nito omeniti — se bo zdaj »prileglo«.kaj določnejšega. Izbrali smo proizvodno-transportno delovno organizacijo Avtoradgona iz Gornje Radgone, kjer jim ob čedalje bojiotnejšem meničnem poslovanju največ glavobola zadaja nebrzdano povečevanje cen repro-materialov, različni pogoji med nabavo in prodajo ter nenazadnje zadnja zamrznitev cen.
Skoraj stoodstotno zvišanje cen repro-materialov v zadnjem letu — to hkrati »potegne za sabo« višje zaloge in večjo vezavo finančnih sredstev v zalogah —jim je v Avtoradgoni malodane zaprlo sapo. Ukrepajo tako, da zmanjšujejo fizični obseg zalog, vendar posebej velikega manevrskega prostora ni na voljo. Najnujnejša mora biti vedno pri roki, saj materiala večkrat zmanjka. Pri različnih pogojih med nabavo in prodajo so mišljena vsakovrstna izsiljevanja — ali devizna participacija ali avansiranja v dinarjih oz. devizah — ki so jim v Avtoradgoni takore-koč ves čad nad glavo. Dobavitelji so tisti, ki jim diktirajo tempo in pravila igre! No
Marsikdo, ki se je učil poklica v zasebni obratovalnici, ve povedati, da je bil izkoriščan; nemalokrat je moral opravljati dela, ki niso bila v zvezi z obrtno dejavnostjo. Hkrati pa ti bivši vajenci priznavajo, da so pri obrtniku pridobili delovne navade in seveda dovolj prakse za poklic. Obrtnik jih je namreč tudi polno zaposlil v svoji obratovalnici. Za tako delo jih je primerno nagradil. Veliko je bivših učencev, ki mojstrom zdaj ne štejejo v zlo, ker so jih ,,trdo prijeli”.
Seveda ie bil neurejen odnos (izkoriščanje? )v davni preteklosti. V prejšnjih letin smo obveznosti in. pravice iz učnega razmerja dokaj temeljito uredili in je le tu in tam prihajalo do zlorab. In kako je zdaj, ko imamo zakon o usmerjenem izobraževanju? Vajencev ni • več, so pa ostali obrtniki, ki tako-rekoč nimajo podmladka.
Kaj je prineslo usmerjeno izobraževanje drobnemu gospodarstvu? V vseh štirih pomurskih združenjih zasebnih obrtnikov pravijo, da je škoda večja kot korist. Razmerje med teoretičnim usposabljanjem (šola) in praktičnim poukom je preveč v korist'teoriji. V prispodobi je nekdo povedal, da iz šole prihajajo učenci, ki vedo, kako se ključu pravi po latinsko, ne vedo pa z njim ravnati. Obrtniki zato niso zainteresirani, da bi štipendirali take bodoče pomočnike. Ce pa se kateri že odloči, da bo štipendiral, potem to stori kvečjemu za lastnega otroka. In dejansko je tako: pomurski obrtniki štipendirajo kakih 10 svojih otrok. Jim pač (žal) ni v interesu, da bi razdajali denar za druge (čeprav se znesek šteje med stroške in je odbitna postavka), ker menijo, da bodo od učenca, ki bo končal katero izmed smeri usmerjenega izobraževanja, imeli premalo koristi. Morda se zdi tako gledanje preveč ,,obrtniško”, vendar temu le ni tako. Marsikdo bi štipendiral učenca, ko bi .ga lahko tudi praktično usposabljal (pravzaprav bi se za to tudi sam moral potruditi z delom), vendar pa je za to potreben veliko daljši čas, kot pa je zdaj namenjen ,,izvajanju praktičnega dela izobraževanja”, kakor se temu menda učeno reče. Ce pa bi na učenca ..pritiskal”, naj ostane kako uro,
dan. . . dlje, bi mu lahko kdo očital izkoriščanje. Obrtniki trdijo, da je mladi rod, ki naj bi prevzel razna ročna dela v obrti, preveč odtujen takim obratovalnicam. To pa je hudo, saj smo si v naši družbi zastavili hitrejši razvoj oziroma ustanavljanje tudi malih obratovalnic, ki se lahko hitreje prilagajajo tržišču oziroma osvajanju novih izdelkov, ki naj nadomestijo uvoz, izpopolnijo ponudbo tržišča itd.
Kljub temu, da obrtniki trde, da niso zainteresirani za ,.teoretične vajence”, torej učence usmerjenega izobraževanja določenih smeri, so ponekod le pripravljeni sprejeti učence na praktični pouk v obratovalnice. Mnoge so namreč ustrezno opremljene. In zakaj potem šole ne pošiljajo učencev k zasebnikom? Vsaka organizacija združenega dela, prav tako pa tudi zasebna, mora biti verificirana pri posebni izobraževalni skupnosti. Oseba, ki pa bo ,,izvajala” praktični del pouka, pa mora končati nekajdnevni seminar za ,,izvajalca proizvodnega dela”. V murskosoboški občini je pridobil tak naziv le en obrtnik. Torej je vrzel tukaj. Od šol je odvisno, če bodo našle skupaj z obrtniki ustrezno rešitev. Toliko bolj zato, ker se vsi ne bodo mogli praktično usposobiti v organizacijah združenega dela. Srednja šola tehnične in družboslovne usmeritve v Murski Soboti je sicer organizirala praktično delo v 18 delovnih organizacijah, vendar pa ji je v interesu (obrtniki sicer trdijo nasprotno), da se učenei usposabljajo tudi v zasebnih obratovalnicah, toliko bolj, ker v tem času ne vedo, kam poslati na usposabljanje bodoče elektrikarje, saj je Blisk v težavnem položaju.
Da sklenemo: šole usmerjenega izobraževanja, ki usposabljajo tudi za potrebe drobnega gospodarstva, morajo čimprej najti pristnejši stik tudi z zasebnimi obratovalnicami, sicer bodo obrtniki še naprej trdili, da ne morejo računati na kadre s spričevali in bodo še naprej rajši zaposlovali nekvalificirane delavce, jih usposobili za določeno delo in bodo imeli ,,mir”. In kaj bo z učenci s spričevali?
Š. SOBOČAN
I Cez 50 odstotkov I
nekoli račune, torej tudi ne more izplačevati osebnih dohodkov.
MENICE KOT REŠILNA BILKA
Očitneje, da seje lani (tudi) v Pomurju
Po Ekonomskem leksikonu je MENICA strogo formalen vrednostni papir, čigar oblika, vsebina, prenos in način uveljavljanja so točno določeni z zakonom. Služi kot sredstvo zagotavljanja kredita, redkeje pa kot plačilno sredstvo in sredstvo za zagotavljanje drugih oblik povpraševanja.
do živega le z deblokiranjem žiro računa ali bolje z nabavo novih kreditov oz. določenimi avansi, če je proizvodnja, s kakršno se ukvarja organizacija, taka, da jo je kateri od kupcev pripravljen avansirati (plačati vnaprej). Eno in drugo posledično neugodno vpliva na ustvarjanje dohodka organizacije, to pa spet na zaslužke delavcev ki ne bodo — milo rečeno — takšni, kakršne bi sicer morali dobiti. Pri tem se ponuja še ena možnost, ki tudi ni brez pasti in tveganj. Namreč, da si organizacije kar med sabo posojajo denarna sredstva. Toda kaj se dogaja? Med sabo si v resnici sposojajo namišljen, »papirnati« denar (torej menico) in ker leta nima »pokritja«, organizacije vse pogosteje prihajajo v blokado žiro računa.
— Ne kujaj se! Tu sem, tvoja sem!
k
ZAPIK BREZ »RECEPTA«
Zdaj bi morali slediti naš komentar, vendar se nam dozdeva, da bi pomenilo karkoli dodajati samo še bolj mešati štrene likvidnostnega klobčiča, ki utegnejo — sploh če bo šlo tako naprej — spraviti na kolena prenekatero organizacijo združenega dela v Pomurju. Novi in novi ukrepi administrativne narave so žal bolj ali manj obliž, ki več niti ne prijemlje, zato je sistemsko reševanje likvidnostnih tegob edina alternativa.
Branko ŽUN EC
| nas
V organizacijah združenega Idela v Pomurju je trenutno zaposlenih nekaj čez 38 tisoč delavcev — od tega v gospodarstvu okrog 32.500 in v negospodarstvu okoli 5.600.
I Struktura zaposlenih kaže, da ■ jih ima le 3,3 odstotka visoko-I šolsko izobrazbo (5,4 % V1Š,
16,3 % SR, 27,8 % KV), medtem ko jih več kot polovica predstavlja nekvalificirano ali priučeno delovno silo. To je I kajpak neugodna slika in je tudi odraz nizke strukture pomurskega gospodarstva. To se je pokazalo tudi lani, ko so I delovne organizacije v Pomurju med novo sprejetimi delavci zaposlile kar 60 odstotkov priučenih oziroma nekvalifici-I ranih delavcev. Takšna gibanja pa seveda ne zagotavljajo hitrejšega razvoja pokrajine ob Muri. Znano je namreč, da brez strokovnjakov ni moč I pričakovati napredka. Obenem I prihaja do precejšnjega razko-■ raka med kadrovskimi potrebami združenega dela in želja-Imi mladih, ki si hočejo prido-
biti čim višjo izobrazbo.
Teh nekaj ugotovitev smo izluščili s posveta o povezanosti ■ Pomurja z Univerzo v Maribo-■ ru, ki ga je pretekli torek I pripravil v Murski Soboti pomurski medobčinski svet I socialistične zveze.
Dokaj zanimiva je bila tudi ugotovitev, da študira v Mari-boru in Ljubljani agronomijo ■ in živinorejo le 29 študentov iz I Pomurja, ki naj bi bilo žitnica " Slovenije, iz ljubljanske regije — pa jih je vpisanih kar 147. Ali ■ bomo torej imeli .asfaltne”
■BB BHB ■■■ Bi
je . . . | agronome, je hudomušno pripomnil eden izmed razpra- ■ vljalcev in dodal še podatek, da ■ kar 40 odstotkov vseh prašičev | v Slovenimji redijo Pomurci.
Vendar, kakor je res, da ■ temelji razvoj Pomurja na B kmetijstvu, je žal še vedno ok- B rog 90 odstotkov zemlje v zase-bni lasti. Ali naj bodo na I kmetijah torej agronomi, ■ inženirji . . . ? To bi bilo seve* B da idealno, vendar kaj, ko je zemlja razdrobljena in raz- ■ deljena med toliko in toliko I ..lastnikov, ki so zdaj v mnogih | primerih celo ostareli ljudje. V zadnjem času, ko ni več toliko — možnosti za zaposlovanje v to- B varnah, se sicer tudi na tem B področju spreminja na bolje, ■ saj je, denimo, lani kar okrog 70 odstotkov učencev, ki so B končali srednjo kmetijsko šolo B v Rakičanu, ostalo na ■ domačem gruntu.
Izobrazbena struktura Po- B murcev pa bi bila, kot so £ menili v razpravi, še slabša, če ni bilo v Mariboru višjih in vi- — sokošolskih ustanov — tako I zaradi bližine kot tudi nekate- B rih drugih vidikov. Zato so na ■ posvetu podprli predlog, naj bi na visoki tehnični šoli uvedli še I program računalništvo, in da ■ bi katedra za madžarski jezik g na pedagoški akademiji prerasla v II. stopnjo. Poenotili so » se tudi v tem, da bi bilo še ka- B ko koristno , in potrebno raz- I vijati tudi funkcionalno ” usposabljanje kadrov, ki so že doplomrali, vendar je treba B njihovo znanje zaradi nenehnih ■ novosti stalno dopolnjevati. ■
STRAN 6
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
kmetijska panorama
DOKAZOVANJE DELOVNE DOBE S PRIČAMI
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki od 1. januarja letos predpisuje tudi obvezno zavarovanje za kmete, daje kmetom možnost, da delovno dobo, za katero nimajo pismenih dokazil, uveljavljajo s pričami. Delovno dobo lahko uveljavljajo s pričami kmetje, ki prvič vstopajo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da do zdaj niso bili v delovnem razmerju ali niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani kot obrtniki ali kot nosilci druge samostojne dejavnosti. Ti kmetje bodo lahko z dnem začetka uporabe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavljali pokojninsko dobo, doseženo pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta pokojninska doba je udeležba v NOB
od začetka vojne do 15. maja 1945, članstvo v kmetijski delovni zadrugi. delovno razmerje ali kakšna druga posebna doba, za katero ni dokazila. To dobo bodo kmetje lahko uveljavljali le do 31. 12. 1984 oziroma v roku enega leta od vstopa v zavarovanje. Ob tem vetja poudariti, da je za kmete, ki se bodo zavarovali za vse pravice, pri odmeri pokojnine zelo pomembna udeležba v NOB. Borcu od 1. 1. 1945 se odmerja pokojnina glede na priznano pokojninsko dobo poveča še za 10 odstotkov, borcu od leta 1944 za 30 odstotkov in borcu od 1943 za 00 odstotkov s tem, da znesek pokojnine ne sme presegati 85 odstotkov pokojninske osnove.
Z NOVOSADSKE BORZE
Prejšnji teden so se cene posameznih kmetijskih proizvodov na novosadski borzi gibale takole:
ŽITARICE: Koruza, umetno sušena, letnik 1983, normalne kvalitete: zamenjava za sojino sačmo v razmerju 3:1 po predpisanih cenah.
MLEVSKI IZDELKI: Ržena moka, tip 950, standardne kvalitete: 26,31 din za kg; koruzna moka, za ljudsko prehrano, standardne kvalitete: 25,50 din za kg.
ŽIVINA: Pitano govedo z mini farm, teže 450 do 550 kg: 203,00 din za kg žive teže; teleta za nadaljnjo rejo, poprečne teže 240 kg: 254,00 din za kg.
V TOVARNI MLEČNEGA PRAHU V MURSKI SOBOTI
Pisana paleta novih proizvodov
SOJA - TOKRAT V ČLOVEŠKI PREHRANI
V sodelovanju med ljubljanskim Lekom in Tovarno mlečnega prahu iz Murske Sobote je v drugi polovici lanskega leta v Murski Soboti stekla poskusna proizvodnja zdravilnih čajev. Za začetek so se dogovorili za proizvodnjo treh vrst čajev: proti prehladu, proti žolčnim obolenjem in proti povečanemu krvnemu pritiskti. V novembru so izdelali 2 toni (20 tisoč enot) čaja proti prehladu in ga v decembru že dali na tržišče, v drugi fazi proizvodnje (pakiranju) je zdaj čaj proti žolčnim obolenjem, ki ga bo na tržišču moč dobiti v drugi polovici februarja, zatem pa bo stekla še proizvodnja čaja proti povečanemu krvnemu pritisku.
Da je v Murski Soboti lahko stekla proizvodnja teh čajev, niso bila potrebna dodatna vlaganja, saj za to koristijo kapacitete Tovarne mlečnega prahu, ki zlasti v zimskem času
Po dveletni stagnaciji so v Tovarni mlečnega prahu v lanskem letu ponovno zabeležili povečan odkup mleka. Z odkupljenimi 33.947.000 litri mleka so za 6 odstotkov presegli odkup v letu 1982 in se skoraj približali odkupu leta 1980, ko so odkupili rekordnih 34.080.000 litrov mleka. Ta rekord bi v lanskem letu gotovo presegli, če se zaradi pomanjkanja krme mlečnost krav ne bi znižala. Posledice se čutijo tudi v januarju letos, ko je bil odkup za en odstotek nižji kot v onakem lanskem obdobju.
niso povsem izkoriščene. Pri proizvodnji zdravilnih čajev gre v bistvu za sezonsko proizvodnjo, saj bodo po planu za letošnje leto izdelali 6 ton zdravilnih čajev (vsakega po 20 tisoč enot), če se bodo na tržišču pokazale potrebe po večjih količinah, pa jih bodo v Tovarni mlečnega prahu še povečali. Osnovno surovino za zdravilne čaje dobavlja in pripravlja Lek, v Tovarni mlečnega prahu pa poskrbijo za preostale potrebne
Iz odkupljenega mleka so lani izdelali 2 milijona litrov konzumnega mleka, okrog 260 tisoč litrov konzumne smetane, 170 ton kondenziranega mleka, 80 ton evaporiranega mleka, 90 ton posebej pripravljenega mleka za dojenčke in 670 ton masla, preostale količine pa so predelali v mleko v prahu in v posneto mleko v prahu. Prvega so izdelali 1.800 ton, drugega pa 1.100 ton.
komponente, med katerimi je tudi vzrok, če bodo paleto tudi sladkor, čaj kompletirajo svojih proizvodov morali in polnijo v embalažo, za pro- zmanjšati.
dajo pa poskrbijo spet v Leku.	L- Kovač
ZNANSTVENIKI AMERIŠKEGA NACIONALNEGA INSTITUTA ZA RAZISKAVO SRCA UGOTAVLJAJO, DA LJUDJE, KI PIJEJO VINO, NIMAJO POAPNENELIH ŽIL, SO MANJ DOVZETNI ZA PREHLADE, VREMENSKE SPREMEMBE,
GLAVOBOLE...
Ne razumem te ljudi. Celo življenje Študirajo in se potem dokopljejo do podatkov, ki jih mi že od malih nog dobro poznamo.
Sicer pa sodelovanje med Lekom in SOZD ABC Pomurka sega tudi na druga področja, na sedanjem nivoju pa ga ne bodo obdržali tudi v soboški Tovarni mlečnega prahu. Tako imajo v programu razširitev izbora in proizvodnje zdravilnih čajev, pa tudi sicer nameravajo v Tovarni mlečnega prahu razširiti paleto svojih proizvodov. Lotili se bodo predvsem nekaterih novih proizvodov na osnovi mleka v prahu, ki ga bodo obogatili z najrazličnejšimi dodatki in jih namenili prehrani dojenčkov. Med izredno bogato paleto novih proizvodov naj omenimo predvsem manjše enote mleka v prahu za pripravo napitka enega litra, kondenzirano mleko z dodatkom kavnega nadomestka in kondenzirano mleko z dodatkom čaja. Slednja bodo polnili v tube po 200 gramov, na tržišču pa je že tudi evaporirano
mleko v 7,5-gramskih folijah. Za ta proizvod vlada izredno zanimanje predvsem med letalskimi družbami pa tudi med gostinskimi organizacijami. Čeprav obstajajo možnosti za proizvodnjo vseh teh proizvodov, pa se v Tovarni mlečnega prahu vseeno srečujejo s težavami. Pesti jih zlasti naraščanje cen repromateriala (embalaže), saj dobavitelji kljub zamrznitvi cen zahtevajo tudi do 70 odstotkov višje cene. Prav to pa bo
Različna vprašanja, ki jih srečujemo v zvezi s sojo, so dokaz zanimanja za to poljščino. Posebej aktualno je vprašanje, ki se nanaša na uporabo soje v človeški prehrani.
Soja pravzaprav ni pri nas nič novega, saj so na območju Slovenije in prav tako na območju Pomurja poskušali s pridelovanjem že večkrat v pred in povojnih letih. Zadnje čase je mnogo napisanega o tej poljščini kot surovini za človeški* prehrano v raznih publikacijah Naš dom, Zeleni svijet, strokovno časopisje, zelo obširno pa v reviji Moj mali svet (15 1983,11).
Znana je njena izredno široka uporaba v industriji, v prehrani različnih vrst in kategorij živali, malo pa je znanega o uporabi soje v prehrani človeka. Obstajajo določene informacije o raznih kultivarjih (sortah) soje, ki so namenjene izrecno za človeško prehrano.
Soja je glede rastnih pogojev dokaj zahtevna poljščina in je v zadnjem času naloga vseh, ki se ukvaijajo z možnostmi pridelovanja soje, da bi dobili kultivar (od 60 do 70), ki bi poleg določenih kvalitetnih lastnosti (okus, vsebnost maščobnih kislin ipd.) v naših rastnih razmerah (Pomurje) normalno dozorel vsaj do konca septembra in da bi dosegel pridelek, ki bi bil višji od 25 dt/ha. Izmed preizkušenih so se trije ali štirje pokazali takšni, da ustrezajo tem zahtevam (pridelki tudi čez 40 dt/ha), med njimi je tudi slovenski kultivar bistra, ki posebej izstopa.
V zadnjih treh letih se je v Pomurju razširilo pridelovanje soje na 75 ha. Kultivarji so predvsem tujega izvora. Slovenske sorte zaradi določenih omejitev še ne sejejo, pač pa kaže določene lastnosti za uporabo v človeški prehrani.
Bogata z vitamini in minerali
Po samih lastnostih sojinega zrna so redke njivske rastline, ki bi se lahko primerjale s sojo. Raznovrstna uporaba (v jedilniku 150 načinov) izvira iz njene kemične sestave. V samem semenu se nahajajo pomembne hranilne snovi: surove beljakovine 40—50 %, surovo olje 14—27 %, surova celuloza 3— i 1 %, brezdu-šične snovi 19—30% in mineralne snovi 4—7 % (v suhi snovi). Pomembna je vsebnost vitaminov, kot so: Ai.Bi.Bs.B«. C, D, E, K, nikotinska kislina in še nekateri.
Tako vitamin Ai.vpliva na rast, ščiti zgornji sloj kože, sodeluje pri tvorbi določenih hormonov. Vitamin'Bi. sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in pri živčnih dražljajih. Vitamin B« ima splošen biološki pomen. Vitamin C — askorbinska kislina — je pomemben pri rasti, celjenju ran, pri tvorbi protiteles v organizmu in zmanjšuje strupenost nekaterih zdravil. Vitamin D sodeluje pri presnovi kalcija in fosforja v zvezi z rastjo kosti in zob. Vitamin K pa je potreben pri strjevanju krvi.
Omenjeni podatki kažejo, da je seme izredno bogato na beljakovinah. Med njivskimi rastlinami lahko za sojo trdimo, da je najpomembnejši izvor beljakovin, ki so najbližje živalskim, imajo prebavljivost enako govejemu mesu, zato nekateri azijski narodi imenujejo sojo »meso brez kosti«. Same beljakovine namreč vsebujejo visokovredne aminokisline, med katerimi so takoimenovane esencialne (nepogrešljive, nujne), torej tiste, ki jih človeški organizem ne more tvoriti, jih pa neobhodno potrebuje.
Sojino olie snada v skupino polsušečih olj in spada med kvalitetna olja za prehrano, kot za tehniko in farmacevtsko industrijo.
Brezdušični izvlečki so iz ogljikovih hidratov, toda ne v obliki običajnega škroba, temveč v obliki dekstrina in nekaj malega sladkotja.
Od mineralnih snovi se v zrnu soje nahajajo v obliki raznih spojin še kalij, fosfor, kalcij, magnezij, žveplo, železo, klor in drugi, ki so v manjši meri, toda prav tako pohembni v prehrani.
Hrana za ljudi
Uporabo sojinega semena v prehrani ljudi poznajo že več kot 5000 let. Koriščenje je podobno kot pri fižolu, saj jo tudi nekateri narodi (Kitajci, Japonci) imenujejo kar fižol. Iz zrna soje dobimo mleko, uporabno za prehrano odraslih ali otrok, saj je po svoji hranilni vrednosti zelo podobno kravjemu mleku; Zaradi značilnega okusa ga je potrebno dezo-dorirati. To se doseže z dodajanjem določenih ekstratov kot so
citronska kislina ipd.. Mleko se pozneje lahko uporabi v nadaljnji predelavi za izdelavo sirov, kislega mleka, jogurta, masla itd. Svetovno poznan je kitajski sir »to-fu«.
Sojina ooka se koristi za pripravo raznih jedi — specialitet, biskvitov, potem ko se iz nje predhodno odstrani olje. Za diabetike (sladkorne bolnike) je možno na ta način pripraviti kruh. Takšen kruh bo vseboval namreč dosti beljakovin in škroba v obliki dekstrina, ki se močno razlikuje od tistega v žitih.
Sojino moko je možno dodajati suhomesnatim izdelkom, kot so klobase, konzerve ipd. Zrno se v določeni zrelosti (tehnološki) koristi kot surovina v konzervni industriji (podobno grahu), naka-Ijena zrna oziroma kalčki se uporabljajo kot posebna solata. Olje, ki se predhodno rafinira, se upo-rabljazkot prvorazredno jedilno olje in za izdelavo posebne vrste margarine.-
Slaba stran pri soji pa je ta, da ima značilen šibek, plehek okus, zato jo kombiniramo z drugimi živili (meso) ali z razmi jedmi ali začimbami. Fižol in grah sta okusnejša, zrno soje je zelo trdo, zato ga najprej namakamo v vodi (običajno v slani) in nato dode-lujemo na razne načine. Kuhanje je najboljše v ekonom loncu pri nižjih temperaturah. Kuhanje je možno skrajšati z dodajanjem jedilne sode. Iz kuhane soje se ob dodatku začimb pripravljajo različne jedi. Zaradi vsebnosti olja je potrebno dodajati manj masti kot pri drugih jedeh. V različnih sestavkih o soji so navedeni številni recepti o pripravi raznih jedi, nekaj teh pa bom skušal podati v naslednjih povzetkih:
Sojina moka se dobi z mletjem sojinega zrna. Za normalno mletje mora biti soja posušena na približno 6 % vlage (pšenica 13 %). Zaradi vsebnosti olja se pri višji vlagi lepi — maže na stroj za mletje. Na ta način dobimo ool-nomastno moko. Pri mletju soji-nih-tropin, ki so proizvod različnih postopkov pridobivanja olja, dobimo pol ali rrjanj mastno moko, ki pa je manj pogosta v prehrani ljudi. Polnomastna sojina moka se dodaja kruhu, ki je priporočljiv za sladkorne bolnike. Sojina moka je izrazito rumene barve in prijetnega okusa.
Kruh iz soje se pripravi na običajni način. Zmeša se sojina in pšenična ali ržena moka v določenem razmerju (1:2). Mešanica z dodatkom začimb in kvasa se peče pri zmerni temperaturi. Takšen kruh je okusen, večje hranljivosti in dalj časa ostane svež.
Sojino mleko so poznaliže zelo zgodaj na Kitajskem, v Evropi pa so ga prvi proizvajali Francozi po letu 1800. Način priprave je takšen. da se dobro očiščeno zrnje namaka v vodi 12—24 ur (Dozirni več). Soja močno vpija vlago, nato se navlaženo in razmehčano zrnje zmelje na mesoreznici in se do
dajana 10dkgkaše7—8dclvode, 1—2 g soli in 10—15 g sladkorja. Zaradi značilnega okusa se lahko doda nekaj vanilijevega sladkorja. Kaša se občasno meša, mleko pa je pripravljeno v 4-5 urah. Takšno mleko se potem uporablja kot vsako drugo mleko, vendar se pn kuhanju ne sme prismoditi. Možni so tudi ostali proizvodi, kot sir, smetana, jogurt ipd. Sir dobimo z dodatkom sirila, smetana se pobere s površine kot pri kravjem mleku, jogurt pa se pripravlja po postopku kot iz kravjega mleka.
Solata se pripravlja iz etiolira-nih sojinih kalčkov ali iz zelenih zrn. Kalčke dobimo tako, da silimo v toplem prostoru prebrana zrna. Na dno preluknjane posode položimo moker prtič, nanj na-sujemo zrnje in ga pokrijemo z mokrim prtičem. Kalčki zrastejo v 3—6 dneh, ne smejo pa biti na svetlobi (etiolirajo). Uporabljamo jih kot dodatek solatam, poparjene pa testeninam, rižoti, zelenjavnim jedem ipd. Posebnost so sojini kalčki z jajci. Pripravimo jih tako, da jajca stolčemo, dodamo vegeto in dobro zmešamo. Na vročem olj u hitro spečemo kalčke, jih prelijemo z jajci in premešamo, na vrhu pa potrosimo z zmletim poprom.
Sojino seme kot kava se uporablja v popolni ali delni zamenjavi. V ta namen se uporablja kuhano zrnje. Zrnje se vsipa v vrelo vodo, v kateri se kuha 10—15 minut. Na 1 kg zrnja rabimo liter vode. Po kuhanju se odvečna voda odstrani, zrnje se osuši in se nato praži kot kava toliko časa, da dobi ijavkasto barvo. Kava se pripravlja iz čiste soje ali v določenem razmeiju s pravo kavo.
Sojanamesto mesa
Omaka iz sveže soje: 50 dkg sveže soje, 2 žligi praška za golaž (»fanta«) 3 del vode (v kateri seje kuhala soja), žlička narezanega peteršilja.
Sojo kuhamo v neslani vodi. Odcedimo jo in v treh decilitrih vode zmešamo prašek za golaž. Dodamo sojina zrna in kuhamo še 10 minut. Potresemo z narezanim peteršiljem in ponddimo s krompirjem, svaljki ali polento.
Zapečena soja po srbsko: 50 dkg sveže ali suhe soje, 3 del olja, 30 dkga drobno narezane čebule, sol po potrebi, 2 žlički rdeče paprike.
Sveža sojina zrna skuhamo v slani vod^da se zmehčajo. V drugi posodi dušimo na olju čebulo, da se popolnomavmehča, ne sme pa porjaveti. Po potrebi dodamo nekaj kapljic kisa. Čebuli dodamo rdečo papriko, premešamo in dodamo odcejeno sojo. Vse dobro zmešamo in stresemo v pekač. V pečici pečemo sojo eno uro, daje lepo zapečena. Takšna soja je zelo okusna in prava gurmanska po
jedina, čeprav ni draga in ne zahteva posebnih priprav. Zapečeno sojo po srbsko lahko naredimo tudi iz suhe soje, le da jo moramo prej namakati 24 ur v vodi in potem kuhati, da se zmehča.	*
Sojini svaljki: 30 dkg suhih sojinih zrn, 30 dkg kuhanega krompirja, 1 jajce, 2 žlici bele moke, malo muškatnega oreška, žlička soli.
Sojina zrna namakamo v vodi 24 ur. Vodo odlijemo, sojo pa prelijemo z drugo vodo. Dodamo sol. Kuhamo, dokler soja ni mehka. Nato jo odcedimo, zmeljemo z mesorezanico, dodamo kuhan zmečkan krompir, stepeno jajce, muškatni orešek in sol. Vse dobro zgnetemo in naredimo testo. Če je preveč vlečno, primešamo moko. Naredimo svaljke in jih kuhamo v slani vodi ali pa ocvremo v vročem olju.
Sojine polpete: 30 dkg suhe soje, zavitek »fanta« za polpete, žlička narezanega petršilja, jajce, kruhove drobtine, olje za cvrenje.
V vodi namakamo sojo 24 ur. .Vodo odcedimo, zrna pa skuhamo v slani vodi. Vodo zopet odcedimo in zrna zmeljemo z mesoreznico ali pa v sodobnem mešalniku, ki ima velik nož. Sojo spremenimo v pasto, ne smemo pa med mešanjem dodajati tekočine. »Fanta« namočimo po navodilih na vrečici in dodamo sojini pasti. Dodamo še peteršilj, stolčeno jajce in vse skupaj zmešamo. Oblikujemo manjše hlebčke, jih povaljamo v kruhovih drobitnah, malo sploščimo z dlanjo in ocvremo v vročem olju. Po želji lahko v sojino pasto dodamo malo stopljene prekajene zaseke, toda ne preveč, ker soja sama vsebuje maščobo.
Ocvrtki iz sojine skute: 2 skodelici sojine skute, 2 mladi čebuli, narezani na drobne koščke, 2 skodelici kuhanega riža, 2 jajci, žlica drobno narezanega peteršilja, žlička drobno narezane bazilike, žlička vegete ali začimbe, žlička olja, kruhove drobtine.
Na olju spražimo čebulo in jo dodamo kuhanemu rižu. Doda-, mo še druge sestavine in dobro zmešamo. Z žlico oblikujemo kroglice, jih povaljamo v kruhovih drobtinah in ocvremo v vročem olju.
Sojina skuta z mesom: 40 dkg zmletega mešanega mesa, 20 kdg sojine skute, 1 čebula, narezana na drobne koščke, sol in poper po okusu, žlička rdeče paprike, jajce.
Mesu dodamo sojino skuto in druge sestavine in dobro zmešamo. Pustimo na hladnem dve uri. Nato oblikujemo pleskavice in jih spečemo na žaru ali v ponvi. Take pleskavice so zelo krhke in dobrega okusa.
Sojino maslo: skodelica namočene skuhane soje, žlička medu, žlička olja.
Kuhana sojina zrna posušimo na prtiču, nato jih v ponvi speče-’ mo oz. spražimo. V močnem mešalniku jih stremo, dodamo olje in med in mešamo 5 minut. V tem času se naredi sojino maslo; podobno je kikirikijevemu maslu, le da je polno beljakovin. To maslo je primerno kot namaz za otroke, zlasti slabokrvne, ker je zelo zdravo in hranljivo.
Sojenta: pire iz kuhane soje zmešamo z enakim delom koruzne moke, dodamo sol, praženo čebulo in začimbe po okusu in vse dobro pomešamo. Masa se položi v ponev in se peče v pekaču, nato se razreže na primerne kose.
Geza DŽUBAN ing.
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
STRAN 7
naši kroji in ljudje
Krajevna skupnost Puconci, ki vključuje sedem naselij: Markišav-ce, Vanečo, Bokrače, Dolino, Salamence, Gorico in Puconce, leži severno od Murske Sobote jn je tretje največje krajevno središče v soboški občini. V zadnjih letih so z načrtnim delom in prizadevanjem na celotnem območju krajevne skupnosti dosegli velik napredek, čeprav se nekatera naselja še vedno otresajo naziva manj razvitih krajev v soboški občini.
KAJ SO NAREDILI LANI
Največja pridobitev za krajevno skupnost v lanskem letu je vsekakor nova osnovna šola, ki je z izgradnjo telovadnice dobila pravo podobo. Sicer pa so v krajevni skupnosti Puconci v lanskem letu v vsakem naselju nekaj naredili. Tako so v Bokračih pričeli z izgradnjo gasilskega doma, ki je že pod streho, hkrati pa je to tudi zadnje naselje v krajevni skupnosti Puconci, ki bo dobilo prostor za potrebe gasilcev in ostalih organizacij ter društev v kraju. Pomembna pridobitev je tudi izgradnja cestne povezave Bokra-či—Dolina, s čimer so krožno povezana vsa naselja v krajevni skupnosti. Cestišče je potrebno le še utrditi s plastjo gramoza, s tem pa naj bi tudi cesto prekategorizirali v občinsko, kajti krajani sami je ne bi bili sposobni vzdrževati. Na Vaneči so v lanskem letu rekonstruirali električno omrežje
V KS Puconci načrtno delaj o
in zgradili dodaten transformator, s čimer so izboljšali oskrbo z električno energijo. V Puconcih so uredili ulično razsvetljavo in zgradili komunalne objekte do parcel za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. V naseljih Puconci in Gorica pa nameravajo dograditi mrliške veže. Poleg omenjenih investicij pa je krajevna skupnost Puconci tudi uspešno opravila ostala potrebna dela pri vzdrževanju objektov, ki so v lasti krajevne skupnosti, in reševala ostalo problematiko. V krajevni skupnosti so se v lanskem letu tudi lotili zahtevne investicije — izgradnje telefonije za vsa naselja,
razen Puconec, ki so dobili telefon že leta 1975.
Gasilski dom v Dolini.
odbor za telefonijo, ki ga uspešno vodi predsednik Arpad Banfi. Seveda pa bodo v celoti razrešili vprašanje telefonije šele z namestitvijo nove telefonske centrale na pošti v Puconcih, ki bi jo naj povečali za 60 številk. Tako bodo na območju pošte Puconci imeli 200 telefonskih priključkov.
V letošnjem letu predvidevajo, da bodo v Bokračih dogradili vaško-gasilski dom, v Puconcih mrliško vežo in uredili odlagališče za smeti ter usposobili dvorano za kulturne prireditve. Sicer pa se bodo lotili nadaljnje modernizacije cest v naselju Puconci. Na Vaneči predvidevajo, da bodo zgradili prizidek h gasilskemu domu ter dokončno uredili cesto Bokrači—Dolina.
Krajevna skupnost Puconci pa bo tudi predlagala spremembo srednjeročnega programa samoupravne interesne, skupnosti za ceste. Predlagajo namreč, da bi morali v modernizacijo cest v soboški občini vključiti tudi cesto Sebeborci— Bokrači—Križevci namesto predvidene modernizacije ceste Sebeborci—Andrejci—Križevci. V krajevni skupnosti Puconci so namreč prepričani, da bi modernizacija ceste veliko koristila krajanom, ki živijo na tem območju.
Feri Maučec
UPOKOJENCI SO ORGANIZIRANI IN AKTIVNI
POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRUŠTVA UPOKOJENCEV V M. SOBOTI IVANOM FERBEŽARJEM
Tovariš Ferbežar, vi že šest let delujete v vodstvu društva upokojencev v M. Soboti, od tega zadnji dve leti zelo uspešno predsedujete društvu, imate pa že bogate izkušnje iz prejšnjih let, ko ste bili podpredsednik društva. Čutimo vašo delavnost in organizacijsko sposobnost ter vašo skromnost in poštenost pri delu za upokojene delavce. Prosimo, če bralcem Vestnika predstavite društvo upo-■kojencev v M; Soboti.
Ferbežar: V občini M. Sobota živi trenutno okrog 5.000 upokojencev. Večina je doslej organizirana v dveh društvih, in sicer v društvu upokojencev Beltinci, na tem območju živi okrog 800 upokojencev, v društvo pa jih je včlanjenih okrog 450, na ostalem območju naše občine pa živi okrog 4.200 upokojencev, od teh je v društvo v M. Soboti včlanjenih čez 2.500. Zadnji čas se množično včlanjujejo tudi kmečki upokojenci. Tako se je v soboško društvo v zadnjih dveh letih včlanilo čez 1.000 upokojencev, saj^je leta 1982, ko sem prevzel vodstvo soboškega društva, le-to imelo 1.340 članov. Letos pričakujemo, da se bo včlanilo vsaj 500 upokojencev. V okviru soboškega društva delujejo še trije klubi upokojencev, in to klub Maksa Perca, ki povezuje upokojence organov notranjih zadev, klub O VIZ, ki povezuje upokojene prosvetne delavce soboških osnovnih šol in klub upokojencev Pomurskega tiska.
Ti podatki kažejo, da sta obe dosedanji društvi upokojencev dokaj množični. Tako množično članstvo ima redkokatero društvo v občini. In kaj je pravzaprav namen organiziranosti upokoje-
nih delavcev, kakšna je dejavnost društva?
Ferbežar: Vemo, da je delo ustvarilo človeka, aktivnost do pozne starosti pa ga ohranja vitalnega. In tako ima naše društvo organizirane številne aktivnosti, športne, kulturne in zabavne. Članom društva pa pomagamo tudi pri oskrbi s kurivom in kurilnim oljem in organiziramo kopanje v Moravskih Toplicah pod dokaj ugodnimi pogoji. Za koriščenje bazena se dogovarjamo tudi z Radensko. Za upokojence organiziramo tovariška srečanja na enodnevnih izletih, največkrat v kakem kmečkem turizmu, pa tudi dvodnevne izlete po Jugoslaviji. Našim članom posredujemo možnosti letovanj in zimovanj v naših počitniških domovih v Izoli, Piranu, Rogaški Slatini, Žirovnici na Gorenjskem in to pod dokaj ugodnimi pogoji. Naša pomembna dejavnost je tudi skrb in obiskovanje ostarelih in bolnih članov društva. Tudi stanovanjsko problematiko dokaj uspešno razrešujemo tistim upokojencem, ki So po prenehanju delovnega razmerja ostali brez ustreznega stanovanja, pa tudi drugih socialnih problemov je veliko.
Omenili ste uspešno športno-rekreativno dejavnost v društvu. Katere dejavnosti gojite in s kakšnim uspehom?
Ferbežar: V našem društvu imamo organizirano dokaj množično dejavnost v keglanju, streljanju, balinanju, kolesarjenju, šahiranju, gobarjenju in ribolovu. Upokojenci se vključujejo v te aktivnosti, trenirajo, tekmujejo z drugimi društvi v občini, regiji in republiki. Zlasti uspešna je strelska skupina, ki je na regijskem
tekmovanju v Mariboru in republiškem v Ljubljani v hudi konkurenci dosegla prvo mesto. Tudi 15-članska skupina kolesarjev je uspešna, sodelovali so v malem (50 km) in velikem (120 km) maratonu. Osvojili so že bronasta in posegli tudi po zlatem odličju.
In kako je s kulturno dejavnostjo?
Ferbežar: Najbolj delaven in uspešen je vsekakor 33-članski mešani pevski zbor, ki deluje že tretje leto. Vadi enkrat tedensko pod vodstvom zborovodje prof. Vukana. Ves čas obstoja,uspešno nastopa na raznih prireditvah, največ na proslavah dneva žena v M. Soboti in okoliških krajih, na prireditvah starejših občanov, sodeluje tudi na občinski, regijskih in republiških revijah društvenih zborov. Zapoje pa tudi na pogrebih v poslednje slovo. Imeti smo hoteli tudi samostojno godbo na pihala, vendar smo se zedinili in smo vključili naše godbenike z instrumenti vred v obstoječo mestno godbo na pihala. Načrtujemo tudi dramsko skupino, upam, da bo še to zimo zaživela.
Društveno-zabavna dejavnost je verjetno zelo prisotna?
Ferbežar: Društvo ima svoj klubski prostor in bife, ki posluje v okviru društva. Ker šb storitve cenejše, je dokaj obiskan. Tu je razvita tudi kartaška aktivnost. Skratka, klubski prostor je ves dan živahen. Upokojenci si krajšajo čas s šahiranjem, razgovori, branjem dnevnega časopisja, tu so torej dnevna tovariška srečanja upokojencev. Pa tudi drugi, še aktivni delavci, se radi oglašajo.
Kako načrtujete organiziranost upokojencev v prihodnje?
Ferbežar: V okviru sedanjega društva upokojencev v M. Soboti imamo že sedaj v 22 krajevnih skupnostih organizirana društvena poverjeništva. Med letom bomo poveljeništva organizirali še V 5 krajevnih skupnostih. Nekaj teh je izrazilo željo po ustanovitvi samostojnih društev upokojencev. Tako bomo spomladi na letni volilni konferenci ustanovili nekaj novih društev, v M. Soboti pa bo formirana občinska zveza društev upokojencev, ki bo koordinator društvenega delovanja.
Na sedežu društva uradujete ob ponedeljkih in četrtkih. Kakšni so ti »uradni dnevi« na društvenem sedežu v domu upokojencev?
Ferbežar: Ob vsakem »uradnem dnevu« se v društveni pisarni obrne nekaj deset naših članov, ki urejajo članske zadeve, iščejo informacije, naročajo kurjavo, se prijavljajo za zimovanja oziroma letovanja, naročajo svoje glasilo »Vzajemnost«, se prijavljajo na izlete, prijavljajo smrtne primere, rešujejo stanovanjsko problematiko, vključujejo se v razne aktivnosti, urejajo socialna vprašanja in podobno.
Ivo Orešnik
SPRETNI PRSTI IVANKE OMULEC IZ GRABONOŠA
ZLATI ŠOPKI
Na podeželju si še vedno fantje, ki se odpravljajo na služenje vojaškega roka, radi zataknejo šopek za revir. Ponavadi rdečega. Mnogim izmed njih ga je v pretklosti naredila Ivanka Omu-lec, zadnja leta pa nastaja pod spretnimi prsti te že skoraj 78-letne kmečke ženice v glavnem šopki različnih velikosti, zato pa zlato lesketajoči se, namenjeni zlatoporočencem po bližnji pa tudi širši okolici.
Živahna in čila, predvsem pa vedno dobre volje, se kar nostalgično spominja preteklosti, tako ali drugače povezane z njenim izbornim rokodelstvom: ,,Prvi šopek sem naredila, ko sem imela osem let. Učila pa sem se pri materi, tudi ona je delala šopke
za poroke. Seveda v kasnejših letih zaradi dela na kmetiji in družine zato ni bilo časa, pa sem prebedela marsikatero noč. Dela pa je bilo vedno-dovolj, le da so mi oblasti rade ponagajale. Se se spominjam, kako so me obiskali žandarji . .
Tako se je razgovorila, prsti pa niso dali miru. Med našim obiskom je ravno končevala precej veliko šopkov, od tistih velikih za ženina in nevesto, do manjših za priči in najmanjših za svate, za proslavljanje zlate poroke v Trnovski vasi.
Kljub temu da sem že v letih, mi ne dajo miru. Vedno je bilo dovolj dela. Tako se, denimo, spominjam, kako je bilo v petdesetih letih, ko je bila birma v Gornji Radgoni. Ženske so me
Ivanka Omulec med svojimi izdelki.
dobesedno oblegale, da bi jim naredila krone za hčerke. Pri hiši pa dela čez glavo. Pa sem se znašla in dejala, da mi naj oberejo slive, jaz pa bom delala zanje. In sta se dve sporekli — ena na, druga pod slivo — katera je prej na vrsti. In končalo se je hudo, pa tudi smešno, saj je ena v sili pobegnila kar brez čevlja . . .”
In še je stresala spomine, prsti pa so oblikovali zlat papir —kupuje ga v Avstriji — v lepe in nežne linije. Saj, kot je še povedala, nekaj mora početi, ko je že dve leti brez moža, pokojnine pa ne prejema nobene. ,,Ni veliko, nekaj pa le zaslužim.” je še dodala.
V. Pveo
Na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 19/76) ter sklepa sveta krajevne skupnosti z dne 19. 12. 1983,
razpisuje
Krajevna skupnost Alija Kardoša, Murska Sobota
NATEČAJ
z zbiranjem pismenih ponudb za oddajo oziroma prodajo
8 začasnih montažnih kioskov, tipa Imgrad Ljutomer s pravico koriščenja zemljišča pare. št. 1328 k. o. Murska Sobota (Tržnica) za opravljanje naslednjih dejavnosti:
— prodaja sladoleda in slaščičarskih izdelkov
— prodaja zelenjave in sadja
— prodaja priložnostnih enostavnih hladnih in toplih jedi (sendviči, hot-dog, hrenovke, jedi z žara ipd.)
pod pogoji že izdelane lokacijsko-tehnične dokumentacije št. 40/82-DL s soglasji.
Izklicna cena za kiosk vključno s stroški priključitve na kanalizacijo, vodovod in električno omrežje je 600.626,00 din. Kupec kioska je dolžan v roku 8 dni od sprejema obvestila, da je izbran, skleniti pismeno pogodbo s Krajevno skupnostjo Alija Kardoša, Murska Sobota.
Pismene ponudbe s prijavo za natečaj se zbirajo na sedežu Krajevne skupnosti Alija Kardoša, Kocljeva 4, Murska Sobota, do 24'. 2. 1984, kjer lahko dobite tudi vse podrobnejše informacije.
Najugodnejše ponudnike bo po preteku razpisnega roka izbral svet krajevne skupnosti Alija Kardoša.
marles
Lesna, stavbna in pohištvena industrija MARIBOR
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA POHIŠTVA
LJUTOMER	j
objavlja
prosta dela in naloge
strojnega ključavničarja
• .
Pogoj:
— poklicna kovinarska strojna šola
— znanje strugarskih del
— 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas
Prijavo s kratkim opisom delovnih izkušenj in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: MARLES — TOZD tovarna pohištva LJUTOMER:
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
ELEMENT n. sol. o.
GORNJA RADGONA
Ljutomerska c. 6
Objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta DO ELEMENT
javno licitacijo
za prodajo stanovanjske hiše s stavbnim zemljiščem v Gornji Radgoni, Prešernova 12.
Izklicna cena je 3.278.660,00 dinarjev.
Licitacija bo v petek, dne 17. februarja 1984 ob 9. uri v prostorih sejne sobe DO ELEMENT, Ljutomerska c. 6.
Ogled stanovanjske hiše bo v četrtek, dne 16. februarja od 9. do 12. ure.
Interesenti morajo pred licitacijo plačati varščino v višini 5 % izklicne cene na tekoči račun štev.: 51-910-727-001-70718 DO ELEMENT Gornja Radgona, oz. na blagajni DO.
V prodajno ceno niso vračunani stroški prenosa lastništva. Vsem, ki na licitaciji ne bodo uspeli se varščina vrne.
Vse informacije v zvezi z licitacijo lahko dobite po telefonu štev. (069) 74-232 int. 20.
ELEMENT n. sol. o.
GORNJA RADGONA
Ljutomerska c. 6
Po sklepu delavskega sveta DO ELEMENT n. sol. o. Gornja Radgona
ponovno razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - GLAVNEGA DIREKTORJA DO
Za glavnega direktorja DO je lahko imenovan kandidat, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene, strojne ali druge ustrezne smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— ustrezne moralnopolitične vrline.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo DO.
ABC POMURKA „Agromerkur" TOZD ,,Transport" Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
avtomehanika
Pogoji: KV avtomehanik in 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA „Agromerkur" TOZD Transport Murska Sobota, Iva Lola Ribarja 4.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
STRAN 8
VESTNIK, 8. FEBRUARJA. 1984
šport
NAMIZNI TENIS — MRLZ
TRI POMEMBNE ZMAGE
V nadaljevanju tekmovanja MRLZ so Sonocani spet zaigrali kompletni z Rakom na čelu in zabeležili tri pomembne zmage, ki jim spet dajejo realne možnosti za obstanek v ligi, čeprav ne bo vse odvisno od njih samih, temveč tudi od medsebojnih tekem njihovih tekmecev za izpad. Sobočani so zdaj z 12 točkami na sedmem mestu, in to je ravno tisto mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi.
Poleg odličnega Raka, ki v treh dvobojih ni izgubil nobene partije, je tokrat blestel tudi Miran Močan, ki je končno zaigral tako kot si je od njega strokovno vodstvo že davno želelo, saj je v treh dvobojih dosegel osem zmag in le enkrat izgubil. Videti je, da so mu zvezne mladinske priprave v Poreču še kako koristile in tudi že dajejo prve rezultate. V dramatičnem srečanju z Ilirijo, ko so Sobočani tesno zmagali, sta dvoboj odločila Rak s tremi zmagami in Močan z dvema, Šercer pa ni zmagal nobenkrat. Tudi dvoboj s četrtouvrščeno ekipo Jajca je bil dramatičen in težak, blestela pa sta spet Rak in Močan, ki sta sama dosegla vseh šest zmag, tretji igralec Benko pa je igral nervozno in slabo ter ostal brez zmage. Ekipo Viteza pa so Sobočani popolnoma nadigrali, saj tako visoke zmage niso pričakovali niti največji optimisti in so se jim tako še kako maščevali za nesrečen poraz v Vitezu. Poleg Raka in Močana, ki sta spet dobila vse partije, sta končno nekaj prispevala tudi tretja igralca Šercer, ki je v prvi partiji dosegel še kako pomembno zmago proti Haskiču, ter Benko, ki je v zadnji partiji, ko je bil dvoboj že odločen, končno zaigral brez nervoze in premagal svojega vrstnika Šantiča. V naslednjem kolu igrajo Sobočani v Sarajevu z Željezničarjem.
Rezultati — SOBOTA—ILIRIJA 5:4 (Šercer—Založnik 0:2, Rak—Koman 2:1, Močan—Zajtl 2:0, Rak—Založnik 2:1, Šercer—Zajtl 1:2, Močan—Koman 1:2, Rak—Zajtl 2:0, Močan—Založnik 2:1, Šercer—Koman 0:2); SOBOTA—JAJCE 6:3 (Benko—Panič 0:2, Rak—Malinovič 2:0, Močan—Seki 2:1, Rak—Panič 2:1, Benko—Seki 0:2, Močan—Malinovič 2:1, Rak—Seki 2:0, Močan—Panič 2:0, Benko—Malinovič 1:2); SOBOTA—VITEZ 8:1 (Šercer—Haskič 2:1, Rak—Šantič 2:0, Močan—Šehič 2:0, Rak—Haskič 2:1, Benko—Šehič 1:2, Močan—Šantič 2:0, Rak—Šehič 2:0, Močan—Haskič 2:0, Benko—Šantič 2:0).	M. U.
POMURCI USPEŠNI
Posamezno mladinsko prvenstvo S regije, kije bilo v Ptuju, je zbralo 70 igralcev in igralk klubov te regije, ki so odločali, kdo se bo uvrstil na republiško prvenstvo. Pomurci so bili zastopani s predstavniki M. Sobote in Radgone, nastopila pa nista Močan in Benko pri mladincih ter Tanja Sinic pri mladinkah, ki so bili oproščeni tega tekmovanja. Za pomurske predstavnike lahko povemo, da so igrali dokaj uspešno in se jih je tako nekaj uvrstilo na republiško prvenstvo. V posamezni konkurenci mladincev sta se Kuzma in Benkovič uvrstila v polfinale, kjer sta izgubila z igralcema Fužinarja, prvi s Špeglom z 1:2, drugi s Sirovino z 0:2. Med osmerico sta se uvrstila Mirko Unger in Gazdag. Pri dekletih je Daija Trček zasedla 3. mesto, med osmerico pa sta se uvrstili Mikolčičeva in Drozdkova iz Radgone. V dvojicah mladincev sta Kuzma-Benkovič zasedla 2. mesto, ko sta v finalu izgubila z dvojico Špegel-Sirovina z 0:2. Tretje mesto je zasedla dvojica Gazdag—Unger S. in pri mladinkah dvojica Drozdek—Mikolčič.	M. U.
—— DVORANSKI HOKEJ •----------------------
POMURJE: OLIMPIJA (Zg) 6:2
Hokejisti Pomurja so se udeležili I. odprtega prvenstva Zagreba v dvoranskem hokeju. Sodelovalo je 16 ekip, med njimi ena iz Avstrije, otale pa iz Zagreba, Ljubljane, Novega Sada in Pančeva. To je bil doslej največji in najmočnejši turnir v tej zvrsti hokeja v naši državi. Tekmovanje je bilo izredno naporno, Pomurje pa je v izločilnem tekmovanju bilo v skupini s prvakom Jugoslavije zagrebškim Jedinstvom, Trešnjevko in Concordio (oba iz Zagreba). Vsa tri srečanja je Pomurje izgubilo, in sicer z Jedinstvom 1:8, Trešnjevko 2:3, in Concordio 0:5. V tolažilnem delu prvenstva je Pomurje premagalo ljubljansko Svobodo s 7:3, zagrebško Olimpijo s 6:2 in osvojilo 13. mesto. Nekoliko ugodnejši žreb bi ekipo hokejistov Pomurja verjetno pripeljal med prvih osem ekip, kar bi po prikazani igri zaslužili. Gole za Pomurje so dosegli: M. Mesarič 7, Kerman in Zelko L. po 3, Časar 2 in Fujs 1, vrata Pomurja pa je odlično brand Š. Mesarič, igral pa je še L. Črnko. Trije soboški hokejisti Camt, V. Zelko in Bedek pa so igrali za ljubljansko Svobodo.
ROKOMET - ODPRTO PRVENSTVO POMURJA
POLET 82 VODI
Rokometaši, ki sodelujejo na odprtem prvenstvu Pomurja, so odigrali 5. in 6. kolo. Najbolj preseneča poraz Radgone, ki je izgubila s Tokom, ekipo Poleta pa so organizatorji izključili iz prvenstva, kajti kljub prijavi niso sodelovali na srečanjih. Rezultati:
5.	kolo: Bakovci (mladinci) — Polet 10:0, Polet 82 — Polet (mladinci) 37:17, Toko — Radgona 25:24, Ljutomer — Bakovci 70 20:23.
STRELSTVO
Zlato puščico Gruškovnjak
Strelska družina Stefan Kovač Turnišče je minulo nedeljo (5. 2.)_ organizirala tekmovanje z zračno puško za družinsko ,,zlato puščico,” Na tekmovanju je nastopilo 20 strelcev in strelk, od katerih je
H j Ljubečna Celje
izotal
(063) 25-800
6.	kolo: Bakovci 70 — Polet (ml) 10:0, Polet — Polet 82 0:10, Radgona — Bakovci (ml) 28:27, Ljutomer — Toko 28:22.
Trenutni vrstni red: 1. Polet 82 10 točk, 2 Radgona 8,3- Toko 6,4. — 6. Bakovcr 70, Ljutomer in Bakovci (ml.) po 4 točke, 7. Polet (mladinci) 0 točk.
Zadnje kolo bodo rokometaši igrali v telovadnici SŠC v Murski Soboti 12. januarjaod 8. ure dalje.
tg
kar dvanajst tekmovalcev izpolnilo .normo za udeležbo na občinskem tekmovanju za „zlato puščico;” ki bo naslednjo nedeljo v Lendavi. Prvo mesto in s tem družinsko ,.zlato puščico” je osvojil Franc Gruškovnjak. s 345 krogi. Rezul
tati:
1.	Franc Gruškovnjak
2.	Jožef Maučec
3.	Roman Kuronja
4.	Franc Koren
5.	Jožef Zver
345 krogov
338 krogov
338 krogov
330 krogov
329 krogov A. S.
TURNIR OB 15 LETNICI
Nogometni klub Slovan iz Murske Sobote bo 18. in 19. februarja pripravil v telovadnici SŠC velik turnir v malem nogometu.
Žrebanje bo v petek 10. februarja, prijave pa zbirajo na telefon 069 23-704 in 069 22-461 do petka.
SMUČANJE »SMUČANJE »SMUČANJE
■ 1200 GLEDALCEV NA PERTOČI
* Zmagal Štibler
| (Radenci)
Krajani Pertoče so v nedeljo pripravili
Itekipovanje v smuku in veleslalomu. Za tekmovanje seje prijavilo 61 tekmovalcev, obe tekmi pa je spremljalo blizu 1200 gledalcev, zanimivo, da sta prireditev pripravili družbeno-poli-tični organizaciji (ZSMS in KO SZDL) pod
I pokroviteljstvom krajevne skupnosti Pertoča. Prireditev je lepo uspela in že sedaj načrtujejo v kraju takšne prireditve tudi v prihodnje, seveda ob ugodnih vremenskih razmerah. Rezultati:
Ismuk (1150 m) L Matjašec (Radenci), Pugelj (Rogašovci) oba 33,0, 3. Kos (Pertoča) 33,12;
veleslalom (850 m) 1. Horvat (Dolič) 73,54, 2. Janič (Sotina) 73,74, 3. Štibler (Radenci) 74.43;
kombinacija: 1. Štibler (Radenci) 2. Horvat I (Dolič) 3. Pugelj (Rogašovci)
■	'S
I 208 TEKMOVALCEV
■ VŠULINCIH
H Lepo vreme je v Šulince v nedeljo zvabilo kar 208 tekmovalcev, ki so preizkusili svoje
I sposobnosti na snegu. Prvo zimsko vaško olimpiado v kraju je spremljalo 500 gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni s takšno obliko rekreacije. Najmlajši udeleženec je bil 7-letni Štefan Bočkor, ki je med 13 tekmovalci celo zmagal v ■ vožnji v koritu. Prireditev na Benkovskem ■ bregu je privabila tudi tekmovalce iz drugih “ občin, kar je za organizatorje velika spodbuda, L da postane zimska olimpiada v Šulincih tradicionalna. Rezultati:
■ UHH ■HM ■■■ BM I
Štefan Cigan že prvak
V hotelu Diana so v nedeljo odigrali 7. kolo pomurskega šahovskega prvenstva na katerem sodeluje 24 šahistov iz treh pomurskih občin. Zanimivo je, da nastopa kar 5 mojstrskih kandidatov, 7 prvokategornikov med njimi pa vzbuja največ zanimanja Štefan Cigan, ki pred jutrišnjim zadnjim kolom vodi s točko in pol prednosti ter si je že zagotovil naslov pomurskega prvaka. Rezultati 7. kola (pomembnejši): Simič — Cigan 0:1, Ružič — B. Kovač 0:1, D. Hari — Kuhar remi, Gabor — A. Kos 0:1, I. Kos — Režonja 0:1, B. Hari — Havaši 1:0. Vrstni red po 7. kolu: Cigan 6,5, Ružič, D. Hari, B. Kovač, A. Kos in Režonja po 5. Šimič, Kuhar in B. Hari po 4. Jutri ob 17. uri bodo v hotelu Diana šahisti igrali zadnje kolo.
tg
Talian prvak v Puconcih
Partizan Puconci je pripravil • člansko prvenstvo krajevne skupnosti, kjer je sodelovalo kar 22 šahistov. Igrali so devet kol po švicarskem sistemu, tekmovanje pa je uspešno vodil Igor Kos. Prvih pet šahistov je ob koncu dobilo knjižne nagrade in III. šahovsko kategorijo. Vrstni red najboljših je bil takle:
1.	Talian 9 točk, 2. F. Kuhar 8, 3. Povh 7, 4. Š. Kuhar 5,5 5.— 7. Požarnik, Novak in Mešič 5 točk.
(tb)
TURNIŠČE
Minulo nedeljo se je na letnem občnem zboru NK v Turnišču zbralo nekaj nad petdeset ljubiteljev in privržencer tega športa. Zbora so se poleg članov kluba udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in DPO Turnišča, Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu v minulem letu, ki ga je podal predsednik kluba tov. Alojz Horvat, in poročila blagajnika ter trenerjev vseh selekcij. Prav tako so na občnem zboru razrešili dosedanje vodstvo ter izvolili nov
I. OBČINSKA STRELSKA LIGA M. SOBOTA
MURA pred PANONIJO
1.	ŠD MURA
2.	SD PANONIJA
3.	SD NORŠINCI
4.	SD KOVINAR
5.	SD K. F. TIŠINA
6.	SD GRAFIČAR
71 SD B. KIDRIČ
8.	SD GANČANI
9.	SD K. K. KRIŽEVCI
10.	SD GRANIČAR CANKOVA
11.	SD J.T. BREZOVCI
12.	SD ABC POMURKA
POSAMEZNO:
1.	Janez Horvat
2.	Štefan Balaško
3.	Branko Bukovec
4.	Andrej Šiftar
5.	Karel Turner
20 točk	10.664 krogov
20 točk	10.607 krogov
16 točk	10.639 krogov
16 točk	10.406 krogov
12 točk	10.445 krogov
12 točk	10.371 krogov
6 točk	8.355 krogov
4 točk	10.227 krogov
4 točk	9.113 krogov
4 točk	9.085 krogov
2 točk	9.030 krogov
4 točk	6.196 krogov
Mura	3.645 krogov
Noršinci	3.619 krogov
K. F. Tišina	3.613 krogov
Mufa	3.596 krogov
Noršinci	3.548 krogov
Zdravilišče ,,RADENSKA” n. sol. o., kadenci
OBJAVLJA
po sklepu komisije za delovna razmerja Delovna skupnost skupnih služb dela in naloge
OPRAVLJANJE DRUŽBENEGA STANDARDA
IN REKREACIJE
Pogoj: višji organizator športne rekreacije in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" kadrovsko socialna služba Radenci.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v roku 30 dni po poteku objavnega roka.
NOGOMETAŠI SO ZBOROVALI
trinajstčlanski izvršni in nadzorni odbor ter sprejeli okvirni program dela za tekoče leto.
“Nogometni klub Turnišče nastopa kar s štirimi moštvi. Člani in mladinci nastopajo v enotni pomurski ligi, kjer so člani po koncu jesenskega dela z enajstimi točkami na 4. mestu, mladinci pa s 16. točkami na drugem mestu. Tudi 3. in 2. selekcija uspešno nastopata v svojih kategorijah, čeprav imata težave pri prevozu na tekme. Nogometni klub Turnišče je v minulem letu organiziral tudi prijateljsko tekmo s prvoligašem Olimpijo iz Ljubljane, bil na gostovanju v sosednji Madžarski in te nogometaše gostil tudi na svojem igrišču.
V razpravi, ki je bila po izčrpnih poročilih, so prisotni menili, da so lahko z doseženimi uspehi zadovoljni, vendar bi pa bili uspe-
slalom: L Barber (Šulinci) 47,8, 2. Pasičnjek (Boreča) 48,1, 3. Šebjanič (Stanjevci) in Kovačič (M. Šobota) oba 48,8;
super veleslalom: 1. Barber (Šulinci) 32,2, 2. Pušenjak (Radenci) 33,3, 3. Prajninger (M. Sobota) 33,8;
smuk: 1. Bočkor (Šulinci) 27,2, 2. Pušenjak (Radenci) 28,8, 3. Gorza (Neradnovci) 29,1;
kombinacija: 1. Barber (Šulinci), 2. Prajninger (M. Sobota) 3. Pasičnjek (Boreča);
skoki: 1. Gorza (Neradnovci) 18,5 m, 2. Pušenjak (Radenci) 17,5, 3. Bočkor (Šulinci)
. vožnja s koriti: 1. Bočkor, 2. Šebjanič, 3. Cerpnjak (vsi Šulinci);
sankanje: L Felkar (Lucova), 2. Korpič, 3. Belec (oba Šulinci).
J. S.
Gider in Smodiševa
Smučarsko tekmovanje so izvedli tudi otroci — bilo jih je 39 — iz soboške občine, ki so bili na zimskih počitnicah na Koroškem v Avstriji. Pomerili so se v slalomu. Med dečki so bili najboljši Manfred Gider, Andrej Grmič, Mitja Janža itd., med deklicami pa Klavdija Smodiš, Deborah Davidovski, Mojca Magdič itd.
DVAKRAT NA POHORJE .
Smučarski klub Pomurje bo pripravil še dva H smučarska izleta k Trem kraljem na Pohorje. ■ Izleta bosta v nedeljo 12. in 19. februarja, prijave pa zbira Zveza telesnokulturnih organizacij Mur- I ska Sobota, Mladinska 3 (21—428). Cena ■ prevoza, žičnice in prehrane je za otroke 600 za ■
odrasle pa 650 dinarjev. Odhod bo oba dneva ob 7. uri izpred doma Partizan v Murski Soboti.
hi še večji ob večji angažiranosti predvsem igralcev prvega moštva, saj so ti v jesenskem delu na marsikateri tekmi povsem odpovedajij
V bodoče bo potrebno namenili večjo skrb igralskemu kadru. Na seminar za trenerje in sodnike pa bo potrebno poslati nekaj starejših ' igralcev, da bi bilo strokovno delo v klubu boljše, . kajti brez tega tudi uspeha ni. V tem letu nameravajo organizirati prijateljsko tekmo z Olimpijo in sodelovati in razvijati dobre sosedske in prijateljske odnose s klubi s sosednje Madžarske. Na koncu so naložili vodstvu KK SZDL Turnišče, da skliče razgovor z vsemi tremi klubi v KS Turnišče z Nedelico, KenkoVci in Turniščem, na katerem bi se pogovorili o vseh perečih problemih in odpravili vsa dosedanja nesoglasja med klubi.
A. S.
ATLETIKA
MINULO LETO USPEŠNO!
Izšle so uradne liste in tablice najboljših atletov in atletinj v Sloveniji, izdala pa jih je atletska zveza Slovenije. Med atleti in atletinjami zasledim!) tudi tekmovalce iz Pomurja. Na najvidnejših mestih sta trenutno najboljša pomurska atleta Milan Balek in Vito Šiftar. Milan Balek je po absolutnih tablicah najboljši v hoji na 20 km z rezultatom 2:48,26,1 in na 50 km z rezultatom 4:18,28 in tudi rekorder SRS ter SFRJ v teh disciplinah. V teku na 21 km — malem maratonu — je na odličnem 3. mestu z rezultatom 1:09,56. Vito Šiftar ima četrti najboljši rezultat v teku na 100 m z rezultatom 10,7, ter 5. rezultat v teku na 200 m s časom 22,44. Bil je tudi član mladinske reprezentance SRS v štafeti, ki ima drugi najboljši rezultat v Sloveniji s časom 41,98. Atletska zveza Slovenije priznava po kriterijih Milanu Baleku naziv športnika medna’-rodnega razreda (po razvrstitvah strokovnega sveta za vrhunski šport pri ZTK Slovenije pa je uvrščen med športnike zveznega razreda, Vito Šiftar pa je športnik 1. perspektivnega razreda. Vidnejše rezultate med tridesetimi najboljšimi atleti so še dosegli: Flisar zT8. mestom v teku na 3000 m zapreke — 10:21,48, ter Potočnik v teku na 200 m s časom 51,0 in 18. rezultatom ter v teku na 800 m s časom 1:58,7 in 24. mestom. Štafeta članov AK Pomurja 4 x 400 m je uvrščena na 12. mesto z rezultatom 3:30,8. Med članicami so uvrščene Banfijeva v teku na 800 m s časom 2:24,9 in 25. mestom ter v teku na 1500 m s časom 5:03,1 in 11. mestu, tu sta pa uvrščeni tudi Mutvarjeva, ki je 21. s časom 5:40,5 in 22. Kol-mankova s časom 5:55,2. V metu krogle je uvrščena Baševa (Beltinci) na 24. mestu z rezultatom 8.97 m. V atletskem pokalu Slovenije je Pomurje osvojilo 15. mesto s 15 točkami, člani so bili 13., enako uvrstitev pa so dosegli tudi mladinci.
Navedeni rezultati so boljši kot v prejšnjem letu, kar pomeni, da je v atletiki vendarle dosežen napredek.
Športniki
se pripravljajo
V Murski Soboti imamo dve ligaški moštvi, ki navdušujeta gledalce v igri z žogo. Nogometaši Mure tekmujejo v slovenski ligi, zimske priprave so začeli že 20. januarja ta čas pa vodita priprave Zoran Cir-kvenčič in Drago Posavec. Nogometaši trenirajo 4 — 5 krat na teden, kar daje lepe obete za nadaljevanje prvenstva v slovenski nogometni ligi.
Povsem drugače pa je med rokometaši Poleta, ki so zamudili lepo priložnost, da bi s sodelovanjem na zimskem prvenstvu Pomurja nabirali izkušnje za spomladanski del tekmovanja. Ob zimskem prvenstvu so se namreč mnogi spraševali, kaj se dogaja pri soboškem Poletu, ker se prvenstvo začne 27. marca, Poletovci, ki so bili po jesenskem delu najetjem mestu slovenske lige-pa so za sedaj kot kaže brez priprav in tudi trenerja.
Sicer pa bomo morebiti že v prihodnji številki lahko zapisali tudi kaj o tem zakaj Poleta ni bilo na prvenstvu Pomurja v rokometu in zakaj ni ta čas nič znanega o njihovih pripravah za novo sezono.
STRAN 9
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
ne zgodi se vsak dan
ZIMSKA OLIMPIADA OD NEKOČ 00 DANES
Slovo Nordijcev
Junija 1955 je mednarodni olimpijski komite v Parizu odločil, da bodo osme olimpijske igre v kalifornijskem Squaw Val-leyju. Američani so z uspelimi fotomontažami uspeli komite prepričati o športnih in drugih napravah v Squaw Valleyju, čeprav so tistikrat v tej sicer prelepi dolini tulili volkovi, se sprehajali medvedi in lisice. Pet let je Američanom zadoščalo, da so do leta 1960 resnično vse pripravili. Mnogi so kasneje trdili, da so bile to najbolj prijetne in najboljše organizirane ŽOI. V Squaw Valleyju je izključno prevladoval športni duh, ki ga je na naslednjih ZOI v avstrijskem Innsbrucku zamoril konkurenčni boj proizvajalcev športne opreme.
Prvič se je zgodilo, da na teh ZOI v nordijski kombinaciji niso zmagali Nordijci temveč Nemec Thoma. Tudi v skokih je bil najboljši Nemec Recknagel. V hokeju so si priborili prvo mesto Američani, prav tako v umetnem drsanju. V spustu je bil prvi Francoz Duvil-lard, v veleslalomu pa Švicar Staub (sodniki so prvo mesto najprej prisodili Avstrijcu Stieglerju).
Jugoslovani na teh ZOI niso sodelovali.
ELEKTRONIKA NAMESTO ČLOVEKA
Nesporazum glede prvega mesta v veleslalomu v Squaw Valleyju je povzročilo merjenje z navadnim kronometrom. Sodniki so šele kasneje odkrili, da je Avstrijec Stiegler startal devet sekund prehitro. To so mu kasneje odšteli in tako je izgubil naslov zmagovalca.
V Innsbrucku so leta 1968 čas pričeli meriti z elektronskimi napravami, ki se niso zmotile niti za stotinko sekunde. Čeprav leži Innsbruck v alpskem svetu, je tudi tukaj zmanjkovalo snega. Na teh ZOI sta se dva tekmovalca smrtno ponesrečila (Avstralec Milne in Anglež Skrzykecky), za dobro voljo pa je poskrbel Karim Aga Kan. V spustu je zaostal za polnih 25 sekund za prvakom Avstrijcem Zimmermannom. Nič mu ni pomagalo njegovih 50 avtomobilov znamke ,,rollce-royce”, jahte, letala in drugo bogastvo. Na ledu sta zablestela Ljudmila Bjelou-sova in Oleg Protopopov iz SZ. Sovjeti so bili prvi tudi v hokeju in še v osmih drugih disciplinah. Naši tudi tukaj niso dosegli vidnejših uspehov. Lakota je bil v spustu 29., Oman na veliki skakalnici 36., Zajc na srednji skakalnici 39. Ankeletova je bila v veleslalomu 25. Sovjetske tekmovalke v hitrostnem drsanju na 500 m so osvojile vsa tri prva mesta, podobno Norvežani na 5000 m in Avstrijke v spustu.
GRENOBLE 1968
ZOI leta 1968 so bile v francoskem Grenoblu. Bitka proizvajalcev športne opreme, ki
se je pričela na ZOI leta 1964 v Innsbrucku se je v Grenoblu nadaljevala, čeprav je predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage dva dni pred pričetkom tekmovanj zahteval, da na smučeh ne sme biti nobenega tovarniškega emblema. Prepričali so ga, da je odstopil od svoje zahteve. Samo francoski smučarski as Jean-Claude Killy je uporabljal smuči 14 različnih proizvajalcev.
Tudi te ZOI so imele svojo aferico in sicer v zvezi s Francozom Killyjem, ki ga je neka tirolska frizerka tožila za očetovstvo svoje štiriletne hčerke. Sodišče je Killyja obsodilo na plačilo 7 tisoč frankov alimentov. Ker pa obtoženec do olimpijskih iger ni poravnal svojega plačila, ga je tik pred startom pri spustu prijel sodni izterjevalec in mu vzel potovalko ter brivski aparat. Zaman je Killy trdil, da omenjene frizerke nikoli ni videl. Sele pozneje se je izkazalo, da je frizerka lagala. Hotela je pač narediti reklamo za svoj salon. Killy je bil zmagovalec v spustu, v veleslalomu pa se je
Ljudmila Bjelousova in Oleg Protopopov — nenadkriljiva na ledu
zapletlo. V drugi vožnji je bil Norvežan Mjoen hitrejši od Killyja pa so ga diskvalificirali, ker naj bi med vožnjo zgrešil vratca.
Veliki favorit te tekme, Avstrijec Schranz je zahteval, da se mu dovoli ponovitev vožnje, ker ga je na progi — kot je trdil — zmotil neki policaj. Osem minut so se prepirali, nato pa so Schranzu dovolili ponovitev. Prišel je na cilj z najboljšim rezultatom, toda bil je diskvalificiran, ker je zgrešil dvoje vratc.
Zmaga je tako pripadla Killyju, česar Avstrijci nikoli niso mogli pozabiti.
Prihodnjič: OLIMPIJADA SE SELI V AZIJO
Olimpijske medalje ZOI 1984 Sarajevo — od leve proti desni: zlata, srebrna in bronasta
Kačji pastir za vzor
Letalski konstruktorji se zadnje čase z veliko pozornostjo ukvarjajo, če verjamete ali ne, s kačjim pastirjem. Raziskave te žuželke so pokazale, da je izvrsten letalec, mojster vseh vrst letenja, naj bo lebdenje na mestu, vzvratno letenje, naprej, vstran, gor in dol. Prav takšne odlike bi moralo imeti najsodobnejše in vsestransko uporabno letalo.
Ko so letalske sposobnosti kačjega pastirja prenesli na teoretični model letala, se je pokazalo, da bi imeli izjemno stvar. Takšno letalo bi prekašalo vsak helikopter po natančnosti pristajanja na majhnem prostoru, po hitrem vzletanju in gibljivosti vsako športno letalo in po hitrosti letenja mnoga vojaška.
Seveda ne gre premišljati o tem, da bodo v bližnji bodočnosti po nebu letala plovila z mahajočimi krili, letalski strokovnjaki se zavzemajo za letala, katerih krila bi imela premikajoče se pasove, s katerimi bi izkoriščala tako imenovano ,,spremenljivo” aerodinamiko. Računajo pa tudi, da bodo dognanja uporabili v vesoljskem programu.
Tej sliki bi lahko dali naslov ,,LEPOTICA IN BIK”, pa ne moremo, ker nimata nič skupnega. Lepotička je Diana, ki se zaradi reklame tistega, kar ima na sebi, nastavka fotografom, bik pa
še imena mu ne vemo — se je v španskem San Sebastianu nekoliko razhudil nad fotoreporterjem. Končalo se je srečno — za fotoreporterja namreč — ker sicer te slike ne bi videli.
Porodnice rojevajo v topli vodi
V novejšem času se v po-rodničarstvu vse bolj uveljavlja tako imenovani naravni način rojstev. Pri tem se strokovnjaki trudijo, da bi ta pomembni dogodek v človekovem življanju potekal čim manj vznemirljivo za otroka in mater. Na zahodu vse več mater raje rodi doma v znanem okolju kot v bolnišnici. Tja se zatečejo le, kadar se obetajo kakšne težave in bolj zapleten porod. Med vsemi temi »naravnimi« načini pa je gotovo najbolj nenavaden porod pod vodo.
Prvi, ki so začeli s porodi pod vodo, so bili strokovnjaki v Sovjetski zvezi, od njih pa se je zamisel razširila v Francijo in nato v Skandinavijo, zdaj pa še v ZDA. Nabralo se je torej dovolj bogatih izkušenj in je mogoče reči, daje porod pod vodo zares pozornosti vreden dosežek medicinskih strokovnjakov. Ginekologi opozarjajo predvsem na to, da celoten porod ali vsaj del poroda v topli vodi močno zmanjšuje porabo različnih zdravil in celo znižuje število rojstev s carskim rezom.
Rojevanje v posebnem, prav v ta namen urejenem bazenu s toplo vodo je še posebno dobrodejno za porodnice, ki s porodom malce kasnijo in imajo močne in boleče krče. Porodnice zvečine leže v topli vodi do trenutka, ko se materični vrat razširi, nakar jih prenesejo v porodniško sobo, kjer rode normalno. Dogaja pa se, da pride do pravega rojstva pod vodo, ko pride dete na svet naravnost v objem tople tekočine. Po mnenju številnih strokovnjakov je to za otroka najmanj boleč vstop v nov svet, saj je v materinem telesu ves čas obdan z vodo.
In kaj pravijo same matere?
Doslej zbrane izjave kažejo, da je za matere takšen način poroda dober.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, naj še ne lotevajo tovrstnih porodov doma ali v rokah laikov, pa naj bo videti porod pod vodo še tako čudovit. V ZDA se namreč lotevajo porodov pod vodo precej po domače in preveč eksperimentalno. Ponekod zadržujejo novorojenčka pod vodo celih 20 minut, da bi s
čim manj stresa prešel v novo bivalno okolje. Res je, da se novorojenček ne bo zadušil, saj dobiva kisik od matere skozi popkovino, vendar pa strokovnjaki svarijo pred takšnim porodom. Najbolje je, da mati, če že rodi v vodi, takoj po rojstvu dobi otroka v naročje. Tako je dete še v topli vodi, hkrati pa že na zraku in tudi tesno ob materinem telesu, kar je vsekakor tudi zelo važno.
Mandy in Thomasu Charnuck iz Londona sta se rodila dvojčka — Wesley je belopolt, Thomasova koža je temna. Mandyjin oče je bil Nigerijec.
XXX
Lasje najhitreje rastejo med 10. in 11. uro dopoldne, najbolj počasi pa ponoči. Zakaj tako, skupina ameriških znanstvenikov, ki je to odkrila, ni vedela odgovora.
XXX
Vnetje slepiča je pri moških bo|j pogost kot pri ženskah.
XXX
Švica sicer nima morja, ima pa trgovsko mornarico.
XXX
V sedemdesetih letih človeškega življenja udari srce okoli 3 milijarde krat.
So krive plenice?
Novozelandski znanstvenik Jim Tyler trdi, da bi lahko z mokrimi plenicami pojasnili
V PARKU
— Jožica, ti si prva, ki jo ljubim.
— Saj v tem je nesreča. Dosti deklet je nesrečnih, ker ste fantje brez izkušenj.
KO STARŠEV NI DOMA
—Še en poljubček, Mimi, potem pa moram iti.
— Dobro, samo pohiti, ker se bo oče čez dve uri vrnil.
V GOSTILNI
—Jože, hik, jaz te dvojno vidim, hik . . .
— Hik, jaz tebe tudi.
— Kaj pa še potem čakamo. Za kartanje smo štirje dovolj . . .
RAZTRESENOST
— Kaj pa dela tvoj brat?
— Umri je.
—A zato ga zadnje čase nič ne vidim . . .
pojav, v medicini znan kot ,,nenadna smrt dojenčkov”.
To je raziskoval devet let: popolnoma zdravi dojenčki, stari največkrat od 3 tedne do eno leto, y spanju nenadoma umro; ugotovil je, da bi utegnilo biti posledica zastrupitve otrok z amonijakom, ki nastaja pri razpadanju ureee v otroškem urinu. Do takega procesa prihaja, pravi novozelandski strokovnjak, zaradi prodiranja bakterij v urin, zlasti tedaj, ko otrok dobi drugo hrano namesto materinega mleka. Tyler meni, da še marsikaj drugega vpliva na otrokovo nenadno smrt, na primer materino kajenje med nosečnostjo, premajhna težji novorojencev, prostor, v katerem otrok spi (temperatura, vlažnost in prezračevanje).
STRAN 10
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
za vsakogar nekaj
LANI JE BILA DOBRA KAPLJICA
Vino, ki ga uživamo v zmernih količinah, ni škodljivo. Nasprotno! Ce vino uživamo umerjeno, razbremeni našo psiho in spodbuja tudi duševno dejavnost. Kajpada ne smemo zlivati vase prevelike količine, sicer se prijetni euforični učinek sprevrže v slabo nasprotje. Kadar smo žalostni, nam dva kozarčka povrneta dobro voljo. Tudi mnogim starejšim ljudem svetujejo zdravniki kozarec. Zanje je lahko vino pravi življenjski eliksir.
Najbrž ne veste, da je mošt v času vrenja prijetna opora z vitamini. V kvasovkah je dosti vitaminov, zlasti iz skupine B6. In ti čistijo kri in črevesje. Jesenske zdravstvene kure z moštom so zelo koristne.
Vino je koristno tudi za mnoge rekonvalescente in zdravniki jim neredko priporočajo kupico dobrega, zdravega vina. Vino ima lahko dober učinek na srce in krvni obtok. Vpliva tudi na presnovo.
Vino krepi obrambne sile v telesu, zavira delovanje bakterij in mnoge uničuje. Že stari narodi so dognali, da se izognejo mnogim kužnim boleznim, če pijejo vino. In to je bilo zlasti v vročih južnih deželah zelo pomembno. Za kolero je na primer vino pravi strup.
Seveda pa to ne pomeni, da morajo bolniki piti vino kot zdravilo. Vedno velja le strokovni nasvet zdravnika, ki bo odločil, ali kozarček črnine koristi ali pa se ga velja izogniti. Kajpada pri mnogih boleznih vina ne smemo poskusiti. Sem sodijo ledvične bolezni, obolenja jeter, duševne bolezni, nekatere bolezni v prebavnem traktu, protin . . .
Vina tudi ne smemo jemati tako kot znanka, ki ji je zdravnik dejal, da bi njenemu organizmu vino koristilo. Ni pa povedal, kakšna naj bi bila količina. In to veselo bitje je zlivalo vase lepe količine dalmatinca, misleč: čim več, tem bolje.
Za rekonvalescente so morda dobra prijetna rdeča vina in črnine, bolniki pa naj izpijejo kakšen kozarček lahkega belega vina ali tako imenovanega roseja (rdečkasto vino). Tisti, ki bolehajo na srcu ali imajo težave s krvnim obtokom, naj ne pijejo težkih vin.
Za sladkorno bolne so dobra močno prevreta, tako imenovana suha vina brez preostanka sladkorja.
Seveda se morajo alkoholu odpovedati ljudje, ki vedo, da bodo sedli za krmilo in vozili. Že majhne količine alkohola spremenijo naše reakcije. Nikar
j	।
JLKJTa. V O JLJ
ne kličite nesreče. Prijetnemu uživanju se prepuščajte le tedaj, če veste, da vam zatem ne bo treba voziti.
Vsi vemo, da nas po preobilnem uživanju alkohola boli glava. Vemo tudi, kako neprijeten je maček, kot tej stvari po domače pravimo. Po zmernem uživanju dobrega, pristnega in zdravega vina nas glava ne bi smela boleti. Zgodi pa se rado tedaj, če pijemo sumljiva vina ali če zlivamo vase neprimerne količine žganih pijač.
Vemo tudi, da zganjajo ponekod z vinom marsikaj nemarnega, kar človeku škoduje. Čezmerno pitje ali uživanje slabega vina človeku ne koristi, kajti sprevrže se v nasprotno — v pravo zastrupljanje. Pijanec pa je žalostna prikazen, ki ni v čast ne sebi ne domači deželi. Takšnega pivca ne maramo.
Resnični prijatelji dobrega vina se nikoli ne družijo z nemarnimi pijanci. Izogibajo se tudi takšnih, ki vino lokajo brez ljubezni in vsevprek. In takšnih je žal dosti, še preveč. Tisti, ki pijejo tako brez mere, tudi zelo škodujejo pravim ljubiteljem vina, saj podirajo njihova prizadevanja, da bi uveljavili kulturno in zmerno uživanje dobrega vina. Pijanci in sodi brez dna, ki merijo svoje veselje ob vinu le po količini, vsi, ki ga natakajo vase
brez posluha in ljubezni, so kajpak povzročitelji zmotnih mnenj o vinu. Mnogi vino obsojajo prav zaradi takšnih ro-batežev in ljudi brez smisla za dobro, za žlahtni sok vinske trte. In tako se rojevajo sovražniki vina, ki jih morda ne bi bilo . . .
Prijatelji vina se zavzemamo za spodobno uživanje, ki radosti naš duh in prijetno vznemirja telo. Ne maramo nezmernega lokanja, ki škoduje prebavilom, sluznici, jetrom in ledvicam ter ne nazadnje tudi živcem. Želimo takšne učinke vina, ki bodo radostili človeški rod: zavzemamo se za dobro počutje, za ugodje telesa in duha.
Dostojanstveni vinski prijatelj bo torej vedno zavračal zanikrno natakanje vina. Zanj je merilo kakovost, prijetno vodilo pa užitki ob količinah, ki so veselje, ne pa mokra nadloga. Dvomljivih pijač je na svetu še preveč in za ljubitelje velja, da jih odločno zavračajo in se zavzemajo, da bi jih bilo v naših trgovinah, gostilnah in kleteh čim manj.
K vinu se spravljajmo torej vedno z ljubeznijo in vedno s pravo mero, pa bo vse lepo in prav, naše počutje pa odlično.
Iz knjige Vinski tabernakelj
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota
LESTVICA TEGA TEDNA:
1.	Say, say, say, -.Michael Jackson + Paul McCartney
2.	Karma Chameleon — Culture Club
3.	Stop that train — General Saint + Clint Eastwood
4.	Maniac — Michael Sembello
5.	Sunshine Reggea — Laid Back
Nagrado — vstopnico za disco v hotelu Diana prejmeta;
Elizabeta Gomboc, Gančani 38, 69231 Beltinci
Tanja Kardinar, Krapje 9, 69241 Veržej
Naša nova predloga:
1.	Lunatic — Gazebo
2.	Shadow on the wall — Mike Oldfiel
Vaše glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za pet najpopularnejših.
SVET IGRAČ — Otroci se radi naveličajo kupljenih igrač. Zato so jim doma narejene, malce nenavadne in nevsakdanje igrače, toliko bolj pri srcu. Poskusite narediti mucko! Potrebujete volno. Najprej nakvačkajte dva kroga enake velikosti, nato pa mednju dajte lepenko ali trši papir in kroga ob kvačkajte skupaj. Enako naredite z manjšima krogoma (glavo). Kroga prišijte potem skupaj. Mucki je treba še oči, usta in brke ter ušesa. Pa še rep! Mucka je gotova. Lahko je za igro, lahko pa tudi za okras otroške sobe. Ce naredimo večjo mucko, ji lahko prišijemo kak žep za shranjevanje prtičkov, pisem ali podobnega.
Ko je govor o gumah, se postavlja vprašanje, ali te vplivajo na porabo goriva ali ne. Vsekakor vplivajo, in to v dokaj veliki meri, posebno predpisani pritisk v gumah. Upoštevajte predpisana navodila proizvajalca o pritisku in ga redno kontrolirajte. Premajhen pritisk v gumah vpliva na večjo porabo goriva in gumam krajša življenjsko dobo.
Pri gumah je najvažnejši faktor upor kotaljenja — tako kot zračni upor avtomobila, ki je odvisen od oblike vozila. Najmanjši upor kotaljenja imajo radialne gume z jeklenim pasom. Vozilo s temi gumami ima tudi najmanjšo porabo goriva. Poleg tega imajo gume te vrste tudi daljšo življenjsko dobo, pa je zato nekaj višja cena zanje upravičena, ker boste prihranili gorivo in gumam podaljšali življenjsko dobo.
ZDRAVNIK ZA VAS
Kaj storiti?
Zadnjič smo se vprašali, če je res današnji človek prepuščen na milost in nemilost spremembam, ki pogojujejo predčasno arteriosklerozo in ali lahko kaj stori, da se tem spremembam upre in zavaruje svoje zdravje?
Odgovarjamo z odločnim, da!
Človek lahko sam marsikatero bolezen prepreči ali pa njen nastop ublaži, če vsaj minimalno upošteva in se drži pravil zdravega in razumnega načina življenja. Samo zanašanje na zdravstveno službo in tablete, brez lastne skrbi za svoje zdravje, je velika napaka. Zdravnik in zdravila v mnogih primerih bolezni, posebno, če bolnik ne sodeluje, lahko le malo store. V človekovo zavest bi se moralo neizbrisno vtisniti spoznanje, da je zdravje največja dobrina in sreča, da ni enkrat za vselej dana in da je skrb za zdravje v prvi vrsti dolžnost vsakega posameznika. Povdarjamo. skrb za zdravje, ko ga še imamo, kajti, pogosto s še tako sodobnim zdravljenjem pa naj bo to medikamehtozno ali kirurško, ni mogoče več vzpostaviti prejšnjega stanja, doseči popolne ozdravitve, poškodbe in okvare najčešče ostanejo. Postavlja se vprašanje, kakšna naj bo ta skrb in kdaj naj postane sistematična? Govora je o prezgodnji in
patološki arteriosklerozi, ki je osnovni vzrok za mnoga druga obolenja med njimi angino pektoris in miokardni infarkt.
Priporočamo, da postane ta skrb intenzivnejša pri moških po tridesetem letu, pri ženskah pa po štiridesetem letu starosti.
Usmerjena naj bo k pravilni prehrani v mejah fizioloških potreb, k pravilni telesni teži, redni skrbi za fizično kondicijo, zadostno relaksacijo brzdanju pretiranega kajenja in sploh vsakega pretiravanja. Človek v omenjeni starosti bi se moral enkrat na leto dati temeljito pregledati, zdravniški pregled naj obsega: kontrolo krvnega pritiska, telesne teže in pregled krvi na prisotnost sladkorja, maščob in sečne kisline. Pregled naj vključi še EKG.
Razumljivo, da mora biti sestavni del pregleda posvet z zato usposobljenim zdravnikom. ki bo sestavil takoime-novani riziko profil na podlagi ugotovljenega in dal adekvatna navodila za potrebne ukrepe, ki jih bolnik mora izvajati v kolikor so ti že potrebni.
Dr. Lojze Stevanec internist PRIHODNJIČ: Rešitev je v preventivi.
Tudi v naši, sicer ravninski pokrajini, je nekaj višinskih točk, kjer piha dovolj močan veter, ki bi ga kazalo izkoristiti. Marsikje v svetu, pa tako tudi pri nas v Jugoslaviji, so si podjetneži že omislili male električne centrale, ki proizvajajo elektriko s pomočjo vetra. Strokovnjaki revije SAM so pred časom postavili tako napravo in kar v redu deluje (seveda, ko piha veter). Zanjo so uporabili navaden avtomobilski dinamo (alternator), težav pa tudi ni bilo z ostalimi deli. Sicer pa vse to lahko preberete v reviji Sam številka 2/82. Našli jo boste pri prijatelju, ki stalno kupuje to revijo, ali pa na uredništvu Sama v Zagrebu. Zimski čas, ko je manj rednega dela, je lepa priložnost, da se lotite kake koristne novotarije.
Priprava: Z ostrim nožem zarežemo kožo na mesu na kocke ali trakove, iz zarebrnic izluščimo hrbtno kost. Solimo in pustimo malo stati. Nato položimo meso v pekač, potresemo z nekaj zrni kumine, polijemo z vročim oljem ali mastjo in z malo vode ter postavimo v zmerno l ogreto pečico. Včasih meso zalijemo in ga obrnemo ter ga dušimo do mehkega. Ko je mehko, ga obrnemo s kožo navzgor in hrustljavo zapečemo. Ce je v pekaču preveč masti, je nekoliko odlijemo. V ostanek vmešamo paradižnikovo mezgo, premešamo in vlijemo na narezano meso.
V zimskem času je malo manj možnosti za pripravo jedi na žaru, s tem pa ni rečeno, da boste morali čakati na pomlad oziroma poletje. V trgovinah z gospodinjskimi pripomočki prodajajo Iskrine in Elmine električne žare. So zelo pripravni in stanejo okrog 4 tisoč dinarjev. Prednost novejših aparatov je zlasti v tem, da lahko segrevamo eno ali obe plošči. Plošči pa lahko tudi snamemo in ju operemo.
sestavil Marko Napast	nasad eksot pri Gornji Radgoni	Homerjeva pesnitev	del Maribora s tovarno TAM	Plug	osebni zaimek	preiskovanje s sondo	jesensko delo v vinogradu
v casovn enoti opravljena pot							
am. film, igralka Parker							
belo sortno vino							
španski slikar v 17. stol.					Oaruvar naprava za 'ikanie		
moško ime				koruzni storž natrijev karbonat			
galij			vsebina, glavna tema radii				
kisik		del suknje tropska ovijalka					
ministrski svet						sanitetni material	ime treh pergam-skih kraljev
avtomobilska oznaka Šibenika			vodna rastlina dvojica				
režiser slov, filma »Vesna-				franc, filmska igralka lantan			
razčlenitev na sestavne dele							
puščavski ris							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: skopost, rodomor, ametist, maroken, Er, kadi, ž, DA, AK, Laert, jok, rob, IRA, Ade, vidomer, Ksenija, at, Anam.
STRAN 11
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
HURA ZA POČITNICE
Jutro kot vsako drugo sivo, megleno, skratka, tipično zimsko jutro. Šolske ure se vlečejo kot polž in vsakokrat, ko se oglasi Šolski zvonec, se nas polotita olajšanje in nemir. Zaženemo se po hodnikih in stopnicah, kot bi hoteli pospešiti prihod naših počitnic. Se ena ura, ura kemije. S pogledi rotimo urne kazalce: ,.Dajte, pohitite, pomaknite se naprej!” Vsi smo že na počitnicah, seveda le z mislimi, sicer pa kot prikovani nemirno sidimo v učilnici, med štirimi stenami. Se ena minuta in — ciiinnnn! Končno! Pograbimo torbe in se priključimo razburkanemu morju velikih, malih in srednjih ljudi. Cim dlje od te zgradbe, visoke, bele, sedaj prijazne šole.
Da, strmim skozi okno v belo pokrajino in velike potujoče snežinke. Res, pravi počitniški dan. Po zasneženi cesti se podijo otroci s sanmi, s premrzlimi in spretnimi ročicami pa ustvarjajo snežene može. Tudi ročno narejenih bomb ne manjka, tako je na ,,bojišču” polno šfigajočih kep. Počasi pojenjuje otroško veselje in male, v tople plašče zavite žive kepe počasi izginjajo v mrak. Noč je že čisto blizu in tudi luči ter zvezde se prižigajo. Veselo pomežiknem zaspani luni in rečem: „ Torej, jutri ob istem času, ” nato pa se utrujeno zavalim na posteljo, zaprem oči in v ugodju, da so zdaj počitnice moje, odtavam v svet sanj.
Sandra Habjanič O S Drago Lugarič Lendava
Bila sem v Avstraliji
Zelo rada se spominjam svojega rojstnega kraja — sončne in tople dežele Avstralije. Tam sem preživela svojih šest najlepših otroških let. Potem pa me je mama pripeljala v Prekmurje, kjer sem začela hoditi v ma; lo šolo. Meni pa to ni všeč in ne morem pozabiti svojega rojstnega kraja, kjer še živi in dela moj očka. Očka si vsak dan želi in me čaka, da še povrnem k njemu. Tam sem se lahko vsak dan kopala v morju in v iSpališču, ker je bilo zelo vroče.
Snega tam ni bilo nikoli, ampak vedno preveč vroče. Najrajši se še spominjam, ko me je očka peljal v živalski vrt; to je bilo moje največje veselje. Tam sem vedno rada gledala, kako skačejo kenguruji, kako velika sta slon in žirafa ter kako velike in dolge so kače; opice pa so se vedno sn.ejale in norčevale. Videlašem tudi medveda, leva, risa, volka, divje mačke in raznovrstne ptice. Najrajši sem imela papigo in kanarčke, ki sem jih imela doma na vrtu, kjer so mi prepevali.
Rada se še spominjam svojih prijateljic — Rose, Judite, Bernarde, Lili, Rebeke . . . One mi vedno pišejo, jaz pa sem že pozabila angleški.
Marija Bogateč, 3. raz.
OŠ Prežihov Voranc
Sred. Bistrica
Pripovedovali so mi
PUNČKA
Punčka se dere in joče, ker kosila jesti noče.
Mama ji pa govori: »No, kakšna pa si!« A punčka joče, joče, jesti noče.
Sabina Flisar, 3. a' OŠ Bakovci
Do petega leta starosti sta me pazila dedek in stara mama. Ko sem bila že večja, sta mi rada pripovedovala dogodke iz vojnih let in še marsikaj drugega.
Stara mama, dedek in stric Nikola so bili na obisku pri teti v eni izmed madžarskih vsi v Nagy Kanizi. Noč so prespali poleg železniške proge. Zgodaj zjutraj leta 1944 so Madžari zbirali vaščane iz cele vasi. Med njimi so bili tudi moj stric, dedek in stara mama. Odpeljali so jih v večje naselje, in tam so morali trdo delati. Ko je stara mama rodila, so dedka izpustili, strica pa odpeljali v koncetracijsko taborišče v Nemčjjo. Nemcem je bil zelo sumljiv, zato so ga pretepali, da je čisto onemogel. Zavitega so ga imeli že v odejo, ko so Angleži
POT V ŠOLO
Moja pot v šolo je zelo zanimiva. Zato sem sklenila, da jo opišem.
tudi kako ribico, ki plava sem ter tja. V vodo tudi mečemo kamenje. Komaj čakamo, da zapade sneg, da se bomo lahko kepali. Pri avtobusni postaji je jarek, v katerem pozimi voda zamrzne. V njem se drsamo tako dolgo, dokler ne pride avtobus iz Sotine. Na avtobusu so vedno tudi moji sošolci in sošolke. To so Milena, Manuela, Simona, Silva, Alojz in Marjan. Z avtobusom se peljemo mimo postaje v Nuskovi in izstopimo v Rogašovcih.
Tako se moja pot v šolo konča. Ponavlja se vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, ko ni pouka.
Tamara Gaber, 5. a OŠ Rogašovci
0 žogici marogici
Žogica marogica je res prava revica. Na mizo je skočila in vazico razbila.
Uboga žogica marogica, vodo je razlila, po ritki je dobila, jo babica je napodila.
Barbara Baler, 4. a OŠ Bakovci
rešili taborišče. Bolne so odpeljali v bolnišnico, zdravi pa so se vrnili v svobodno SFRJ. Moj stric se je dva meseca zdravil v Belgiji, potem se je srečno vrni) v domovino. Sedaj živi v Zagrebu. Tudi stara mama in dedek s hčerko so se srečno vrnili domov v Mursko Soboto.
Med vojno so ljudje mnogo pretrpeli, zato jih spoštujmo.
Natalija Kos, S. b OŠ Edvard Kardelj
Murska Sobota
KOLINE
Stara mam? je odločila, da bomo v soboto zaklali prašiča. Rekla je še, da je treba za praznik kaj dobrega skuhati.
Prišel je mesar. Zaklal je prašiča in ga zelo hitro razkosal. Pomagal mu je oče. Moja sestra Barbara, bratranec	Sašo	in	jaz	smo
radovedno	gledali	in	spraševali.
Bili smo	veseli,	da	smo	si
podrobno	lahko	ogledali	delo
mesarja.
PETRA FERENČAK OŠ ODRANCI
Obisk pri babici
Bila sem pri babici, ki je stara 80 let. Ker zelo težko hodi, smo se na pobudo tovarišice Lojzke Potočnik zbrali učenci iz naše šole, da ji pomagamo pri spravilu drv. V popoldanskem času smo šli skupno s tovarišico zlagat drva pod streho. Ko nas je babica zagledala, nas je bilo zelo vesela in po enournem delu nas je nagradila s keksi. Ko smo se poslavljali od nje, se nam je prisrčno zahvalila in nas povabila, naj jo še večkrat obiščemo.
Nataša Seršen, 3. b COŠ GORNJA RADGONA
DOLNJI SENIK IN ŠTEVANOVC!
Porabski občini
Na Madžarskem so marsikje obdržali sorazmerno majhne občine, ki imajo svoje sedeže tudi do vaseh. Tako je tudi v Porabju, kjer so upravna sodišča ŠTEVANOVCI (Andovci, Virica—Ritkarovci, Stevanovci) — na celotnem območju živi le nekaj nad tisoč prebivalcev — in DOLNJI SENIK z okrog 2.100 prebivalci, ki živijo v Sakalovcih, Gornjem in Dolnjem Seniku. Slovenska vas pa je že dalj časa priključena k občini Monošter (Szentgotthard) in je po lanskem preimenovanju Monoštra v mesto postala tudi njegov sestavni del.
Ob porabski občini imata stalno zaposlene predsednika, tajnika in še nekaj administrativnih delavcev. Večina jih je slovenske narodnosti; tako imajo ljudje možnost uporabljati na občini svoj materin jezik, menda pa to možnost bolj redko uveljavljajo, ker se o Zadevah, ki jih morajo opraviti tam, lažje sporazumejo v madžarščini. Razen tega izdajajo vse pismene dokumente samo v madžarskem jeziku. O bolj vsakdanjih stvareh
Kaj bo s šolo v Števanovcih? Zdaj je še popolna osemletka, obiskuje pa jo Simo okrog 90 učencev. Ali bo ostala še naprej 8-razredna ali pa le 4-razredna, o tem se prav zdaj veliko pogovarjajo. (J. G.)
pa se kajpak radi pogovorijo po domače.
Zanimalo nas je, kako se porabski občini razvijata — kaj so postorili lani in kaj načrtujejo letos. Najprej je bil naš sogovornik predsednik dolnjeseniške občine Odon Trajber.
»Lahko povem, da pri nas v tem obdobju nikjer nismo čutili nazadovanja, ampak smo ponekod ostali na isti ravni ali napredovali. Postorili smo celo nekaj več, kot
smo načrtovali v srednjeročnem planu.«
Te ugotovitve je dolnjese-niški predsednik podkrepil z dejstvi, da so v sodelovanju s pošto v Šopronu, ki je zagotovila milijon 100 tisoč forintov, začeli na Dolnjem Seniku graditi novo poštno poslopje, v katerem bodo uredili tudi nekaj prostorov za občinsko upravo in partijo. Kmalu bodo ta dela končali. Avgusta lani so začeli na Gornjem Seniku graditi novo samopostrežno trgovino, ki so jo 7. novembra že odprli in tako občutno izboljšali oskrbo prebivalstva. Kot občinsko naložbo so načrtovali tudi razširitev garderobe na Gornjem Seniku. Dela so tik pred koncem in tako bodo zagotovili boljše razmere za delo nogometašem in sploh za telesnokulturno dejavnost v občini. Tudi v Sakalovcih, kjer sicer niso načrtovali večjih naložb, so uredili vodnja-» ka pri otroškem vrtcu in na pokopališču. Precej skrbi so v vseh vaseh, predvsem pa na Gornjem Seniku, namenjali tudi vzdrževanju cest.
In letos?
»Razvojne načrte za to leto pravkar pripravljamo. Na prvem mestu je dograditev pošte na Dolnjem Seniku. Da bi zagotovili ustrezne parcele za tiste, ki bi se radi tu naselili, moramo čimprej pripraviti urbanistični načrt Gornjega in Dolnjega Senika. Z naložbo okrog 200 tisoč forintov nameravamo komunalno opremiti 12 parcel Že prejšnja leta smo
Tale posnetek na Dolnjem Seniku je seveda nastal še pred zimo. Zaradi sedeža občinske uprave se kraj iz leta v leto vse bolj širi in tudi mladih je vedno več. (Foto: J. G.)
začeli urejati ulično razsvetljavo in to bomo zdaj širili. Prav tako bomo še naprej skrbeli za modernizacijo cest in varstvo starejših ljudi. Obnovili bomo tudi do Injeseniški zdravstveni dom in ga delno razširili ter uredili centralno kurjavo. Načrtujemo pa tudi obnovo sakalov-skega kulturnega doma.«
Prvi človek v občini Stevanovci pa je Vendel Konkolič, ki je njen predsednik že od leta 1970 dalje.
»Kar smo imeli zapisano v programu dela za lani smo uresničili. Tako smo v Števanovcih začeli graditi vaški vodovod, na katerega se bo priključilo 47 gospodinjstev, 6 priključkov pa je predvidenih za državne objekte (šole, občina. kulturni dom, zdravstveni dom, pionirski tabor in kasarna). Dela bodo veljala okrog 8 milijonov
■forintov. Toliko lastnih sredstev seveda nimamo, zato nam je priskočila na pomoč Železna županija, ki nam je zagotovila 6 milijonov forintov, milijon forintov bodo v desetih letih odplačevali uporabniki vodovoda, (letno 2 tisoč forintov vsak), ostalo pa nam bo dala država.«
Kaj pa drugod?
' »Na Virici smo v glavnem urejali vaške poti, prav tako so nam le-te povzročale precej skrbi in dela v AndovciK pa tudi v Števanovcih, kjer smo adaptirali tudi pionirski tabor.«
Letošnjega razvojnega načrta še niso sprejeli, vendar so potrebe znane. Naj več j a naložba bo dokončanje vodovoda v Števanovcih, po katerem naj bi pritekla voda nekje sredi leta. V vseh treh vaseh bodo obnovili ulično razsvetljavo; luči so že pri
pravljene, dela pa bodo veljala okrog 100 tisoč forintov. V Števanovcih bodo spet morali opraviti določena gradbena dela v pionirskem taboru (zaradi vodovoda), v Andov-cih bodo gasilci dobili novo motorno brizgalno, v Ritka-rovcih bodo popravili gasilski dom in to bo treba storiti tudi v zaselku Otkovci, ki spada v Števanovce.
»No, pa ceste bomo popravljali in s tem moramo biti zadovoljni, ker vsega naenkrat ne moremo postoriti.«
I7 Števanovcih si že dalj časa prizadevajo, da bi uredili tudi otroški vrtec. Vendar to vprašanje še ni rešeno. Odvisno je. kaj se bo zgodilo z osnovno šolo — ali ba še naprej ostala popolna osemletka ali pa le 4-razredna šola, v kateri bi potem dobil prostor tudi otroški vrtec.
JOŽE GRAJ
STRAN 12
VESTN8K, 9. FEBRUARJA 1984
VECTIIIV URADNE KJ I Will OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 9. februarja 1984	Št.: 3
uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
13.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Gornja Radgona in Ljutomer
14.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Murska Sobota
15.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Gančani
16.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Bistrica
17.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Radenci—zdraviliški center-avtocamp
13.
Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. list SRS, št. 41/83) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na svoji seji dne 19/1—1984 in izvršni svet skupščine občine Ljutomer na svoji seji dne 19/1—1984, sprejel naslednjo
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Gorenja Radgona in Ljutomer
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni v občini G. Radgona in Ljutomer.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe bo na območju občine G. Radgona opravljal oddelek za epizootiologijo Veterinarske postaje M. Sobota, za območje občine Ljutomer pa oddelek za opizootiologijo Veterinarske postaje Ljutomer.
Na območju obeh občin preventivna cepljenja v lastni in kooperacijskih rejah perutnine last DO Agromerkur in Perutnine Ptuj, opravlja lastna obratna ambulanta.
Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe morajo v prejšnjem odstavku navedene organizacije o tem obvestiti pristojne organe veterinarske inšpekcije.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti'tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski postaji in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, vodijo evidenco o datumu cepljenja ali preiskav, ime in bivališče posestnikov živali, opis živali, podatke o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja preiskave.
Veterinarski postaji in obratni veterinarski ambulanti morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljena od naselij. Cepljenje določeno s tem členom, opravita področni veterinarski postaji-
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in matičnih jat proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrat; organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
Cepljenje, določeno po tem členu, opravita področni veterinarski postaji, v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu ip Gumbore bolezni, in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (mitrofurozom, furazolidom, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutimacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infeksioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oz. najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom L-l apinizira-nega virusa. Cepljenje opravita veterinarski postaji; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Veterinarske organizacije imajo v letu 1984 začeti VIL splošno tuberkulinizacijo. in intradermalno tuberkulinizirati 20 % vseh goved, in sicer:
—	na območju občine Gornja Radgona v vaseh:
Male, Šratovci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje Mota, Vratja vas, Podgorje, Sp. Konjišče, Stogovci, Drobtinci, Žiberci, Žepovci, Črnci, Apače, Segovci, Mahovci, Lutverci, Podgrad in Lomanoše;
—	na območju občine Ljutomer v vaseh:
Cezanjevci, Radoslavci, Bučkovci, Luršinci, Fitarovci, Precetinci, Gajševci, Pristava, Radomerje, Radomerščak, Sp. Lamenščak, Bolehnečici, Berkovci, Berkovski prelogi, Lokoriči.
Tuberkulizirati je treba osnovno govejo čredo v organizacijah združenega dela.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravita področni veterinarski postaji.
10.	člen
Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled;
—	osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi;
—	plemenske živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih organizacij združenega dela TOZD Prašičereja Podgrad in Farma plemenskih svinj Ljutomer, s serološko preiskavo krvi;
—	odstreljene poljske zajce na območju občine Gornja Radgona.
Vzorce mleka in krvi odvzameta področni veterinarski postaji.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravi veterinarska organizacija pooblaščena za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo.
Pregled zajcev opravita področni veterinarski postaji, laboratorijske prejskave patoamatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. •
11.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini.
Vzorce krvi odvzameta področni veterinarski postaji. Preiskave seruma s preizkusom agargelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 10 % vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce odvzameta področni veterinarski postaji. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske "Žrebce in kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 ter hlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce krvi odvzameta področni veterinarski postaji. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitimskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1984, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1984.
15.	člen
Na spomladansko viremijo, eritrodermititis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1984 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1984.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzameta področni veterinarski postaji in jih dostavita VTOZD za veterinarstvo.
16.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
*
Številka: 322-5/84-04
G. Radgona, Ljutomer, dne 19/1-1984
PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ
PREDSEDNIK izvršnega sveta SO Ljutomer Anton KOSI
14.
Na podlagi 3. odst. 10. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) in na podlagi republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preizkavah v letu 1984 (Ur. 1. SRS, št. 41/83) ter 210. čl. Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota, dne 25. 1. 1984 sprejel naslednjo
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preizkavah v letu 1984 na območju občine Murska Sobota
1.	člen
Zaščitno cepljenje psov proti steklini, starih več kot 4 mesece, se mora opraviti do 1. maja 1984. Ostali psi morajo biti cepljeni proti steklini, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska postaja v Murski Soboti.
2.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se opravi:
1.	na družbenih perutninskih obratih ABS Pomurka-DO Agromerkur, ki vzreja matično jato in piščance
2.	na perutninarskih obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD AGROMERKUR, ,,KOKA” Varaždin in Mesoprodukt-Zlatar Bistrica
3.	Cepljenje se opravi tudi v neposredni okolici zgoraj imenovanih rej perutnine v naslednjih naseljih: Adrijanci, Bakovci, Beznovci, Bokrači, Cankova, D. Slaveči, Dokležovje, Dolina, Filovci, G. Slaveči,
Grad, Krog, Kuštanovci, Košarovci, Lucova, Moščanci, Neradnovci, Pečarovci, Puževci, Radovci, Ratkovci, Skakovci, Strukovci, Šalamenci, Šalovci, Tropovci, Vadarci, Vaneča, Vidonci, Zenkovci.
Cepljenje se mora opraviti.
4.	V fazanarijah Gojitvenega lovišča „KOMPAS” v G. Petrovcih in Gojitvenega lovišča ,,FAZAN” Beltinci.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje na družbenih obratih in kooperantih opravi obratna veterinarska ambulanta, v naseljih in v fazanarijah pa Veterinarska postaja.
3.	člen
Pregled kokoši, matičnega jata ABC Pomurka DO AGROMERKUR na kokošji tifus po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja z obratno ambulanto. Pregled na povzročitelja kokošjega tifusa matičnega jata fazanov v GL ,,Kompas” G. Potrovci in GL Fazan Beltinci opravi Veterinarska postaja. Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcoznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14 tednov. starosti niso dobivala nitrofuranskih preparatov.
Cepljenje proti navedenim boleznim matičnega jata DO Agromerkur opravi z registriranimi vakcinami obratna veterinarska ambulanta.
4,	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oz. najmanj 50 pitancev in prašiče, ki se hranijo s pomijami in odpadki živalskega izvora iz družbenih obratov in gostišč. Cepljenje prašičev na farmah opravi obratna veterinarska ambulanta, v kooperacijski reji, ABC Pomurka — KZ Panonka in v zasebni reji pa Veterinarska postaja. Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa.
5.	člen
Veterinarska postaja mora v letu 1984 začeti VIL splošno tuberkulinizacijo in intadermalno tuberkulinizirati 20 % goved v občini M. Sobota. Tuberkulinizacija se opravi v naslednjih naseljih: Beltinci, Brezovci, Cernelavci, Fokovci, Gederovci, G. Slaveči, Ižakovci, Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma, Lipa, Lucova, Mačkovci, Martinje, Melinci, Moravci, M. Petrovci, Panovci, Pertoča, Peskovci, Radovci, Ropoča, Skakovci, Sodišinci, Stanjevci, Tišina, Vadarci, Vanča vas in Ženavlje.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede in goved v zasebni reji opravi Veterinarska postaja.
Tuberkulinizacijo plemenskih bikov ŽVZ za Pomurje pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani, do 31. 12. 1984.
Tuberkulinizirati je treba 5 % prašičev matične črede pri ABC Pomurka, KG Rakičan, TOZD prašičjereja. Tuberkulinizacijo prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z Veterinarsko postajo.
Na tuberkulozo je treba pregledati 10 % fazanov matičnih jat GL ,,Fazan v Beltincih. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z Veterinarsko postajo.
6.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	kravo v zasebni reji z mlečno prstenastim preiskusom.
—	osnovno govejo čredo in plemenske živali na prašičjerejskih obratih ABC Pomurka — KG Rakičan in KZ Panonka s serološkim pregledom krvi.
—	z enkratno serološko preizkavo krvi in laboratorijsko preizkavo semena bikov ŽVZ za Pomurje in sicer.v presledkih 6 mesecev med obema pregledoma.
—	odstreljene poljske zajce na območju občine M. Sobota.
Vzorce mleka in mlečno perstenasti preizkus opravi Veterinarska postaja in v primeru sumljive reakcije odvzame kri.
Odvzem in pregled semena bikov v ŽVZ za Pomurje opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Vzorce krvi za laboratorijske preizkave odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, laboratorijske preizkave pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Preglede zajcev opravi Veterinarska postaja M. Sobota, laboratorijske preizkave patoanatomsko sumljivih zajcev pa •opravi VTOZD za veterinarstvo.
7.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati osnovno čredo plemenskih goved v KG Rakičan in plemenske bike pri ŽVZ za Pomurje.
Vzorce krvi odvzame veterinarska postaja, preizkavo semena s preizkusom v agar gelu pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
„	8. člen
Plemenske bike v osemenjevalnem središču ŽVZ za Pomurje in prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-IPV). Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v osemenjevalnem središču ŽVZ na vibriozo (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo; opraviti koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubik-vitarnimi bakterijami. Vzorce za omenjene preizkave odvzame veterinarska postaja M. Sobota, preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
CTDAM Id VESTNIK 9 FFRRUARJA 1984
STRAN 14 VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
9.	člen	•
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 10 % plemenskih živali osnovne goveje črede KG Rakičan in 10 % plemenskih živali na prašičjerejskih obratih ABC Pomurka KG Rakičan.
Vzorce krvi plemenskih živali goveje črede in plemenskih prašičev pri KG Rakičan odvzame Veterinarska postaja.
Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakulatete v Ljubljani.
10.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati žrebce plemenske na območju občine M. Sobota in vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Cogins-test) pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
11.	člen
Na prašičavost, nosemavost, hudo gnilobo in varoozo je treba preiskati vse čebelje družine plemenilne postaje zveze čebelarskih društev v M« Soboti in vzrejevalcev matic. Vzorce odvzame Veterinarska postaja, a pregled opravi VTOZD za veterinarstvo pri Biotehnični fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Organizacije, ki opravljajo preventivno ceplenje in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco z datumom cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, rezultatih cepljenja oz. preizkave.	- „	,	, xl
f Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o. tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije, po opravljeni akciji pa mu dati zaključno poročilo.
13.	člen
Organizacije iz prejšnjega člena morajo po uporabi biološkega preparata spremljati zdravstveno stanje živali in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
.	14. člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS št. 18/77).
15. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 322-1/84-8
Datum: 25/1-1984
Predsednik IS SO M. Sobota:
Pavel PONGRAC
15.
Na osnovi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/77), ter L, 2. in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnilnih zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 17/83) in na podlagi Statuta Krajevne skupnosti Gančani, je skupščina krajevne skupnosti Gančani na svoji seji dne 29. 1. 1984 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Gančani
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za KS Gančani za dobo petih let od 01. 04. 1984 do 31. 03. 1989.
2.	člen
Referendum bo 11. 3. 1984 od 7. ure do 19. ure v Stari osnovni šoli. Za izvedbo referenduma je odgovorna volilna komisija v KŠ Gančani, ki pri svojem delu uporablja določbe Zakona o referendumu in Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se bo uporabil za:
—	poravnavo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa (odplačilo kreditov)
—	komunalno ureditev vasi (obnovitev mrliške veže, vzdrževanje asfaltiranih cestišč, prometno ureditev cestišč, čiščenje jarkov in drugih del)
—	pokrivanje stroškov vzdrževanja in porabe el. energije za ulično razsvetljavo
—	vzdrževanje poljskih poti
—	nabava mrliškega vozička
—	ureditev prostorov in nabava opreme za SLO in družbeno samozaščito (gasilci)
—	razvijanje samoupravnih, kulturnih in telesnokulturnih dejavnosti, ter socialna pomoč
— vzdrževanje prostorov družbenopolitičnih organizacij in društev v KS Gančani.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bi znašal:
— 1 % od netto OD iz delovnega razmerja
— 25 % od katastrskega dohodka, ki je veljal do leta 1983
—	2 % od čistega dohodka obrtnikov (OD % ostanek čistega dohodka po odbitku davkov)
—	0,5 % od pokojnin (razen od pokojnin, ki so z zakonom izvzete)
—	z denarnim zneskom 3.000.- din od obrtnikov — pavšalistov
—	z denarnim zneskom 4.500.- din od zaposlenih v tujini
Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti samoprispevek zaposlenih v tujini in obrtni-kov-pavšalistov.
S povečanjem osnove za odmero katastrskega dohodka se zgoraj določeni odstotek 25 % temu primemo zniža tako, da ostane obremenitev za krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka ista. Samoprispevka so oproščeni občani KS od socialnih podpor, invalidnin, otroškega dodatka, štipendij dijakov in študentov in nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
5.	člen
S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali sredstva v višini 7,800.000,00 din. Skupščina krajevne skupnosti Gančani bo zbrana sredstva samoprispevka z letnim planom uporabila za namene iz 3. člena tega sklepa.
6.	člen
' Krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka in obrtnikov obračuna davčna uprava Skupščine občine Murska Sobota, od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ih pokojnin se obračuna ob vsakem izplačilu, krajevni samoprispevek za občane zaposlene v tujini in obrtniške-pavšaliste pa izterja Svet krajevne skupnosti Gančani.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti Gančani je dolžan spremljati zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa v skladu z letnim planom skupščine, ter o uporabi zbranih sredstev sproti, vendar najmanj enkrat letno seznaniti skupščino KS.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu KS- štev. 51900-842-035-8285 pri SDK Murska Sobota.
9.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Gančani in občani, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
Delavci začasno zaposleni v tujini bodo v pripravljalnem postopku za uvedbo krajevnega samoprispevka sodelovali tako, da jih bo Svet KS obvestil o razpisu referenduma o višini samoprispevka in namene za katere bo uporabljen.
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Gančani
Datum: 11. marec 1984
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 11.3. 1984 o uvedbi samoprispevka v denarju za poravnavo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa (odplačilo kreditov), za komunalno ureditev vasi (obnovitev mrliške veže, vzdrževanje asfaltiranih cestišč, čiščenje jarkov in drugih del), za pokrivanje stroškov vzdrževanja in porabe el. energije za ulično razsvetljavo, za vzdrževanje poljskih poti, za nabavo mrliškega vozička, za ureditev prostorov in nabavo opreme za SLO in družbeno samozaščito (gasilci), za razvijanje samoupravnih in telesnokulturnih dejavnosti ter socialna pomoč in za vzdrževanje prostorov družbenopolitičnih organizacij in društev KS Gančani za obdobje od 01. 04. 1984 do 31. 03. 1989.
Višina samoprispevka znaša:
— 1 % od netto OD iz delovnega razmerja
— 25 % od katastrskega dohodka, ki je veljal do 1. 1983
— 2 % od čistega dohodka obrtnikov (OD % ostanek čistega dohodka po odbitku davkov)
— 0,5 % od pokojnin (razen od pokojnin, ki so z zakonom izvzete)
— z det^tmim zneskom 3.000,- din odi obrtnikov-pavšalistov.
— z denarnim zneskom 4.500.- din od zaposlenih v tujini
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo „PROTI” obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen .
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka bo sprejela skupščina krajevne skupnosti na osnovi izida referenduma.
11.	člen
Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
12.	člen
, Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Gančani, dne 29. I. 1984
Predsednik Skupščine KS GANČANI MAUČEC Štefan
16.
Na podlagi 2. člena Zakona o samouprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77) in 53. člena Statuta krajevne skupnosti Bistrica je skupščina krajevne skupnosti Bistrica na seji dne 31. 1. 1984 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Bistrica
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za položitev fine asfaltne prevleke v vati Dolnja Bistrica, za adaptacijo zadružnega doma v vasi Gornja Bistrica, za izgradnjo oz. adaptacijo mrliških vežic, za izgradnjo telefonskega omrežja ter za gradnjo in vz-. drževanje komunalnih objektov in naprav. Za uresničitev tega programa razvoja, ki je določen v planskih aktih krajevne' skupnosti Bistrica je potrebno 15.100.000,00 din, višina sredstev, ki bi se zbrala s samoprispevkom pa znaša 12.000.000,00 din.
2.	člen
Za celotno območje krajevne skupnosti Bistrica se krajevni samoprispevek uvede za obdobje petih let od 1. 4. 1984 do 31. 3. 1989. Za vas Gornja Bistrica pa se še uvede samoprispevek v pavšalnem znesku za dobo dveh let, 1984 in 1985, katerega je dolžan plačati vsak gospodar gospodarstva v Gornji Bistrici, najkasneje do 31. avgusta posameznega leta.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo 4. 3. 1984 od 7. do 19. ure v vaškem domu v Dolnji Bistrici, zadružnem domu v Gornji Bistrici in gasilskem domu v Srednji Bistrici.
Za izvedbo referenduma je pristojen odbor za izvedbo referenduma, ki ga imenuje skupščina krajevne skupnosti.
4.	člen
Pravico glasovanja in referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik ter občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
5.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, katera vsebuje naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Bistrica, 4. 3. 1984
GLASOVNICA
Za referendum, dne 4. 3. 1984 o uvedbi samoprispevka v celotni krajevni skupnosti Bistrica, za položitev fine asfaltne prevleke v vasi Dolnja Bistrica, za adaptacijo zadružnega doma v vasi Gornja Bistrica, za izgradnjo oz. adaptacijo mrliških vežic, za gradnjo telefonskega omrežja, za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter za funkcionalne izdatke za izvajanje referendumskega programa.
Samoprispevek znaša:
1.	Za dobo petih let v denarju
a)	2 % od neto OD zaposlenih ljudi in občanov
b)	1,5 % od pokojnin
c)	2,5 % od katasterskega dohodka
d)	2 % od dohodka obrtnikov
e)	2 % Igtno od povprečnega OD SRS v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
2.	Za dobo dveh let, 1984 in 1985;
— za vsako leto pavšalni znesek 1.000,00 din vsak gospodar gospodarstva v vasi Gornja Bistrica
3.	V delu
a)	vsak gospodar gospodarstva, kot lastnik kmetijskih zemljišč na leto navozi na vaške poti po ,,ha” zemljišča 1 kub. meter gramoza.
b)	vsak gospodar gospodarstva prispeva še dva delovna dneva.
V primeru neizpolnitve samoprispevka v delu in'materialu se le-ta plača v denarju in to v vrednosti:
—	en delovni dan na 600,00 din
—	en kub. meter gramoza na 350.00 din
Samoprispevka so oproščeni, ki so našteti v. 8. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 17/83).
»ZA”	‘ GLASUJEM	„PROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,Za”, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,Proti”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
6.	člen
Svet krajevne skupnosti Bistrica je pooblaščen, da vsako leto določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti samoprispevka v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Bistrica.
8.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 5/84
KS Bistrica, dne 31.1. 1984
Predsednik skupščine KS Bistrica: Utroša Ignac
17.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 270. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet SO G. Radgona na svoji seji, dne 11/1—1984, sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Radenci-zdraviliški center-avtocamp
L
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Radenci — zdraviliški center — avtocamp, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota, št. 24/82.
II.
Osnutek zazidalnega načrta Radenci — zdraviliški center — avtocamp zajema:
—	stanovanjsko naselje ob Ljutomerski cesti
—	predvideno širitev zdraviliškega centra med Ljutomersko cesto in čistilno napravo — južno od sedanjega zdraviliškega centra v površini cca 7 ha.
III.
Osnutek zazidalnega načrta Radenci — zdraviliški center — avtocamp bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Radenci in prostorih zdravilišča ,,Radenska” Radenci.
Osnutek bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
V času razgrnitve lahko dajo občani, delovne in druge organizacije pripombe in predloge oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona, Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti ali jih vpišejo v knjigo na mestu razgrnitve.
Številka: 350—1/83—10
G. Radgona, dne 11/1—1984
PREDSEDNICA
Izvršnega sveta Dana SUKIČ
»SjiSiS^4m ■■■hhth in. ■SJ^wiX—..ri mi «u«i—
dopisniki so zabeležili
GANČANI
Srečanje mladih
Mladi iz Gančan so v svoj program aktivnosti poleg številnih akcij vključili tudi sodelovanje in srečanje z drugimi OO ZSMS. Nekaj takih srečanj so v preteklosti že pripravili, v januarju pa so podobno srečanje organizirali z mladimi iz OO ZSMS Krog.
Za začetek so izvedli kulturni program, v katerem so nastopili mladi iz obeh osnovnih organizacij. Zatem so obiskali spomenik Stefana Kovača — Marka, kjer so položili cvetjein prižgali svečke. V drugem delu pa so pripravili športna srečanja v šahu, namiznem tenisu, pikadu in drugih družabnih igrah. Srečanja v Gančanih se je udeležilo nad 50 mladih iz obeh organizacij. Dogovorili so se, da bodo podobno srečanje v spomladanskih mesecih pripravili v Krogu.	t. Horvat
TEŠANOVCI
Uresničili načrte
Tešanovski gasilci so bili v minulem letu skrbni in delavni. Sodelovali so na številnih tekmovanjih in slovesnostih, velik dosežek pa je vsekakor nakup orodnega vozila, ki ga nameravajo predati svojemu namenu letošnje leto. Zgradili so tudi dva vodna bazena in dokončali dela pri hidrantih.
Za tekoče leto so uvrstili v program dela ureditev garderob, zgraditi nameravajo še dva bazena za gašenje, nadaljevali pa bodo tudi z, , akcijo — za vsako gospodinjstvo gasilni aparat. Tudi na izobraževanje, predvsem mlajših članov, ne bodo pozabili. V svoje vrste bi radi pritegnili še več mladih.	Geza Grabar
VELIKA POLANA
Oklestili bodo drevje
V Veliki Polani vaški odbor vsako leto organizira delovno akcijo, ko oklestijo drevesa, ki so v napoto ob vaških poteh. Tudi letos bo tako. Zatika pa se pri tistih občanih, ki imajo zemljišča na tem območju, živijo pa drugje. Ce tudi letos, kot se je dogajalo do sedaj, ti občani ne bodo sodelovali v akciji in do sredine meseca februarja posekali sami, bo za to poskrbel vaški odbor, stroške pa bodo morali plačati.	Stefan Prša
BELTINCI
Ogledali so si folkloro
Kultumo-umetniško društvo Beltinci je pred kratkim za člane posameznih sekcij in odbora društva organiziralo obisk folklornega programa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Celovečerni program slovenskih ljudskih plesov in pesmi je priredila akademska folklorna skupina ,.France Marolt”, posvečen pa je bil 90-letnici Tončke Maroltove in 35-letnici ustanovitve skupine.
Pobuda vodstva KUD za skupinski ogled prireditve zasluži pohvalo, saj si take in podobnih kvalitetnih kulturnih prireditev zaradi oddaljenosti vsak posameznik ne more privoščiti.	A. H.
50-letnico zakonske zveze sta praznovala Štefan Šeruga, 79 let, ter Kristina roj. Kerec, 72 let, ki živita v Šalamencih 27. Ob tej priložnosti je zakoncema v imenu občinske skupščine Franc Slavic izročil zla-toporočno listino, praktično darilo Krajevne skupnosti Puconci pa jima je izročil Štefan Harkai.
fg
Obisk modnega sejma
Ob zaključku prvega poletja v letošnjem šolskem letu smo imeli učenci zaključnih razredov usmerjenega izobraževanja na SC TPU v M. S. — tekstilna usmeritev — organiziran naravoslovni dan. Tedaj smo si ogledali letošnji sejem ,,Moda 84” v Ljubljani. Tako smo se s posebnim vlakom odpeljali v slovensko glavno mesto ter se podali na Gospodarsko razstavišče.
Ob izjemno dobrem vzdušju in zares dobro pripravljenih razstavnih prostorih smo se lahko . seznanili z najnovejšo modo letošnjega leta. Spoznali smo izdelke različnih tekstilnih tovarn ter tovarn oblačil iz Slovenije, kakor tudi ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin. Med mnogimi uspešnimi razstavljala smo našli tudi paviljon „muralistov” murskosoboške Mure, všeč pa so nam bili še izdelki Laboda iz Novega Mesta, MTT iz Maribora, Tekstilne tovarne iz Zrenjanina, Rašice, Koto-kotesa z dodatki k oblačilom in izdelki iz usnja Zlate iz Nove Gradiške. Čeprav so sedaj še zimski meseci, so bili razstavljeni modeli za jesen, pomlad in poletje. Po mnenju mnogih učencev je sejem uspešno predstavil in pokazal preproste in domiselne modele oblačil, ki bi si jih mi, učenci tekstilne usmeritve, lahko marsikdaj izdelali tu-, di sami.
Zatorej smo lahko vsi učenci zahvalni vodstvu šole, da nam je omogočilo v okviru pouka za tekstilno smer ogled takšnega pomembnega dogodka, kot je vsakoletni sejem mode v Ljubljani. Tako smo še bolj doživeto spoznali tisto, kar nas čaka v prihodnosti pri našem vsakdanjem delu v organizacijah združenega l dela tekstilne smeri: MODA. Vesna SMODIŠ i
LENDAVA
Skrb za grad
Zavod za kulturo občine Lendava se zavzeina za to, da bi vnesli v samoupravni sporazum za letošnje leto, na predlog komunalne skupnosti, tudi sklep, po katerem naj bi delovna organizacija Gidos iz Lendave urejevala in vzdrževala okolico lendavskega gradu. Lendavski grad imajo še vedno za zasebni sektor, čeprav to prav gotovo ni. S skupnimi močmi, pravijo v zavodu za kulturo, so izvedli nekatere komunalne akcije (asfaltiranje ceste, ureditev javne razsvetljave). Nekaj denarja naj bi prispevala tudi krajevna skupnost Lendava.	J- Zerdin
MAČKOVCI
Ob gradnji še anketa
V Mačkovcih se pripravljajo na gradnjo 4-razre-dne podružnice šole, vzporedno s tem pa poteka v vseh vaseh krajevne skupnosti anketa o vključitvi predšolskih otrok v vrtec. Rezultati bodo pokazali, ali je upravičena zahteva krajanov iz Moščanec, da bi v opuščeni šoli v tem kraju uredili oddelek za predšolsko varstvo otrok.	.
KO SZDL pa pripravlja izobraževanje članov delegacij. Posebno pozornost bodo namenili političnemu sistemu socialističnega samoupravljanja in gospodarskega položaju pri nas.	J- K-
BELTINCI
GRADILI BODO
’ Pri TOZD »Beltlnka" Beltinci sel Že pripravljajo na dozidavo proizvodnih prostorov. Istočasno se pripravljajo na gradnjo stanovanjskega bloka, katerega Investitorji »o delovne organizacija, predvsem Beltlnka, nekaj stanovanj pa bo sofinancirala stanovanjska skupnost te solidarnostnega sklada.
Razširitev proizvodnih zmogljivosti tovarne pletenin Beltlnka je za to ob-močje velikega pomena, ne le za že zaposlene, marveč tudi za tiste občane, ki bodo dobili novo zaposlitev. A-
MAČKOVCI
Nov avto
Gasilci v Mačkovcih imajo za sabo lepe uspehe. Največji je zagotovo nov gasilski avtomobil. Precej denarja so zbrali gasilci sami s pomočjo občanov in krajevne skupnosti. Svečano ga bodo predali namenu spomladi.
LENDAVA
Plaketa društvu
V INA Nafti v Lendavi imajo dokaj aktivno društvo krvodajalcev, saj je vanj včlanjena tretjina delavcev. Člani društva redno oddajajo kri, nekateri celo dvakrat letno. Društvo je eno najaktivnejših v lendavski občini. Že pred petimi leti je prejelo srebrno plaketo Rdečega križa Slovenije za svoje izjemne dosežke. Lansko leto, ob 30-letnici krvodajalstva v Sloveniji, pa je društvo prejelo zlato plaketo.
J. Žerdin
Ja, tako je bilo tisto zimsko popoldne v naši vasi... Vsako majhno vzpetino smo izkoristili že ob prvem snegu, onim v hri-bovitejših pomurskih predelih pa smo potihem zavidali. Na sliki se bomo prepoznali, kakšno prijetno zimsko popoldne pa želimo tistim mlajšim, ki niso pozabili na sanke in smuči; mogoče bo prav posnetek spodbuda za sprostitev.
Foto: J. Stolnik
Civilna zaščita v krajevni
skupnosti
V krajevni skupnosti Turnišče, ki je druga največja v lendavski občini, je civilna zaščita kot pomemben sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite organizirana v skladu z zakonskimi določili. Izdelani imajo plan pripravljenosti, ki je prilagojen razmeram v krajevni skupnosti Turnišče, ki zajema naselja Gomilice, Nedelica, Renkovci in Turnišče. V vsakem naselju so organizirane gasilsko tehnične enote civilne zaščite, ki jih sestavljajo člani gasilskih društev, ki uspešno delujejo. Prav tako pa imajo tudi ustanovljene vse ostale enote, ki sodijo v delovanje civilne zaščite. Ekipe so sestavljene v večini primerov iz mlajšega kadra, ki se nenehno izpopolnjuje. Gasilsko tehnične enote se vsako leto usposabljajo preko gasilske organizacije, člani ekipe prve medicinske pomoči so opravili 20 in 80 urne tečaje itd. Gasilsko tehnične enote so dobro opremljene in razpolagajo tudi z nekatero sodobno opremo. Dobro so opremljene tudi enote prve
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
službi. Prav tako pa Imajo tudi vsako leto v mesecu požarnega varstva preizkusne vaje. Po besedah Alojza Mihaliča — poveljnika štaba civilne zaščite in Antona Šepa — člana komiteja za SLO in DS v krajevni skupnosti Turnišče bodo tudi v prihodnje skupno načrtovali in izvajali akcije enot civilne zaščite ter ostalih obrambnih in samozaščitnih struktur. Sproti bodo dopolnjevali obrambne načrte in izpopolnjevali potrebno opremo. Prav tako bodo skrbeli za nadaljnje usposabljanje enot civilne zaščite, ki ga bodo organizirali občinski štabi civilne zaščite.
F. Maučec
Turnišče medicinske pomoči, medtem ko soslabše opremljene ostale enote. V Renkovcih se pripravljajo na gradnjo gasilskega doma, kjer bo svoj prostor dobila tudi civilna zaščita. V Gomilicah bi morali nujno nabaviti nekaj gasilske opreme, računajo tudi na gasilski kombi. V Nedelici bi bilo potrebno nabaviti nekaj cevi za cisterno.
Pripadniki civilne zaščite v krajevni skupnosti Turnišče se vsako leto uspešno vključujejo v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Vaje, ki so jih izvedli so pokazale dobro pripravljenost in izurjenost enot civilne zaščite. Pomanjkljivosti, ki so jih opazili pa sproti odpravljajo. Enote civilne zaščite krajevne skupnosti tesno sodelujejo z enotami v tovarni Planika in v Osnovni šoli Štefan Kovač Turnišče. Skupno načrtujejo akcije za celotno krajevno skupnost, kar se je pokazalo kot zelo uspešno. Preizkus so opravili lansko leto ob zaključku akcije Nič nas ne sme presenetiti v reševanju, gašenju, nudenju prve medicinske pomoči in kurirski
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81) in pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in po sklepu odbora za solidarnost
RAZPISUJE
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota
X. NATEČAJ
za pridobitev stanovanj kupljenih s sredstvi solidarnosti
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.	Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo kot poklic obrtno ali drugo dejavnost;
2.	Občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
3.	Občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV;
da izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
—	da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo;
—	da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Murska Sobota;
—	da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imele ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da si prosilec oz. njegova družina ne, more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative v smislu družbenega dogovora;
—	da prosilec, ki se je na lastno željo vselil v manjše ali neprimerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju;
—	da se upošteva socialno stanje prosilca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališče, da vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo po merilih družbenega dogovora (Ur. list SRS, št. 15/81).
Za člana družine se v smislu pravilnika štejejo:
Zakonec in oseba, s katero živi imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja v življenjski skupnosti najmanj dve leti, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja dolžan vzdrževati po zakonu in živijo v skupnem gospodinjstvu.
Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družine oz. o osebah, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice oz. prosilcem stanovanja v ekonomski skupnosti in daje za iste ustrezno mnenje;
in naslednje posebhe pogoje:
Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, v kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 50 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1983,
—	da samski upravičenec ali upravičenec samohranilec skupnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 65 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Sloveniji v letu 1983.
Za občane in družine, ki nimajo pogojev da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji kot za delavce v prvem odstavku.
Za borce NOV in kmete borce NOV, ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka, kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila:
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih članov družine v letu 1983;
—	potrdilo o številu družinskih članov;
—	potrdilo o stalnem prebivališču iz katerega mora biti razvidno, koliko časa stanuje v zadnjem stanovanju;
—	morebitna zdravniška potrdila v primerih trajnih obolenj prosilca ali članov njegove družine;
—	potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo sposobnih prosilcev članov družine
—	potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev (izpis iz delovne knjižice);
—	mnenje upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo:
a)	za zaposlene — organizacije združenega dela,
b)	za upokojence — društvo upokojencev,
c)	za invalide — društvo invalidov,
č) za borce NOV in kmete borcev NOV — občinska organizacija ZB NOV, d) za zaposlene pri zasebnih delodajalcih — občinska sindikalna organizacija e) vsi prosilci morajo predložiti mnenje krajevne skupnosti.
Vloga mora biti podana na~obrazcu 8,40 DZS/
Vlogo z vsemi dokazili je potrebno poslati na naslov: ,,Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota, Trg zmage 4/I, MURSKA SOBOTA" z označbo za natečaj do 8. 3. 1984.
Nepopolne vloge in vloge prispele po tem datumu ne bodo obravnavane!
O rezultatu natečaja bodo udeleženci obveščeni v roku 7 dni od sprejema prednostne liste.
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
STRAN15
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
za izgradnjo kirurgije
PRALNI STROJ V PLAMENIH
V Lendavi je gorelo zaradi dokaj nenavadnega vzroka: termostat v pralnem stroju Ljerke Š. ni izključil grelca, zato je prišlo do pregretja, nakar je ogenj zajel pralni stroj, nato pa se je razširil še po stanovanju. Skupna škoda znaša kar 70 tisoč dinarjev.
30. januarja ob 22.40 uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Stanka Kranjca v Radoslavcih. V celoti je pogorelo ostrešje gospodarske in stanovanjske zgradbe, 10 ton sena in slame, tako da znaša skupna škoda 400 tisoč dinarjev. Delavci UNZ so dognali, da je do požara prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka.
V preteklem tednu se na območju Pomurja sicer ni zgodilo veliko prometnih nesreč, kljub temu pa je treba biti za volanom nenehno previden, še zlasti pa tedaj, ko so vozni pogoji zaradi neugodnih- vremenskih razmer slabi. Še zlasti velja to za čas, ko je na cestah poledica.
2. februarja je prišlo do prometne nezgode v Ljutomeru na Razlagovi ulici. Voznik osebnega avta Rudi S. s Kamenščaka je peljal iz
Ljutomera proti Cezanjev-cem. Pripeljal je v pregleden oster ovinek. Zaradi neprimerne hitrosti in nekoliko zasneženega in spolskega vozišča avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti in je zapeljal na levo stran vozišča ter čelno trčil v nasproti prihajajoč avtobus. Materialna škoda znaša 100 tisoč dinarjev, voznik se je lažje poškodoval, sopotnica Ivanka P. iz Radoslavec pa je dobila hujše poškodbe.
Na lokalni cesti v Sebe-borcih se je 5. februarja zgodila prometna nesreča zaradi neprevidnega zavijanja. Ciril Rajner iz Murske Sobote je vozil tovornjak-ci-sterno z mlekom. Za njim se je pripeljal z osebnim avtom Boris Škrjanec iz Murske Sobote in ga začel prehitevati. Ko je bil osebni avto vzporedno s tovornjakom-ci-sterno, je voznik tovornjaka zavil na levo na parkirni prostor pred trgovino, ne da
bi se prepričal, če to lahko stori. Tako je zaprl pot osebnemu avtu in je prišlo do trčenja. , Materialna škoda znaša 55 tisoč dinarjev, sopotnica v osebnem avtu Darinka Š. pa seje lažje poškodovala.
Tatvine so na našem območju pogoste predvsem zato. ker sami premalo storimo,
da do njih ne bi prišlo. Torej se ne vedemo dovolj samozaščitno. V teh dneh je nekdo vstopil v stanovanje Ane B. v Gančanih in odnesel večjo vsoto denarja. Stanovanje je odprl s pravim ključem, ki ga je našel na »skrivnem mestu«.
Š. S.
krvodajalci
ZENKOVCI — Robert Kerec (11), Ivanka Sinic (5), Franc Poredoš (8), Geza Hodošček (15), Emil Hodošček (5), Pavel Perkič (4), Ludvik Bauer (6), Bela Cipot (5), Štefan Pozvek (15), Gizela Barbarič (2), Marija Jošar (2), Ema Drvarič (3), Irma Kočar (5), Miroslav Pintarič (5), Vlado Sokovič (5), Jože Drvarič (6), Boltežar Kiselak (4), Bela Bergles (5).
BODONCI — Ludvik Šukar (19j, Dušan Drvarič (4),Silva Špilak (5), Helena Žido (18), Jože Žido (14), Sidonija Železen (i0), Branko Vlai (5), Ernest Vidonja (8), Karel Štivan (2).
BEZNOVCI — Dezider Kuzma (6), Viktor Kuzma (7), Ludvik Sapač (10), Franc Vučak (6), Milan Marič (4), Drago Marič (2), Viktor Vrečič (9), Ernest Šiftar (9), Irinka Sapač (7), Marija Sapač (5), Janez Drvarič (4), Edvard Maček (4), Irena Potočnik (1), Jože Ficko (2).
KRIŽEVCI — Oskar Likar (5), Stanko Onišak (5), Branko Puklavec (3), Ida Makari (2), Angela Sovič (5), Marija Petek (5), Marija Ledinšek (1), Alojz Ledinšek (4), Janez Sovič (2), Ervin Kristl (3), Marija Rakuša (5), Matija Jerebic (4), Anica Štumpf (4), FrancrŠtumpf (6).
Sadike
vinske trte (28 sort le po 38 din za kos), jabolk, hrušk, marelic, češenj, sliv, breskev, orehov, ribeza in okrasnega grmičevja lahko takoj kupite pri:
AVGUSTU JAMBROVlCU,
LOPAT1NEC 148, tel.: (042) 89-323
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marjane Horvat
medicinske sestre
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ji darovali cvetje ali namesto cvetja za izgradnjo Kirurgije in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornikom, godbi in pevcem Prekmurskega okteta. Posebna hvala vsem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih kakor koli pomagali.
Vsi njeni
Delavci TOZD Zdravstveni dom Ljutomer (namesto venca na grob mame od Dragice Škerget, višje patron, sestre) — 2.600,00 din; Karel Bertalanič, Mladinska 5, M. Sobota (namesto venca pok. Nikolaja J^naš, Adrijanci) — 1.000,00 din; Družina Benčes, Čemelavci 3, M. Sobota (namesto cvetja na grob umrlega sorodnika Janeza Škrile-ca) — 500,00 din; Ludvik Sečko, Vaneča 79, Puconci (namesto venca na grob pok. Mariji Horvat iz Predanovec) — 1.000,00; Geza Hujs, Murska Sobota, Gregorčičeva 41 (namesto venca za pok. očeta Planinc dr. Franca) — 1.000,00; DOS Konstruktor TOZD Pomutje M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Felkarja) — 2.000,00 din; Medobčinsko društvo slušno prizadetih M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta tajnice Ide Lucu) — 1.000,00 din; Osnov, organizacija sind. »Imgrad« Ljutomer (namesto venca na grob očeta sodelavke Višnje Kaurin) — 1.650,00 din; Osnovna org. sind. »Imgrad« Ljutomer (namesto venca na grob očeta sodelavke Višnje Kaurin) — 3.350,00 din; Krajevna skupnost Cven (namesto venca na grob pok. matere od Dragice Škerget, Cven 70) — 1.500,00 din; OZS M. Solx)ta — nagrada — Emerik Hanc M. Sobota predsednik KO za razv. in druge skupne naloge pri OZS M. Sobota — 6.000,00 din; DO za PTT promet Murska Sobota (namesto venca pok. očetu sodelavke Vere Repič) — 1.700,00 din; Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu sodelavca Štefana Šiftarja) — 2.200,00 din; Majal Ferdinand, Grad 75 — 1.000,00 din; Družina Edvarda Mihaliča, Rogaševci 25 (namesto venca na grob pok. Hajdinjak Viljema, Jurij 49) — 2.000,00; Karel Franko, Puconci 33 (namesto venca na grob pok. Katarine Flegar, Gradišče) — 1.300,00 din; Družina Lilek, Radenci (namesto venca na grob pok. Katarine Flegar, Gradišče) — 1.000,00 din; OO RK Boreči (namesto cvetja na grob pok. članu Antonu Frčku) — 500,00 din; Štefan Flisar, Čemelavci 34, M. Sobota (namesto rož na grob pok. Janeza Škrilca) — 2.000,00 din; Stanko Šraka, Lipovci 60 (namesto venca pok. Janezu Škrilcu) — 500,00 din; Konferenca sindik. ZGEP Pomurski tisk, OOS Kartonaža M. Sobota (namesto venca za pok. očeta od Jožeta Ketiša) — 1.500,00 din; Ludvik Kerčmar, Ciril Metodova, M. Sobota (namesto venca pok. Sidonije Žiško iz Adrijanec v Prek.) — 1.000,00 din; Karel Bertalanič, Mladinska 5, M. Sobota (namesto venca pok. Sidonije Žiško iz Adrijanec v Prek.) — 1.000,00 din; Gasilsko društvo Tešanovci (namesto cvetja na grob Karela Flisatja iz M. Sobote) — 1.500,00 din; Franc Gomboši, Kidričeva ul. M. Sobota (namesto venca za pok. Emilijo Švagan iz G. Radgone, Simoničev breg) — 1.000,00 din; Franc Legen, Noršinci 58 (namesto venca za Jožeta Horvata Martjanci) — 1.000,00 din; Rašica TOZD Beltinka Beltinci — sodelavke (namesto venca pok. materi sodelavke Marije Zadravec iz Lipe) — 1.200,00 din; OOZS Delovna skupnost PZC Murska Sobota (namesto venca na grob pokoj, očeta od sodelavca Ščavničar Mirkota) — 1.000,00 din; Sind. Proizv. kremenčevega peska Puconci (namesto venca za mater GUČEK Ludvika Šalamenci) — 1.500,00 din; Področni odbor Kapela — društva invalidov G. Radgona (namesto venca na grob za pok. Jelene Tomšič, Radenci, Gregorčičeva 6) — 500,00 din; Področni odbor Kapela — Društvo invalidov G. Radgona (namesto venca na grob za pok. Elizabeto Kovačič, Kapelski vrh 59) — 500,00 din; »Rašica« Ljubljana — Gameljne (namesto venca ob smrti matere od Marije Zadravec iz Lipe) — 2.500,00 din; Ernest Kranjec, Sotina 64 (namesto venca pok. sorodniku Viljemu Hajdinjaku iz Jurija št. 49) — 2.000,00 din; Starši učencev Splošne srednje vojaške šole FRS Kardeljeva ploščad, Ljubljana (v spomin učenca Cirila Rogača) — 43.540,00 din; OZS M. Sobota — nagrada — Karel Karba, MS predsednik KO za svobodno menjavo dela pri OZS M. Sobota — 6.000,00 din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO
Prispevek nakazujte ha račun: 51900-763-30297

Razpisna komisija Temeljnega sodišča v Murski Soboti razpisuje dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSTVA
(reelekcija)
Pogoji:
— višja ali srednja šola ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Pismene prijave na razpis naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa na naslov Temeljno sodišče v Murski Soboti, Kidričeva 11, M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
Ustanovitev SK Panonije
V letu 1930 je začel trenirati nogometaše SK Mura Milan Ferjan in nogomet se je zopet začel uveljavljati v Murski Soboti. V tem letu je Mura odigrala nekaj prijateljskih tekem, med njimi tudi z SK Železničar iz Maribora.
Kvaliteten napredek nogometa v Murski Soboti pa je bil opazen v letu 1931, ko je prišel ženski rokomet v krizo in so rokometno sekcijo razpustili. Zato se je upravni odbor SK Mura usmeril predvsem v delo nogometne sekcije. V tem času se v moštvu SK Mura pojavi nekaj novih in nadarjenih nogometašev Varga iz Lendave, Čagran, Evgen Kardoš in drugi. Moštvo SK Mura pa se tudi vključi v prvenstvo II. razreda ljubljanske nogometne podzveze — okrožje Maribor.
Toda začetni uspehi niso bili nič kaj spodbujajoči, saj je SK Mura v letu 1932 zasedel predzadnje mesto.
Športni klub Mura iz Murske Sobote je imel redno vsako letno občni zbor, vendar so v upravnem odboru nastajale le manjše spremembe. Od ustanovitve SK Mura pa do leta 1927je bil predsednik kluba Franjo Košir (bančni ravnatelj). Nato je bil za predsednika izvoljen Evgen Hal-moš (trgovec), ki je to funkcijo opravljal do leta 1929. Potem jo je prevzel Vince Arvaj. Iz poročil na občnih zborih je razvidno, da je športni klub Mura imel na vo-
ljo le malo denarja. Glavni viri dohodka so bili članarina članov evidenca je bila vzorno urejena, dobiček od vsakoletne pustne prireditve, ki je bila znana ne samo v Murski Soboti, temveč daleč naokrog, in prostovoljni prispevki trgovcev in obrtnikov.
Predsednik SK Mure Vince Arvaj podeljuje pokal kapetanu zmagovalne ekipe SK Mure Lali-ju Turku.
— okrožje Maribor in nastopal v II. razredu. Začetni uspehi so bili zelo skromni, saj so od petih prvenstvenih tekem zmagali le proti Dravi iz Ptuja z rezultatom 3:2. Od osmih tekem, ki jih je odigrala Panonija v letu ustanovitve, je le enkrat zmagala in sedemkrat izgubila, razlika v go-. lih pa je bila 10:40. V kakšni postavi je nastopalo moštvo SK Panonija iz dokumentov, ki so na voljo, ni bilo mogoče ugotoviti. Znano je le, da so v moštvu igrali Rajh, Novak, Dol-goš in Kramarič.
V letu 1933 sta v Murski Soboti delovala dva nogometna kluba SK Mura in SK Panonija. Muro so sestavljali kvalitetnejši igralci, kar dokazujejo medsebojna srečanja. Moštvi sta se
pomerili dvakrat in obakrat je zmagal SK Mura z visokim rezultatom 8:0. Tega leta je v II. razredu ljubljanske nogometne podzveze okrožje Maribor nastopalo šest moštev: Svoboda iz Maribora, Gradjanski iz Čakovca, Ptuj, Drava iz Ptuja ter Mura in Panonija iz Murske Sobote. Prvak je postalo moštvo Svobode, medtem ko je Mura zasedla tretje mesto, Panonija pa peto. Od petih odigranih prvenstvenih tekem je Mura trikrat zmagala in dvakrat izgubila ter dosegla razliko v golih 18:6. Skupno pa je Mura leta 1933 odigrala 19 tekem, od katerih je 11-krat zmagala, 2-krat igrala neodločeno in 6-krat izgubila (65:50).
(nadaljevanje)
MWDGfl LINA
Leta 1933 je bil v Murski Soboti ustanovljen nov športni klub Panonija, katerega predsednik je posta! Anton Koder.
Svojo prvo tekmo je SK Panonija odigral 6. avgusta 1933 proti moštvu SK Jelačič iz Varaždina in izgubil z rezultatom 4:2. SK Panonija se je takoj po ustanovitvi vključil v prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze
Nogometaši SK Mure 1934. Od leve: Horvat, Cagran, Serec, Kos, Malačič, D. Kardoš, Šrimf, J. Kardoš, Debelak, Bosina, Vogrinčič in Pinter.
Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS razpisujemo za dobo štirih (4) let imenovanje
VODJE RAZVOJNEGA
SEKTORJA
Imenovan je lahko kandidat, ki izpolnjuje sledeče pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogo-vodi;
—	da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri;
—	da ima pet (5) let delovnih izkušenj;
—	da je moralno in politično neoporečen v skladu s pravilnikom o moralno političnih pogojih;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi ^prejeti cilji sektorja v skladu s cilji DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela oz. naloge
KONSTRUKTER I.
Izbran je lahko kandidat, ki izpolnjuje sledeče pogoje:
—	višja ali srednješolska izobrazba strojne ali lesarske smeri;
—	dve leti delovnih izkušenj.
Prijave na razpisa naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov:
ELKOM-LINA Lesna industrija Apače, n. sol. o., Apače štev.
2, z oznako ,,razpisni komisiji".
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 25 dni po poteku razpisnega postopka.
STRAN 16
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
Radijski in televizijski spored od lO.do 16. februarja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO M URŠKA SOBOTA
16.00 — Pet najboljših ta teden ..16.30 — Aktualno v petek, 10. februarja (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Pregled vsebine Vestnika in napoved radijskega sporeda), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 ZOI 84 — Veliko polje: smučarski teki na 30 km (m), Zetra: hitrostno drsanje na 500 m (m in ž), Trebevič: sankanje (m in ž), 2. vožnja, kombinirani prenosi (do 12.00), 15.25 ZOI 84 — Trebevič: bob dvosed, prenos 1. in 2. vožnje (do 16.00), 17.00 Poročila, 17.05 Po domače: Štirje kovači, 17.35 Modro poletje, španska mladinska nanizanka, 18.05 Obzornik ljubljansega območja, 18.20 Risanka, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Olimpijski pregled I, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 D. Butler—V. Dabella—G. Montaldo: Marco Polo, italijanska nadaljevanka, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Ne prezrite, 21.20 Kviz, 22.30 TV dnevnik II, 22.40 Propagandna oddaja, 22.45 Olimpijski pregled II
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84, 16.45 Poročila, 16.50 Otroška oddaja, 17.20 Vzgojna oddaja, 17.50 TV koledar, 18.00 Kronika reških občin, 18.30 Olimpijski pregled, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Marco Polo, 21.15 Zabavnoglasbena oddaja. 22.00 Dnevnik, 22.20 Pregled ZOI 84, 22.35 Gost urednik
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Jutranja poročila, 8.50 ZOI Sarajevo 84,17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, , 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magacin, 19.10 Avstrija v sliki, 19.30 Časvsliki 20.15 ZOI Sarajevo 84, Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja. 17.30 Avstrija nekoč in danes, 18.30 Bonanza, 19.30Časvsliki, 20.15, Kranjska z gorčico (kabaret), 21.20 Politika v petek, z 10 pred 10. 22.20 Poti k slavi (film).
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.40 Šolska TV.
9.50 Papagajska gugalnica, film. 10.35 Morski psi v Tihem oceanu. 16.20 Poper, ponovitev 6. dela avanturistične nadaljevanke. 17.30 Panonska kronika, spored študia I Pecs. 18.00 Okno, reportaže.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Vojne poroke, kanadski film.
2	1.40 Dr. Faustus, 3. del TV igre. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14	.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — videotelex. 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — videotelex. 17.00 TVD novice. 17.05 Tv šola: Sirno morje — dokumentarna oddaja. 17.30 — Risanke. 18.00 ZOI Sarajevo — Sankanje moški. 18.30 TVD vse danes. 19.5010 minut glasbe. 20.00 Aktualna tema. 20.30 ZOI Sarajevo: BOB 2.21.15 ZOI Sarajevo: Hitrostno drsanje 500 m moški in žene. 21.45 TVD Nocoj. 21.55 Film: Nacionalna klasa. Igrajo: Dragan Nikolič, Gorica Popovič. Režija: Goran Markovič.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 11. februarja (Sobotna reportaža, Naš nasvet, Iz dela društev), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.20 Poročila, 8.25 Glasbena pravljica: Bobenček Janeza Bitenca, 8.45 Ciciban dober danfGradič, 8.55 ZOI 84 — Trebevič: Sankanje (m in ž), prenos 3. vožnje, 10.15 Propagandna oddaja, 10.20 ZOI 84 Jahorina: smuk za ženske, prenos, 12.30 ZOI 84: Trebevič: sankanje (m in ž), posnetek zaključka tekmovanja, 13.15 Premor, 13.25 ZOI 84 - Trebevič: bob dvosed, prenos 3. in 4. vožnje, 16.00 ZOI 84 — Veliko polje: Biatlon 20 km, posnetek zaključka tekmovanja (do 16.45), 17.00 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke, 17.30 V puščavi in goš-čavi, poljska nadaljevanka, 18.20 Risanka, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Olimpijski pregled I, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Črni mlin na veter, ameriški film, 21.40 Zrcalo tedna, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Olimpijski pregled II, 22.20 Zabava vas Gertruda Munitič, glasbena oddaja TV Zagreb, 22.50 Poročila
i TV ZAGREB
Prvi program
8.50 ZOI Sarajevo 84, 17.45 TV koledar, 16.55 Košarka, 18.30 Olimpijski pregled,-19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Film. 22.00 Sarajevo 84. (vmes dnevnik), 23.00 V soboto zvečer
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Jutranja poročila, 8.50ZOI Sarajevo 84,16.00 Izparlamenta, 17.00, Rezljajmo skupaj, 17.30 Peppino. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Časvsliki, 19.50 Šport: ZOI Sarajevo 84, 21.00 Derrick. 22.05 ZOI Sarajevo 84
Drugi program
14.15 6000 metrov dokaza, 15.15 Zgodba o Afriki (film), 17.00 Ljuba družina, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Tom in Jerry. 19.00 Filmske novosti, 19,30 Čas v sliki. 20.15 Magija Davida Copperfielda, 21.00 Novice iz filmskega sveta, 22.00 Slava (film)
TV MADŽARSKA
8.05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 10.20 Zimska olimpi-
jada.
12.15
14.25
11.20 Wagner, pon. Naš vrt, naše dvorišče. Zimska olimpijada.
17.05 Kviz iz matematike. - Kavkaz, reportažah
18.15	------ .	.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Derrick, serijska kriminalka. 21.10 Še pol ni res, kviz. '21.40 Pivovarniški kapričo, češkoslovaški film. 23.15 TV
dnevnik.
TV KOPER
10 20 ZOI Sarajevo: Spust žene, 12.30 ZOI Sarajevo. Sankanje moški — žene, 14.30 ZOI Sarajevo: Hockey: SZ—Jugoslavija 16.00 ZOI Sarajevo: Biathlon 20 km, 16.50 ZOI Sarajevo: Spust — žene (Ponovitev), 18.20 ZOI Sarajevo: Bob—2 3—4 manche. 19.30 TVD vse danes 19.50 V kuhinji z nami, 20.00 ZOI Sarajevo: Hockey: Canada- Finska - med odmorom TVD nocoj, 22.20 Nočni film.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (pogovor v živo, kmetijska oddaja, humoristično-satirična priloga), 14-30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.05 Poročila. 8.10Živžav, otroška matineja, 8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki na 5 km (ž), Zetra: Hitrostno drsanje na 5000 m (m), kombinirana prenosa. 12.30 625, oddaja za stik z gledalci. 12.40 Propagandna oddaja. 12.50 ZOI 84 — Malo polje: Smučarski skoki — 70 m, prenos Sarajevo. 15.00 ZOI 84 —Trebevič: Sankanje (M in Ž), prenos 4. vožnje Sarajevo (do 13.55/16.00). 16.00 Slovenci v zamejstvu. 16.30 Samorastniki, slovenski film (ČB). 17.55 Zimske olimpijske igre v Innsbrucku, ameriški film. 18.20 Risanka. 18.25 Propagandna oddaja. 18.30 Olimpijski pregled I. 19.15 Cikcak. 19.23TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 G. Mihič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 ZOI 84 — Zetra: Umetnostno drsanje — pari, vključitev, prib. 23.00 Propagandna oddaja. 23.05 Olimpijski pregled II. 23.25 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84, 16.00 Srečanja v nedeljo, 16.55 Okus nasilja (film), 18.30 Olimpijski pregled, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kamionarja, 21.00 ZOI Sarajevo 84, 23.00 Dnevnik, 23.20 Olimpijski pregled
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.50 ZOI Sarajevo 84, 16.00 Eskimov prvi lov, 16.30 Ena, dva ali tri, 17.15 Risanka, 17.40 Če-ladek. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Narodna glasba. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 19.50 ZOI Sarajevo 84.
Drugi program
13.30 Klub 2. 15.40 Najdenček. 17.00 Imate radi klasiko?, 17.45 Linija rocka. 18.30 Okay, l9.30Časvsliki,20.15 Farenheti 451 (film). 22.05 Dinastija den-verskega klana. 22.50 Mala ■ nočna glasba
TV MADŽARSKA
8.05 Spored za otroke, vmes ob 8.55 Zimska olimpijada. 11.05 Impresionizem, pon. 12.55 Zimska olimpijada. 15.10 Napoved sporeda.
Budimpeštanska po-
15.40
mlad, madžarski film. 17.15
Obisk 18.00
pri 1. Boldizsarju. Delta, znanstveni
magazin. 19.00 Teden. 20.00 Pri Donavi, literarni spored. 20.40 Zimska olimpijada.
23.00 Poročila._______________
TV KOPER
12.50 ZOI Sarajevo: Skoki 70 m. 15.00 ZOI Sarajevo: Sankanje moški — žene. 16.00 ZOI Sarajevo: Hitrostno drsanje — 5.000 m moški — mix. 16.30 ZOI Sarajevo: Tek 5 km žene — mix. 17.00 Film: .Nacionalna klasa. Igrajo: Dragan Nikolič, Gorica Popovič, Režija: Goran Markovič. 18.40 Princesa »Zaf-firo« — risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.45 RYAN — serijski film. 20.35 ZOI Sarajevo: Umetnostno drsanje — dvojice. 23.00 Dokumentarna oddaja.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 13. februarja, (Šport, Najbolj iskane plošče preteklega ted-
Najlepše
na), 18.00
želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda
TV LJUBLJANA i
8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki na 15 km (M), Zetra: Hitrostno drsanje na 1000 m (Ž), kombinirana prenosa (do 11.00). 11.40 Propagandna oddaja. 11.50 ZOI 84 — Jahorina: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka (do 13.30). 16.40 Poročila. 16.45 Meseček, otroška serija TV Beograd. 17.15 Ideali in dvomi: Besede in dejanja, izobraževalna serija. 18.00 Podravski obzornik. 18.15 Risanka. 18.20 Propagandna oddaja.- 18.30 Olimpijski pregled I. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 V. Nedeljkovič: Zapisnik, drama TV Skopje. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Studio 2. 22.05 TV dnevnik H. 22.15 Propagandna oddaja. 22.20 Olimpijski pregled
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84, 16.45 Poročila, 16.50 Lutke. 17-20 Tokovi samoupravljanja. 17.50 TV koledar. 18.00 Kronika gospiš-kih občin. 18.30 Olimpijski pregled. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Stanimir prihaja v mesto (drama). 21.15 Borgie (film). 22.05 Svet danes, 22.35 Dnevnik. 22.50 Olimpijski pregled
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Jutranja poročila, 8.50 ZOI Sarajevo 84, 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Stari parnik, 17.55 Span-ček Zaspanček, 18.00 Živalstvo Iberije. 18.30 Družinski maga-cin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Časvsliki. 19.55 ZOI Sarajevo 84 Drugi program
18.00 Vidiki. 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Družina Merian. 21.05 Dunaj — februarja 1934.21.50 lOpred 10.22.20 Začnite revolucijo brez mene (film)
TV MADŽARSKA
16.50 Poročila. 16.55 Srečanje s tretjim tisočletjem, 3. del francoskega dokumentarnega filma. 17.30 Zimska olimpijada: Tek na 15 km, hitrostno drsanje, veleslalom za žene. 19.55 Zgovorne hiše, literarni spored. 20.25 Zimska olimpijada: Hokej na ledu Finska—ČSSR, prenos iz Sarajeva. 22.50 Poročila.
TV KOPER
11.50- ZOI Sarajevo: Veleslalom žene — L vožnja. 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 ZOI Sarajevo: Hockey: Jugoslavija—Italija — med prvim odmorom Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — med drugim odmorom TVD novice. 18.45 TV šola: Čudeži narave — dokumentarna oddaja. 19.15 Risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Deset minut glasbe. 20.00 ZOI Sarajevo: Hockey: Jugoslavija—Italija (Ponovitev). 22.30 TVD nocoj. 22,40 ZOI Sarajevo: Tek 15 km moški. 23.10 Nočni film.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 14. februarja (Gospodarska tema, Iz naših krajev), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Biatlon 10 km, Zetra: Hitrostno drsanje na 1000 m (M), kombinirana prenosa. 11.40 Propagandna oddaja. 11.50 ZOI — 84 Jahorina: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka. ev. 13.30 ZOI 84 — Igman: Biatlon 10 km, posnetek zaključnega tekmovanja (do 13.45). 17.10 Poročila. 17.15 Glasba za cicibane: Brundo na gugalnici. 17.30 MPF Celje 83 — Mešani mladinski zbori, 1. oddaja. 18.00 Obalno-kraški obzornik. 18.15 Risanka. 18.20 Propagandna oddaja. 18.30 Olimpijski pregled I. 19.15 Cik cak. 19.20 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV
dnevnik
19.55 Vreme.
19.57 Propagandna oddaja. 20.00 ZOI 84 — Zetra: Umetnostno drsanje — plesni pari,, vključitev v prenos, prib.
23.00 TV'dnevnik II. 23.10 Propagandna oddaja. 23.15 Olimpijski pregled II.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84. 16.45 Poročila, 16.50 Mali svet, 17.20 Odprla knjiga, 17.50 TV koledar, 18.00 Kronika osijeških občin. 18.30 Olimpijska kronika. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 ZOI Sarajevo 84. 23.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Jutranja poročila. 8.50 ZOI Sarajevo 84. 17.00 Eci. peci, pec. 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 ZOI Sarajevo 84 Drugi program
17.30 TV v šoli, 18.00 Usmeritev. 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki. 20.15 TV križanka, 21.05 Dallas. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.05 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Bombaški proces, jugoslovanska TV igra. 16.15 Kratki film. 16.25 Za otroke. 16.50 La Tangolita. 17.25 Pojoči avioni, sovjetski dokumentarni -film. 18.25 Tvoj obraz v letih, literarni spored. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Wagner, 9. del angleško-ma-džarske nadaljevanke. 20.50 Zimska olimpijada. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
11.50 ZOI Sarajevo: Veleslalom žene — 2. vožnja, 14.00 Odprla meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Kozmos — dokumentarna oddaja, 17.30 Karino — mladinski TV film, 18.00 ZOI Sarajevo: Biathlon — tek 10 km — mix. 18.30 ZOI Sarajevo: Hitrostno drsanje — 1.000 m moški — mix. 19.00 Princesa »Zaffiro« - risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Deset minut glasbe.’ 20.00 Obzorija, 20.30 ZOI Sarajevo: Umetnostno drsanje — ples — med odmorom TVD nocoj. 23.00 Film: Adios Gringo. Igrajo: Giuliano Gemma. Evelyn Stewart. Režija: George Finley.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 15. februarja (gost v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki 4x5 km (Ž), Trebevič: Sankanje — dvojice (M), Zetra: Hitrostno drsanje 3000 m (Ž), kombinirani prenosi. 11.35 Propagandna oddaja. 11.45 ZOI 84 — Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 1. teka. ev. 13.30 ZOI 84 — Trebevič: Sankanje — dvojice (M), posnetek zaključnega tekmovanja (do 13.55). 16.55 Poročila. 17.00 Pedenjžep. 17.30 Sava — reka, ki življenje daje, izobraževalna serija TV Zagreb. 18.00 Notranjski ob
zornik. 18.15 Risanka. Propagandna oddaja. Olimpijski pregled I.
Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do
18.20 18.30
19.15 radio zrna.
19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm — filmska delavnica ob slovaškem filmu Betonski pašniki. 22.05 TV dnevnik II. 22.15 Propagandna oddaja. 22.20 Olimpijski pregled II.
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84. 16.45 Poročila, 16.50 Beli kamen, 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 TV koledar, 18.00 Kronika bjelovarskih občin, 18.30 Olimpijski pregled, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba. 20.15 Iskanje zlata (film), 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Jutranja poročila, 8.50 ZOI Sarajevo 84, 17.00 Lutke, 17.30.Čebelica Maja, 18.00 Ro-binovo gnezdo, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 ZOI Sarajevo 84
Drugi program
16.55 ZOI Sarajevo 84, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Klic divjih gosi (film). 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine
8.05 in 14.35 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta; Princ Regent; Orkester Pasadena Roof. 16.20 Poljske ceste, 7. del poljske nadaljevanke, naslov: Poloneza. 18.05 Zimska olimpijada. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pardon, oprostite .. ., Bela Paudits. 20.30 Studio ’84. 21.00 Festival igranega filma. 21.35 Dokumentarni film o CIA. 22.15 TV dnevnik.
TV KOPER
11.45 ZOI Sarajevo: Veleslalom moški — 1. vožnja, 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 ZOI Sarajevo: Hockey:
Jugoslavija—Poljska
med
prvim odmorom Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — med drugim odmorom TVD novice. 18.50 TV šola: Človekovo telo — dokumentarna oddaja. 19.30 TVD vse danes, 19.50. ZOI Sarajevo: Sankanje — dvojice — mix, 20.30 ZOI Sarajevo: Hockey: ČSSR—Canada med prvim odmorom Turistični vodič V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija — med drugim odmorom TVD nocoj, 22.50 ZOI Sarajevo: Veleslalom moški (Ponovitev) 23.20 ZOI Sarajevo:	Štafeta
4 x 5 km žene.
16.00 — Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 16. februarja (kultura, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki — 4 x 10 km (M), Zetra: Hitrostno drsanje 1500 m (M), kombinirana prenosa. 11.35 Propagandna oddaja. 11.45 ZOI 84 — Bjelašnica: Veleslalom za moške, prenos 2. teka. ev. 13.30 ZOI 84 — Zetra: Hitrostno drsanje 1500 m (M), posnetek zaključka tekmovanja (do 13.50). 17.05 Poročila. 17.10 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja — Avto, mladinska nadaljevanka. 17.40 Koroški obzornik. 17.55 Glasbena oddaja. 18.15 Risanka. 18.20 Propagandna oddaja. 18.30 Olimpijski pregled I. 19.15 Cik cak . 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 ZOI 84 — Zetra: Umetnostno drsanje — moški prosto, vključitev v prenos, prib. 23.00 TV dnevnik II. 23.10 Propagandna oddaja. 23.15 Olimpijski pregled II.
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84, 16.45 Poročila. 16.50 Pravljice, 17.25 TV koledar, 17.35 Kronika splitskih občin. 17.55 Francoski šansoni, 18.30 Olimpijski pregled. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20,00 Berači in sinovi, 21.00 ZOI ^Sarajevo 84, 23.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.45 Jutranja poročila, 8.50 ZOI Sarajevo 84, 17.00 Eci, peci pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Mandara, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 ZOI Sarajevo 84, Drugi program
17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prvič, drugič in tretjič, 21.50 lOpred 10, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.55 šolska TV.
10	.00 Bombaški proces, 2. del. 11.10 Svet okoli nas.
16	.30 Kratki filmi. 17.20 Per-petuum mobile: Bionika. 18.05 Zimska olimpijada.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Velika prometna zagata v Ameriki, ameriški film. 21.40 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 22.30 Umetnina tedna: Ples
Salome. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
11.45 ZOI Sarajevo: Velesla-. lom moški — 2. vožnja, 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Kozmos — dokumentarna oddaja, 17.30 ZOI Sarajevo: Štafeta 4 x 10 km moški — mix, 18.30 ZOI Sarajevo: Hitrostno drsanje 1.500 km moški — mix, 19.30 TVD vre danes, 19.50 Z nami pred kamero ..., 20.30 ZOI Sarajevo: Umetnostno drsanje — moški — med prvim odmorom Turistični vodič — V sodelovanju s KOMPAS-om Jugoslavija *— med drugim odmorom TVD nocoj. 23.00 ZOI Sarajevo: Veleslalom moški (ponovitev)
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
STRAN 17
kino
..PARK” MURSKA SOBOTA
19.	februarja ob 17, uri italijanski barvni vistavisionski film: »SUPERVOHLJAC” in ob 19. uri italijanski barvni vistavisionski film: »ZBOGOM DJIDJI”;
11.	februarja ob 17. uri ameriški barvni film: »BEN HUR”;
12.	februarja ob 15. uri italijanski barvni vistavisionski film: »SUPERVOHLJAC” ter ob 17. in 19. uri italijanski barvni vistavisionski film: »ZBOGOM DJIDJI”.
13.	in 14. februarja ob 17. in 19. uri francoski barvni vistavisionski film: »ŽIVLJENJE JE LEPO”;
15.	in 16. februarja ob 17. in 19. uri hongkongški barvni kine-maskopski film: »VARNOST ZAGOTOVLJENA”.
LJUTOMER
11.	februarja ob 19.30 uri ter 12. februarja ob 17.15 in '19.30 uri francoski film: »UČITELJ”;
15.	februarja ob 17.15 in 19.30 uri ameriški film: »REŠI SE, KDOR SE MORE”.
ČRENŠOVCI
11.	in 12. februarja švedski barvni film: »MISTER MONENE-GRO”;
16.	februarja nemški barvni film: ..BEGUNKE”.
GORNJA RADGONA
11.	februarja ob 19. uri ameriški film: »DAN, KO SO SE VSI SMEJALI”;
12.	februarja ob 17. uri ameriški film: »VIKTOR-VIKTORIJA” in' ob 19.15 uri nemški film: »ZGODNJA ZRELOST”. Ogled filma za otroke ni primeren.
15.	februarja ob 19. uri jugoslovanski film: »VELIKI TRANSPORT”;
16.	februarja ob 17. in 19. uri ameriški film: »ANGEL MA--ŠCEVANJA”.
MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 34. M-406
ŽREBE NAPRODAJ. Vaneča 31, p. Puconci. M-407
BARVNI TELEVIZOR, star en mesec, zaradi selitve prodam. Martin Maroša, Gregorčičeva 53. M-408
TRAJNOGORECl DODATNI ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA PRODAM. Stanko Srša, Banovci 1, p. Veržej. M-409
MOTORNO ŽAGO STIHL 0,70, novejšo, z amortizerjem, prodam. Peter Seršen, Kobilje 200. M-200 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Ogled po 15. uri. Forjan, Veržej 24. M-411
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, tik ob cesti med Celjem in Laškim, ugodno prodam. Informacije po telefonu 063-21-247. M-413
FIAT 850 ŠPORT CUPPE PRODAM. Ogled pri avtomehaniku Topolovcu, Černelavci. M-415 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in dvobrazdni oltov plug prodam. Bračko, Spodnji Ivanjci 24.
M-416
MOTORNO KOLO 3 LC s petimi prestavami, novo, (za 60.000 din) in dve zimski gumi s felnama za škodo prodam. Ladislav Koler, Murska Sobota, Lendavska 13.
M-419
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Milan Gabor, Jurij 12/C, p. Rogašovci. M-420 GOLF J, letnik 1978, 90.000 km, registriran do 28. 12. 1984, rdeč, 4 vrata, prodam. Martjanci 27. M-421
TELEVIZOR črno-beli, nov in novo sobno" anteno, rabljen električni štedilnik in novo omaro
avtokleparstvo-anoucarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
170 x 110 x 55 prodam. Mlajtinci 20. M-422
ZASTAVO 101, malo karamboli-rano, prodam. Ogled v Satahovcih 24. M-423
OSEBNI AVTO FIAT 125, registriran, prodam za 45.000' din. Sedonja, Sodišinci 35. M-425 TELICO, brejo osem mesečev, prodam. Dolnja Bistrica 137. M-426
TELIČKO, kontrola A, prodam. Godina, Pečarovci 72, p., Mačkovci. M-427
STAREJŠI VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH, primeren za počitniško hišico, po zelo ugodni ceni prodam. Oglasite se v gostilni Maučec, Gančani. M-428 MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE ZA VIŠJO OSEBO poceni prodam. Kocljeva 6, blok, I. nadstropje, stanovanje 5. M-429 KAVČ in dva fotelja prodam. Naslov v upravi lista. M-430 NOVO POSTELJO Z JOGIJEM UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-431 GOSJE PERJE PRODAM. Murski Petrovci 23. M-432
ŠKODA, v voznem stanju, naprodaj. Štefan Mesarič, Gančani 90. M-433
GUMI VOZ PRODAM. Gradišče 51, p. Tišina. M-435
CISTERNO, 1700 J, prodam.
Ivanci 28, p. Bogojina. M-437 KOSO ZA TRAKTOR ZETOR in škropilnico, 300 1, prodam. Franc Kaučič, Radvenci 31, p. Spodnji Ivanjci. GH-17
SUHE MACESNOVE HLODE, 5 cm, prodam. Branko Fekonja, Stavešinski vrh 31. GR-20 KRAVO S TELIČKO PRODAM. Genterovci 83. Le-54
KOSILNICO BCS in jermenico za traktor ferguson prodam. Naslov v upravi lista. GR-21
SENO IN SLAMO, balirano, prodam. Kupšinci 69. M-439 GOBELINE PRODAM. Ogled pc 15. uri. Ogorevc, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4. M-440 .
PRAŠIČE (30 kg), prpdam. Krog, Krožna 5. M-441
Dragima Miriti in Marijanci Moškonovima iz Berlina za minula rojstna dneva iskreno čestitajo ter želijo veliko zdravja in srečna otroška leta z željo, da bi se kmalu vrnili v domači kraj — družina Godvajs. Lepi pozdravi z naj lepšimi željami so namenjeni tudi botri in botru.
Dragim staršem Jolanki in Aleksandru Severjevima iz Pečarovec ob praznovanju 25. obletnice skupnega življenja želita vse najlepše, predvsem pa zdrava, srečna in zadovoljna skupna leta tudi v prihodnje —' hčerka Dragica z zaročencem in sin Drago.
ŽITNI KOMBAJN CLASS KOLUMBUS (benzin) prodam. Lipovci 107. M442
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Andrejci 3/A. M443
MERCEDES DIESEL 200 D, generalno obnovljen, ugodno prodam. Brezovica 16, p. Velika Polana. M-444
MALE PUŠKE PRODAM.
Tropovci 19. M-445
FIAT 126 P, registriran do novembra 1984, prodam. Gederovci 38, p. Tišina. M-446
DVODELNO OMARO, novo, klubsko mizo in mizico za televizor, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-448
GRADBENO PARCELO V GEDEROVCIH UGODNO PRODAM. Tišina 46. M-449
MALE PUJSKE PRODAM.
Krog, Plečnikova 3. M-450
HIŠO Z MANJŠIM POSEST-
VOM PRODAM. Brezovci 80. M-453
Obiskal bom gostilno Trezike Sobočanove na Hotizi, se okrepčal in razvedril.
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 16. M-454
ŠKODO 100 (po delih) prodam. Vanča vas 14/B. M-455
MOŠKE OBLEKE št. 48, zimsko jakno (»bundo”), moške srajce, pulice, puloverje in dva ženska zimska plašča št. 44 in 48 ugodno prodam. Marjeta Gorkič, Stara 22, M. Sobota. M-458 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, regal, dva fotelja in kavč, skoraj novo, ugodno prodam. Stanko Srša, Banovci 1. M-459 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam.
Erniša. Zg. Moravci. M-461 TELICO, brejo pet mesecev, prodam. Fokovci 62. M-462
NOV MOLZNI STROJ WE-STFALIJA IN KOSILNICO ALPINA v dobrem stanju, prodam. Fokovci 52. M-463 SLAMOREZNICO NA MOTORNI POGON, okopač in osipač za koruzo in krompir prodam. Barbarič, Lončarovci 14. M-464 DIANO (karambolirano), letnik 1977", po delih ali v celoti prodam. Anton Kreft, Videm ob Ščavnici, telefon (069) 79-236. In-67 LESENO STISKALNICO, 500 1, primerno za vinogradnike, prodam. Maks Rajtar, Krištanci 4, p. Križevci pri Ljutomeru. In-66 NESNICE, MLADE JARKICE PASME HISEW, rjave, stare 10 tednov, iz vrst najboljših pasem nesnic, prodajam. Dobite jih vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska gora. In-54
OSEBNI AVTOMOBIL VART- ’ BURG UGODNO PRODAM.
Ogled v Črenšovcih 80/č. M-466 OPEL REKORD 1700, letnik 1973, prodam. Veščica 50, telefon 22-154 M-467
OSEBNI AVTO OPEL KADET NAPRODAJ. Telefon 23-571. M-469
RENAULT 5 TL PRODAM. Naslov v upravi lista. M-470 B KLARINET ZNAMKE. KOH-LERT PRODAM. Telefon št. 78-216. M-472
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Krpič, Staneta Rozmana 2, Murska Sobota, telefon 24-188. M-475 PUJSKE'PRODAM. Tišina 16. M-476 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Pince 32, p. Lendava. M-477
VINOGRAD PRI ŠTRIGOVI, 28 arov, prodam. Kolenko, Črenšovci 159. M-476 TELEVIZOR črno-beli prodam. Cven 28, p. Ljutomer. M-479 BAS KITARO ARIJA, ojačevalec za kitaro URAGAN in efekt za kitaro JAMAHA NAPRODAJ. Drago Žitek, Satahovci 17. M-480 ' GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-481 ORGLE FARFISA, LESLIE, ZVOČNIKE, SAX, KLARINET in MOŠKI KRZNENI PLAŠČ, nov, prodam. Telefon (069) 81-977. In-75
OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 125/P, letnik 1978, in hladilnik prodam. Ludvik Farkaš, Moščanci 56/A. M-363
ZIMSKE GUME, nove (italijanske), s platišči za FORD TAUNUS, električni štedilnik (4, 2), električni bojler, 50 1, peč na olje emo in drugo prodam. Gradišče 14/C. M-486 MERCEDES 200 D, letnik 1968, ugodno prodam. Lepoša, Prvomajska 4, telefon (069) 23-526. M-489
RENAULT-4, letnik 1978, prodami Informacije od 7- do 15. ure: Petrol skladišče. M-490 SLUŠNI APARAT VIJENATO-NE, star dve leti prodam. Naslov v upravi lista. M-491 ZASTAVO 750, v dobrem stanju, ugodno prodam. Informacije po telefonu 77-601. M-498 ZASTAVO 1500 KOMBI, poškodovan od požara, prodam za 50.000 din. D. Bistrica 5, 69232 Črenšovci. In-76
SVINJO ZA ZAKOL, težko cca 120 kg, prodam. Dolnja Bistrica 5, 69232 Črenšovci. In-77 DVOREDNI PLETILNI STROJ ZNAMKE STANDARD OSIJEK, po ugodni ceni prodam.
Dragemu možu oziroma očetu Jožetu Žoharju iz Kuzme želijo ob praznovanju 44. rojstnega dne vse najboljše, zdravje in zadovoljstvo tudi v nadaljnjem življenju z željo, da bi bil še naprej tako dober — žena Frida, sinova Drago in Milan, ki sta pri vojakih, ter hčerka Slavica.
Ljubemu in skrbnemu očetu Jožetu Žoharju iz Kuzme, ki bo 12. februarja praznoval 44. rojstni, dan iskreno čestita ter želi srečna, zdrava in uspešna leta tudi v prihodnje, ter da bi bil še naprej tako skrben oče — hčerka Slavica z Jožetom.
Informacije popoldne: telefon: (069) 81-576. In-78
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 35.000, novo in MINI MORIS 1000 UGODNO PRODAM. Ogled v nedeljo od 12—18. ure. Pristava 24, p. Ljutomer. In-79
kupim
TRAKTOR IMT 35 ali podoben tip iste moči, s kabino, kupim. Ponudbe na naslov: Franc Govedič, Mekotnjak 36/A, p. Ljutomer. M-OP
NJIVO (50 arov do 1 ha), v okolici Ljutomera, kupim. Rado Brezo-vac, Ulica Bratov Pihlar 22, p. Ljutomer. In-51
VINSKO KLET V STREHOV-SKIH GORICAH, V FILOV-SKEM GAJU ALI BOGOJIN-
Že četrto leto v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan, ne noč, povsod z nami si navzoč.
V SPOMIN
5. februatja je minilo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in zet
Jože Barbarič
iz Dolenec
Še vedno je težko doumeti resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si ga imel rad, v katerem smo bili srečni, je ostal prazen. Odšel si od nas tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
V SPOMIN
11. februarja bosta minili dve leti, odkar nasje mnogo prezgodaj zapustil in odšel tja, kjer ni trpljenja in ne bolečin, naš dragi mož, oče, dedek, brat in zet
Štefan Buzeti
iz Bakovec
Težko je spoznanje, da te ni več med nami in da je ostal naš dom, ki si ga imel rad, pust in prazen, nam pa so ostali le sledovi tvojih pridnih rok in spomini, ki ne bodo nikoli ugasnili. Cvetje in prižgane sveče so dokaz naše ljubezni do tebe. Hvala vsem, ki obiskujete njegov gčob.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega zlatega moža, očeta, starega očeta in tasta
Jožeta Erniša
učitelja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo dr. Francu Štivanu za lajšanje bolečin v času njegove bolezni, dr. Alojzu Horvatu za vso pomoč v zadnjih trenutkih življenja, predstavniku KS Park M. Sobota tov. Merklinu in stanovskemu tov. Orešniku za ganljive poslovilne besede, g. duhovniku Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvala tudi častni straži za izkazano poslednjo čast in godbi na pihala iz M. Sobote.
Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje.
Zahvaljujemo se tudi vsem dobrim sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Neutolažljivi: žena Jolanka, sin Jože z ženo Julko in vnukinja Erna
SKEM VRŠIČU z manjšim vinogradom ali brez njega kupim. Naslov v upravi lista. M-414
ENO ALI DVOOSNO PRIKOLICO ZA TRAKTOR KUPIM. Gizela Furmen, Grad II. M-418 HIŠO V OKOLICI MURSKE SOBOTE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-468
MOTOR ZA 126 P, v voznem stanju, kupim. Alojz Bokša, Cuber 22, p. Ljutomer. In-72
zaposlitve
KV ali PKV NATAKARICO, lahko tudi trgovko, staro nad 18 let, brez obveznosti, takoj zaposlimo. Ostalo po dogovoru. Gostilna Maučec, Gančani. M-428 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega delavca sprejmem takoj. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. M-OP KV AVTOMEHANIKA z najmanj 5 leti delovnih izkušenj zaposlim. Avtomehanik Franc Makoter, A. Trstenjaka 17/A, Ljutomer, telefon 069 81-987. In-73
sobe
SOBO S SOUPORABO KOPALNICE ODDAM SOLIDNEMU FANTU. Naslov v upravi lista. M-447 OPREMLJENO SOBO oddam ženski. Telefon: 21-596. M-473 SOBO S KUHINJO ALI VEČJO SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČEVA. Naslov v upravi lista. M-485
razno
PREKLIC!
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel Marjani Pozvek, roj. Benko iz G. Slaveč 66 in se ji za izrečeno opravičujem. Karel Rac, Gornji Slaveči 63. M-434
FANT, 37/182, vitek, temperamenten in prijetnega videza, s 'poklicem, s stanovanjem in z av-tomobiom, želi spoznati prikupno in iskreno dekle, ki ljubi vse, kar je lepo, staro od 23—30 let. Slika zaželjena in jo vrnem. Ponudbe na upravo pod: »BODIVA SI PRIJATELJA”. M-438
25-LETNI FANT želi spoznati resno, kmečko dekle, zaradi skupnega življenja. Otrok ni ovira. Ponudbe pod šifro: »IMEJVA SVOJ DOM” na upravo lista. M-451 FANT ŽELI SPOZNATI DEKLE ALI VDOVO staro od 20 do 35 let. Naslov v upravi lista. M-460 ŽELIM SPOZNATI MIRNEGA, TREZNEGA MOŽA starega od 50—65 let, ki bi mi priskočil na pomoč pri delu na manjši mehanizirani kmetiji. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »PRLEKIJA”. M-OP OPRAVLJAM HITRO, KVALITETNO IN POCENI VSA SOBOSLIKARSKA IN LIČARSKA DELA. Delamo DEMIT FASADE — TOPLOTNE FASADE. Sprejemamo naročila za poletje. Informacije: Zlatko Paler, Lendavska 25, telefon 23-852. M-477
STEYR tip 190 zamenjam za STEYR tip 188 s koso. Križevci 59 v Prekmurju. M-478 .
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj." Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec. Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave:'Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 8 L317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov."
VESTNIK
STRAN 18
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek

Geza Rajnar iz Rakičana
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
26. januarja 1984 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli-sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete pesmi ter predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Stanko Kosi
iz Vučje vasi
Žalujoči: žena Amalija, sin Janez z družino ter hčerki Slavica in Majda z družinama
rt -' - V
ZAHVALA
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Po dolgi in težki bolezni nasje v 74. letu starosti zapustila draga žena, mama in stara mama
Katarina Denša roj. Čurič iz Lipe
Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom prijateljem in vsem, ki ste drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalie. Posebna zahvala tudi dr. Zadravcu za lajšanje bolečin v času bolezni, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku Lajčiju za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Franc in hčerka Matilda z družino iz Francije
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi, ko nas je komaj v 65. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama
Irena Duh
roj. Cug iz M. Sobote
Težko je s čustvi izraziti, kako velika praznina in globoka bolečina je sedaj v naših srcih. Najlepša hvala govornikoma iz KS Vučja vas in VG Kapela ter gasilskemu društvu iz Vučje vasi in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti k poslednjemu počivališču.
Žalujoči: žena Elza, sin Milivoj in Boris ter hčerka Bojana
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil • dragi mož, oče. brat, stari oče, tast in svak
K ■
Jožef Ošlaj
iz Fi lovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivom Mešalnica M. Sobota, AgromerkurM. Sobota, LEK Lipovci in Mura M. Sobota ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku, predstavniku KS Francu Berdenu za poslovilne besede in pevcem.
Filovci, 18. januarja 1984
Žalujoči: žena M arija, sinovi Ivan, Alojz, Ciril z ženo Gabiko, Jože z družino, hčerka Marija z družino, brat Štefan in sestra Marija z družinama ter ostalo sorodstvo
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice. dr. Sonnenscheinu pa posebna zahvala za ves trud, ki gaje vlagal do zadnjega dne.
Žalujoči: mož Janez in hčerka z družino

A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. težko bilo se je ločiti.
'	a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
Po kratki in težki neozdravljivi bolezni nasje v 62; letu starosti nenadoma zapustil naš dober mož, oče, dedek, brat in stric
SL Ji Ivan Čemel
upokojenec iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli soža je.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr.
Ludviku Norčiču za vso pomoč v času njegove težke bolezni* ......
Hvala tudi g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke m godbi na pihala iz M. Sobote.
M. Sobota, Sebeborci. Maribor. Francija. 21. januar 1984
Žalujoči: žena Etelka, hčerka Elica in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo
■I
ZAHVALA
1	3
Za nesebično pomoč in toplino ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, brata, ujca in svaka
te Stefana Avguština
železničarskega upokojenca
iz M. Črnec
iz
• ,	- ,	inmdnikom sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu
se iskreno zahvaljujemo vsemis	mu’darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
HvTa^	»Potrošnik«, VVZ, ŽTP in društvu upokojencev
Hvala za pozornost	„„„rPhni obred nevcem za odpete žalostinke, gasilskemu
^dS^JTovo^iku za"^ besede ob odprtem grobu ter sovaščanom iz M. črnec.
Kje si naša draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepričakovano tiho in brez slovesa v 61. letu starosti zapustila naša skrbna in draga žena, hčerka, mama, stara mama, sestra in teta
Marija Grah
roj. Hiill
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našo drago pokojnico pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Anici Kuzmičevi za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Vidonci, 26. januarja 1984
Globoko žalujoči: mož, mama, sin Franc in hčerka Marjana z družinama, sestri Francka in Emilija, brata Ludvik in Emi ter ostalo sorodstvo
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, ' vrata nemo so priprta, ker tebe dragi očein stari oče več tam notri ni.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nasje nepričakovano in za vedno zapustil dober oče, brat, stari oče in tast
Alojz Škafar
iz Lipovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, govorniku TMI za poslovilne besede ob odprtem grobu in sodelavcem.
Prisrčna zahvala g. duhovniku za prelep pogrebni obred m pevcem za odpete žalostinke.
Lipovci, 25. januarja 1984
M. Črnci, 19. L 1984
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Žalujoči: VSI NJEGOVI
VESTNIK, 9- FEBRUARJA 1984
STRAN 19
v besedi in sliki po pomurju
Kako ukrotiti bika ali
..DOGODEK
V MESTU
GOGK
Ne, ni bil bojeviti Ferdinand, ki mu jo je čebela zagodla prav v trenutku, ko so toreadorji iskali žrtev za svoje in sploh ljudsko zadovoljstvo ter sprostitev precej nizkih človeških strasti. Zato pa njegova kopita niso bila nič kaj manj iskra, četudi so se izostrila v hlevu povsem samoupravno opredeljenega in družbeno povezanega in sodobno usmerjenega živinorejca.
Pa, kaj bi natezali... Ali je bila njegovemu uporništvu kriva pomanjkljiva, slabo usmerjena vzgoja oziroma delo z njim, to je vprašanje, na katerega bo odgovorila širša in vsestranska analiza. Zgodilo se je pač, da mu je prekipelo. In ko bi se moral pretekli teden pokloniti celotnemu bistvu svojega obstoja, to je zakolu v radgonski klavnici, je neme-neč se za vse ustaljene in preizkušene poti — pobegnil. In to na prav nesramen način, saj si je v svojem še zadnjem obhodu po radgonskih ulicah upal celo pogledati v Putnik in'Kompas. Zakaj je to storil? Tudi na to je izjemno težko odgovoriti, dasiravno je bilo slišati mnenja, da ga je le zanimalo, kje lahko na koncu obstane. Kakorkoli že, zahvaljujoč hitri in uspešni ter usklajeni akciji in samozaščitnemu obnašanju je bilo njegovega uporništva kmalu konec. Saj takšna akcija venomer obrodi uspeh. In kot krona vsega že »lokalpriziranega« ga je podrla krogla visokega vladnega, pardon, oprostite, občinskega uslužbenca. Nič zato, če je puška najprej dvakrat odpovedala, če se tudi prvi krogli ni uklonil in tako pokazal, da ima pravo hrbtenico, na koncu je bik vendarle dobil svoje. In prav je tako!
S tem pa se je strinjala tudi zbrana množica meščanov, ki si je ogledala ta pomembni in poučni dogodek. Sicer je bilo slišati precej nejasna vprašanja, kot češ, zakaj je to pravzaprav storil in kaj mu je bilo tega vsega treba. Kot denimo — da se je utrgal rep oziroma poslednji člen v reproverigi. No, pa pustimo natolcevanja ... Podobno bi lahko tudi trdili za sicer precej tendenciozne ugotovitve nekaterih, da mu je prekipelo zaradi že znanih težav, ki pestijo kmetij-ce, pa tudi zategadelj, ker si ni bil popolnoma na jasnem, kje in kako bodo končali njegovi sestavni deli. Takole in podobno so modrovali mnogi in se spraševali, ali je — če se je že odločil za ta korak — predhodno ubral vse samoupravne poti.
Pogrešali pa so vendarle tiste, ki so v podobnih kritičnih situacijah prvi prisotni in znajo pomiriti duhove. Zaradi že omenjene izjemno hitre in uspešne akcije jih ni bilo potrebno poklicati. Kot nalašč pa smo bili, povsem naključno, tam novinarji.' Saj veste, že zato, da bomo lahko vsaj »dežurni krivci«. Sicer pa bodo poglobljene in široke razprave na osnovi potrebne analize gotovo odgovorile tudi na to.
Vlado Paveo
=— KMALU OBSODBA
Na enoti temeljnega sodišča v Murski Soboti se je v torek nadaljevala sodna obravnava zoper obdolžence, ki naj bi v sostorilstvu 11. junija 1983 v pretepu prizadejali smrtne poškodbe Tomu Bošnaku. Najprej se je zagovarjal Marjan Šeruga, in sicer za očitano mu dejanje krive obtožbe uradne osebe. Dejal je, da ni imel namena obtoževati ali žaliti delavcev UNZ in tudi ne, da se proti njim sproži postopek. S svojo izpovedjo je le potrdil dejanski potek preiskave. Priča Dušan Šiftarje tokrat spremenil prej podano izjavo, rekoč, da ni videl obtožencev, da bi pretepali Bošnaka. Videl naj bi
le, da so Bošnaka in Pertocija „močili”. Slavko Švenda, prav tako priča, pa je pripovedoval v glavnem o prstanu, ki ga je usodni večer imel Pertoci. Ni mogel povedati, ali je imel Pertoci prstan ves večer na roki. Javni tožilec je na sklepni obravnavi obtožnico razširil z naslednjim tekstom: (Obtoženci)” ... so se zavedali, da lahko zaradi njihovega skupnega delovanja pride do smrti Toma Bošnaka in so v to privolili . .
Sodba bo (predvidoma) izrečena v petek.
Š. S.
USPEŠEN VEČER FOLKLORE
Lendavsko kulturno društvo je v počastitev letošnjega kulturnega praznika pripravilo večer folklore in pesmi, ki je po obisku sodeč popolnoma uspel. V programu so sodelovali: folklorna skupina madžarskih plesov iz Lendave in folklorni skupini iz Beltinec ter Globasnice s Koroškega. Program so popestrili še citraši iz Genterevec in pevski zbor iz Čentibe. Žal je takih prireditev malo, saj folklorne skupine delujejo le občasno, ker so amaterske. Folklorna skupina iz Lendave je začela ponovno delati pod strokovnim vodstvom Štefana Oršovskega iz Zalaegerszega. Načrtujejo, da bo pripravila še več podobnih prireditev, prvo menda že marca ob madžarskem kulturnem
ZVEZE PRIJATELJEV
VIN V LJUTOMERU
10. SREČANJE VINOGRADNIKOV-
V osrčju Prlekije v Ljutomeru so se minulo soboto popoldne na desetem jubilejnem srečanju v degustacijski dvorani vinske kleti DO ,.Ljutomerčan” sestali vinogradniki v okviru zveze prijateljev vin, ki je bila ustanovljena 1. februarja 1973 leta. Srečanja se je udeležilo 75 članov, ki so pregledali dosedanje delo. Strokovni uvod v razpravo o rezi in zaščiti vinske trte je podal inž. Franc Šauperl. O oceni izredne kvalitete vin letnika 1983, o negi vina, tehnologiji kletarjenja in kulturni potrošnji vina pa je prisotnim poročal predsednik zveze dipl. inž. Slavko Zalar.
Vsi prisotni so potrdili, da je kvaliteta vin letnika 1983 dobila odlično oceno kakovosti, seveda ob manjši količini pridelanega vina glede na prejšnja leta.
Udeleženci srečanja so ponovno opozorili na potrebo ohranjanja dobrega glasu in dobrega imena naravnih vin. Zveza prijateljev vin s propagiranjem kulturne potrošnje vina in večtisočletnega kulta vinske
kulture skrbi za ohranjanje pozitivnih vinogradniških in vinarskih _ tradicij, s pobudami za vključevanje tega območja v širši vinogradniško-turistični prostor z bojem proti ponarejanju vina in proti nazadnjaškemu zaostajanju vinogradništva na tem območju. Zveza prijateljev vin v skladu s svojim’namenom in pravili skrbi za zmerno potrošnjo vina kot živila ter se vključuje v borbo zoper alkoholizem, narkomanijo in podobno.
Program sobotnega jubilejnega srečanja vsebuje naloge za prihodnje delo zveze, te pa so strokovna predavanja, ogledi vinorodnih okolišev, vzornih vinogradov in kleti, izmenjava tehnologije, skrb za strokovne ekskurzije, kulturno in družabno življenje, vključevanje v organizacijo razstav likovnih umetnin na temo vinogradništva in vina ter vpliv na razvoj kmečkega turizma v tej slikoviti vinorodni pokrajini Prlekije.
Jubilejno srečanje zveze prijateljev vin so popestrili z degustacijo
NOV STANOVANJSKI BLOK— Na Mojstrski ulici v Murski Soboti nastaja nov 46-stanovanjski blok z devetimi etažami, ki ga bodo delavci SGP Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje zgradili do meseca julija. Z deli so pričeli lanskega avgusta, glavni investitor del pa je samoupravna stanovanjska skupnost. Ker je v neposredni bližini že ves kompleks Murinih blokov, je razumljivo, da je največ kupcev omenjenih stanovanj med delavci te največje pomurske delovne organizacije. Tekst in foto: M. Jerše.
vin letnika 1983, za kar so poskrbeli udeleženci sami, saj so se predstavili s svojimi vzorci te žlahtne kapljice ,,konzerviranih sončnih žarkov” v tako velikem številu, da v kratkem času srečanja vseh vzorcev niso niti mogli pokusiti. Hkrati so predstavniki delovne organizacije Mlekopromet Ljutomer pripravili predstavitev in degustacijo visokokvalitetnih ljutomerskih sirov in s tem sklenili 10. jubilejno srečanje vinogradnikov — Zveze prijateljev vin Ljutomer.
S. F.
Novo društvo upokojencev
Upokojenci so lahko še kako pomemben člen v našem samoupravnem sistemu. posebno, če so dobro organizirani. Primer za to so
Bakovci, kjer so minuli petek ustanovili samostojno društvo upokojencev. Okrog sto se jih je zbralo in vsi so soglašali naj izvršne-
Okrog sto jih je bilo minuli petek na ustanovnem občnem zboru društva upokojencev v Bakovcih. Po minulem ustvarjalnem delu bodo lahko z organiziranim delom naredili še marsikaj koristnega. Zase in za druge.
BORN JA RADGONA
Rezervisti o nalogah
Pred nedavnim je predsedstvo ZRVS Gornja Radgona sprejelo program dela za letošnje leto. Temelji predvsem na idejnopolitičnem izobraževanju, splošno vojaškem in samozaščitnem usposabljanju rezervnih vojaških starešin. Gre torej za program, da bi čiani ZRVS lahko uspešneje, kvalitetneje in učinkoviteje opravljali dolžnosti v obrambnih načrtih našega družbenopolitičnega sistema in življenja — predvsem na področju SLO in DS.
Idejnopolitično izobraževanje bo letos namenjeno spremljanju in proučevanju vojaško-političhe situacije v svetu, predvsem kar zadeva Bližnji vzhod in Evropo ter njen vpliv na varnost SFRJ. Člani ZRVS bodo proučili tudi delovanje našega družbenopolitičnega in gospodarskega sistema v splošni ljudski
Rezervni vojaški starešine radgonske občine med vajo
obrambi, obrambni vojni ter bojno pripravljenost enot naših oboroženih sil na začasno zasedenem ozemlju. Prav gotovo pa bo za rezervne starešine zanimivo praktično reševanje taktičnih nalog na terenu ter varnostno in samozaščitno usposabljanje. Člani ZRVS pa se bodo seznanili tudi z aktualnimi vojaškimi, političnimi in gospodarskimi problemi naše občine, države in v svetu nasploh; z novostmi in dosežki naših in tujih oboroženih sil. seznanjeni pa bodo tudi z aktualnimi sklepi in stališči DPO naše republike in konference ZRVS Slovenije in SFRJ.
V letošnji program je predsedstvo ZRVS občine Gornja Radgona vključilo tudi organizacijo in izvedbo občinskega tekmovanja ekip rezervnih vojaških starešin in mladine, ki se bodo udeležili
tudi regijskega tekmovanja, najboljša pa seveda še vsear-madnega tekmovanja v Ljubljani.
Pomembni so tudi udeležba ekipe ZRVS na republiškem tekmovanju pozimi, sodelovanje na raznih strelskih tekmovanjih in pohodih ter utjenje v streljanju s pehotnim strelnim orožjem, ogled vaj JLA, TO, CZ in udeležbo na taktično-tehničnih zborih.
Za izvajanje teh nalog so odgovorne posamezne komisije pri OK ZRVS, ki bodo morale pri usposabljanju prebivalstva za SLO in DS bolj organizirano in povezano nastopati tudi z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini in krajevnih skupnostih. Pomembno je tudi to, da se bodo člani ZRVS aktivno vključevali v pripravo in izvajanje obrambnih dnevov in krožkov v šolah ter pri
usmerjanju mladih za vojaške poklice in ŠRO. Pri razvijanju in poglabljanju varnostne in samozaščitne kulture mora priti tudi v bodoče do izraza delovanje članov ZRVS v okolju, kjer živijo in delajo.
V programu predvidevajo poleg že obstoječih krajevnih organizacij ZRVS še ustanovitev organizacij v KS Spodnji Ivanjci in na Negovi ter ustanavljanje aktivov v OZD in šolah.
Posebno skrb pa bodo tudi letos namenili razširjanju revije Naša obramba, in to ne samo med člani RVS, temveč tudi med ostalim prebivalstvom naše občine. V program je zajeto še vprašanje temeljitega in sprotnega seznanjanja članstva RVS prek vseh medijev in oblik sredstev javnega obveščanja.	n j
mu odboru predseduje Franc Obal, ki je že doslej pokazal dosti smisla in zavzetosti za organizirano delo.
Program dela je precej pester. Utrjevali bodo dobre medsebojne odnose, skrbeli za pravočasno tovariško in pravno pomoč in obiske zdravilišč. Športa in rekreacije ne bodo pustili ob strani, veliko zanimanje pa je tudi za dobro organizirane izlete in letovanja. Precej nalogjih čaka na kulturnem področju. Človek, kije vrsto let prizadevno sodeloval v ustvarjalni verigi, tudi po upokojitvi ne sme zatajiti in se zapreti za svoje zidove. Če pa bo kdo zares sam, mu bodo pomagali drugi. Tudi to so rekli na ustanovnem občnem zboru.
Janko Stolnik
STRAN 20
VESTNIK, 9. FEBRUARJA 1984