PRIMORKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 68 (8i70) TRST, četrtek, 22. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad. Certadm, razmnožen na ciklostil Od ^“^J^ta^idDNEVNK v^^ije^^vrom v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edmi tiskam partizanski DNEVNIK v zasuznje p andreottijeva vlada ponovno ostala v manjšini POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA POPRAVKE K ODLOKU 0 POMOČI POPLAVLJENCEM NA JUGU Zakonski odlok bo moral ponovno v senat - Demokristjani sabotirali sejo zbornice - Pomoč fašistov vladni večini v senatni komisiji za ustavne zadeve RIM, 21. — Poslanska zbornica je danes obravnavala zakonski . °k o dodelitvi pomoči prizadetim krajem po povodnji na Siciliji v Kalabriji. Po zelo razburljivi seji, je poslanska zbornica z večino asov večkrat spravila v manjšino Andreottijevo vlado in sprejela ne-j^ere važne popravke k zakonskemu odloku, ki ga je senat, prav Pa bo popravki leve opozicije, že odobril. Z današnjimi popravki zakonski odlok ponovno romal v senat. Krog tega za|0l'J’ 21: ~ V britanskih fi-zaskrhi; krogih vlada precejšnja kapitametl0st zara<*i navala tujih Zo jn v na londonsko devizno bor-lutnju 113 šteriing, zaradi va-stičnih °®®Jltev v drugih kapitali-Se ^ . avab. Tuji kapitali so nijo 7.3 ^merib na Veliko Brita-tio 'vkif1, b,arike dajejo sorazmer-*hnt st°bresti. Zaradi tega je Precei ag, .,pri današnji menjavi n ^.pridobil na vrednosti. Wk®rka,‘ira pa je tako v Mila v ,a--v. ™mu normalno kotira-devizni P1 zad;njih dni. Na obeh ložai še barzah menijo, da se poda še m 01 P^Pnlnema ustalil in ložaj£ brem°g0be lodn° oceniti po- ^ar^an!?1- H^mster Malagodi pa juje v I ^ izjave in interv-110 Dolini ^ zagovarja denar-Zadniih j,0 ,vlade> čeprav so jo v tali, k 111161 mnogi ostro kritizi-Oržavam1 86 ni Pridružila večini sPreiem S^Podarske skupnosti pri u ukrepov za rešitev de- ‘“UTle kiH — * iouev ue- da je r! ,sPresso», prvič povedal, °d lansk ailJa. “nela velike izgube aarne wga dalje zaradi de- je izB,,K;ilze'„ Samo januarja letos e6 izeuiJ.3 milijonov dolarjev. Ijevalf. n,so se sorazmerno nada-Ja. Zate11™ v P^ib dneh februarja ?ravi Malagodi, je bilo 2 bližn^estl drseči tečaj. V zvezi bister PeraPektivo pa zakladni ^■govinskPravi’ da bodo prihodnja Evropo ;a T Pogajanja med ZDA, 1)0 trebi JaP°nsko zelo težka, ker da se I najti sredstva in način, *ke triin Pra,vi Pr>manjkljaj ameri- Tud nske bilance-Eegg;1 - socialdemokrata Preti in vlade jn s^a P°slala predsedniku ^rpelaoi; zaKladnemu ministru in-kako vlia V kateri želita vedeti, ltabjo in ,ocenjuje razbitje med Virp ppl ostalimi državami v okrega rini nede odnosa do ameri-hierava 7? in kakšne pobude na-®’bijo oQai1’ da se te težave, ki stijo. vroPsko skupnost, premo- Podpredsednik ZIS sprejel vietnamsko delegacijo BEOGRAD, 21. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je sprejel danes popoldne delegacijo Zveze mladine fronte za nacionalno osvoboditev Južnega Vietnama, ki jo vodi Tran Van An. Delegacija Južnega Vietnama je obvestila podpredsednika vlade o položaju v njihovi deželi po končani vojni in podpisu pariškega sporazuma. Vodja delegacije se je zahvalil vladi in narodom Jugoslavije za podporo, ki so jo dali vietnamskemu ljudstvu za osvoboditev in ki jo dajejo v naporih za obnovo dežele. Mantella ugotovil, da predvideni ukrepi samo delno krijejo povzročeno škodo in je predlagal, naj bi državna oblast dala deželnim u-pravam večje pristojnosti pri posegih za ureditev in popravilo porušenih in poškodovanih stanovanj ter za preureditev prizadetih kmetijskih površin. V odgovoru na posege poslancev je minister za javna dela Gullotti zagovarjal vladno politiko in dejal, da je to, kar sedaj vlada predlaga, samo prva pomoč prizadete mu prebivalstvu na Siciliji in v Kalabriji. Gullotti je pozval poslance, naj odobrijo zakonski od lok takšen kakršnega je izpolnil senat, in je zagotovil, da se vlada obvezuje, da bo morebitne nove predloge sprejela in vključila v nov ukrep, ki ga bo sestavila v iste namene in predložila parlamentu v roku dveh mesecev. Vsi njego.d pozivi so bili zaman, saj so celo nekateri demokristjanski poslanci predlagali izboljševalne popravke, V tem položaju je velik del poslancev vladnih strank začel sabotirati sejo in se oddaljil iz dvorane, da ni bilo v njej predpisanega števila poslancev za glasovanje. Po precej dolgem odmoru in ob zadostnem številu navzočih so komunisti osvojili nekatere demokristjanske popravke, ki so bili dani na glasovanje in odobreni z večino glasov. Ko je poročevalec, demokristjan Cattanei, videl, da bo zbornica sprejela še druge popravke, je predlagal prekinitev seje zbornice in sklicanje seje pristojne komisije, da bi preučili sprejete popravke in morebitne | druge predloge. Opozicija se je temu | predlogu uprla. Načelnik demokrist-! janske skupine Piccoli je vztrajal pri : tem in zahteval, da se da predlog I Cat.taneia na glasovanje, češ da «Kr-ščanska demokracija ne more dovoliti, da bo zakonski odlok z odobrenimi popravki določal previsoke stroške*. Poslanska zbornica je tudi ta predlog zavrnila z večino glasov. Nato je velik del demokristjanov zapustil sejno dvorano in je bil predsednik prisiljen preložiti razpravo na jutri. Načelnik komunistične poslanske skupine Natta je po seji ugotovil, da je bila vlada ponovno postavljena v manjšino pri glasovanju o izboljšanju zakonskega odloka o podpori prizadetemu prebivalstvu na Siciliji in v Kalabriji. Obsodil je početje demokristjanske večine, ki je sabotirala sejo, da bi ne odobrila še drugih izboljšav in poudaril, da vse to dokazuje, v kakšnih velikih težavah se nahaja Andreottijeva vlada. V senatni komisiji za ustavne zadeve je vladna večina z odločujočo pomočjo fašističnih predstavnikov izrazila mnenje, da so popravki, ki jih je poslanska zbornica vnesla k zakonu o kmetijskih najemnih pogodbah, zlasti pa še popravljen člen 3, protiustavni. Vlada, ki je bila v poslanski zbornici postavljena v manjšino. ko so obravnavali omenjeni zakonski osnutek, hoče sedaj v senatu vsiliti svoje predloge in razveljaviti, kar je zbornica z večino glasov popravila. Kljub premirju vojaška ofenziva salonske viade SAIGON, 21. — Glasnik' saigon-skega režima je izjavil, da je vladna vojska začela vojaško ofenzivo na področju oporišča Rach Bap, kakih 30 kilometrov severno od Sai-gona, ki ga baje oblegajo partizanske enote. Ofenzive se udeležuje kakih dva tisoč vojakov s podporo tankov in oklepnih vozil, predviden pa je tudi morebitni poseg letalstva/ Sihanukova vlada je medtem v izjavi, ki so jo objavili v Pekingu, obtožila Nbconovo vlado, da je še bolj zaostrila agresijo v Kambodži. Američani so še pred nekaj dnevi izročili kamboškemu proameriške-mu režimu nova vojna letala, vsak dan pa prihajajo iz ZDA v deželo ameriški vojaški svetovalci. Izjava govori tudi o vedno bolj okrutnem in intenzivnem ameriškem bombardiranju kamboškega ozemlja. NENADEN ZAKLJUČEK VZTRAJNE AKCIJE KARABINJERJEV Aretirali so šest Goričanov osumljenih atentata v Petovljah Po besedah poveljnika deželne legije karabinjerjev polk. Mingarellija časnikarjem naj bi kriminalni atentat, ki je zahteval življenje treh karabinjerjev, ne imel političnega ozadja, javno mnenje pa dopušča nasprotno domnevo Predstavniki karabinjerske legije, ki so včeraj zjutraj tisku sporočili vest o aretaciji šestih Goričanov, petih moških in ene ženske, osumljenih pokola treh karabinjerjev v Petovljah. Od leve na desno: polkovnik Ferrari, poveljnik deželne legije polkovnik Mingarelli, kapetan Chirico in maresciallo Valerio ............milim...................intim.........m..'''■»•»'. NA POVABILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE LEONEJA Zahodnonemški predsednik Heinemann na dvodnevnem uradnem obisku v Rimu Razgovor med zunanjima ministroma Medicijem in Scheelom RIM, 21. —- FTedsednik Zvezne prave na zasedanju v Bruslju pre-republike Nemčije Gustav Heine- j teklo sredo, vendar bodo o njih mann je prispel danes na uradni prav gotovo razpravljali jutri. obisk v Rim. Na letališču so ga sprejele najvišje italijanske oblasti s predsednikom republike Leo-nejem na čelu. Po pozdravnih nagovorih na letališču in pregledu častne straže je predsedniški sprevod krenil do Kvirinala, kjer bo ugledni gost stanoval med obiskom. Popoldne sta imela Heinemann in Leone prvi politični razgovor, ki je trajal več kot eno uro, plenarni razgovori med italijansko in zahodnonemško delegacijo pa bodo na vrsti jutri zjutraj. Medtem pa sta zunanja ministra Medici in Scheel že opravila obširno izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki bodo jutri na dnevnem redu. Ministra sta po razgovoru odgovarjala na vprašanja časnikarjev in povedala, da sta govorila tako o mednarodnih kot o bilateralnih vprašanjih. Doslej niso še govorili o monetarnih vprašanjih, ki so bili predmet raz- Hudi neredi v Mlpo Calabrii šisti^10 CALABRIA, 21. — Fa-Eegein rPanovr>o dvignili glavo v fc ocfbo ^a allrih Včeraj in danes P^irai Za < vprašanje. Predstavnik vlade Venturi je namreč med razpravo o zakonu Belci v parlamentu dejal, da ni treba za slovensko narodno skupnost vnesti v zakonsko besedilo nobene norme o kakšni zaščiti, kajti Slovence ščiti dovolj že sama republiška ustava. Dežela pa se pri vprašanjih, ki zadevajo našo manjšino, dosledno sklicuje na «izključno» pristojnost države. Govornik je nadalje očital deželnemu odboru, da je z zakonom o kraških rezervatih počakal od junija 1971 vse do današnjih dni, sedaj pa potiska naprej zakon, ki je v bistvu slab in to ne samo z gledišča slovenske manjšine. Dežela nadalje ni vprašala za mnenje niti prizadetega prebivalstva, niti ustreznih krajevnih uprav. V tej zvezi je Godnič omenil znani dokument slovenskih županov in nezadovoljstvo ter nasprotovanje kraškega prebivalstva. Godnič je nato omenil vprašanje pristojnosti gorskih skupnosti in ustanove za kraške rezervate, ki se bodo praktično križale na enem in istem področju. Zaradi tega križanja preti nevarnost, da bo delovanje vsaj enega izmed obeh ustanov paralizirano. V tem primeru bo po vsej verjetnosti nastradal zakon Belci, ker bodo imele gorske skupnosti, čeprav okrnjene v svojem dometu, večje pristojnosti kot kraška ustanova. Pri tem pa j« nemogoče pričakovati, da bi pa se pozablja na okvare, ki jih naravnemu okolju vsiljujejo vojaške služnosti, zlasti vojaška strelišča in podobno, gradnja novih naftovodov (z deželnimi prispevki), tovornega postajališča pri Fernetičih, itd. Dr. Godnič je nastopil proti razlaščevanju zemlje in proti temu, da se za take primere v zakonu sploh ne določajo ustrezne odškodnine. Zakon je končno v nasprotju z veljavno zakonodajo in s samo ustavo, ker daje deželi pristojnost, da razlašča zemljišča tudi izven meja predvidenih kraških rezervatov. Na pros«ški postaji se stanje izboljšuje Neznosno stanje, ki je v preteklih dneh vladalo na proseški železniški postaji, se polagoma izboljšuje. Včeraj so končno zasilno uredili carinske formalnosti, Id so se zaradi stavke carinskega osebja nakopičile do roba in povzročile veliko težav ter negodovanja. Kronična počasnost pri urejevanju in odpravlanju nagrmadenih tovorov, ki se ji je prejšnji teden pridružila stavka carinskega osebja, sta pripomogli, da se je pred postajo razvrstila neskončna kolona tovornjakov, ki .je segala prav do trbiške ceste. Vsemu temu se je pridružilo še neznosno mukanje živine, ki je stlačena v ozke prostore tovornjakov čakala, da se je bodo končno usmilili in odpeljali naprej v notranjost Italije Precej živine je v teh dneh brez vode in krme poginilo, kakor pravijo nekateri uslužbenci na postaji. Včeraj se je dolga vrsta tovornjakov sicer občutno zredčila in v večernih urah sta s postaje odrinila dva tovorna vlaka, polna živine. * tedaj oproščenih osumljencev (fašistov Neamija, Bressana in Ferrare), ki so veljali za 4. oktober, ne pa za dan pred praznikom. Istočasno pa bo javni tožilec moral preveriti če je poskus pokola slovenskih otrok pri Sv. Ivanu povezan s splošnim terorističnim načrtom «črne mreže», ki je leta 1969 privedel do krvavega pokola v milanski Kmečki banki. V tem smislu morajo seveda preiskovalci preveriti, kaj ve Severi. Zaprti in nekoliko neuravnovešeni fašist namreč ni bil sposoben, da sam pripravi in izvede atentat • prav tedaj je predsednik Saragat odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo). Pripravila ga je torej skupina ljudi, fašistov, ki so za sedaj še neznani. Pri tem pa ne moremo izključiti možnosti, da je kak nov element prišel na_ dan po milanskem zaslišanju tržrš/ega odvetnika Forzia-tija in njegove žene, sicer dobre prijateljice Fredovega kamerata Portolana. Maria Luisa Forziati pa je v slovenski šoli pri Sv. Ivanu delala kot zdravstvena asistentka. Z zadovoljstvom torej lahko ugotovimo, da se je poglavje, za katerega smo mislili, da bo ostalo nerazčiščeno, ponovno odprlo in to z novimi .elementi. Skratka: preiskava o «čmi teroristični mreži» se iz Milana in Padove približuje našemu mestu. Pevka Etena Čardaš v «Goethe lnstitutu» Song Chanson International: kalejdoskop liederov, chansons, besedil za ljudske pevce, satir. S tem naslovom sta sinoči v nemškem kulturnem zavodu «Goethe Instituti v Ul. Coroneo nemška pevka E lena Čardaš in češki kitarist Aleš An-dryszak predstavila izredno zanimiv in pester venec dvaindvajsetih narodnih, ponarodelih, umetnih protestnih in podobnih pesmi. Za duo zasedbo jih je priredil Aleš An-dryszak, ki sodeluje z Eleno Čardaš od leta 1966. V Trstu sta v isti dvorani nastopila že pred tremi leti. Eleno Čardaš odlikuje zavidljiva izraza sočnost glasu ter njegova presenetljiva in sproščena prilagodljivost duhu in naglasu različnih jezikov (sinoči je pela kar v osmih jezikih, med temi v portugalskem, grškem, nemškem in ruskem). mimo seveda izraznega pri-likovanja vsebini in značaju poedi-nih pesmi. Izpričala je torej po-Včeraj se je pričela 48 urna stav | leg umetniško globoko in vsestran-ka trgovskih potnikov, ki so jo na- I sko vzgojenega, glasu, tudi veliko Zato v resoluciji prediagajo, naj se vlada obveže, da bo tako pre vzela obveznosti v tem smislu in v smislu člena 50 statuta naše dežele in da ji bo dajala na razpolago zadostna finančna sredstva za izvajanje razvojnega načrta. Dvodnevna stavka trgovskih po ni ov povedale strokovne sindikalne or ganizacije CGIL, CISL in UIL za radi razbitja pogajanj z deloda jalci za novo delovno pogodbo. Stavka se bo zaključila danes. Sindikalne organizacije so tudi napovedale, da bodo trgovski pot niki v kratkem izvedli še nadaljnje š iri dni stavke. mero pristne, neprisiljene mimične živahnosti. ki je z njo osvojila občinstvo in zasenčila njegovo neogibno pokglotsko nepripravljenost, ki je tudi skrbno pripravljen koncertni list s kratkim povzetkom ali oznako vsebine posameznih vesmi, kajpada, ni mogel odpraviti. Ravel Kodrič iiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiuunimMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiinii NA POBUDO DOMAČEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA Uspela fotografska razstava v Ljudskem domu v Trebčah Razstavljeni sta tudi kraški poljski hišici v miniaturi - Zanimiva numizmatična razstava domačega zbiralca Florinda Kralja Resolucija poslancev PSDI Vlada naj se obveže za razvoj F.-J. L Skupina socialdemokratskih poslancev je predložOa parlamentu resolucijo v zvezi z gospodarskim stanjem dežele Furlanije - Julijske krajine. Poslanci PSDI Orlandi, Reggiani, Magliano, Cetrullo, Di Giesi, Pandolfo, Poli, Ceceherini, Preti in Rizzi najprej ugotavljajo, Medtem ko smo v najbolj razvneti jazi razprav o zaščiti Krasa, o ohranitvi njegovih najpristnejših in najlepših značilnosti, so v Trebčah na najbolj zanimiv, izviren in prepričljiv način pokazali in dokazali, kaj je še vsega na naših kraških tleh, kar bi bilo treba prikazati našemu človeku ter vsem tistim, ki si, sicer oddaljeni in odmaknjeni od dejanskega utripa kraškega življenja, skušajo lastiti pravico in dolžnost, da izrečejo zadnjo besedo o tem, kako naj se s Krasom ravna v bodoče in s tem v zvezi tudi kako naj se ravna s tistim, ki stoletja na teh tleh trdo gara — kako naj se ravna s Kraševcem. Trebensko prosvetno društvo r' nas Je ta’ da dijaki od to t do odhoda iz šole nosijo e tem podobna obuvala, kott]6 ,Pa shranijo v omarico. Dija-ti. p ^ strogo prepovedano kadi-*bornr°feSOrji 'abko kadijo samo v Po hea1 • X velikem odmoru so se ob dnikih zbrale stotine dijakov ne Pr>zornem vedenju in miru, da drupiK01’^11'0 0 čistoči v razredih in p^h prostorih. zb ?dhodom smo se zadržali ornici z obema ravnateljema ekaterimi profesorji, vpisali verr Y spominsko knjigo, ki je ru ^ dokaz visoke ravni teh šol. igležev, Arabcev, Če-So <5,- » , smo v knjigi opazili, da nik Tavell-gledali b-ivši šolski skrb' v Gn„- ■ a’ sedanji šolski skrbnik drugi I? Martuscelli in nekateri o (Jeli ■ S0 se vsi zelo lepo izrazili šol. 7 ln .organizaciji imenovanih z žgi..,3. Prisrčen in topel sprejem lil ra, * se Je vodstvu šol zahva-ravnatejj prof. Turina. sloven<£X°®r,am® „ J’e bil še °Sled tempi«, skuPščine, ki smo si jo diča °gledali in poslušali vo-ianek •* nam Je orisal njen nas- Fes slovenska°Vanje' je naj b0 fnsKa> saj vsak delček, pa Ptorna ,mrarn°r, kamen, les, o-slovencfu ' J® Pristen proizvod lezarie,, • P°djetij, obrtnikov, že-Venjje 10 umetnikov iz cele Slo- Svetovii°S'^u smo se pedagoškemu yaliij 7aCU prof- Sivcu iskreno zah-ih po^rea njeg?v trud, razumevanje P°l°žena °Vanje ’n v Prijetnem raz-*n oojf3 se ^pogovorili še o tem ‘n kulfi, s ®°lskega, prosvetnega niji- Ob 01683. delovanja v Slove-Stp° serirga*;eri1 z novimi spoznanji h,,, 1 v avtobus in se vrnili do- "‘“"Hunuuum,, Brenči. Naj takoj, že v samem začetku kronike omenimo čudno naključje, da sta dva manj pomembna škva-drista, ki sta se doslej proslavila zgolj s pretepi in napadi na dijake, branila nič manj kot odvetnika Bezicheri iz Bologne in Alberini iz Padove, uradna branilca glavnega obtoženca za milanski pokol Franca Frede. Težko nam je bilo se iznebiti občutka, da sta odvetnika prišla v Trst tudi - iz d”ugih razlogov, verjetno zato, da bi prisluhnila govoricam (ki so bile danes potrjene) o napredku preiskave o bombi proti slovenski šoli pri Sv. Ivanu in sploh razpletu «črnih mxež». Povrnimo se k procesu. Prepričani smo, da odvetnikov nacista Franca Frede ni zanimala klavrna osebnost omenjenih obtožencev, malega Scarpe in Viezzolija, ki sta oba pripadnika zloglasne «A-vanguardie nazionale», temveč vsebina obtožbe: žalitev sodstva v osebi dr. Borraccettija. Prav tedanji tržaški javni tožilec, ki je pred enim letom zaprosil za premestitev v Benetke, dobro ve povedati, kako sovražno je bilo razpoloženje fašistov do njegove dejavnosti. Sam se je javno izrekel proti fašizmu in poudarjal svojo zvestobo napredni in demokratični ustavi. Kot izrazit antifašist je Borraccettš v Trstu sprožil več preiskav proti fašistom in, po nalogu pokojnega milanskega državnega pravdnika dr. Bianchija D’Espinose, začel tudi preiskavo o obnovitvi fašistične stranke v Trstu. Nič čudnega torej, če je «A-vanguardia nazionale», ali kdo iz- no kampanjo žalitev in ustrahova, nja. Pred sodiščem so delili in metali letake z žaljivo vsebino, grožnjami in psovkami. 30. septembra 1971 pa je Viezzolija in Giampaola Scarpo zasačil poli-cijsKi podčastnik Scarafio. Stražil je sodno palačo, ker se je pred kazenskim tribunalom odvijal proces p............. bratu, znanemu dnu. Tedaj je opazil mlajšega Scarpo in Viezzolija, ki sta delila letake. Vzel je enega in ga prebral. V letaku je bilo rečeno, da se «zopef pričenja sodna farsa», v drugem pa se dr. Borraccettija obtožuje pristranosti pri sojenju. Zaradi obeh izrazov sta bila Scarpa in Viezzoli obtožena. Viezzoli še posebej, ker je letak bil datiran in podpisan, z navedbo nekega poštnega predala. Kratka preiskava je dokazala, da je omenjeni poštni predal uporabljal sam Viezzoli. -m ; Zaslišanje obtožencev je bilo Goriška in vsa italijanska javnost pričakuje, da se bo roka pavice na podlagi pričevanj stransKih da jim je denar veliko pomenil in da so ga imeli vedno premalo. Čeprav se že več tednov govori, j aktorjev ‘dokopala do tistih, ki so da storilci atentata pri Petovljah z nasiljem skušali spremeniti naš niso imeli političnih namenov, am- ustavni red, diskreditirati demokra-pak da so hoteli obračunati s ka- tične ustanove ter zavreti splošni rabinjerji_ zaradi nekih neporav- družbeni napredek, ki se je pri nanih računov, pa se skozi anali- nas uveljavil kot še nikoli doslej, zo profilov obdolženih ljudi vse bolj i .. ,. , .... . ... „ , .. „ - utrjuje domneva, da ima dejanje Medtem ko se slnto najrazhe- 3r0tlS'tare3s™u ,!ScMporcmu j ^čno ozadje in da to domnevo neJse 0 osumljencih in njiho-skvadnstu Clau- j potrjuje tudi politična or-rdnost povezavah, je ze ste- nekaterih aretirancev. Kdorkoli bolje pozna osumljence, bo povedal, da so bili simpatizerji fašistične desnice, eden izmed njih pa je bil svoj čas celo član fašistične stranke ter naj bi pozneje presedlal na izvenparlamentamo levico, pri kateri naj bi se javno udejstvoval. Kdor bolje pozna priprte osebe, je jasnejši v njihovem opisovanju, o-koliščine pa nam ne dovoljujejo, da bi njihov opis tudi zapisali: informacije navajamo samo v ilustracijo nekega položaja, o katerem upamo, da ga bodo -pristojne oblasti do kraja razčistile in da bo ,z *rf. 'sr*-,kl« » zvia zastavlja ze vseh devet mesecev: 9liiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiumiiii|||||||ii||,|,|||||ll„mim|l,|||,||l,||||||l|II|l|m||||||im||||||,|||||f VESTI IZ TRŽIČA kel pravni aparat. Zvedelo se je, j da bo odvetnik Coss-a branil Gian-nija Mezzorano, Larocca in Badi-na, odv. Mario Bernot Mezzorano in Resna, odv. Magnago pa Budi-cina. Po mnenju nekaterih pravnikov, naj bi bila dejstva, ki obtožujejo aretirance, tako šibka, da ni izključena uresničitev zahteve o-brambe po njihovi izpustitvi na začasno svobodo. Občinski proračun izkazuje 534 milijonov primanjkljaja Župan Versace zagotavlja nadaljevanje programa levega centra v občinski upravi Zadnja seja občinskega sveta v Tržiču, v torek zvečer, je bila posvečena obravnavi občinskega proračuna za leto 1973. Ta proračun izkazuje 7 milijard in 325 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri dohodkih so seveda pripisali 534 milijonov lir primanjkljaja, ki ga bodo morali zamašil z državnim, oziroma deželnim prispevkom ali posojilom. Seja se je začela s precejšnjo zamudo ker ob 20.30 ni bilo dovolj cati krivdo drug na drugega in na neznance, medtem ko sta odvetnika skušala dokazati, da je dr. Borraccetti zares «pristranski» in da je to dokazal tudi z udeležbo na javnih okroglih mizah levičarskih krožkov. Okoli poldne so se sodniki in porotniki zbrali v sejni sobi, da bi se dogovorili o rezsodb-i. Iz sobe so prišli uro kasneje. Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo priredi danes, 22. t.m., ob 19.30 v Križu, v prostorih konzorcija vinogradnikov, predavanje o kmetijski zakonodaji, posebno o deželnem zakonu za razvoj vinogradništva. Predaval bo izvedenec kmetijskega nadzorništva dr. Vremec. Kdo je izvršil atentat in zakaj. To vprašanje nas je mučilo ves včerajšnji dan, na pogovoru s polkovnikom Mingarellijem in z državnim pravdinikom dr. Pascolijem, pa v pogovorih z vsemi tistimi, ki bi nam pomagali posvetiti v temo, v katero je dogodek dejansko še vedno zavit. Zaradi tega se na tem mestu vprašujemo, kdaj bo javnost kaj več izvedela o dogodku, da bo lahko pomirjeno ugotovila, da smo na dobri poti, da bo atentat osvetljen z vseh strani in da bo pravici zadoščeno. Iz informacij, ki so nam na voljo, si lahko ustvarimo vtis, da so osumljenci duševno neuravnovešeni, spo-sobni tatvin in nasilja, toda ne tako hudega, ki bi zahtevalo človeška življenja. Bolj verjetne bodo Ganni M ezzorana ■■iiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiinliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii) V NEDELJO IN PONEDELJEK Amaterski oder Prosek-Kentovel Sostoval v Selah na Koroškem 8nejše sodelovanje zamejskih Slovencev .phni v Italiji in Avstriji * Kon}aieiiS^ega °^ra s Prose~ Hjl ln v Avstriji. Dodal je, da bo-l? Ponede'6'’ S° V ne<^e^°’ do v b°d°če z veseljem spre- l°iarn .Selah na Koroškem z vese- 0 Poned Tu HKueiju, i o. , uu luui v uuuoce z veseljem spre- dli s Selnhk’ marca gosto- jeli gostovanje proseško - kontovel- riatika dejanjih srbskega dra- Pirane ?0 antslava Nušiča «Emanci-*e drun^e>>' X° gostovanje je bilo 9°stonr,i?’ sai so že lansko leto z Budak°v°ve- ?0,lila n^e amaterske igralce čp> °Zl .p.reIeP° Kanalsko do-nato ?leJn* Prehod pri Trbižu u lam, Vrbskem jezeru, ki je Zrrlrznienlnem. času skoraj v celoti broti Sp/°’ mbno Celovca in dalje Prlčakn..air’ kier so jih že nestrpno Pot vro? ■ domačini. Ker je bila ®e*j m Snežena so iz Boro-in prj«. Nelam vozili zelo počasi kasno p na kraj nastopa precej dana \ ^redstava je bila napove-bil0 to za Poldrugo uro, treba je Pa ie Postaviti kulise, občinstvo v dt)0r7nedlem že pričelo prihajati 9e čeprav utrujeni od dol- dali sv’' S° ^rrdoi zel° dobro po-”ali vl°ge in vseskozi zaba- sani -dno občinstvo. Po pred-fcani Jf prišel na oder domači lil i lvan p0Ph . Matko, ki se je zahva- ‘Bralcem za igro ter poudaril po9loh7 gosto.vanja, ki je še bolj ni,-. . «0 stike med rn-iomn nm- yinin se obema skih amaterjev. Za sprejem in lepe besede se mu je zahvalil Darij Rupel in poklonil domačemu prosvetnemu društvu sliko, ki predstavlja kraško hišo. Po predstavi so se zbrali pri zakuski, na kateri so bili prisotni tudi člani domačega prosvetnega društva. Na splošno željo so naši amaterji ponovili igro i tudi v ponedeljek, ker se mnogi' domačini, predvsem mladina, niso mogli udeležiti prve predstave, ker je bilo v bližini Sel smučarsko tekmovanje slovenske koroške mladine. Noč so naši igralci prespali v Garnem domu v Škocjanu kakih 25 km vzhodno od Celovca. Naslednje jutro so se spet podali proti Selam in ker je bila pokrajina za-1 snežena, so nekoliko zašli in so I se morali iz železne Kaple prekc i planin peljati proti Selam. Pone-deljski nastop je bil popoldne ob 14. uri. čeprav dvorana ni bila natrpana, je bilo med obiskovalci zelo veliko mladine. Tudi slovo po predstavi je bilo prisrčno. Gostovanje je bilo lepo doživetje za vse mlade igralce, saj so se seznanili z rojaki, ki živijo prav Furio Larocca Enzo Badin spet,-,7®0 °jganizacijama ter vri-nju k ,®e tesnejšemu sodelova-zamejskih Slovencev v Ita- pro- tako kakor mi izven matične do- movine ter se borijo s svojimi skromnimi močmi za ohranitev slovenske besede. P. M. prisotnih svetovalcev. Uvodoma je podal župan Versace obširno in zanimivo poročilo, v katerem je poudaril, da je občinski odbor, v izdelavi letošnjih proračunskih postavk upošteval program in smernice prejšnje dvostrankarske koalicije s socialistično stranko. Poudaril je nadalje,^ da si sedanja enobarvna demokrščanska uprava prizadeva ostati v stiku z obema socialističnima strankama in z njima sodelovati kjer koli je to mogoče in se pri tem skuša držati v okviru politike levega centra in v prizadevanju, da ne bi prišlo do komisarske uprave občine, ki bi po njegovem mnenju negativno vplivala na razvoj občinske uprave in gospodarstva. Župan je nato podrobneje obravnaval glavne podatke občinskega proračuna oziroma programa za tekoče leto. Poudaril je, da je enobarvni občinski odbor zagovornik nove okrajne politike, da je v tem okviru odločen čimprej in v polni meri izvajati že sprejeti medobčinski regulacijski načrt, dalje nameravajo izvajati načrt za okrepitev in razvoj trgovskega pristanišča in istočasno bodo nudili vso podporo konzorciju za industrijski razvoj s posebnim ozirom na razvoj novih industrijskih obratov, ki naj bi pri nesli nadaljnji socialno - gospodarski razvoj tržiški občini in njenemu prebivalstvu. Občinski odbor bo tudi v bodoče nadaljeval s svojim prizadevanjem za povečanje ljudskih stanovanjskih gradenj ter namerava v tem okviru v najkrajšem času izvesti načrt za gradnjo prvega dela ljudskih stanovanjskih hiš, ki predvideva gradnjo 150 stanovanj v skupnem znesku poldruge milijarde lir, ki jih je že obljubila v ta namen deželna uprava. Občina bo za te gradnje uredila zemljišče pri stari oljarni in bo v ta namen najela 200 milijonov lir posojila. Poročilo govori tudi o drugih gradbenih načrtih vključno nekatere šolske gradnje, ki so vključene v občinski gradbeni program za tekoče in naslednja leta. Župan je nadalje navedel, da je imel občinski svet v preteklem letu 24 sej, občinski odbor pa 45 ter je odobril 1284 raznih ukrepov. Svoje poročilo; o katerem bodo nadaljevali diskusijo na prihodnji seji občinskega sveta, je zaključil s priporočilom socialistom in socialdemokratom naj upoštevajo sedanje stanje občinske uprave in naj s svojim sodelovanjem preprečijo uvedbo komisarske občinske uprave, ki bi po njegovem mnenju ne prinesla občini nobene koristi. Mana Corecic iz Muš, Ul. Codelli 29, ki se bo v bolnišnici zdravila 2 dni zaradi udarca v koleno. Šofer drugega avtomobila je ostal nepoškodovan. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ Trsi JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi Scena Zastor Glasba Motive izvaja Režija MARIJA VIDAU DEMETRIJ CEJ UROŠ VAGAJA H. O. VOGRIČ ALEKSANDER ROJC MARIO URŠIČ V nedeljo, 25. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH. Danes v Doberdobu občinska seja Razna obvestila Prosvetno društvo . ki je prišla do 72. eseja. Le-ta j posvečen nacističnemu režiser] Veitu Harlanu; pripravila sta S Pierre Cadars in Francis Cour tade, ki sta se že izkazala z širno in bogato ilustrirano knjig «Histoire du dnema nazi» 17.10 Koncert po željah; 18.1? bavni orkester RTV Ljubija? • 19.00 Lahko noč, otroci!; 1; Ansambel F. Puharja; 20;00 trtkov večer domačih pesmi; &■ Literarni večer; 22.15 Palet® tj. pevk in plesnih ritmov; 23.05 terarni nokturno; 23.15 Iz opus naših skladateljev. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 Šola; 12.30 Poljudna zna nost; 13.00 Sever kliče Jugi '„q Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; i • . Nemščina; 17.00 Program mlajše; 17.30 Dnevnik; DIA5 gram za mladino; 18.45 Polj „.g znanost; 19.15 Aktualnosti; • Šport in ital. kronike; 20.30 D nik; 21.00 Politična tribuna; ^ «01enka», drama A. Čehova, Dnevnik. II. KANAL 19.00 Registrirana nogometna tekma: Ujpest — Juventus; '„q Dnevnik; 21.35 Rischiatutto*; za-Belgija: košarkarska tekma. JUG televizija 9.35 in 14.45 Šola; 10.30 in 15-Angleščina: 10.45 in 15-55 N na; 11.00 in 16.00 Francoščina. 17.45 Kislinger: ^Pregnani a' ja»: 18.15 Obzornik; 18-30 ^ ščina Jehu: 18.55 živo morje; «■ Risanka: 20.00 in 22.00 Porod*; 20.25 Kam na oddih-: 20-40 četrtkovi razgledi: 21.30 Večer s ,. nandelom: 22.25 Košarkarski nale pokalnih prvakov. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka: 20.15 20.30 Košarkarski finale. Pr?n°ni iz Liegea; 22.00 Dokumentarna film: «Vietnam». ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Napadalci so bili dobro razpoloženi V 2. AL so na Goriškem dosegli v 8 tekmah kar 24 golov - 50 golov tudi v treh skupinah 3. AL 2. AMATERSKA LIGA , ^ 8. povratnem kolu je vodeči sonzo še povečal svoj naskok. Se-;aJ ima kar 4 točke prednosti pred I^Pama Inter SS in S. Canzian, ki a izsilili v preteklem kolu le re-Napredovale so tudi Campa-Jre Po prepričljivi zmagi nad Fo-S‘Janom. Tudi tržaški Libertas nasuje s serijo svojih pozitivnih ® stopo v: zaporedoma jih je zbral sedem. delitvijo točk, ki je zadovoljila obe ekipi. Prosečani so s tem obdržali svoje tretje mesto na lestvici, Vesna pa je še vedno na spodnjem delu razpredelnice. Za presenečenje so v nedeljo poskrbeli Brežani, ki so premagali svojega neposrednega nasprotnika v borbi za obstanek, Portuale. S to zmago so «plavi» popravili svoj položaj, na lestvici, čeprav so še vedno ostali v skupini ekip, ki se otepajo izpada. IZIDI: Aurisina — Inter SS 0:0, Primorje — Vesna 0:0, Libertas — Libertas Prosek 2:0, Campanelle — Fogliano 3:1, Portuale — Breg 0:2, Sagrado — Zarja neod., S. Canzian — Flaminio 1:1, Isonzo — Muggesana 2:0. LESTVICA: Isonzo 32, Inter SS in S. Canzian 28, Primorje 27, Sagrado in Campanelle 26, Libertas, Muggesana in Fogliano 23, Breg 21, Portuale in Vesna 20, Flaminio in Aurisina 19, Zarja 18, Libertas Prosek 13 PRIHODNJE KOLO: Vesna -Inter SS, Primorje — Isonzo, Muggesana — Libertas Prosek, Flami- ^^nniiillllininiHniinnulluiliuiliillliiiiumliiuiiuiiiiiiiiiiiiiimniiiimuiiiminninnm11111111111111111 l .^a dnu lestvice pa se še dalje ‘Je boj za obstanek. Trenutno ni-r^.Več skoraj nobene možnosti za j^sitev le proseški Libertas, med-m ko se še vedno bore isa obsta-. v tej ligi moštva večje sku-f,*ne> v kateri so tudi Zarja, Vesna m Breg. , naše ekipe je bilo nedeljsko razmeroma ugodno. Zarja si-c r hi igrala, ker se za tekmo s gradom določeni sodnik ni javil Jr ®iiču. Podobni dogodki se na »ih igriških dogajajo skoraj vsa-nedeljo. Upajmo, da bodo te Pomanjkljivosti odpravili. - k* me^ Primorjem in Vesno e je po predvidevanju končal z H^šarka Odločitev bo padla v Liegeu Ignis brani svoj naslov pred Belovom in tovariši Frost iz Cantuja si je z visoko zmago v prvi tekmi že zagotovil uspeh v pokalu Korač *gnis ali CSKA? Konec koncev u Vsem ljubiteljem košarke res r®?. da sta ti ekipi res najmoc-^eJsi v Evropi. Nič čudnega torej, eai-Se bosta danes v Liegeju sre-11 v finalu najvažnejšega med ev-°Pskirni pokali: pokala prvakov, pnko rečemo, da je to tretje dejala® boja, ki ga ti moštvi že dalj lJ* bojujeta na vrhu evropske Jj~hfke in je bil lani (trenutno) t^hkinjen zaradi odpovedi Sovje-Bj. ’ ki so se pripravljali za olim-jske igre (Toda Jugoplastika jih dobro nadomestila in se je vdala ta iS’mno t°eko razlike). Prej, le-1®, so Italijani v Sarajevu ne-^ ^akovano premagali CSKA, ki ifia«? naslednje leto. v Antwerpnu hinat -Val' ^d tistih srečanj se obe vs»- nista Preveč spremgpilj,; „ aJ v prvi postavi: ostali so Ra- Meneghin, Ossola, Zanatta in ^borea, pa tudi Sergej Belov, ttnuhamedov, Milocerdov in Ko-sr^10'- ^re torej za Pravo tretje =hanje med enakovrednima tekoma. jp^ko je torej predvidevati, kak-Sp bo današnji rezultat. CSKA v dam zdi rahlo močnejši, prediv1 zaradi svoje izredne obrambe i& yebke prednosti v graditeljih l0a‘ Sergej Belov, Edeško in Mi-^od u0v. h™3!0 enakih v Evropi. Hi,? koši sta si Meneghin in žar- ;.ll,hamedov enaka, toda Italijan tiavj."v"jse zaveznike v moštvu (po-si, J,atp0 pa, da so v obrambi Ru-So tt ?)• Ostane problem kril, kjer Štv^bjani boljši. Sovjetsko moči i Pa razpolaga z mnogimi strelki ai sicer niso vedno vrhunski, tF-km'VSai eden med njimi v vsaki T0r • Opravi celo vrsto košev. el majhna prednost za Sovjete: na ^tavijo Morseja in Rago, so . konju. pr^b.iansko - sovjetski spopad med konu se ne bo ponovil v ženski PUst^nci, v kateri je CEAS pre-FJ” mesto v finalu Clermont «swnclu- Toda tu ni problemov: sti Sna» Daugava ne nudi možno-bo aikomur, niti polovične (finale yv dveh tekmah). vs9l vherajšnjih tekmah so si na Za„k način Sovjeti in Italijani že tak - b ysak po en pokal. Spar-Ijetjf.!2 Leningrada je (kot objav-ko, l. 2'ahka premagal Jugoplasti-'hiel Proti takemu nasprotniku ni n Možnosti, je pa tudi naletela katen ei slab dan, saj je marsi-ri njen igralec odpovedal. Forst iz Cantuja pa ima praktično v žepu Koračev pokal. V prvi od dveh finalnih tekem :je namreč premagal belgijsko ekipo Racing s 103:72 in je torej že na varnem. Zmaga Italijanov je povsem zaslužena in pričakovana: naj jim bo v tolažbo za poraz v prvenstveni tekmi s Simmenthalom. Forst je namreč s pogumno športno politiko prišel že do vrha državne lestvice (kjer ima dva izredna nasprotnika), pokazal pa je, da lahko stopi tudi v mednarodno areno s precejšnjimi možnostmi. ODBOJKA Šesterka slovenskega liceja «F. Prešeren* se je uvrstila v finale tržaškega ženskega srednješolskega odbojkarskega prvenstva. V polfinalu je včeraj premagala slovensko učiteljišče «A. M. Slomšek* z 2:0 (15:10, 15:9). V soboto se bo licej potegoval v velikem finalu za prvo, učiteljišče pa v malem finalu za tretje mesto. TURNIR PRIJATELJSTVA V nadaljevanju odbojkarskega turnirja prijateljstva je v ženski tekmi Breg premagal Bor B s 3:0 (15:3, 15:12, 15:13). Danes bosta na sporedu še dve tekmi tega turnirja. Ob 20. uri se bosta v moškem turnirju pomerila v Nabrežini Kras in Bor, ob isti uri pa bo v Trstu na stadionu «1. maj» tudi ženska tekma Konto-vel — Hrast. KOLESARSTVO DUNAJ, 21. — Bivšega avstrijskega kolesarskega amaterskega prvaka Denka so aretirali, ker je letos 26. februarja oropal nekega 17-letnega mladeniča. Denk je bil zelo obetajoč kolesar, vendar so ga lani dosmrtno diskvalificirali zaradi nediscipline na olimpijskih igrah v Munchnu. NOGOMET SYDNEY, 21. — V 2. skupini azijskega področja je v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo 1974 Irak premagal Indonezijo s 3:2. Po tej tekmi vodi v tej skupini Avstralija (7) pred Irakom (6), Indonezijo (4) in Novo Zelandijo (3). nio — Fogliano, Libertas —• Aurisina, Campanelle — Portuale, Sagrado — S. Canzian, Breg — Zarja. * * * V goriški skupini so se zopet razigrale napadalne vrste, saj je v osmih tekmah padlo kar 24 golov. Na vrhu lestvice je prišlo do zamenjave. Vodeča Pro Farra je bila namreč premagana in to je izkoristil S. Marco, ki ima zdaj na lestvici dve točki prednosti. Juventina nadaljuje s svojo pozitivno serijo. Tokrat je remizirala z Audaxom in je obdržala svoje dosedanje mesto na lestvici. IZIDI: Estudine — S. Rocco 3:2, Audax — Juventina 1:1, Torreane-se — Pro Farra 2:1, Valnatisone — Natisone 0:2, Lucinico — Piedimon-te 2:0, Aurora — Ziracco 2:1, S. Marco — Villanova 3:0, Vetrore-sina — Cividalese 0:4. LESTVICA: S. Marco 36, Pro Farra in Lucinico 34, Cividalese 32, Torreanese 30, S. Rocco 25, Au-dax, Natisone, Ziracco in Piedi-monte 23, Juventina 22, Aurora in Valnatisone 20, Estudine 18, Villanova 11, Vetroresina 10. PRIHODNJE KOLO: Ziracco -Lucinico, Natisone — Torreanese, Cividalese — Estudine, Pro Farra — Valnatisone, S. Rocco — Vetroresina, Piedimonte — Aurora, Villanova — Audax, Juventina —■ S. Marco. 3. AMATERSKA LIGA V 7. povratnem kolu so se dobro uveljavile napadalne vrste. V treh skupinah te lige je padlo kar 50 golov (22 v skupini N, 18 v skupini O in 10 v skupini P). Enako število golov je že padlo v šestem začetnem kolu zimskega dela prvenstva, 19. novembra lani. SKUPINA N Duino si je po zmagi nad Carti-mavom z matematično gotovostjo zagotovil prestol v 2. amaterski ligi. V treh preostalih tekmah bodo Devinčani skušali, ohraniti svojo nepremagljivost,, da bi izenačili rekord Portuale ja iz sezone 1970-71 in Primorja iz sezone 1971-72. Za Union je bila pretekla nedelja res negativna. Podlonjerci so doma doživeli visok poraz. Zadnjeuvrščeni Libertas Rocol je izbojeval svojo prvo zmago v tem prvenstvu. IZIDI: Libertas Sv. Marko — COOP 2:0, Union — Demacori 1:5, Roianese — ACEGAT 0:6, Espe-ria — Libertas Rocol 2:5, Duino — Cartimavo 1:0. LESTVICA: Duino 28, Libertas Sv. Marko 22, Cartimavo in ACE GAT 20, Demacoiji^lfL Fsperia 13, Union 10, Roianese in COOP 9, Libertas Rocol 7. PRIHODNJE KOLO (zaostala tekma): Roianese — Duino. SKUPINA O Virtus je prekrižal račune vodeči ekipi Opicina Supercaffe. Ta ima sicer enako število točk kot Stock, toda ker mora odigrati še zaostalo srečanje ima realne možnosti, da se na lestvici od Stocka oddalji. Trebenci so spet zmagali in so si precej popravili svoj položaj na lestvici. IZIDI: Stock — Libertas Opči ne 4:1, Primorec — Edilcolor 3:2, Perugino — Fiamma 1:1, Zaule — GMT 2:2, Opicina Supercaffe — Virtus 2:0. LESTVICA: Opicina Supercaffe in Stock 26, Virtus 21, Zaule 20, GMT 13, Perugino in Edilcolor 12, Primorec 11, Libertas Opčine 9, Fiamma 5. PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme): Primorec — Zaule* GMT — Opicina Supercaffe. SKUPINA P Toliko pričakovano srečanje med S. Anno in Costalungo, prvima na lestvici, se je zaključilo brez zmagovalca in brez gola. Obe ekipi delita trenutno na lestvici dve točki. S. Anna mora odigrati še zaostalo tekmo. Če ne bo prišlo do presenečenja v dveh preostalih kolih, bo potrebna še dodatna tekma za določitev zmagovalca te skupine. Derbi med Bregom B in Olimpijo se je končal z zmago gostov. Brežani so nastopili le v devetih in so s tem olajšali delo Olimpije. IZIDI: Libertas Barkovlje — Do-mio 3:0, S. Anna — Costalunga 0:0, Bar Veneto — Giarizzole 1:2, Libertas Sv. Sergij — Don Bosco 1:1, Breg B — Olimpija 0:2. LESTVICA: Costalunga 26, S. Anna 24, Libertas Barkovlje 18, Giarizzole 17, Olimpija 10, Domio, Don Bosco in Libertas Sv. Sergij 8, Bar Veneto 7, Breg B izven kon-kurence. PRIHODNJE KOLO (zaostale tekme) : Libertas Barkovlje — Breg B, Domio — S. Anna. B. R. SMUČANJE HEAVENLY VALLEY (Kalifornija), 21. — Jutri se bo začelo poslednje letošnje tekmovanje za svetovni smučarski pokal. V Hea-venly Valleyu se bodo spoprijeli najboljši tekmovalci sveta, med katerimi si bo pri moških skušal italijanski reprezentant Gustav Thoni priboriti svetovni pokal že tretjič, pri ženskah pa si ga je že. predčasno zagotovila Avstrijka Anne-marie Proll. NOGOMET POKAL POKALNIH PRVAKOV Hajduk v polfinalu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Splitski Hajduk je v lepem in sončnem vremenu pred 25 tisoč prebivalci v povratni četrtfinalni tekmi za pokal pokalnih zmagovalcev premagal škotsko moštvo Hibernian iz E-dinburga s 3:0 (2:0) in se je u-vrstil v polfinale. Prva tekma v Edimtargu se je končala z zmago domačih s 4:2. Gole za Hajduk so dali Šurjak v 16. min., Hlevnjak v 23. min. in Blacfcley v 53. min. (avtogol). * * * Sutjeska iz Nikšiča je v tekmi za balkanski pokal premagala romunsko moštvo Asa z 1:0 (0:0). B. B. HOKEJ NA LEDU GRADEC, 21. — Jutri se bo v Gradcu pričelo svetovno hokejsko prvenstvo skupine B. V tej skupini nastopata tudi Jugoslavija in Italija. Glavni favorit za prestop v višjo skupino je reprezentanca ZDA, poleg nje pa tudi Vzhodna Nemčija. V tej skupini bodo igrale še Romunija, Japonska, Švica in Avstrija. Italijani sodijo med najslabše reprezentance te skupine, Jugoslovani, ki imajo pomlajeno ekipo, pa računajo na osvojitev 4. ali 5. mesta. ODBOJKA 2. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA MOŠKA LIGA Salonit je tokrat igral slabo a je kljub temu doma zmaga! Kanalska šesterka je še povečala svoj naskok pred zasledovalci Odbojkarji kanalskega Salonita kmalu konec. Za nameček pa je so v tekmi 13. kola, prvi tekma spomladanskega dela prvenstva pred domačim občinstvom, s prikazano igro razočarali svoje privržence, čeprav so sorazmerno lahko osvojili točke. Moštvo Salonita je tekmo proti zadnjeuvrščenemu Metalcu iz Zagreba začelo v velikem slogu. Prikazana igra v prvem setu je zadovoljila gledalce. Vse kaže, da opozorila tehničnega vodstva pred tekmo, da je treba tudi proti slabim nasprotnikom igrati na vso moč in resno, očitno niso zalegla. Zelo visoka zmaga v prvem setu je vsekakor botrovala nadaljnjemu razpletu dogodkov. Kanalci so disciplinirano odigrali tudi drugi set in ga dobili z rezultatom 15:9. Ko je že vse kazalo, da bo srečanja konec v slabih 40 minutah, pa je Salonit v tretjem setu vidno popustil. Posamezniki so začeli Polirati* in kolektivne igre je bilo IIIIIIIIIUIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR MLADINSKA EKIPA BORA ZAKLJUČILA PRVENSTVO NA POSLEDNJEM MESTU Tudi najmlajši košarkarji Brega so začeli z nastopi v minibasketu D LIGA O nedeljski tekmi proti CUS Padova nihče v Borovem taboru rad ne govori. Vsi so si složni, da je celotna ekipa zaigrala zelo slabo in s tako igro res ni upanja na prvo zmago v tem prvenstvu. Še kratek komentar trenerja Marija: «V nedeljo nam je šlo vse narobe. Igrali smo slabo kot še nikoli v tem prvenstvu. Le tako si lahko razlagamo tako visok poraz proti CUS Padovi, ki v bistvu ni pokazal nič izrednega.* Kot priprava na nedeljsko tekmo proti Don Boscu so borovci v torek odigrali prijateljsko trening tekmo ptbti Servolani. V srečanju, ki je pokazalo stare hibe naše ekipe (slabo startanje pri prestrezanju odbitih žog pod košema, negotovost branilcev pri ’ prenašanju žoge iz obrambe v napad itd.), sta se posebno izkazala Martin Kralj in Boris Fabjan. Izid: Bor — Servolana 194:96 BOR: A. Zavadlal 8, Fabjan 26, Rudes 8, Škerlj 11, Pertot 2, D. Zavadlal 9, šare 7, Kralj 28, Hrvatič 5. V ostalih nedeljskih srečanjih je Cianoeolori v Nabrežini premagal v derbiju ekipo Don Bosca. Košarkarji so tako obakrat premagali svoje neposredne tekmece v mestu in so se usidrali na tretjem mestu lestvice. IZIDI: Bor - CUS Padova 41:84, Cianoeolori — Don Bosco 89:78, Treviso — Lido Šanson 60:56, Fiamma — Hannibal 75:72. LESTVICA: Virtus PD, Lido Šanson VE 26, Cianoeolori 24, Hannibal 22, Don Bosco 20, INA VE 18, Jesolo 16, Pro Pace PD 14, Treviso in Fiamma 12, CUS Padova 9, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (25. 3.): Treviso — Hannibal, Don Bosco — Bor (17.00), CUS Padova - Cia-nocolori, Pro Pace PD — INA VE, Lido Šanson — Fiamma PD, Virtus — Jesolo VE. MLADINCI Borovi mladinci so zaključili svoje prvenstvo. «Plavi* so tudi v zadnjem kolu, proti ekipi POM, o-stali praznih rok in tako so obtičali na zadnjem mestu lestvice brez točk. «Bil je torej neuspeh?* smo vprašali trenerja Rudesa. štvo bi lahko osvojilo vsaj nekaj I tekem.* I «RazIogi?» «RazIogov je več. Predvsem bi hotel podčrtati, da je to nekoliko tudi moja krivda. Tehnično nisem na taki ravni, da bi fan‘om lahko nudil najnovejše stvari ali kaj posebnega. Svoje znanje sem si pridobil le kot igralec in to sem skušal posredovati fantom. Res pa je tudi, da smo v začetku prvenstva le malokdaj nastopili z najboljšo postavo, ker so prav najboljši prestopili v članske vrste, kar je seveda znatno zmanjšalo moč naše ekipe.* «Med posamezniki je kdc napredoval in sd''Uveljavil?’*"' «Mislim, da je bil zelo koristen igralec Mauro Francia. Proti koncu prvenstva je dobro - igral Kofen." Sicer pa tudi bstaU" hišo pAVšeih' razočarali.* To prvenstvo se je torej zaključilo brez usoeha. Mislimo pa, da bilo to že dobro, da so naši fantje tekmovali v močnem prvenstvu, kjer so si gotovo nabrali mnogo izkušenj. DEČKI V A skupini je Polet počival. V B skupini sta bili obe naši peterki premagani. Visok poraz je doživel Kontovel, ki je proti Inter-ju 1904 dosegel le 4 točke. Trener Kofol meni o tem naslednje: «Na-sprotniki so zelo močni, mi pa nismo znali izkoristiti nekaterih priložnosti pod nasprotnim košem. Inter se je branil s presingorn po vsem igrišču. To nas je pokopalo.* Bor je bil tudi premagan, čeprav se je močno upiral. Med posamezniki se je poleg Bruna Furlana izkazal tudi Aleks Mazzucca. Eden najresnejših igralcev v Borovih vrstah torej že dosega prve uspehe. V napadu je bil nevaren, izkazal pa se je tudi v obrambi. IZIDI 4. KOLA: Inter 190} — Kontovel 73:4, Bor — Italsider 44:70, Servolana — Juventus 74:48. LESTVICA: Inter 1904 in Servolana 8, Italsider 4, Juventus 2, Bor in Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (25. t.m.): Kontovel — Bor (9.30), Italsider — Juventus, Servolana — Inter 1904. PRIHODNJE KOLO A SKUPINE: CGS - SABA, Polet - Lloyd A- Rudes: «Gotovo nismo napravili, driatico (11.00). Don Bosco počiva, tega, kar bi lahko napravili. Mo-1 MINIBASKET S tekmovanji je začel tudi Breg. V obeh kategorijah je imel krstni nastop. V obeh srečanjih je bil, seveda, tudi premagan. Fantje pa so pokazali, da imajo v svoji sredi nekaj obetajočih igralcev. Igrali so proti Boru (23:35) in Poletu (16:26). Turnir SABA V torek se je začel turnir SABA. Servolana je premagala Bor s 46:4. Derbija med Poletom in Kontove lom pa ni bilo, ker se Kontovelci niso predstavili na igrišču. b. 1. 1 NEAPELJ, 21. - V sredo, 28. t. m. bo na sporedu 41. mednarodna kolesarska dirka po Kampaniji. Proga bo merila 230 km. Start bo v Neaplju, cilj pa na Vezuvu. MOTOCIKLIZEM CESENATICO, 21. - V nedeljo bo v Imoli tradicionalno vsakoletno motociklistično tekmovanje. Nastopili bodo v petih kategorijah. Tekmovanja se bo udeležilo 480 dirkačev. MUNCHEN, 21. — Podpredsednik mednarodnega olimpijskega odbora zahodni Nemec Willy Daume bo 30. t.m. odpotoval v Ljudsko re publiko Kitajsko, kjer bo ostal do 6. aprila. Odpotoval bo na vabilo kitajskih športnih voditeljev, da bi se z njimi pogovoril o sodelovanju kitajskih športnikov na raznih pomembnih mednarodnih prireditvah OBVESTILA KASTA vabi vse bivše, sedanje in bodoče «trgovce» na žogonogobrcno tekmo med ekipama STARIH LEVOV in MLADIH ZVEZD. Ne boj, mesarsko klanje bo v SOBOTO, 31. t.m., na nogometnem igrišču v Križu ob ... uri. * * * SPDT obvešča, da se bo nagrajevanje 7. zimskih športnih iger vršilo jutri, 23. marca v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20. uri. prišlo še do krize, saj so igralci Salonita napravili po vrsti nekaj osnovnih napak. Ohrabreni gostje, ki so prišli nekoliko do sape, so začeli nizati točke. Nihče pa ni niti za trenutek pomislil, da lahko osvojijo tudi set. Kanalci so vodili z rezultatom 14:10 in le stvar časa naj bi bila kdaj pade 15 točka. Salonit je imel kar 10 zaključnih žog, vendar je set zgubil! Hladen tuš je zbegal domačine, ki so četrti set začeli zelo slabo. Gostje so povedli ter so se do stanja 6:6 enakovredno kosali z domačini. Od tu naprej je Salonit le zaigral nekoliko bolje, gostje pa so vidno popustili, tako da je konec tega čudnega srečanja potekel v znaku premoči domače šesterke. Salonit je prikazal najslabšo igro odkar igra v zvezni konkurenci. U-pati je, da je to bila le trenutna slabost in so bili igralci (spričo zelo slabega nasprotnika) premalo motivirani. Če še velja pravilo, da slabi igri sledi dobra, potem smo lahko za nedeljsko srečanje doma z odličnim Interpletom iz Brčkega optimisti. Moramo pa biti zelo previdni v napovedovanju rezultata, saj je Interpletu preteklo nedeljo uspelo to, kar ni to sezono še nikomur: sredi Siska je namreč odnesel vodilnemu Metalcu set. To je sploh prvi set, ki so ga igralci Mladena Kosa v tem prvenstvu zgubili. Za nedeljsko srečanje doma vlada že sedaj ogromno zanimanje saj bo to tekma dveh . enakovrednih nasprotnikov. Kljub slabi igri pa so v Kanalu po nedeljskem kolu z nečem zadovoljni: vsi tekmeci, ki so zaostajali za Salonitom za 6 točk so zgubili, tako da se je sedaj ta razlika povečala na celih 8 točk. Salonit je tako svoje odlično drugo mesto samo še utrdil. * 9 * Presenečenje 13. kola je vsekakor zmaga Maribora v Borovu. Domačinom se je tako izmuznila stoodstotna priložnost, da se utrdijo na tretjem mestu, Mariborčani pa so se s to zmago izognili nevarni coni. Slovenski derby med Kamnikom in Jesenicami je pripadel domačinom, ki so tako obdržali tretje mesto, Jeseničane pa so potisnili v nevarne vode, ki vodijo v 1. slovensko ligo. Vedeti je namreč treba, da bodo morala ligo zapustiti kar štiri moštva! V tem kolu je bila spet uspešna Sava, ki je sicer s težavo ugnala Banjalučane in je iztržila dve dragoceni točki. Rezultati slovenskih moštev: Salonit - Metalac (Z) 3:1 (15:3, 15:9, 14:16, 15:9) Borovo - Maribor 1:3 Kamnik - Jesenice 3:1 Sava-čajevec 3:2 LESTVICA in so se vrnili domov z dvema dragocenima točkama, ki jim po vsej verjetnosti zagotavljata obstoj v ligi. V soboto so premagali Mežico, ki je eden od kandidatov za izpad. Gostovanje v severovzhodnem delu Slovenije so izkoristili tudi za odigranje tekme 4. kola proti moštvu Branika, katero pa so po pričakovanju izgubili, saj je Branik še vedno kandidat za naslov prvaka. To soboto igra Bovec (v Kanalu) proti zadnjeuvrščenemu Plamenu iz Krope, moštvo Izole pa je prosto. Rezultati primorskih zastopnikov: Mežica — Bovec 1:3 (16:14, 13:15, 19:21, 13:15) Branik — Bovec 3:0 (15:9, 15:10, 15:12) Izola — Bled 3:1 (16:14, 15:10, 7:15, 15:4) Lestvica: Izola 10 9 1 28 9 18 Branik 10 9 1 27 12 18 Gabrje 10 6 4 22 15 12 Bled 9 6 3 23 12 12 Bovec 11 4 7 17 25 8 Novo mesto 10 4 6 15 21 8 Trebnje 10 4 6 16 23 8 Mežica 10 2 8 15 27 4 Plamen 10 1 9 8 27 2 E. H. ■ n i jfšgi 1 Metalac (S) 13 13 0 39: 1 26 SALONIT 13 12 1 36:13 24 Kamnik 13 8 5 29:22 16 Interplet 13 8 5 27:21 16 Borovo 13 8 5 29:26 16 Sava 13 7 6 24:20 14 Maribor 13 6 7 25:24 12 Karlovac 13 5 8 25:27 10 Čajevec 13 4 9 19:30 8 Jesenice 13 4 9 19:30 8 Spačva 13 3 10 18:34 6 Metalac (Z) 13 0 13 7:39 0 EMIL HVALICA 1. slovenska odboh.arska liga Zmaga Izole in Bovca Oba primorska predstavnika v L slovenski odbojkarski ligi sta bila v drugem kolu spomladanskega dela prvenstva uspešna in uresničujeta zastavljene si cilje. Izolčani so že zelo blizu naslova slovenskih prvakov, saj bodo z najhujšim tekmecem, mariborskim Branikom, igrali doma. Nedeljska zmaga proti dobremu moštvu Bleda je to napoved samo še potrdila. Bolj skromen cilj pa imajo Bovčani saj se krčevito borijo za obstanek v ligi. Pretekli teden je bil za Bovčane verjetno odločilen. Gostovali so v Mežici ter Mariboru Juventus napredoval BUDIMPEŠTA, 21. — Juventus je proti vsakemu pričakovanju preskočil tudi oviro, kakršna je Uj-pest Dozsa. Tak rezultat ni bil pričakovan po neodločenem izidu v Turinu, še manj pa po slabih nastopih tega italijanskega moštva v zadnjih kolih državnega prvenstva. Usoda Juvenfusa je bila, tako rekoč, zapečatena že po 12. minutah igre v Budimpešti: že po 50” je Bene povedel Ujpest v vodstvo, v 12. min. pa je Toth drugič zatresel Zoffovo mrežo. Juventus pa je prav v takih trenutkih pokazal izredno moč, zdržal nadaljnji pritisk razigranih Madžarov, zmanjšal razliko z Altafinijem. nato pa v drugem polčasu z Anastasijem izenačil in se kvalificiral v polfinale, ker je dosegel več golov na tujem. Reči, da je uspeh Italijanov zaslužen, je težko: Ujpest je stalno napadal in je prejel drugi gol prav v trenutku, ko je najbolj pritiskal na nasprotnikova vrata. Treba pa je poudariti, da je bil Juventus zelo nevaren v protinapadih, predvsem po zaslugi neverjetno «mla-dostnega* Altafinija, ki je s polemično dobrim nastopom odgovoril tistim, ki so ga že odpisali (v zadnjih prvenstvenih tekmah ie namreč nastopil le s štev. 13). O-dlična sta bila v italijanskih . Tstsh še Causio in Cuceuredu, med domačin’ pa je le napad zaigral na pričakovani ravni. MILAN, 21. — Kljub neodločenemu rezultatu (1:1) na domačem igrišču, je Milan napredoval in izločil moskovski Spartak. Po Hitrem začetku (gola sta padla v 2. min. za Milan in v 6. min. za Spartak) je bila igra stalno izenačena. Ostali rezultati: POKAL EVROPSKIH PRVAKOV; V Munchnu: Bayern — Ajax 2:1 (prej 0:4, kvalif. Ajax). V Derby-ju: Derby County — Spartak 2:0 (0:1 Derby County). POKAL POKALNIH PRVAKOV: V Splitu: Hajduk — Hibernian 3:0 (prej 2:4, Hajduk). V Bukarešti: Leeds — Rapid 3:1 (5:0 Leeds). V Pragi: Spartak — Schalke 04 3:0 (1:2, Spartak). POKAL MITROPA: V Linzu: Čelik — Linz 2:1 (2:0, Čelik). ITALIJANSKO - ANGLEŠKI POKAL: Skupina A: Verona — Luton 2:1, Bari — Crystal Palače 0:1, La-zio — Manchester Ut. 0:0, Fioren-tina - Hull 1:0. Skupina B: Blackpool — Como 3:0, Fulham — Roma 1:1, New-castle — Bologna 1:0. Dr. ^^ksander - Peter Partizanski zdravnik 21 ^®>ni iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Kasneje, po ofenzivi je precej meni znanih hiš prestopilo beUrn. Postali so zagrizeni sovražniki partizanov. Ker sem 1 Poznal prej kot dobre ljudi, ki so bili za osvobodilno rb°' te spremembe nikoli nisem mogel povsem razumeti. Zdravil ljudem v dolini nisem mogel dajati, saj jih še ( Partizane ni bilo dovolj. Pisal sem recepte in jih pošiljal Zdravila v Ljubljano. Le redko so se odločali za to pot. .‘Ie so se zatekli k vsemogočim domačim zdravilom. Na ^jne prisade, gnojno kožno vnetje in manjše rane so ‘hgalj sveže trpotčeve liste. Drugi so na podkožna gnjojenja Jali smetano, da je okoli njih kar zaudarilo po kislem. , “ . 1 1 .1' JnKvin irt Iviln smetano, da je okoli njin Kar ^uuamu ^ Ze odprto rano, če se je kdo vsekal ali podobno, je bilo . °lje takoj poscati seveda z lastnim urinom. Za bolečine Selod J - - - • - - -- v ~cu je bil dober čaj od tavžentrože in tako dalje. V so se ljudje spominjali, kako so zdravili njihovi očetje Pradedje. Zatekali so se k skoraj pozabljenim ljudskim avilom. Kadar uspeha ni balo in se je stanje bolnika že močno !ab.šalo, so poklicali mene. Partizanske patrole so mi stalno ale pozive, naj obiščem kakega bolnika sedaj v Loški doiini ^ v Loškem potoku. Tako da mnogokrat nisem vedel, katero stran naj se obrnem prej: v Loško dolino, kamor je bilo še kakšno uno več hoda, ali v Loški potok, ki je bil malo bliže moji bolnici. Navadno mi niso znali opisati pacientov, tako da bi lahko vedel, kateremu je pomoč bolj potrebna. Odločal sem se za tistega, h kateremu so me prej poklicali. Tudi kakšno strokovno knjigo sem imel, tako da sem včasih lahko tudi kaj prebral. Kljub velikim, predvsem fizičnim naporom, Id jih je zahtevalo delo od mene, sem bil zadovoljen s svojim delom. Kadar je bila kakšna akcija na sovražnika, sem se je udeležil včasih tudi jaz. Navadno so me obvestili o akciji tik pred odhodom na položaj. Ničesar nisem vedel o nameri komande. Pogostoma tudi ne, kam gremo, šele ko smo prišli na položaj, sem od drugih zvedel, kje smo. Take premike smo večinoma delali ponoči. Podnevi ni bilo varno. Lahko hi nas kdo opazil in izdal sovražniku. V taborišču sem že videl nekaj izdajalcev, ki so vohljali za partizani, pa so jih pravočasno odkrili. Pogosto so izvidniški avioni obletavali naše položaje. Kolono na maršu bi lahko odkrili. Ni mi bilo všeč, da nisem nič vedel o akcijah, ki se jih naj bi udeležil. Moja naloga je bila ne samo nuditi prvo pomoč ranjencem, ampak predvsem tudi to pomoč organizirati. Zato so bile potrebne določene priprave. Določiti bi moral položaj, kamor se bodo stekali morebitni ranjenci, kjer bi jih pregledal, jim po potrebi nudil prvo pomoč in jih takoj poslal v bolnico ali vsaj na varno mesto do nadaljnjega transporta. Zaradi vsega tega nisem bil za to, da bi šel z borci na začetni položaj samega napada. Zaman sem dopovedoval, da je mesto zdravnika tam, kjer bi se naj stekali ranjenci. Tega Smeliju nisem mogel nikoli dopovedati. Imel sem vtis da me je napak razumel. Zanj je bila taka moja zahteva skri-vaštvo Moral bi biti z borci v prvi liniji, ne pa se skrivati kje zadaj. S svojim prizadevanjem, da bi štab bataljona prepričal o potrebi organizacije sanitetne službe, sem dosegel le to, da sem o akcijah zvedel šele potem, ko so že bile izvršene. Verjetno so imeli tak odnos do sanitetne službe tudi zaradi tega, ker je bil redko kdo teže ranjen. Ni se še pokazala potreba po dobro organizirani zdravstveni službi. Izgledalo je, kot da je mogoče opraviti tudi brez zdravnika. Takrat ni bilo večjih akcij. Grupe partizanov so napadale posadke na Blokah, v Prezidu, v Dragi. Napadli so kolono, ki je vozila hrano na Bloke. Bilo je še mnogo drugih manjših akcij, za katere večinoma niti vedel nisem. Le če je prišel k meni kak partizan zaradi manjše rane ali žuljev po dolgem maršu, sem zvedel, kje so bili. Italijanske posadke so se močno utrdile in si le redko upale iz utrjenih mest. Skoraj jim ni bilo mogoče do živega brez težjega orožja. To je pokazal naš napad na Drago konec junija 1942. Manever obkoljevanja posadke je pod okriljem noči popolnoma uspel. Vendar samo s puškami in ročnimi bombami posadki ni bilo moč priti do živega. Bataljon se je ob zori moral umakniti, sicer bi imel prevelike izgube. Italijani so z minometalci dobro tolkli, pa bi gotovo mnogo partizanov padlo Česar ni mogel storiti bataljon o belem dnevu, je baje uspel tov. Sokol iz Ilirske Bistrice. Če je bilo verjeti njegovemu pripovedovanju, je takoj drugi dan še z dvema tovarišema napadel posadko v Dragi, ravno ko so vojaki stali v zboru. S strojno puško in dvema puškama so udarili po vojakih. Preplah je bil popoln. Efekt napada te grupice partizanov na posadko v Dragi je bil gotovo večji, kot ga je imel koncentrirani napad celega bataljona. Zaradi tega in še drugih napadov na Drago so Italijani kasneje Drago izpraznili, še prej pa so jo požgali. Tiste dni v začetku julija 1942 je Smeli organiziral napad na Prezid. Po pripravah v taborišču sem slutil, da se nekaj pripravlja. Pregled in čiščenje orožja sta mi vzbudila sum, da bo verjetno kak napad. Toda kje in kdaj, nisem mogel zvedeti. Želel sem vprašati Smeli j a, kaj se pripravlja in če bo morda potrebna moja pomoč. Ni ga bilo v taborišču. Kam je odšel, ni vedel nihče povedati. Ni ma preostalo drugega, kot da se vrnem v bolnico. Nekako ob polnoči me pokličejo iz spanja. Pome je prišel kurir. Takoj da moram na pot. S seboj moram vzeti zdravniško torbo in čim več obvez. Bataljon je napadel sovražno posadko v Prezidu in pri tem je bil komandant Smeli ranjen. Takoj sem bil pripravljen, saj sem k počitku legel oblečen, le čevlje sem navadno sezul. S kurirjem in bolničarko Nedeljko sem se odpravil na dolgo pot. Iti je bilo treba čez Petelinjak in Zgornje Poljane na Jermendol in naprej v taborišče na Tolstem vrhu nad Babno Polico. Hitro smo hodili in kmalu je pot tekel od nas. Noč je bila topla, poletna. Prišli smo na Zgornje Poljane. V daljevi, proti Prezidu je bilo videti uspeh naše akcije. Nebo je bilo razžarjeno daleč naokoli. Verjetno je gorelo nekaj hiš v Prezidu. Kasneje sem izvedel, da se je sovražnik utrdil v teh hišah. Naši so ga poskušali izgnati iz utrjenih položajev, tako da so jih zažgali. Toda tudi tu kot že v Dragi se je sovražnik obupno, vendar uspešno branil. Pogled na razžarjeno nebo v daljavi je bil grozljiv. Nadaljevali smo pot po strmen pobočju proti Jermendolu. Rdeči sij je pojenjeval in kmalu smo utonili v temini gozda ozke doline, po kateri pelje cesta iz Loške doline proti Babnemu polju in Prezidu. Bila je še^ tema, ko smo prišli v začasno taborišče enote, ki je to noč napadla Prezid. V redkem bukovem gozdu, nastlanem z debelo plastjo bukovega listja, je bilo postavljenih nekaj šotorov. Nekateri so bili napravljeni preprosto iz vej. Bili smo utrujeni od dolge hoje, Suho bukovo listje je kar vabilo k počitku. Kako prijetno bi bilo leči na kup listja in si odpočiti. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Monfecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. marca 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270^ cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S.PJ* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • V TURINU; TRENTU IN RIMU Manifestacije kovinarjev za obnovo delovnih pogodb Industrijci v Turinu grozijo z intervencijo policijskih obiusti ■ Veličastno manifestacija v Trentu TURIN, 21. — Davi je okoli 1500 delavcev obkolilo upravno poslopje tovarne Fiat v Rivaltu. Delavci so proglasili «stalno zasedanje skupščine* ter praktično onemogočili okoli 460 uradnikom, da bi zapustili poslopje. To akcijo delavcev v Rivaltu je treba povezati z dogodkom, ki se je odigral 16. t.m. v Rivalti, ko je skupina delavcev baje vdrla v urad delovodje obrata za pleskanje ter menda povzročila določeno gmotno škodo. Policijske oblasti so identificirale Štiri osebe, od katerih sta dva delavca in dva sindikalna funkcionarja. Incident v Rivalti je sprožil mrzlične pogovore med delodajalci in sindikalnimi predstavniki federaci- je kovinarskih delavcev. Industrijci so grozdi, da bodo posegli vmes z intervencijo policijskih oblasti, sindikalisti pa so skušali ublažiti napetost. Prav njim se je posrečilo, da se je stanje pred upravnim poslopjem v Rivalti nekaj po popoldnevu pomirilo in so lahko vsi uradniki zapustili poslopje. Sindikalne organizacije pa na vsak način poudarjajo, da je zaostritev položaja povzročilo prav ravnateljstvo Fiata, ki je baje namenoma razširilo vest, da je bilo zaradi dogodkov 16. t.m. suspendiranih 16 delavcev in ne samo štirje. V skoraj vseh obratih tovarne Fiat so se delavci danes vzdržali dela od 1 do 4 ur. Uprava podjetja trdi, da je stavkalo 15.223 liiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PREDVČERAJŠNJIH KRVAVIH NEREDIH V Atenah zaprta pravna fakulteta Policisti so hudo telesno poškodovali grškega kulturnega delavca - Ukinitev svoboščin na univerzah? ATENE, 21. — Vseučiliške oblasti j blagoslovil grški narod. Papež pa so danes zaprle pravno fakulteto I je obžaloval,- da Vatikan nima tes-atenske univerze zaradi krvavih in- j nejših stikov z Grčijo. Ta je nam-* j« reč ena od redkih evropsikh držav, cidentov do katerih je prišlo včeraj med policijo in študenti, ki so zasedli osrednje poslopje fakultete v znak protesta proti omejevanju študentovskih svoboščin. Po zadnjih vesteh je bilo med spopadi ranjenih štirideset študentov in enajst policistov. Agenti so aretirali 44 študentov, ki pa so jih policijske oblasti izpustile danes na svobodo, potem ko so jih zaslišale. Na svobodo je bil izpuščen tudi univerzitetni profesor Joannis Pez-mazogli, star 55 let, ki je bil aretiran na ulici med manifestacijami. Tudi njega so policisti dolgo časa zasliševali. Posebne omembe je vreden primer bivšega grškega poslanca Joan-nisa Koutcoherasa, ki je star 69 let in ki je bil precej hudo poškodovan pri manifestacijah. Dobil je pretres možganov ter je bil ranjen v oko. Glede tega uglednega grškega političnega predstavnika je založba «Relations latines*, ki jma svoje urade v Neaplju, sporočila, da je leta 1968 objavila neko njegovo knjigo pesnitev. Knjiga ima francoski naslov: «Hommes pour les droits de 1’homme levez-vouz* («Ljudje, dvignite se v obrambo človečanskih pravic*). V sporočilu založniške hiše «Re-lations latines* je rečeno, da je bil Koutcoheras grški poslanec ter predsednik mednarodnega «Pen kluba* ter je pred kratkim prejel v Parizu nagrado «Prix de la cnti-que*, in sicer prav zaradi svoje zbirke pesnitev, ki je bila objavljena v Neaplju. Nagrado so mu izročili v Atenah, ker mu policijske oblasti ne dovoljujejo potovanja v inozemstvo. Poleg teh dveh vidnejših osebnosti je bila ranjena tudi študentka Thekla Kitou, ki je prav tako dobila pretres možganov. Ranjen je bil tudi neki dopisnik holandskega radia, ki je bil v poslopju fakultete, v trenutku ko je vdrla policija. ki nima diplomatskih stikov z Vatikanom. MILAN, 21. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Urbisci, ki vodi preiskavo o incidentih pred univerzo «Bocconi» je odredil danes poseben tehnični pregled čelade a-genta Gianndja Galla. Policist naj bi namreč streljal proti manife-stantom zaradi šoka, ki mu ga je povzročil požar v njegovem «jeepu». delavcev, ali okoli 37 odst. vseh delavcev podjetja. Od nekaj več kot 6000 uradnikov se je stavke baje udeležilo le nekaj stotin. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Trentu, kjer se je okoli 10 tisoč delavcev udeležilo protestne manifestacije, ki so jo priredile tri velike sindikalne organizacije (CGIL, UIL in CISL) zaradi aretacije 14 delavcev v podjetju IRET. Delavce je policija že izpustila na svobodo ter so se udeležili protestnega shoda. Delavci so šli po mestnih ulicah ter so se zbrali na Trgu Cesare Battisti, kjer so jim spregovorili sindikalni voditelji. Tudi v podjetju IRET v Trentu je prišlo do delavskih nastopov proti uradnikom, ki se niso hoteli pridružiti enotni akciji delavcev in uradnikov za sklenitev nove pogodbe kovinarjev privatnega sektorja. Danes se bodo začele stavke, ki jih predvideva enotna organizacija uslužbencev javnih prevoznih sredstev (avtobusi, tramvaji in trolejbusi ter prevozniki po vodnih poteh). Prizadeti delavci zahtevajo novo delovno pogodbo. Do 3. aprila bodo posamezne delovne organizacije izvedle 12 ur stavke, a 29. aprila bo prišlo do vsedržavne stavke za vsaj 5 ur. V Rimu sta bili danes dve ločeni manifestaciji delavcev in invalidov kovinarske stroke. Že v zgodnjih jutranjih urah se je zbralo več tisočev kovinarjev invalidov, ki so zahtevali bistveno izboljšanje svojega položaja. Po zborovanju je prišlo do spopada s policijskimi oblastmi. Okoli 5.000 kovinarjev pa je na Trgu Mazzini podprlo boj vseh kovinarjev ter potem zahtevalo od ravnateljstva italijanske televizije objektivno poročanje o delavskem boju za lastne pravice. Položaj v indijanski vasici Wounded Knee v Južni Dakoti je še vedno napet, ker washingtonska vlada noče odstopiti od svoje zahteve, naj se Indijanci predajo in izročijo orožje pred začetkom pogajanj. Na sliki: tako je oborožena patrulja spremljala washingtonskega predstavnika na ponedeljkovo pogajanje CRfllGOVA REAKCIJA Nfl LONDONSKO «BEL0 KNJIGO* Ustanovljena enotna fronta protestantskih ekstremistov Globoka razdvojenost v protestantskih vrstah - Skrajneži pripravljajo politično manifestacijo v Belfastu LONDON, 21. — Danes je bil v Belfastu sestanek skrajnih protestantskih političnih skupin. Srečanja se ni udeležil Brian Faulkner, ki je priznani voditelj protestantske unionistične stranke. Udeleženci belfaškega srečanja so izjavili, da se bodo zavzeli za «rešitev Severne Irske* in da ne sprejemajo angleškega načrta za rešitev ulstrskega vprašanja v smislu kot ga je pripravila londonska vlada ter še posebej njen minister za ulstrske zadeve lord Whitelaw. Protestantski skrajneži so sklenili, da bodo ustanovili nekakšno skupno gibanje, ki bi utegnilo povzročiti razkol unionistične stranke ter zametke za ustanovitev nove politične stranke. V skupni fronti, iiiiiiiiiiiiiiii«iii«iiiiiiiitiiiiiii«iiiaiiiiiiiiiMiiiiiiiim>iiiaiiiiiiiiiiiii>iiiiiii«aii>iiiiiiiiii>i>i>ia>iii>iii*ii*»iiiiii>i>ii*iiiiiiiiiii*iiJiiiiaiiii>riiiiiiii*iiiiiiiiiiii*i>>ii*IK>i*iiiiiiiiiiallll*|l||l|lll|l1l|llllllllllll>l<>H|llll|lltl>ll*llltlllltllllltlliMllillll«lllllliuiiii,iiisi,iiiitiiliiitii,,,,iiiiiiiii,ii) za manifestacijo, ki m bila dovo- ^ ljena in ker se študenti, ki so bili tudi na strehi poslopja, niso hoteli umakniti. Ukrep akademskega senata je zelo nevaren, ker spravlja v dvom, če bo vlada sploh hotela še spoštovati akademske svoboščine. Nekateri desničarski časopisi že pišejo, da je treba razgnati in uničiti leglo ckomuni-stičnega prevratništva* na grških univerzah. To bi pomenilo konec vsakršni študentovski svoboščini na grških visokih šolah in s tem dokončno uvedbo polkovniške diktature nad vsem življenjem v Grčiji. Ni nobenega dvoma, da grška vlada sedaj preučuje to vprašanje. Posrečilo se ji je sicer do sedaj, da je rešila precej vprašanj, posebno na področju gospodarstva, toda za ceno skrajnega omejevanja demokratičnih svoboščin. Vlada trdi, da nerede na univerzah povzroča le peščica komunistov, res pa je, da pri teh neredih sodelujejo tisoči študentov. To pomeni, da «pe-ščica* zavednejših študentov utegne pritegniti v boj proti diktaturi veliko večino študentov, ki odločno nasprotujejo vsakršnemu omejevanju študentovskih svoboščin. Grški tisk danes sploh ni črhnil besedice o študentovskih manifestacijah, ter se je omejil le na objavo izjave akademskega senata pravne fakultete, kjer se obtožuje manjšina študentov, da kali red in mir na vseučiliščih ter se vlada poziva, naj se vmeša v univerzitetne zadeve. Danes je papež Pavel VI. sprejel skupino grških bolničark, katere je nagovoril ter na koncu avdience OČARLJIVA TEORIJA ŠKOTSKEGA ASTRONOMA Sonda še neidentificiranih vesoljskih bitij nas «opazuje» že več desetletij Domneva je osnovana na tolmačenju še nernzloženega pojava - Človeški poskus za navezavo stikov z vesoljci LONDON, 21. — Znanstveniki, ki se bavijo z raziskovanjem vesolja v teh dneh veliko razpravljajo o novi teoriji, da vesoljska sonda, ki naj bi prihajala iz ozvezdja Boote, «opazuje» Zemljo kot planet za morebitno «kolonizacijo». Teorijo naj bi potrjevala nova interpretacija skrivnostnih «oaxnevov» radijskih signalov, ki so veliko let presenečali znanstvenike. Tokrat ne gre za teorijo, ki si jo je kar čez noč izmislil slaboum-než, vizionar ali pa šaljivec, pač pa je osnovana na strogo znanstveni podlagi (to še ni jamstvo za verodostojnost, je jamstvo pa za resnost) Z domnevo se ukvarja tudi priznana revija britanskega astronomskega društva «Space-flighb, ki zagovarja stališče, da je nujen načrt za nadaljnje znanstveno raziskovanje z večjimi sredstvi (govori se celo o uporabi vesoljskih ladjic apollo). Osnova vse teorije je pojav, ki je bil odkrit leta 1928. Znanstveniki so na podlagi številnih poskusov ugotovili, da neidentificiran objekt, ki je izven zemeljske ionosfere je pa bližje našemu planetu kot Luna, odbija nekatere radijske signale z določeno zamudo (tako imenovani * tudi «pulcherrima» (v latinščini po- ....meni zelo lepa), sestavljata dve zvezdi, ki se vrtita druga okrog druge. Ena je rdeče, druga pa zeleno plave barve. Oddaljeni sta med seboj 103 svetlobna leta (to pomeni, da mora svetloba, ki se širi s hitrostjo okrog 300 tisoč km na sekundo, potovati od ene zvezde do druge 103 leta). «odmev»). Leta 1960 je ameriški astronom Bracewell postavil domnevo, da bi lahko «odmevi» pomenili, da neka sonda, ki prihaja z drugega ozvezdja, skuša navezati stik z Zemljo. Nikomur pa se ni posrečilo razbrati kodeks, s katerim je domnevna sonda odbijala signale. To domnevo je povzel škotski astronom Duncan Lunan, ki je na podlagi rezultatov znanstvenih raziskovanj iz leta 1928 raztolmačil kodeks «odmevov». Gre za to: Lunan je sestavil grafikone sosledice števil vsakega «od-meva» z ozirom na «zamudni presledek* «odmeva». Dobil je mape, v katerih vsakdo, ki ima le količkaj prakse z zvezdami, lahko spozna nebo, ki ga vidimo s severne poloble našega planeta. Ozvezdja na teh mapah pa niso na pravem mestu. S postopkom, ki ga astronomi veliko uporabljajo, je Lunan odkril, da gre za položaj ozvezdij pred približno 13 tisoč leti. Edino ozvezdje «Epsilon Bootis* je napačno postavljeno, kar naj bi po mnenju škotskega astronoma pomenilo, da je to sporočilo, da sonda prihaja s tega ozvezdja. «Epsilon Bootis*, ki mu pravijo Domneva se, da je bilo prebivalstvo tega ozvezdja zaradi ekološke krize prisiljeno poiskati novo domovino in je zato poslalo v vesolje sonde, ki naj bi poiskale primeren planet. «Menim — trdi Lunan — da je bil to glavni cilj tega ljudstva. In sedaj po 13 tisoč letih lahko zaključimo le, da se jim je podvig ponesrečil ali pa je uspel.* Britanski vesoljski izvedenec Kenneth Gatland, je dejal, da po tej teoriji lahko logično sklepamo, da sonda vsebuje v svojih logičnih vezjih poslanstvo o neki planetarni kulturi. Poudaril pa je tudi, da so potrebni še drugi dokazi za popolno osvojitev ali zavrnitev te domneve. V tej zvezi so britanski znanstveniki pozvali vse države k so- delovanju za širše znanstveno raziskovanje in preučitev vseh radijskih «odmevov», ki so bili zabele: ženi po letu 1928. Nujno naj bi bilo predvsem skušati slikati domnevno sondo z ameriškega vesoljskega laboratorija skylab, ki bo izstreljen v kratkem. Če bi se s temi poskusi posrečilo odkriti avtomatsko postajo, bi bilo po mnenju nekaterih znanstvenikov potrebno približati se ji z vesoljskimi ladjicami vrste apollo s človeško posadko. Vsi strokovnjaki pa ne soglašajo i Lunanovo teorijo in sam avtor poudarja, da bi bil neizpodbiten dokaz le odkritje avtomatske postaje. Verjetno je tudi, razen v primeru, da bi bila naša najbolj razvita civilizacija v vesolju, da bodo druga bitja prej stopila v stik z nami. V tej zvezi so strokovnjaki mnenja, da je posebno opremljena avtomatska postaja najbolj učinkovito sredstvo za navezavo stikov med planetarnimi civilizacijami. Marsikdo domneva tudi, da so «odmevi» le neke vrste uvod in da bi sonda lahko dala bolj popoln «odgovor», če bi jo «iz-prašali* s programiranimi radijskimi signali. Znanstveniki pa opozarjajo tudi, da je ozvezdje «Epsilon Bootis* veliko mlajše od Zemlje in je zato malo možnosti, da bi se na njem razvila že pred toliko tisoč leti tehnološka civilizacija. Marsikdo tudi trdi, da Lunanovo tolmačenje kodeksa ni edino možno. Tudi človek je medtem začel svoje skromne poskuse za navezavo stikov z morebitnimi prebivalci vesolja. Ameriška sonda Pioneer 10 je že na poti proti Jupitru. Cilj bo dosegla predvidoma decembra, nato pa se bo izgubila v vesolju. Znanstveniki so za vsak primer dali v avtomatsko postajo plaketo, v katero so vrezali nekatere znanstvene konstante: mape našega ozvezdja in planetarnega sistema ter žensko in moža, ki naj bi predstavljala graditelje sonde, njihovo podobo in domovino. Možnost pa, da bi morebitna razumna bitja našla plaketo pa je le ena proti nekaj milijonom. Ameriški znanstveniki so tudi izračunali, da bi bilo potrebno vsaj eno tisočletje zelo intenzivnih radijskih raziskovanj preden bi se človeku posrečilo stopiti v stik z vesoljci in še to s predpostavko, da gre za razvito civilizacijo, ki je zainteresirana za «občevanje» z zemljani. Predstavnik šejkata je danes izjavil, da Kuvajt z zadovoljstvom sprejema poskus posredovanja vo-d.ilnih a-abskih držav, dodal pa je, da bo njegova vlada pristala na pogajanja, šele ko bodo sovražnikove čete zapustile njeno ozemlje. Napetost med Irakom in Kuvajtom, ki je včeraj izbruhnila v oborožen spopad, se vleče že kakih deset let, odkar je britanska vlada priznala neodvisnost Kuvajtu. Irak ni nikoli priznal te države, katero ima za del svojega ozemlja. Vzrokov za napetost je več: različni socialni ureditvi (levičarska vlada v Bagdadu, monarhija v Kuvajtu), posledice britanske kolonialne politike «divide et impera*, zlasti pa naftna ležišča. Kuvajt je ena od najbolj bogatih držav nasvetu, saj poprečni letni dohodek vsakega državljana zaostaja le za ameriškim (te statistike pa očitno ne povedo resnice, ker gre levji delež tega dobička v žep šejka in njegovih dvorjanov). Na tem področju lahko meter puščave več ali manj pomeni posest naftnega ležišča ali pa njegovo izgubo. V teh letih je bližnjevzhodna kriza nekoliko omejila posledice napetosti, zlasti ker je Kuvajt prispeval letno veliko finančnih sredstev za boj proti Izraelu. Arabski tisk poudarja v tej zvezi, da spopad terja mobilizacijo vseh arabskih držav, da se spor reši v najkrajšem času. «Do incidenta je prišlo — poudarja list «Ai Akhbar* — v trenutku ko je ogrožen sam obstoj arabskega ljudstva. Sionizem, ki ga podpirajo kolonialistične države, je sovražnik proti kateremu moramo naperiti arabsko orožje, ne pa proti samim sebi.* List «A1 Gumhuria* pa podčrtuje, da v tem trenutku ni pomembno vedeti kdo je prvi streljal in kdo ima prav, pač pa je nujno, da se prekinejo medsebojna sovražna dejanja. «Arabci — nadaljuje časnik — morajo premostiti medsebojne spore in enotno nastopati v boju za svoj obstoj*. Medtem ko se arabske države zavzemajo za rešitev iraško - kuvajtske krize, iz Libanona poročajo, da sta dva vojaka bila ubita, tretji pa je bil ranjen v napadu še neidentificiranih oboroženih mož na vojaško postojanko. Uradno poročilo govori o «oboroženih možeh*, izraz, ki ga včasih uporabljajo za palestinske gverilce, štab gverilcev v Libanonu pa je s svoje strani ostro obsodil napad, katerega ocenjuje kot poskus skalitve odnosov med Bejrutom in gverilci ter je ponudil svojo pomoč pri iskanju gverilcev. ki so jo imenovali «Zedinjena sk * pina lojalistične akcije* so P°&' nje «Vanguard» Williama Craiga.^ polvojaški skupini «Loyalist Deten-ce Volunteers* ter «Ulster defenc Asociation*, Združenje lojalisticri delavcev ter organizacija «Reda Orange*. Skupini pripada tudi u nionistična demokratična stranka-Za predsednika nove politične tor macije sta bila izvoljena dva P' vaka protestantskih skrajnežev, n* sicer protestantski pastor lan Pal3l ley in kapetan Lavvrence Orr, ® sta oba poslanca v britanskem P3** lamentu. Srečanja v Belfastu se je ude* ležilo 65 delegatov raznih pohtic nih skupin. Pastor Paisley je lZ' javil, med drugim: «Začenjam bitko, ki naj reši Ulster*. Pr°*f" stantski skrajneži napovedujejo, o bo skupna fronta, ki so jo ustano* vili danes, priredila v kratkem ve liko protestno demonstracijo v sr ddšču Belfasta, in sicer prihodnj soboto. Kot smo že omenili, se srečanj^ protestantskih skrajnežev ni udei žil Brian Faulkner, ki je prizna leader unionistične stranke, to J političnega gibanja, ki združuje svoji sredi veliko večino pr° stantskega prebivalstva. Protestan ski unionisti so se zaradi razvoja dogodkov znašli v • kočljivem položaju, keir v bis sprejemajo londonske teze, H P niso pogodu vsemu ulstrskem protestantskemu prebivalstvu. M da gre pri tem za hud dvoboj m Williamom Craigom, ki nastopa K leadčr ekstremističnih skupin Brianom Faulknerjem. Verjetno če Craig spodriniti Faulknerja . vodilnega mesta v unionis'“ . stranki, da bi sam diktiral sv J voljo protestantski večini v U131 ' Pri tem pa ne gre samo za \\ litično konkurenco, temveč tudi -precej globoke razredne r. Craig zastopa namreč ravnejše s ^ je protestantskega prebivalstva Severni Irski, katerih interesi v bistvu zelo podobni intere katoliškega dela prebivalstva- ^ to ni nič čudno, če je Crato , . v preteklosti skušal doseči nek no povezavo s katoliškim oziroma z nekaterimi skupinami, ki so najpomemb v okviru političnih dogajanj v stru. Faulkner pa je na <^ru^1 „ietr* ni tipični predstavnik _ stare ' ske politične koncepcije, ki izvaja navodila londonskega tra, ker pač predstavlja sev irsko protestantsko buržoazno- Kaj se bo v prihodnjih dneh gajalo v Severni Irski, je s polna neznanka. «Katoliške» -a ke in gibanja, še niso P®)' in svojega mnenja glede vseb Le»- namenov angleške «bele k J HELENA (PAPUANSKA) Tudi Papua ima svojo no, ki je bila pred neka] , vi Vzrok ostrega spopada papuanskimi bojevniki. ,g lo se je 8. marca letos, k° ^ se dva moška ostro sVrzttirgi posest lepe in mlade °^°c ... Kot si je užaljeni Mene>la lel maščevanja in je zat0. ostalimi grškimi 1 pai z napadel Trojo, ščeval, tako o-ni dal miru zaradi po ^ Sklical je svoje prijatelje znance in napadel • pa se je medtem tudi pn vil. , f Rezultat je bil °rned \e rala policija, ki je pom*T* in krut spopad na _noz 200 bojevniki. Poseči ia duhove s.... solzilnimi do^s0 mi. Na bojnem polju P kljub temu obležali inle jevniki. Konec še ni znan' 0;j lena je pripadla «ropar] oropanemu»? NENAVADEN NOREC «Oborožen» z lakom in čem neki svojevrstni že šest let ustrahuje londonske četrti Chelsea. dončani so mu nade i . rJack The Splasher* likar), ker spominja na z « nega «Jacka The je pred Leti umoril z številne ženske v l^javl s pristanišču, v prime'j svojim prednikom ,, a: Splashen veliko bolj ,g žrtve morajo zavreči včasih m si ostriči tudi da se rešijo laka. v Policija sodi. da ^ norec šestih letih pobarval* o* g 400 žensk. Nekaterim se J gg Pravičil. drugim pa je “ fcu. »o denar, da so si lahv°čaia pile drugo obleko. ^ ;e sem se ponoči domov ~tn0 TlP.lCO " .1 pripovedovalo neko - -dekle - ko se je se"cam,P je kazala izza nekih vrat. starejši moški, ki me J rinil ob zid in mi de^Jj.ivle. sem prav lepa. Nato je P[ g kel na dan škatlo laka oblil. Medtem ko mi je $g va kapljala na novo °yle. p0. je neznanec opravičil m J bris ah>.