4 VELIKI INTERVJU TONI DRAGAR, žUpAN OBčINE DOMžALE
6 TEMA MESECA ZELENA UTOPIJA POSTAJA RESNIČNOST

18 KULTURA
MARKO HATLAK, VRHUNSKI SLOVENSKI HARMONIKAR
SLAMNIK
glasilo občine domžale
20. december 2013 | letnik liii | številka 12 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur slamnik@kd-domzale.si
Srčni borec Marjan Bolhar s svetovnim uspehom!
S svetovnega prvenstva v Turčiji se je vrnil z bronasto medaljo v disciplini - 79kg v kick lightu ter hkrati z naslovom najboljšega borca v disciplini kick light po mnenju sodnikov.
Marjan bolhar s svojimi uspehi že leta zapolnjuje naš športni prostor na področju borilnih veščin. Njegovi zadnji uspehi s svetovnega prvenstva v Turčiji pa dokazujejo, da imamo v domžalskih vrstah še več svetovno konkurenčnih športnikov, na katere smo lahko iskreno ponosni. Še več, po mnenju sodnikov je bil izbran za najboljšega borca v disciplini kick in bil nagrajen tudi z velikim pokalom.
Marjan je poleg tega, da je aktivni športnik, tudi predsednik Kluba borilnih veščin Domžale in vzornik številnim mladim borcem, ki jim s svojim izvrstnim odnosom in zgledom pomaga stopati po pravi poti. Seveda pa je Marjanov uspeh toliko večji, saj je tudi poklicni gasilec v Centru požarne varnosti Domžale.
Izjemen uspeh na svetovnem prvenstvu v Turčiji, ki ga ocenjujejo za največje tekmovanje v zgodovini, je sicer slovenska kickboxing reprezentanca okronala s tremi naslovi svetovnih prvakov in še šestimi medaljami v izjemno močni konkurenci 1.011 tekmovalcev iz kar 63 držav. Marjanu BoI-harju lahko nedvomno rečemo ambasador športa v pravem pomenu besede, ob tem pa mu tudi iskreno čestitamo ob njegovem novem uspehu ter mu želimo veliko novih uspehov in da bi se pod njegovim vodstvom razvilo še veliko mladih športnikov. > 26
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide petek, 31. januarja 2014.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 16. januarja 2014, do 12. ure.
pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale 'Slamnik' nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslo-vu: urednistvo.slamnik@gmail.com
Foto: Marjana Romanovič
Skozi praznični december z upanjem v novo leto
V decembru naše mesto zaživi. Prižgejo se luči, center dobi nove, svetlobne barve. Zvrstijo se številni dogodki, ki obogatijo naš kulturni in društveni program. Zbudimo se, ogrejejo se naša srca, postanemo bolj odprti, dovzetni za dobrodelnost. Vse to predstavlja ne le Domžale, ampak še marsikatero drugo mesto v Sloveniji, Evropi in svetu v času prazničnega decembra. Kaj pa bo naše mesto naredilo toliko bolj posebno od ostalih? Dogodki, ki se bodo zgodili le pri nas.
Pričeli smo že v začetku decembra, in sicer s slavnostnim prižigom prazničnih luči na novoletnem drevesu, nadaljevali pa s tradicionalnim obiskom Miklavža, ki je tudi letos obdaril najmlajše. Glede na to, da bomo vse do božičnega dne čakali sneg, ki nas bo v tem času obiskal ali ne, bomo predpra-znični čas zapolnjevali z obiskom različnih dogodkov. Center mesta bo v naslednjih
PORTRET
Nina Mav Hrovat, vzgojiteljica in mladinska pisateljica
Nagrada Kristine brenkove za najbolj izvirno slikanico v zadnjem letu letos že deseto leto podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Nina Mav Hrovat je leta 2009 dobila nagrado za svoj prvenec O kralju, ki ni maral pospravljati, letos pa je bila med petimi nominiranimi slikanicami tudi njena, O miški, ki je zbirala pogum. V njej govori o mali miški, ki se je vsega bala. Nekoč si je zaželela košček sira, a bilo jo je preveč strah, da bi šla ponj. Zato ji je mama dala v roke vrečko in ji svetovala, naj zbere pogum ...	> 13
dneh postal češminov park, v katerem bosta otroke obiskala tako božiček kot tudi dedek Mraz, tam pa se bo zgodilo tudi prvo domžalsko silvestrovanje za otroke. 'Odrasli' bomo prestop v novo leto tradicionalno dočakali v Športnem parku Domžale. V vmesnem času bomo obeležili tudi slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo bomo pospremili s prazničnim koncertom, ki bo v hali Komunalnega centra. Vsemu te-
mu dogajanju pa bo sledilo novo leto, ki za marsikoga ne bo predstavljalo 'počitka po prazničnih aktivnostih', ampak predvsem nove izzive, delovne, šolske in študijske obveznosti. želimo vam, da vam vse te aktivnosti v novem letu ne bodo predstavljale ovir na poti do vaših ciljev.
želimo vam, da bodo v novem letu vaša srca odprta vsaj tako, kot so odprta v prazničnem decembrskem vzdušju, in boste
znali, predvsem pa imeli čas prisluhniti tudi tistim, katerih glas je običajno v družbi manj slišen. Naj novo leto predstavlja nov list v vaših življenjih, ki ga boste lahko popisali z novimi priložnostmi, novimi prijetnimi spoznanji, predvsem pa z zavedanjem, da lahko na vsakem koraku z drobnimi dejanji na svoji strani in močnimi sporočili na drugi strani spreminjate vsak dan.
Mateja Kegel Kozlevčar
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL DOMŽALSKA PRETEKLOST OKOLJE
50 let učilne radomeljske zidane
Slavnostna prireditev z naslovom Z roko v roki iz preteklosti v prihodnost je združila nekdanje s sedanjim ter tlakovala pot prihodnjim. Številni nastopajoči so se poklonili visokemu jubileju in pristavili svoj kamenček v mozaik bogate zgodovine radomeljskega izobraževanja in učilne rdeče zidane. Slavnostno obarvani meseci tega šolskega leta pa so botrovali tudi k rojstvu zbornika, v katerem so zajeti zgodovina šolstva v teh krajih, spomini nekdanjih učiteljev in ravnateljev, fotografije in likovni izdelki.	> 14
Umik Francozov leta 1813 iz naših krajev
V tistih časih je Valentin Vodnik celo pesnil brambovske pesmi, ki so jih povzemali v različnih oblikah povsod na Kranjskem, kjer so bili Francozi. Vsekakor ni šlo za naklonjenost do teh prišlekov; nasprotno! Večjo naklonjenost so v naših krajih izkazovali do drugega zavojevalca naših krajev: avstro-ogrskega cesarstva in njegovemu cesarju. Tu je zgodba o francoski prisotnosti v našem koncu in bitki, ki se je zgodila natanko pred 200 leti na Mengeškem polju.
> 17
Enkratno je stvari uporabljati večkratno
V Javnem podjetju Snaga verjamejo, da ponovna uporaba ni zgolj dejanje, pač pa pokazatelj odnosa do stvari. Zato začenjajo z družbeno odgovorno pobudo, cilj katere je spodbujanje ponovne uporabe.. Snaga je zadnjih deset let uporabnike ozaveščala predvsem o ločevanju odpadkov, po novem pa se vsebinsko in komunikacijsko osredotoča tudi na ponovno uporabo in preprečevanje nastajanja odpadkov. Med cilji pobude so spreminjanje vedenja in vrednot občanov, zmanjšanje količine zavržene hrane ter usmerjanje še uporabnih dobrin tja, kjer jih potrebujejo. > 31
Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 15. januarja 2014, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. urednistvo.slamnik@gmail.com
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale. si
Miklavžev večer v Domžalah
Miklavž, eden izmed treh dobrih mož v prazničnem decembru, je zanesljivo najbolj priljubljen dobrotnik, posebej se ga veselijo otroci. Zanesljivo pa je v naši občini priljubljen tudi zaradi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki vsako leto pripravi več kot le njegov prihod in obdaritev otrok.
i§«l
Občina Domžale, Urad župana
Ze vrsto let je hala Komunalnega centra Domžale ob njegovem obisku na predvečer, 6. decembra, napolnjena do vrha in čez. Predšolski otroci s starši, babicami in dedki nikoli ne pozabijo priti in mu povedati, da so bili vse leto pridni.
Kot so povedali v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan, se priprave na mi-klavževanje začnejo dober mesec pred obiskom Miklavža. Vsako leto namreč miklavževanje obogatijo z igrico z vsebino, povezano z legendo o sv. Miklavžu. V spremstvu je 28 igralcev in igralk, najmlajši ima sedem let. Poskrbeti je treba za kostume, vsako leto jih dopolnjujejo, pri čemer vsaka skupina spremstva (angeli, parklji, plesalke in drugo spremstvo) zahteva svoja oblačila in koreografijo. Najpomembnejši je Miklavž, ob njem pa imata svoji vlogi tudi sv. Anton in sv. Peter, ki se je letos v spremstvu izjemoma predstavil s svojim pevskim talentom. Pri pripravi pomaga še več kot 15 članov in članic kulturnega društva, predvsem pri kostumih, maski, razsvetljavi, ozvočenju in varovanju prireditve, Miklavža spremlja posebna glasba Slavka Avse-nika ml., vse bolj do izraza prihaja delo obeh koreografov.
Miklavž v nagovoru ni pozabil niti pridnosti niti razumevanja, posebej pa je med drugim dejal: »Vidim, da ste vsi tukaj zbrani, moji iskreni, srčni prijatelji. In da imate veliko želja, sem slišal. Ampak dragi otroci, tudi sveti Miklavž ima
eno veliko željo - to je, da bi bili otroci po vsem svetu pridni, da bi ubogali starše, da bi se med seboj razumeli in da bi v stiski drug drugemu pomagali.« Tudi otroci so mu zaupali svoje želje, Miklavž pa je obdaril prav vsakega izmed njih. Seveda tudi parkljev pod eminen-
tnim luciferjem in rožljanjem z verigami ni manjkalo. A se jih ni nihče bal, saj so bili vsi otroci pridni. Kot organizatorji so Miklavžu, ki je obiskal tudi številne druge otroke, pri obdarovanju pomagali Občina Domžale, Župnijska Karitas Domžale in Krajevne skupnosti Slavka Šlandra,
Simona Jenka in Venclja Perka. Hkrati zapišimo, da so se v vrsti naših društev odločili ter manjša miklavževanja pripravili tudi v posameznih krajih in pri tem upoštevali tudi kulturno dediščino, ki jo na tem območju ni malo. □
S prižigom prazničnih luči v praznični čarobni december
V Domžalah smo 4. decembra 2013, ob 17. uri, slavnostno prižgali praznične luči na novoletnem drevesu in ostalo praznično osvetlitev mesta. S tem se je pričelo praznično decembrsko dogajanje v občini.
Praznične luči je v centru Domžal z odštevanjem slavnostno prižgal župan Občine Domžale Toni Dragar.
Občina Domžale se tako kot prejšnje leto tudi letos ponaša s prav posebnim novoletnim drevesom, ki je unikaten in
sestavljen iz jeklene konstrukcije, tako da smo tudi letos prihranili eno naravno smreko. Moderno novoletno drevesce tako omogoča brezhibno obliko. Novoletno drevo, ki krasi Domžale, je visoko približno 16,5 m, osvetljujejo ga LED-luči, ki so nanizane na približno 2 km dolgi verigi. Rdeči in beli okraski so narejeni iz recikliranih materialov, iz stekla odsluženih svetilk javne razsvetljave, ki so bile zaradi neustreznosti zamenjane z okolju prijaznejšimi svetilkami.
Na dogodku so za prijetno vzdušje skrbeli Ansambel Zajc, obiskovalci pa so se lahko ogreli s toplimi napitki, palačinkami in drugimi dobrotami. Veselje se je nadaljevalo na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru v Domžalah.
Praznično decembrsko dogajanje bomo v občini Domžale nadaljevali 21. decembra, ko bo v Češminovem parku, ob 17. uri, otroke obiskal Božiček, 22. bodo tam na ogled slovenske jaslice. 28. decembra, ob 17. uri, pa bo prav tako v Češminovem parku otroke obiskal dedek Mraz. Prvič letos, 31. decembra, ob 11. uri, pripravljamo otroško silvestrovanje v Češminovem parku Domžale. V Športnem parku Domžale pa bo od 22. ure dalje potekalo tradicionalno silvestrovanje za odrasle.
Vabljeni!
Občina Domžale, Urad župana
Drage bralke, dragi bralci,
pred nami so še zadnji dnevi leta 2013. Konec leta je priložnost, ko pogledamo nazaj in si vzamemo čas za razmislek o tem, s čim smo zadovoljni, na kaj smo ponosni in kaj bi lahko v novem letu storili drugače. Uspeh, ljubezen, sreča, zdravje so najpogostejše besede, ki jih slišimo in izrekamo v novoletnih voščilih. Sprašujem se, ali je vedno težji ekonomski položaj v Sloveniji pripomogel k temu, da smo počasi zopet začeli ceniti tiste vrednote, ki se jih sicer ne da kupiti z denarjem, a so pot, ki nas veliko bolj zanesljivo kot denar vodi k sreči. Veliko bolj kot z novo igračo, ki bo otroka razveselila prvi trenutek, ko jo bo dobil, a bo kmalu ležala pozabljena v kotu med drugimi igračami, otroka lahko razveselite s skupno peko piškotov, okraševanjem smrečice, izdelovanjem voščilnic. Čas, ki ga namenite sebi in bližnjim, prijazna ljubeča beseda, iskreno zanimanje za sočloveka so najdragocenejša darila, ki jih lahko podarite. In ne samo ob koncu leta, temveč vse leto.
Ob vstopu v novo leto vam podarjam besede Toneta Pavčka:
"Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši.
Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.
Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše.
Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. ...Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.
Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:
Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal: 'In nikar se odslej ne boj življenja!'
Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: "Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!"
Srečno!
Špela Keber, odgovorna urednica
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Otvoritev domžalskega drsališča
V občini Domžale se je čarobni december že začel. To je čas za številne zimske športne radosti, kamor sodi tudi drsanje. Pokrito drsališče v Domžalah je priljubljeno že vrsto let, saj ga obiskujejo številni otroci in starejši iz naše in okoliških občin.
Uradna otvoritev drsališča je bila v četrtek, 5. decembra 2013, ob 16. uri. Župan Občine Domžale, Toni Dragar, podžupa-nja, Andreja Pogačnik Jarc, in in direktor Zavoda za Šport in rekreacijo Domžale, mag. Janez Zupančič, so lahko spremlja-
Foto: Vido Repanšek
li prve drsalce.
Župan, Toni Dragar, je dejal, da ga veseli, da je domžalsko drsališče priljubljeno tako med otroki kot tudi odraslimi, saj lahko z drsanjem in druženjem prijetno zapolnimo zimske dni.
Upravitelj drsališča, Peter Korošec, je poskrbel za pester otvoritveni program. Na ledeni ploskvi so se s svojimi veščinami predstavile drsalke in drsalci Kotalkar-sko-drsalnega kluba Stanka Bloudka Ljubljana. Obiskovalce pa je obiskal tudi Miklavž s svojim spremstvom in obdaril z darili prve drsalke in drsalce.
Drsališče v Športnem parku Domžale bo odprto predvidoma do konca februarja 2014.
Obiščete ga lahko: od ponedeljka do petka, od 15. do 19. ure,
ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 19. ure.
Drsanje je brezplačno za vse občane občine Domžale.
Občina Domžale, Urad župana
Občini Domžale in Kamnik in
Združenji borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Domžale in Kamnik
vabijo vse občane Domžal in Kamnika na
SPOMINSKO SLOVESNOST OB 69. OBLETNICI TRAGEDIJE BORCEV IN AKTIVISTOV OF V RUDNIKU,
ki bo v soboto, 4. januarja 2014, ob 10. uri, pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah.
Vabljeni in dobrodošli!
Živa bitja, okolje in radioaktivne snovi
Dan odprtih vrat Agencije za radioaktivne odpadke ter ogled Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov
Varčevanje se kaže na vseh koncih ter krajih in menda je bilo prav to krivo, da v lanskem letu Agencija za radioaktivne odpadke, ki je v letu 2011 praznovala že 20 let uspešnega dela, ni pripravila dneva odprtih vrat, v okviru katerega si je bilo vedno mogoče ogledati tudi Centralno odlagališče radioaktivnih odpadkov v Brinju.
Ker je to pravzaprav na meji naše občine oz. Krajevne skupnosti Drago-melj-Pšata, smo v okviru odprtega dne lahko vedno srečali tudi veliko obiskovalcev iz naše občine, ki jih je, med drugim, vedno zanimalo tudi, zakaj nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta prejema le sosednja občina, ne pa Občina Domžale oz. KS Dragomelj-Pšata.
Letos so pripravili še posebej bogat program, ki ga je v nedeljo, 17. novembra 2013, obiskalo veliko strokovnjakov, pa tudi radovednežev vseh generacij, ki so želeli izvedeti več o tem področju. K temu so zanesljivo prispevale tako nesreče, zlasti tista v Fukušimi, več je znanega tudi o posledicah Černobila, veliko vprašanj pa je bilo povezanih tudi s problemi
Jedrske elektrarne Krško. Odprti dan ARO je ponudil tudi priložnost, da se pogovorimo s strokovnjaki, preverimo svoje znanje, organizatorji so se potrudili, da smo se resnično lahko založili z gradivom, pozabili pa niso niti na najmlajše.
Odprti dan se je začel s predstavitvijo dr. Tomaža Žgajnarja, direktorja ARAO, ter predstavitvijo dejavnosti agencije. Zanimalo nas je vse, povezano z njo, v prihodnjih letih pa so njene najpomembnejše naloge oz. investicije: ureditev odlagališča za nizko- in srednjeradioak-tivne odpadke, poskusno obratovanje se predvideva leta 2020 ter nadaljevanje izvajanja javne službe na tem področju, predstavil pa je tudi načrt koncepta ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in visoko radioaktivne odpadke.
Dr. Metka Kralj je predavala na temo: Živa bitja, okolje in radioaktivne snovi. Glavno sporočilo je bilo: ionizirajoče sevanje je prisotno povsod v naravnem in bivalnem okolju, učinki njegovega delovanja na organizme pa so odvisni od odmerka prejetega sevanja in časa, v katerem je organizem sevanju izpostavljen. Marsikoga od poslušalcev bo odslej se-
vanje precej manj skrbelo. Zelo zanimiv je bil pogled na razstavo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, še bolj pa ogled Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, kjer imajo do letos uskladiščenih nekaj manj kot 90 m3 radioaktivnih odpadkov s skupno maso 50 ton. Glede na kapacitete odlagališča - 115 m3 - bo zadoščalo do leta 2022, ko naj bi že obratovalo odlagališče v Krškem.
Posebej so nam predstavili ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri malih povzročiteljih - to so medicinske in raziskovalne ustanove ter industrija. Vse to je urejeno z zakonom, izvaja pa se na način, ki varuje zdravje ljudi in okolja. Zanimiv je bil pogled na posebne prevozne vsebnike, seznanili pa so nas tudi s problematiko shranjevanja radioaktivnih delov ionizacijskih javljalnikov požara, pri čemer odstranijo neradioaktivne dele, skladiščijo pa le radioaktivne dele.
Pojasnili so nam tudi možnosti zmanjševanja prostornine uskladiščenih odpadkov in ravnanje s tekočimi radioaktivnimi odpadki iz medicine, ki jih pred sprejemom in hranitvijo v skladišču utrdijo. To je zelo pomembno, saj se v centralnem skladišču skladiščijo samo radioaktivni odpadki v stabilnem trdnem agregatnem stanju. Pomemben pa je tudi podatek, da v bodoče v naši državi ni več pričakovati nastajanja in prevzemanja tako velikih količin radioaktivnih odpadkov.
Seveda je bilo največ vprašanj povezanih z varnostjo. Izvedeli smo, da imajo posebno službo za varstvo pred sevanji ARAO, ki zagotavlja varstvo delavcev, prebivalcev in okolja pred ionizirajočimi sevanji pri izvajanju vseh nalog. Posebna služba zagotavlja in izvaja tudi redne meritve sevanja v okolici skladišča. Tovrstne podatke najdete na spletni strani ARAO.
Letošnji dan odprtin vrat Agencije za radioaktivne odpadke je skupaj z ogledom centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju pokazal, da nas tovrstna tematika zelo zanima ter da je odločitev za tovrstno predstavitev tega področja zelo primerna.
Vera Vojska
MI IIIIII IIIIM
PRAZNIČNI

V	ČETRTEK, 26 DECEMBRA 2013
OB 19. URI
V	HALI KOMUNALNEGA CENTRA
V DOMŽAL-i;
v:- jop f»r03 1
SLAMNIK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
NE NAREDIMO LE, KAR JE NUJNO, AMPAK POSKUSIMO NAREDITI NEKAJ VEČ.
TONI DRAGAR, ŽUPAN
Ob koncu intervjuja župan s sredine mize potegne razglednico, ki jo ima tam razstavljeno. Napisal mu jo je eden od občanov, ki se mu zahvaljuje za obisk in opravljeno delo. "To je tisto, zaradi česar je funkcijo, ki jo imam, zares lepo opravljati," pravi Toni Dragar, ki se v naslednjem letu jeseni pripravlja na novo, tretjo župansko kandidaturo.
Kristina Božič Foto: Iztok Dimc
Pregled opravljenega dela v zadnjih štirih letih je nekaj, česar se v letu 2014 veseli. A prihajajoče leto, pravi, bo težko.
Na zadnji seji je občinski svet obravnaval poročilo o socialnem položaju mladih in starejših v Domžalah. Kakšna slika občine se vam je izrisala v zadnjem letu?
Sedemnajst organizacij, ki se ukvarjajo s področjem mlajših, starejših in s socialno problematiko, smo pozvali, da so sodelovali pri oblikovanju tega poročila. Iz vseh delnih poročil je bilo vidno, da se položaj slabša - vsako leto je več socialnih problemov, višja je brezposelnost. A hkrati lahko rečemo, da nam je v Domžalah v primerjavi z drugimi občinami po Sloveniji še vseeno razmeroma dobro. Imamo socialne težave, ki jih poskušamo reševati. Naša ocena je, da to delamo zadovoljivo. Precejšnje težave so pri zaposlovanju mladih in kar nekajkrat je bilo izpostavljeno, tudi s strani policije, da obstaja še vedno precej visoko število kaznivih dejanj, v večini primerov zaradi drog. Položaj je obvladljiv, a dobro bi bilo narediti še kaj več. Tu imam predvsem v mislih programe, ki bi zaposlili mlade v prostem času, pri čemer je glavna pozornost na skupini mladih, ki so že zaključili osnovno šolo, a morda niso nadaljevali šolanja ali ne najdejo dela. Bližina Ljubljane je prednost in smola. Poleg športa in kulture bi želeli ponuditi še marsikaj drugega. Mlade bi morali čim bolj zaposliti, ne le z delom, tudi z raznimi aktivnostmi. Zelo smo veseli, da je med dva in tri tisoč mladih že vključenih v različne aktivnosti, a vseeno jih ostane kar precej tudi takšnih, ki niso vključeni nikamor. Zato sem vesel, da smo na otvoritvi drsališča videli precej mladih, starih približno 18 let, saj to pomeni, da so drsališče vzeli za svoje. Vesel sem, ko vidim mlajše na kulturnih in športnih prireditvah ... To je vsekakor pozitivno. Dosegli smo tudi dogovor s pristojnimi institucijami, da bomo na področju mladih poskusili okrepiti predvsem preventivo, kar pomeni izobraževanje. Izobraževanje v vseh smereh ter aktivnosti tako v centru za mlade kot v študentskem klubu.
Pa starejši?
V Domžalah smo vselej imeli čut za starejše občane. Kar nekaj institucij imamo na tem področju, od univerze za tretje obdobje do Jesenskega cveta ... Tudi kulturne dejavnosti na Menačenkovi domačiji in v likovni galeriji ... Ter športne aktivnosti za starejše. Pomembno vlogo tu odigrajo tudi rekreacijske poti v naši okolici. A hkrati ne moremo mimo dejstva, da so nekateri upokojenci danes na socialnem dnu. V prekelih desetletjih so bila v občini številna podjetja, ki so zaposlovala nizko izobražene delavce in delavke. Od Univer-zala, Indoplatija do Toka. Tedaj so imeli spodobne plače, danes pa so žal njihove
2014 bo težko leto. Veseli me prehojena pot. Dvanajst let sem že na občini, osem let kot župan. Naredili smo, kar se je dalo in za kar smo imeli denar, kar so nam dovolili lastniki in kar nam je dovolila država. Svoj pečat smo pustili na precej področjih. Na vsaka štiri leta pripravimo pregled narejenega in tega poročila se letos veselim.
pokojnine precej slabe. Tu lahko nastanejo problemi.
Stanje, gledano širše, ni tako grozno, kot se lahko zdi, če pogledamo le kak posamezen primer. Moramo pa se potruditi, da ohranimo čim več socialnih dejavnosti in programov, od subvencioniranja najemnin dalje. V teku je tudi razpis za neprofitna stanovanja in v letu 2014 bo podeljenih do 13 stanovanj. Pomembno je, da ljudje, ki se znajdejo v težavah, pridejo po pomoč. Tu, na občini so oddelki, ki imajo pregled nad možnostmi in lahko pomagajo pri iskanju rešitve.
Obravnavo glede centra za medgeneracijsko učenje se je na občinski seji prekinilo, veliko pa se je po drugi strani pisalo o programih društva Simbioza. Vidite tu možnosti, pri prenašanju praktičnih znanj in spretnosti med generacijami? Center za medgeneracijsko sodelovanje smo želeli institucionalizirati prek ustanovitve zavoda, ki bi imel dve veji, za mlade in starejše. Občinski svetniki so ocenili, da bi s tem prišlo do brezpredmetnega podvajanja funkcij in da že obstajajo različni zavodi in društva, ki lahko opravijo te aktivnosti in v katerih se tudi že marsikaj odvija s pomočjo sofinanciranja občine. Če bi se odločili za ustanovitev novega zavoda, bi oblikovali vsaj dve novi delovni mesti koordinatorjev. To je bil predlog občinske uprave, občinski svetniki pa so ocenili, da to ni potrebno in da je bolje, da denar porabimo za vsebine in programe. Na občini verjamemo, da bi bila koordinacija z enega mesta koristna. Za zdaj pa jo bomo vseeno poskusili doseči drugače, predvsem že v času prijavljanja
terminov različnih dogodkov, tako da ne bo prihajalo do prevelikih podvajanj z več dogodki na en dan.
Ampak vidite možnosti in korist, da bi prišlo konkretneje do učenja spretnosti, znanj obrti, ne nazadnje tudi morda prek delavnic, urbanih vrtov, sodelovanja na kmetijah ... Ne vem, ali so občani opazili, a kar nekaj zemljišč se je prekvalificiralo v vrtičke. Tudi občinska zemljišča trenutno pregledujemo. Pravih kmetijskih zemljišč občina nima in tudi ni med prvimi upravičenci do nakupa takih zemljišč v občini. Žal smo v kar nekaj primerih naleteli na težave z lastniki. A pobude glede takih projektov se kar vrstijo - in to področje koordinira podžupanja.
Če pogledamo le vrtičkarstvo, se mi zdi, da gre tu po eni strani za socialni projekt ekonomske osnove za posameznike, hkrati pa to zahteva in gradi tudi povezano in delujočo sosesko. To pomeni, da gre tudi za način druženja, za priložnost za mlade, ki živijo v blokovskih gradnjah, da pridejo v stik z drugačnimi vsakodnevnimi opravili in življenjskim slogom. Prenašanje znanj pa je zagotovo potrebno tudi širše, glede obrti in podjetništva. Sla-mnikarsko zgodbo z muzejem, parkom in sejmom razvijamo, kolikor je v naši moči. Še vedno želimo tudi izobraziti nekaj šivilj v slamnikarstvo ...
Z letom 2014 bo uveljavljen nepremičninski davek. Imate v Domžalah pregled nad koncentracijo lastnine v občini, je ta enakomerna ali obstajajo tudi veliki lastniki?
Evidenca je informativna in javna na geodetski upravi. V naši občini imamo splošni pregled, sami pa se v zadnjem času več ukvarjamo z našimi javnimi objekti, od krajevnih skupnosti, javnih zavodov do občinskih objektov, ki bodo ravno tako obdavčeni. V občini ni posameznikov, ki bi izstopali glede na lastništvo nepremičnin, razen teh, za katere že sedaj vemo, da imajo v lasti ali večje stanovanjske objekte ali so lastniki nekdanjih tovarn ter podjetja. Prihaja pa v zadnjem času do registracij služnostnih pravic na stanovanjih in do novih prijav prebivanja. To menimo, da se dogaja predvsem v primerih, ko otroci stanujejo v eni od nepremičnin, ki jih imajo starši in bi drugače veljale za nezasedene in bi bile posledično tudi višje obdavčene. Osebno sem nenaklonjen sedaj uveljavljeni zakonodaji, predvsem zaradi njene nedomišljenosti. Kajti znašli smo se v položaju, da imamo osnovno šolo, ki je bila zgrajena iz samoprispevkov, občina je v zadnjem času vložila dobre 3 milijone evrov v njeno vzdrževanje, sedaj je to lepa, nova šola, katere osnova za nov davek bo posledično višja. Občina bo morala sedaj plačati dodatno tudi to. Ob tem da se v šoli izvaja državni program osnovnošolskega programa. To je le en primer.
Računate torej, da bo zakon predvsem občini prinesel finančne izzive?
Trenutno smo ravno v fazi pregledovanja vseh občinskih nepremičnin. Če bo treba, bomo poskusili vplivati na ocenjeno vrednost nekaterih objektov, ki so morda ocenjeni zelo visoko, a nimajo trenutno na trgu nobene vrednosti, ker ni zainteresiranega kupca. Občina naj bi skupaj s svojimi
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
javnimi podjetji in organizacijami plačala približno 500 tisoč evrov davka. Prej smo bili v občini vestni plačniki nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča in iz tega naslova bomo v letu 2014 dobili med 200 in 300 tisoč manj prihodkov v občinski proračun. Ukinjen je tudi davek iz premoženja, iz česar je občina letno dobila med 250 in 300 tisoč evrov prihodkov. Ko seštejemo vse skupaj, pridemo na dober milijon evrov manjših prilivov in večjih odlivov. Za ta znesek bo manj sredstev. Davek na nepremičnine je za nas resnično prišel ob nepravem času. Istočasno se krči sistem financiranja občin. Glavarine se znužuje za 7 do 10 odstotkov, kar za nas pomeni med 1,5 in 1,8 milijona evrov manj sredstev. Tako je ena ključnih težav v naslednjem letu, ki jih vidimo, financiranje. Bojim se, da bomo pri izpolnjevanju obljub naleteli na finančne težave, na državo, ki se ne zna odločiti, na težave z lastništvi ... Veliko stvari, ki smo jih želeli narediti, ni uspelo tudi zaradi težav, na katere smo naleteli z lastniki, zasebnimi fizičnimi ali pravnimi osebami.
Denar, za katerega ste omenili, da se ga je dalo na stran v dobrih časih, pa je prišel do svojih meja?
Varčevali smo, ko smo imeli. Denar se je zbiral v skladih in s tem denarjem nam je uspelo med drugim zgraditi štiri vrtce. V letu 2014 bomo zaključili vrtec Krtina. Energetsko smo prenovili šole, jih sanirali. Dobili smo milijon evrov evropskih sredstev za energetske prenove še treh šol, a temu denarju moramo pristaviti 60 odstotkov lastnih sredstev, kar se trenutno kaže kot izziv. Splača se, ker dobimo veliko denarja, a ne bo lahko. Denar, ki smo ga imeli, smo počasi porabili. Imamo še poln sklad za nadgradnjo čistilne naprave, pri čemer se soočamo s težavami, ki niso vezane na našo občino. Trenutno pripravljamo rebalanse proračunov, ki so bili sprejeti decembra 2012 za leti 2013 in 2014. Kar ne bo nujno potrebno, bomo morali ali zmanjšati v obsegu ali odložiti v prihodnost. Trenutno imamo regijsko pripravljena dva projekta, ki sta v fazi, da prižgemo stroje, imamo dovoljenja in izbrane izvajalce. En projekt je čistilna naprava, a čakamo na odločitev ministrstva. Podobno je pri sanaciji in obnovi vodovodov ter vrtanju dveh novih vrtin. Imamo dovolj kvalitetne vode, a želimo je dovolj pustiti tudi za zanamce. Za ta projekt imamo ravno tako odobren evropski denar, vse je pripravljeno, da začnemo, a čakamo na državno pritrditev. Upam, da bo v začetku naslednjega leta do te le prišlo in da se bosta ta dva projekta zagnala. Kajti za vsa dela so izbrani domači, slovenski izvajalci in šlo bi za lep zagon gospodarstva ter hkrati za krepitev kakovosti življenja.
Leta 2009 vas je računsko sodišče opozorilo na divja odlagališča. Tedaj ste ukrepali in izboljšali položaj. Kakšna je trenutna situacija z divjimi odlagališči smeti in nadzorom nad tem?
Imamo inšpektorat, ki tedensko nadzoruje položaj na terenu, dobimo prijave ali sami opazijo kršitve. Lastnike zemljišča ali indice o tem, kdo je bil tisti, ki je odpadke odvrgel, poskušamo najti in zahtevati odgovornost teh ljudi. Sanirali smo vsa odlagališča, do katerih imamo dostop. Obstaja veliko informacij, a nihče nič ne ve natančno, ali res obstajajo odložene smeti izpred desetletij v Kamniški Bistrici, zakopane ob slepih meandrih ali v jamah. Vendar trenutno ne zaznavamo velikih težav in naši inšpektorji normalno opravljajo svoje delo na terenu. Večji problem smo imeli pred letoma le na Podrečju.
Kar smo lahko naredili, smo, in
položaj se sanira, pri tem sodelujemo tudi z domžalskim podjetjem. Če pogledamo zadnjih pet let, je bilo vse saniramo in vsako leto oddamo poročila glede divjih odlagališč. Ne zaznavamo, da bi bilo primerov več ali da bi predstavljali problem. Prihaja do posameznih primerov nediscipline, ko ljudje namesto da bi odpeljali odpadni material na odlagališče, v zbirni center na Dobu, tega odpeljejo v bližnji gozd. A to se hitro ugotovi in uredi, ko je dokazov dovolj, tudi na breme onesnaževalca.
V	septembru je bilo naštetih kar nekaj projektov, ki so bili zastavljeni kot priprava na poplavno obdobje, izdelana je bila tudi študija poplavne ogroženosti pred letoma. Vode so bolj in bolj nepredvidljive. Je tu narejeno vse, kar je mogoče? Poplavna študija je pokazala, da je celotno območje Kamniške Bistrice poplavno, ker gre za hudourniško reko. V primeru velikih padavin 'prileti' s hribov iz zaledja v Domžale izjemno velika količina vode. Mi se trudimo čistiti struge. Kamniško Bistrico od pred kratkim čistimo od Mosta pri Repovžu do Šumberka, prav tako vse pritoke. Drevesa, ki rastejo v reko, zavirajo pretok vode, zato voda udari čez. Skrbimo, da do tega ne prihaja, in vzdržujemo strugo. Predvsem pa se trudimo dobiti tudi državni denar, saj so vodotoki v nacionalni pristojnosti, a tu je nekaj težav. Prav tako izvajamo ukrep suhih zadrževalnikov in ravno sedaj se dogovarjamo na severu občine. To pomeni, da se v primeru visokih voda lahko reko spusti na travnik. Ko voda odteče, se vodo spusti v pritoke. Gre za učinkovit sistem, a precej uničujoč za področje, ki se ga uporabi v ta namen, zato je treba imeti pripravljena tudi nadomestila za lastnike teh zemljišč.
V	veliki meri pa smo uspeli urediti upravljanje zadrževalnika Drtiščica, kajti ta zadrževalnik nad avtocesto je ključnega pomena za količino vode, ki pritiče iz vzhodnih pritokov. Tam se gibamo med milijon in pol in šestimi milijoni kubičnih metrov vode, ki so zgornja meja, ko je zadrževalnik nujno treba odpreti. Pri zadrževalniku je ključno najti način, kako odpiranje in spuščanje vode urediti na način, da je sistem upravljanja narejen korektno in nas posledično reši mnogih poplav. Težavi, s katerima se srečujemo, so prvič finance in dovoljenje Državne agencije za okolje, ARSO, ter drugič - količina vode. Če je vode preveč, je ni mogoče zadržati. Imamo pripravljene in izdelane ukrepe, a če je je preveč, je je preveč. Sedaj se ne govori več o sto- ampak o petsto-letnih vodah. Te pa pridejo tudi vsakih deset let.
Ena od raziskav, ki je bila narejena, kaže tudi, da je kakovost zraka v Domžalah problematična, predvsem ko pride do vplivov prometa. Nadpovprečne so vrednosti dušikovega (di)oksida in prizemnega ozona. Kakšni so ukrepi na tem področju?
To je ena od posebnih domžalskih zgodb. A najprej moram povedati, da zrak v naši občini ni onesnažen. Zakaj bi bil lahko onesnažen? Občino sekata dve državni cesti. Ves promet teče po njiju. Na jugu imamo avtocesto. Imamo tudi železnico, ki razen starih vagonov na premog ni onesnaževalec. Blizu mestnega centra je odlagališče Dob, ki je sanirano in je dobilo odlično oceno. Imamo tudi kar nekaj živalskih farm. Čistilna naprava je na desni strani Kamniške Bistrice, kjer neprijetnih vonjav tako rekoč ni. Pojavi se kislost v zraku ob nizkem pritisku, a ni jasne vzročne zveze. Poleg individualnih kmetij imamo potem še nekaj industrijskih lokacij, kjer pa
je situacija vzorna. Imamo tudi kar precej zelenih površin, tako da je zrak dober.
Kaj pa v samem mestnem središču?
Tu pritožb nismo zaznali. Kar precej časa smo tudi imeli meritveno napravo na občinskem dvorišču in položaj spremljali, a strokovnjaki so nato zaključili, da več kot toliko ni treba. Vsekakor pa bomo morali ta nadzor ciklično izvajati. Trenutno se dogovorjamo z novim zasebnim inštitutom za biokemijo, ki deluje v Domžalah, da bi naredili skupni projekt, skupaj z nekaj podjetji, ravno v zvezi s kakovostjo zraka.
Zelo opazna in pohvalna je bila v Domžalah v zadnjih letih gradnja vrtcev. A otroci rastejo. So kapacitete šol zadostne?
Ves čas imamo pregled nad stanjem in v letih, ko smo gradili vrtce, smo vsaj tiste, ki so blizu šol, gradili tako, da je mogoče prvo tri-ado osnovnošolskega programa izvajati tudi v prostorih vrtca. Tako bo denimo tudi v Krtini, kjer gradnja še teče. Tri vrtčevske učilnice bo mogoče, ko bo treba, prekvalificirati za prvo triado šole. V času, ko smo gradili vrtce, smo ugotovili, da je šole treba najprej sanirati, nato pa na srednji rok pristopiti tudi k reševanju prostorskih težav šol. Tu sta mogoča dva pristopa. Prvi je manjša preureditev šolskih okolišev, saj je zasedenost šol različna. Malce se je umaknila ideja nove šole, saj smo ocenili, da ima prednost dozidava in sanacija že obstoječih. Glede na podatke, ki jih imamo, pa lahko rečem, da bo v kratkem treba dozidati dve šoli, eno v centru, drugo na severu. Največja šola, OŠ Rodica, je potrebovala prizidek že lani, tako da je sedaj za nekaj časa prostorsko urejena. Računamo, da bomo nekaj let zmogli s polnimi oddelki, izzive pa rešujemo tudi na šoli s prilagojenim programom.
Kateri večji projekti niso izpeljani in kateri so razlogi za to?
Res je, nekaterih večjih projektov, ki smo si jih zastavili, nismo izvedli in jih bo tudi v prihodnje težko uresničiti. Govorim o centru Domžal, o Tušu in makadamski ploščadi, kjer je glavni problem lastništvo. Lastnik je trgovski center Tuš, ki v kriznih časih žal ni sposoben izvesti investicije. Še vedno čakamo na nove predloge. Občina Domžale se trudi, da bi se stanje uredilo, zato smo z OPPN-jem predvideli faznost gradnje, mislim na pešpoti, parkirišča, okolico Športne dvorane ... Nismo popolnoma odvisni od Tuša, razen pri menjavi zemljišča, za kar še nismo dobili soglasja. Drugi problem, ki bi ga želel izpostaviti, je industrijska cona Želodnik. Ves čas se pogovarjamo z Mercatorjem, kot glavnim investitorjem v coni. Finančna situacija jim ne dovoljuje večjih investicij, zato iščejo finančne partnerje, mi pa počasi izgubljamo potrpljenje, predvsem ker to traja že predolgo časa. Z vodstvom Mercatorja in našega skupnega podjetja, z banko ICJ, se še vedno pogovarjamo, da bi predlagali rešitve, ki ne bi šle v tako skrajno smer. Se pa vse več somišljenikov pojavlja tudi okrog ideje, da bi OPPN v sistemu spremembe OPN-ja enostavno zbrisali in bi tam pustili zeleno cono. Zahteve predvsem okoljevarstvenikov so, da bi to okolje pustili tako, kot je. Poleg Tuša imamo v centru Domžal dilemo tudi s t. i. Kovinarjem pri Občini, park je prepuščen sam sebi, prav tako parkirišča. Želeli smo izpeljati nekaj projektov, vendar smo zopet naleteli na problem lastništva ter predvsem finančne težave lastnika. Kovinar, bivša restavracija Pošta, se bodo spomnili starejši Domžalčani, za enkrat ostaja tak, kot je, zaprt in propada. A žal občina ne more storiti kaj dosti, saj ni lastnik.
Prav tako imamo težavo z bivšo Metalko, s parkirišči ob kulturnem domu. Lastnik Metalka, d. d., se ne odziva. Poskusili bomo s sprejetjem OPPN-ja, s postopki in dogovori ter v končni fazi tudi z razlastitvijo. Treba je oživeti ta pomemben prostor v centru, ki bi v bodoče služil parkiranju tako stanovalcem kot uporabnikom javnih služb v okolici kulturnega doma. Zelo veliko govorjenja je okrog javnega prometa oziroma enotne vozovnice. Naša vloga dve leti čaka na ministrstvu, ki ne odgovarja in se izgovarja na državne predpise in koncesije. Zadevo bomo poskušali reševati v dogovoru z LPP-jem, Kam busom, ministrstvom in Slovenskimi železnicami. Predvsem pa želimo vzpostaviti sistem malih avtobusov, ki bi iz naših večjih krajev vozili v center Domžal, potniki pa bi se z enotno vozovnico naprej peljali
s Kam busom ali s Slovenskimi železnicami in morda tudi s podaljšano linijo LPP-ja. Projekt ni enostaven, zapleta se pri soglasjih, pri državnih službah, financah. Želim si, da nam bo uspelo našim občankam in občanom zagotoviti večjo mobilnost.
Se lahko glede na finančne težave, ki povzročajo skrbi, kako zagotoviti sredstva v naslednjem letu, že česa veselite?
2014 bo težko leto. Veseli me prehojena pot. Dvanajst let sem že na občini, osem let kot župan. Naredili smo, kar se je dalo in za kar smo imeli denar. Kar so nam dovolili lastniki in kar nam je dovolila država. Svoj pečat smo pustili na precej področjih. Na vsaka štiri leta pripravimo pregled narejenega in tega poročila se letos veselim. V mislih nimam le družbene infrastrukture in kulturno-družbenih
vsebin. Tu imamo slamnikarski muzej, razširjen Kulturni dom, Menačnikovo domačijo, likovno galerijo, imamo godbo, ki bo naslednje leto praznovala okroglo obletnico in je med štirimi v Sloveniji, ki so v vrhunskem razredu. Veliko smo naredili tudi na komunalnem področju, kjer se je oddelek za investicije izkazal za odlično odločitev. Pridobili smo veliko evropskih sredstev - urejamo kanalizacijo, v celoti smo zamenjali javno razsvetljavo, preplastili smo cestišča, obnavljamo naselja, zadnji do sedaj je bil Vir. Prenove cest smo razdelili v tri faze in dela se nadaljujejo. Pa pokopališča in vodovodi, Kamniška Bistrica, učne poti ... Veliko pohvale so poželi dogodki na tržnem prostoru. Mnogo se dogaja. Ne naredimo le, kar je nujno, ampak poskusimo narediti tudi nekaj več. □
LEKARNA FLLWN
l.fubijanj 123U JJuiUžaL? ui m 7 j i-atafl
MID>1|tV\| L V fMMhrii l|r-L f—t» II INJ I'I IHK I*V<|« I |n >14(1» Nr'ML4i|l|irilBL*l l*Wll'
ŽELIMO IN
BOŽIČNE PRAZNIKE fO LETO 2014!
TEMAMESECA
ZELENA UTOPIJA POSTAJA RESNIČNOST
VRTIČKARSTVO, URBANI MESTNI VRTOVI IN SAMOOSKRBA
V januarju si bomo v Mestnem kinu Domžale lahko ogledali dokumentarni film Zelena utopija, v katerem lahko spremljamo nastajanje vrtičkarske skupnosti Urbane brazde, ki uspešno deluje že tretje leto v Borovi vasi pri Mariboru. Ob tej priložnosti se bomo lahko srečali s pobudniki tega projekta, ki je nastal v okviru programa Evropske prestolnice kulture, in jih povprašali o njihovih izkušnjah, ki bi jih lahko prenesli tudi v druga okolja.
Cveta Zalokar
Prednosti lastne in lokalne pridelave
Vse bolj je prisotno zavedanje, da lahko samooskrba s hrano v prihodnosti postane eno pomembnejših vprašanj prihodnosti človeštva. Skrb vzbujajoči so podatki o stopnji slovenske samooskrbnosti pri pridelavi hrane, ki pri zelenjavi ne dosega 40 odstotkov, ter o stalnem zmanjševanju kmetijskih površin, saj jih imamo najmanj na prebivalca med evropskimi državami. Zato želi marsikdo sam poskrbeti za pridelavo lastne hrane, ki ima številne prednosti: lokalna pridelava skrajšuje transportne poti in čas skladiščenja, zmanjšuje hrup, manjša je potreba po uporabi embalaže, v hrano ni treba dodajati umetnih barvil in konzervansov. Delo z zemljo na vrtu je lahko prijetna sprostitev in koristna rekreacija. V Sloveniji se močno dviga zavest o pomenu lastne in lokalno pridelane hrane. Ljudje ne zaupajo industrijsko pridelani hrani in želijo vedeti, kaj pojedo. Na različnih koncih države vznika-jo pobude za skupnostne vrtove, ljudje se povezujejo in družijo, da bi se učili obdelovalnih veščin, mnogim pa to predstavlja tudi pomembne finančne prihranke. Razmah urbanega vrtičkarstva spodbuja vse več občin, ki na najrazličnejše načine pristopajo k aktivnostim, saj so prav v urbani skupnosti vrtovi lahko model ponovnega oblikovanja lokalnih okolij kot skupno-
sti ljudi, ki se v okviru nekega interesa dogovarjajo z drugimi in skupaj oblikujejo rešitve.
Problem v nekaterih okoljih predstavljajo primerna zemljišča, še posebej v občinski lasti. Zato bi bilo potrebno sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč, saj naj bi bilo v Sloveniji skoraj 6000 ha neobdelanih kmetijskih zemljišč, od tega 700 ha njiv. Ta potencial je treba nujno aktivirati. Lani so imeli na Skladu približno 1200 najemnikov, ki imajo v zakupu manj kot 500 m2, letni najem pa znaša 50 evrov. Najemnik je lahko vsakdo, prednost pa imajo kmetje. Prav gotovo pa bi koristila pomoč občin in združevanje vrtičkarjev v skupnosti, ki bi pri najemu nastopali organizirano. Trenutno sta med najemniki dve vrtičkarski društvi v Šiški in Murski Soboti, kjer je občina tako letos že uredila 1,5 ha zemljišč za potrebe vrtičkarjev, prihodnje leto pa načrtujejo še 1 ha.
Mariborski primer urbanih brazd
Javnost je že imela priložnost spoznati znan primer skupnostnih urbanih vrtov v Mariboru, ki so organizacijsko povezani z dogajanjem v okviru EPK oziroma programskega sklopa Urbane brazde. Mariborski vrtovi predstavljajo kompleks več kot 80 najemniških vrtov na občinski zemlji z osrednjim prostorom, objektom za druženje in igriščem. Obdelujejo jih člani društva, ki se je odločilo za certificirano ekološko pridelavo, pri ureditvi kompleksa pa poskrbelo za energijsko samooskrbo in zasaditev z avtohtonim sadnim drevjem in grmičevjem. Zanimanje za vrtnarjenje ob robu mariborskega blokovskega naselja v Borovi vasi je preseglo vsa pričakovanja. Že po nekaj mesecih so bile zapolnjene vse kapacitete. Na čakalni listi je več kot
150 interesentov, kar le potrjuje veliko željo meščanov po samooskrbi s hrano, letos pa so predali vrtičkarjem še 20 novih parcel. V proračunu MOM so za sofinanciranje skupnostnih vrtičkov letos namenili 21.000 evrov. Pripravljajo tudi nove lokacije za približno 100 vrtov. Do leta 2020 je cilj pridobiti vsaj 500 urbanih vrtov na 5 hektarjih, zato bo MO Maribor sodelovala na evropskem razpisu Life+, skupaj s partnerskimi društvi Varuhi semen. Koordinator projekta Matej Zonta, ki bo tudi naš gost na premieri filma v Mestne kinu, pravi, da so hoteli spodbuditi nekaj več kot le individualno vrtičkarstvo. Želeli so, da pride do organiziranja skupine vrtičkarjev, ki bo sama upravljala s prostorom, ga urejala in vzdrževala ter ga ohranjala za potrebe naslednjih generacij.
Še nekaj dobrih praks
Projektov, povezanih z vrtičkarstvom, se zaradi povečanega interesa aktivno lotevajo v mnogih slovenskih občinah. Pomagajo pri povezovanju lastnikov in vrtičkarjev, iščejo lastna primerna zemljišča, pripravljajo delavnice o obdelavi in pridelavi, sprejemajo odloke za ureditev vrtov in opreme.
S projektom Urbani vrt so aktivni v Trbovljah. Da bi se k vrtičkarstvu v mestu pristopilo sistematično, so začeli oblikovati urejene in ustrezno opremljene vrtičkarskih cone. Lokacijo so našli v kratkem času, s proračunskimi sredstvi pa jih želijo usposobili za dejavnost. Občina Trbovlje je naročila izdelavo idejne zasnove oblikovanja vrtičkarske cone, ki jo je izdelal arhitekt Davor PODBREGAR, združuje pa šest enot s po sedmimi različno velikimi zemljiškimi parcelami. V vsaki enoti je predviden objekt, z ustreznim šte-
Skrb vzbujajoči so podatki o stopnji slovenske samooskrbnosti pri pridelavi hrane, ki pri zelenjavi ne dosega 40 odstotkov, ter o stalnem zmanjševanju kmetijskih površin, saj jih imamo najmanj na prebivalca med evropskimi državami.
vilom shramb za hrambo orodja, semen in ozimnice ter pokrit prostor za druženje. Sedma enota je namenjena vsem vrtičkarjem v skupnosti s servisnim objektom s sanitarijami in posebej prilagojenimi gredicami za otroke, gibalno ovirane osebe, zeliščnim vrtom in gredicami za vzgojo sadik.
V občini Piran so začeli zanimiv projekt, v katerega bodo vključili brezdomce. V sodelovanju s Centrom za socialno delo naj bi 30 brezdomcem ponudili v obdelavo občinsko zemljo in jih ob tem tudi naučili dela na vrtu.
Društvo Sorško polje, ki deluje na območju občin Medvode, Škofja Loka in Kranj, je v letošnjem letu pripravilo vrsto predavanj o vrtičkarstvu. Na zemlji, ki jim jo je odstopil zasebnik, pa so uredili ekološki eksperimentalni in učni vrt, na katerem
dela približno 30 vrtičkarjev. V občini Radovljica ob vrtičkih na primer ne dovoljujejo gradnje pomožnih objektov, saj so vrtovi v neposredni bližini stanovanjskega bloka, kjer živijo vrtičkar-ji. Zemljišča so v lasti občine, z vrtičkarji pa so sklenili najemne pogodbe. V Ajdovščini, Slovenj Gradcu in Novi Gorici so letos pričeli pravno urejanje in pripravo zemljišč, vrtički pa bodo zaživeli v prihodnjem letu. V Slovenj Gradcu so letos sprejeli poseben odlok o pogojih najema in videzu vrtov. Trenutno jih imajo že nekje 250, a so razpršeni na 8 različnih lokacijah. Postopoma se bodo lotili njihove enotne urbanizacije. V Novi Gorici so prav tako začeli bolj načrtno delo, čeprav imajo za vrtičke že namenjenih približno 45.000 m2 površin. Pripravili so urbanistično delavnico, na osnovi katere se bodo lotili enotnega videza vrtov. Velenje in Celje pa imata pri tem že daljšo tradicijo, tako da dobro prakso le nadgrajujejo in širijo. Tako imajo v Velenju na voljo več kot 320 zemljišč za vrtičke, na parcelah pa so tudi manjši pomožni objekti in zbiralniki meteorne vode. Letos so dodatno uredili še okoli 300 novih vrtov, saj je zanimanje veliko. V Celju ima občina le 20 zakupnih pogodb, letni najem za 100 m2 pa je 45 evrov. Več pa je zasebnih vrtičkov, večina je zaradi strahu pred tatvinami ograjenih, najemnine pa so približno enake. V Ajdovščini zaradi socialnih stisk občanov dajejo zemljo v zakup po simbolični ceni, trenutno imajo urejenih 50 vrtov, načrtujejo pa še nove. Zasadili so tudi javni sadni vrt, v katerem je ,rabutanje' zaželeno. V Kamniku ima z občino sklenjene najemne pogodbe 180 občanov, intenzivno pa iščejo še nove površine, saj je povpraševanje veliko. Načrtujejo tudi urejen urbani vrt, z
TEMA MESECA
kolümna • kam greš, človek?
TRAJNOSTNA LOKALNA SAMOOSKRBA
Anton Komat
Danes je vsakemu resnemu analitiku jasno, da se v svetu soočamo z velikimi težavami pri prehrani prebivalstva. Lačnih je že več kot milijarda ljudi in njihovo število še narašča.
vso potrebno opremo in komunalno ureditvijo. Med najbolj aktivnimi v zadnjem času so na Gorenjskem, kjer so se v okviru regijske razvojne agencije lotili spodbujanja lokalne pridelave hrane. Sodelujejo tako rekoč vse občine, od Jesenic, Tržiča, do Kranja - seveda z različno intenzivnostjo.
V	prestolnici je položaj neurejen. Tako v Ljubljani Obstaja veliko neformalnih vrtičkarskih skupnosti na zasebnih zemljiščih, nekaj pa je tudi urejenih (Dravlje, Štepanja vas, Šiška). Med prvimi projekti skupnih vrtov je bil tudi projekt Onkraj gradbišča na območju mirujoče gradbene jame ob Resljevi cesti v Ljubljani. Skupnost vrtičkarjev v Ljubljani je nastala kot posledica sociološke raziskave med prebivalci četrti Tabor, ki jo je opravil Zavod Bunker. Ti so v svojem okolju pogrešali predvsem naravo, kakovostno druženje in prepoznavno identiteto četrti. Zanimiv je tudi projekt v okviru Zavoda Voluntariat, v katerega so pri delu na vrtovih vključeni zaporniki s Povšeto-ve. Vrtovi z dolgoletno tradicijo v Trnovem pa so celo zaščiteni kot kulturna dediščina. Sicer pa je situacija v Ljubljani zelo različna, po ostrih posegih na neurejene vrtičke (na območju Žal in Črnuč) pred leti se v MOL počasi oblikujejo nove zasnove in površine. Vsekakor pa je zanimiva pobuda podžupana Janeza Koželja, da je treba na vseh mestnih zemljiščih, kjer se ni začela gradnja, dovoliti začasno rabo, predvsem za vrtičke, ki bi jih v Ljubljani potrebovali več kot 1000.
Vrtičkarstvo v Občini Domžale
Iz Urada župana so nam pojasnili, da v občini Domžale nimajo podatkov o številu urejenih vrtičkov. Prav tako občina za namene urejanja urbanih vrtov ne namenja proračunskih sredstev in nima lastnih zemljišč, ki bi bila primerna za vrtičkarstvo. »Dogovarjali smo se z zasebnimi lastniki, ki so se po opravljenih pogovorih odločili sami ponuditi zemljišča. S Skladom kmetijskim zemljišč pa pogovori še tečejo.« Občina ta trenutek še nima evidentiranih površin, ki bi bila primerna za urbane skupnostne vrtove. »Zasledili smo, da obstaja interes zasebnih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje za organizirano vrtič-karstvo. Pripravlja se ponudba občanom za možnost najema vrtičkov. Pridobili smo tudi informacijo, da je prvi tovrstni projekt vrtičkarstva na zasebnem zemljišču v Domžalah uspel in so vsi vrtički oddani v najem.« Ugotavljajo pa, da na zemljiščih, ki so v lasti Občine, nekateri občani že leta urejajo svoje vrtičke, in to brez najemnine.
V	zvezi s spodbujanjem vrtičkarstva pa so pojasnili, da so bile v zadnjih treh letih izvedene določene aktivnosti. Prejeli so kar nekaj pobud s strani nekaterih občinskih svetnikov ter občanov. »Pred časom smo v Slamniku objavili razpis in organizirali sestanek z interesenti. Žal smo ugotovili, da nimamo primernih zemljišč, zato smo se dogovorili z lastniki zemljišč, ki so to možnost prepoznali kot podjetniško priložnost in pod določenimi pogoji zainteresiranim oddali primerne površine. V letošnjem letu smo vzpostavili urbanistične pogoje za ureditev vrtičkov in pripravili načrt po zgledu mariborskih urbanističnih rešitev. Občina Domžale je šla naproti zasebnikom pri uresničitvi njihovih podjetniških idej. Mlad domžalski podjetnik želi uresničiti svojo podjetniško idejo, s katero bi z lastno izvedbo uredil enotne lope za vrtič-karje na zemljiščih, ki so za to primerna in smo jih kot taka opredelili v urbanističnih pogojih.«
Občina Domžale ima v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/12) določilo: »Organizirano vrtičkarstvo je celovita in enotna ureditev zemljišč v območju kmetijskih zemljišč za gojenje zelenjave.«
V	14a. členu so določila o površinah za organizira-
no vrtičkarstvo:
Primerne površine za organizirano vrtičkarstvo so tiste kmetijske površine na območju kmetijskih površin, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	zemljišče mora biti v celoti od meje poselitvenega območja oddaljeno največ 150 metrov;
•	zemljišče mora biti dostopno z obstoječe komunikacije (npr. cesta, pot, kolovoz);
•	zemljišče mora biti od državne ceste ali lokalne zborne ceste oddaljeno najmanj 50 metrov;
•	zemljišče mora biti od avtoceste oddaljeno najmanj 100 metrov.
Ob izpolnitvi zgornjih pogojev se zemljišče uredi v skladu z naslednjimi pogoji:
•	velikost vrtička je od 50 do 150 m2;
•	notranje ločevalne poti med vrtički je treba urediti tako, da bodo razmejile vrtičke v pasovih, širokih od 10 do 15 metrov;
•	če zemljišče leži ob mestni ali krajevni cesti, mora biti na robu zemljišča posajena enotna živa meja.
V zadnjih letih smo v prostorskih aktih vzpostavili pogoje za potrebe vrtičkarjev na dveh lokacijah, ki sta v zasebni lasti.
In pomožni objekti: v Občini Domžale je v skladu s 14a. členom Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/12) določeno, da je na vrtičkih dovoljena postavitev kmečke lope dimenzij največ 2,0 m x 2,5 m in višine do 2,5 m.
Pomembno aktivno sodelovanje Občine
Izkušnje kažejo, da je za razvoj vrtičkarstva najbolj pomembno, da občina aktivno sodeluje pri urejanju. Bolj kot vnaprej določene lokacije in pravila je pomembno, da so vrtovi blizu stanovanj in se vrtnarji organizirano. Organizirati je treba tako ponudbo vrtov kot ureditev vrtov in vrtnarje. Izkušnje iz Maribora in projekta Onkraj gradbišča kažejo, da je vrtičkarje dobro vključiti že v načrtovanje in urejanje lokacije. Zgodnje vključevanje vpliva na njihov odnos do vrta, do pravil rabe in na odnose med njimi. Praksa potrjuje, da je zadovoljstvo s pridelkom enako ali celo manj pomembno kot zadovoljstvo z doživljanjem vrtnarjenja in druženjem.
Potreba po vrtovih danes presega ponudbo. Brez aktivnosti občin ne bo napredka. Pomembno je njihovo sodelovanje pri dogovarjanju med lastniki in vrtič-karji. V Mariboru se občina s predstavniki vrtičkarjev sproti dogovarja o lokacijah za ureditev skupnostnih vrtov. Skrb občine je tudi, da urejenost vrtičkov ni v nasprotju z varstvom okolja, narave in kulturne dediščine, da se ne obdeluje onesnaženih zemljišč ter da so stiki med vrtovi in javnim prostorom ustrezno urejeni. Če vrtičkov v mestu primanjkuje, številni vr-tičkarji vrtnarijo neorganizirano in nezakonito ter mnogokrat neprimerno za okolico. Občinski prostorski načrti težko vnaprej natančno predvidijo, kje in kako naj se razvije vrtičkarstvo. Če občina zamuja pri pripravi pogojev za vrtnarjenja na svojih zemljiščih, vstopijo zasebniki, ki ponujajo meščanom v obdelavo vrtove, urejene na svojih njivah. Izkušnje kažejo, da bi bilo dobro, če bi si občina v prostorskih načrtih pustila odprto tudi možnost za vse primere, ko bi se vrtičkarji in lastniki dogovorili o pogojih vrtnarjenja in bi bilo vrtnarjenje sprejemljivo . Namesto da občina svojo vlogo zoži na določitev lokacij za vrtičkarstvo v mestnem načrtu in natančno predpiše določila odlokov, s katerimi opredeli pogoje vrtnarjenja na svojih zemljiščih, bi morala ves čas aktivno posredovati med vrtičkarji in zemljišči. S tem bi se približali tudi najboljšim primerom tuje prakse, ko v skladu z izjemnim zanimanjem meščanov za vrtičkarstvo aktivno delujejo, da bi več meščanov dobilo priložnost za vrtnarjenje. □
Zaradi hitro rastoče populacije, usodne povezanosti proizvodnje hrane z nafto in zemeljskim plinom, uničevanja rodnosti prsti, vse večjega pomanjkanja sladke vode, grozečih klimatskih sprememb in skrajnega povečevanja degenerativnih obolenj, ki izvirajo iz industrijske hrane, smo prisiljeni v prehod na trajnostno naravnano lokalno pridelavo hrane, ki bo temeljila na sončni energiji. Ker je t. i. 'zelena revolucija' v kmetijstvu temeljila na fosilnih gorivih in iz njih izdelanih agro-kemičnih sredstvih (kemična gnojila, pesticidi itd.) ter ogromni porabi cenene energije za pridelavo in predelavo hrane, njeno skladiščenje in globalne transporte, je ponovna resolarizacija in lokalizacija kmetovanja postala razvojni imperativ preživetja človeštva. Globalni eksperiment industrijskega koncepta prehrane je pred zlomom. Kar je zavoženo na globalni ravni, smo prisiljeni reševati na lokalni ravni. Ob tej neizogibni tranziciji je treba ljudem ponuditi prave informacije in možnosti glede njihovih možnosti lokalne oskrbe s hrano, ki jim je po tradicionalnih oz. historičnih naravnih danostih že bila na razpolago. To nikakor ne pomeni, da se povrnemo na stanje izpred sto let,
ampak moramo tradicionalna znanja prednikov nadgraditi z najnovejšimi spoznanji znanosti. Temu v svetu pravijo 'Traditional Ecological Knowledge' - TEK. Tisto, kar nas uči TEK, pa je v popolnem nasprotju z dogmo t. i. 'zelene' oz. agrokemične revolucije v kmetijstvu, s katero korporacije nadzirajo globalno prehransko verigo. Če prej ne, se bomo morali povrniti na kmetijstvo na 'sončni pogon', ko bodo cene nafte ponorele. Ali bomo, ko bo šlo za golo preživetje, imeli dovolj časa za to nujno tranzicijo? Danes sta pri hrani pomembna le dva parametra: velike količine in nizke cene. Biotska kakovost hrane ni več pomembna, zato glavni delež obolevanja ljudi prinašajo prav kronična obolenja, povezana s hrano. Med deset dejavnikov smrti se uvrščajo štirje glavni morilci, ki tiče skriti v industrijski hrani: srčna obolenja, kap, sladkorna bolezen in rak. Javnega zdravja nikoli ne bomo izboljšali brez odprave zdravstvene katastrofe, ki izvira iz mrtve industrijsko procesirane hrane. Le živa hrana podpira življenje! Slovenija je glede prehranske varnosti ena najran-ljivejših držav v Evropi, saj poleg dveh tretjin hrane uvažamo kar 93 odstotkov vseh potrebnih semen, ki so temelj prehranske suverenosti. Zapeljani z iluzijo potrošništva smo pozabili, kako prevarantsko delujejo korporacije, ki tržijo hrano. Najprej z nizkimi cenami uničijo domačo pridelavo, potem pa oligopolno dvignejo cene. Slednje se pravkar dogaja v Sloveniji. Dvigovanje cen hrane je v zadnjih letih močno načelo družinske proračune. V Sloveniji za prehrano povprečno odmerjamo skoraj 20 odstotkov družinskih prejemkov (v Angliji 11 odstotkov, v tretjem svetu pa kar 60 odstotkov). Ta delež je še večji v družinah s podpovprečnimi prejemki.
Skrajni čas je, da modrost prednikov povežemo z novo kulturo preživetja. Da obudimo šolske in domače vrtove, uvajamo skupinske vrtove vrtičkarjev, rešimo male kmetije in obnovimo lokalne tržnice. Da pridelava in poraba hrane poteka znotraj lokalne skupnosti na kratkih dobavnih poteh med 'vilami' in 'vilicami'. Spoznati moramo, da je najbolj zdravo živeti z živo hrano, ki raste okrog nas. Z njo spremljamo letne čase in potujemo skozi presenetljivo pestrost, ki nam jo v vsakem mesecu nudi bogato obložena miza narave. Ne pozabimo, da se je človeška vrsta skozi evolucijo prilagodila cikličnosti letnih časov in lokalnim razmeram preživetja. Naši predniki so tudi v najhujših preizkušnjah znali preživeti z lokalnimi viri. V Sloveniji je bilo vrtičkarstvo pomembna tradicija, ki pa jo je močno načela globalizacija z verigami trgovin in obiljem cenene industrijske hrane. Vrtičkarstvo je mogoče hitro obnoviti s spremembo okrasnih trat v vrtove, z organiziranimi skupnostmi vrtičkarjev na zemljiščih v urbanih sredinah ali najemom oz. zakupom zemlje pri lastnikih zemljišč. Kot najboljša možnost se je v svetu izkazala organizacija vrtičkarjev v društvo. Društvo ureja vse medsebojne odnose članov (statut, pravilnik) in sklepa pogodbe z lastniki zemljišč (občina, Sklad kmetijskih zemljišč, zasebni lastnik, kmet itd.). Znotraj društva se ljudje povezujejo v trdno skupnost, ki temelji na sodelovanju, notranji demokraciji, izobraževanju, druženju in zabavi. S tem se
dviguje samozavest ljudi in utrjuje lokalna skupnost. Društvo lahko svoje viške pridelave tudi prodaja. Individualne hiške niso potrebne, ker obstaja skupinski objekt društva s sejno sobo, čajno kuhinjo, sanitarijami in nadstreškom za piknike. Izgradnjo tega lahko financira občina, člani društva pa ji v nekaj letih povrnejo vložek, ki ni velik. Na hektar površine lahko umestimo 80 do 90 vrtičkov. Člani imajo objekte za hrambo vrtnega orodja s kompostniki in zbiralniki meteorne vode. Pod eno streho je običajno 8 vrtičkarjev, torej 8 hramb za vrtno orodje, na eni strani lesenega objekta je kompostnik, na drugi strani pa zbiralnik meteorne vode. V Angliji so skupinski vrtovi tako priljubljeni, da je povprečna čakalna doba za vstop v tako društvo 5 do 6 let! Občina Domžale je sicer objavila razpis za zainteresirane vrtičkarje, vendar pozneje 'ugotovila', da nima primernih lastnih zemljišč. Razočaranje nesojenih vrtičkarjev je bilo veliko. Kljub temu so najbolj vneti našli rešitev pri zasebnem lastniku. Tudi pogovori s Skladom kmetijskih zemljišč potekajo nenavadno dolgo. Vse kaže, da
it Dvigovanje cen hrane je v zadnjih letih močno načelo družinske proračune. V Sloveniji za prehrano povprečno odmerjamo skoraj 20 odstotkov družinskih prejemkov (v Angliji 11 odstotkov, v tretjem svetu pa kar 60 odstotkov). Ta delež je še večji v družinah s podpovprečnimi prejemki.
nekaterim na občini še vedno ni jasen življenjski pomen samooskrbe v teh kriznih časih. Povsem drugače je drugod po Sloveniji. Po uspešnem projektu Urbane brazde v Mariboru so me poklicali župani zgornjesa-vskih občin (Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Bled, Bohinj, Jesenice, Žirovnica in Gorje), kjer je izvedba že stekla, in ta čas še župani kraških občin (Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Kostanjevica), kjer se projekt začenja. Dogajanje je osredotočeno na prehrano otrok v VVZ in OŠ iz lokalne pridelave. Ljudje brez zemlje so izgubili stik z živo hrano, zato jim ga je treba povrniti. Tudi z organiziranjem kuharskih tečajev za pripravo sveže lokalno pridelane hrane skozi letne čase. Morda se bo tega spomnila katera izmed Domžalčank. Velja poskusiti! Pomembna sestavina lokalne samooskrbe so tržnice. Koncentracija tržnic v velike prodajne površine ni potrebna, zunaj so najbolj priljubljene manjše lokalne tržnice, ki imajo zagotovljeno pestro ponudbo. Upravitelj tržnice je lahko društvo, kooperativ kmetov, socialno podjetje ali občina. Tržnice, poleg prodaje pridelkov, združujejo številne druge aktivnosti in javne prireditve. Zanimive so tudi pokrite tržnice, saj v Sloveniji ne manjka opuščenih objektov, ki žalostno propadajo. V Domžalah je tržnica odlično zaživela in predstavlja skoraj edini prostor sproščenega druženja občanov. Nikjer nisem srečal toliko nasmejanih ljudi. Oseben stik prodajalca in kupca je vse kaj drugega kot zapovedan mehanični odnos blagajne supermarketa, ki piska po načelu: »Hitro plačaj in čim prej izgini, ker delaš vrsto!« V supermarketu ne moremo baranta-ti za ceno, saj je prepovedan celo pogovor z osebjem. Afirmacije lokalne samooskrbe si ne moremo predstavljati brez vzgoje otrok. Šolski vrtovi kot učilnice na prostem so temelj nove pedagogike (Ecological Literacy), ki se v tujini hitro uveljavlja, v Domžalah pa uspešno orje ledino OŠ Rodica. Izhodišča nove pedagogike ekološkega opismenjevanja temeljijo na praktičnih izkušnjah, ki poudarjajo, da je narava najboljša učiteljica. Zato je optimalno učno okolje živi svet okrog nas in šolski vrt kot učilnica na prostem, trajnostna naravnanost pa zahteva celovita (holistič-na) znanja o naravnem okolju in zgodovini lokalne skupnosti. Praksa izvajanja ekološkega opismenjevanja vsebuje številne socialne in čustvene elemente, saj razvija empatijo do vseh oblik življenja, tako da podpira mrežo življenja, katere del je človek. Slednje je bistvenega pomena za samozavedanje lokalne skupnosti in njeno optimalno organizacijo v izhodu iz globalne krize civilizacije. □
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Investicije Občine Domžale v letu 2013
Kljub negotovim gospodarskim razmeram, ki smo jim že več let priča v Sloveniji, lahko letošnje leto v občini Domžale ocenimo kot uspešno. Občina je izvedla pomembne investicije, tako na področju predšolske in šolske vzgoje kot tudi na ostalih investicijskih področjih.
Občina Domžale je odprla razširjeni vrtec Krtek in podružnično šolo v Ihanu, prizidek k Osnovni šoli Rodica ter Vrtec Palček na Viru.
Poteka pa tudi gradnja vrtca in širitev podružnične šole v Krtini. Gradnja obsega dva medsebojno povezana, nadstropna in delno podkletena objekta. Klet bo izvedena v kesonski izvedbi. Gradnja bo montažna. Vrtec bo namenjen petim oddelkom. Trije oddelki bodo namenjeni prvemu starostnemu obdobju, dva oddelka v nadstropju sta predvidena za drugo starostno obdobje. Nov del šole (prizidek) bo namenjen učencem prvega triletja in bo obsegal dve učilnici in spremljajoče ter dopolnilne prostore k obstoječi šoli. Dokončanje del je predvideno v avgustu 2014. Občina Domžale je pristopila k energetski sanaciji Osnovne šole Domžale. V prvi fazi je izvedena energetska sanacija telovadnice in veznega hodnika (zamenjava zunanjega stavbnega pohištva in toplotna izolacija ovoja stavbe). Ravno tako je
bila zamenjana azbestna salonitna kritina na telovadnici in postavljena ravna streha na veznem hodniku in nad kurilnico. V drugi fazi bo v okviru nadaljevanja energetske sanacije, za kar je Občina pridobila evropska sredstva, izvedena sanacija preostalega stavbnega ovoja in strehe na Osnovni šoli Domžale. Dela se bodo pričela v drugi polovici leta 2014. Občina je prenovila še kotlovnico v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah in obnovila asfaltirana igrišča pri Osnovni šoli Domžale, Osnovni šoli Rodica in Osnovni šoli Venclja Perka.
Novo podobo je dobila Kolodvorska cesta v centru Domžal, prav tako je prenovljena Pelechova cesta v Preserjah pri Radomljah, Prešernova cesta v Radomljah, Rojska cesta v Domžalah in cesta v severnem in južnem delu naselja Študa, cesta Turnše-Dob in Pšata-Beričevo. V začetku novembra smo pričeli rekonstrukcijo ceste Dob-Gorjuša, in sicer na odseku od mostu čez Račo do nadvoza čez avtocesto.
V	okviru gradnje je predvidena obnova vodovoda, menjava spodnjega ustroja ter asfaltiranje vozišča. Dela bodo predvidoma končana v decembru 2013.
V	naselju Dragomelj-Pšata je zgrajena mrliška vežica.
Most Gaj čez Kamniško Bistrico na Škr-jančevem je prav tako letošnja nova pridobitev, s katero smo povezali sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici. Na Rodici pa lahko odslej pričakate vlak na prenovljeni železniški postaji.
V	Krtini je zgrajena kanalizacija (primarni kolektor) v dolžini 1517 m. Zgrajeni so tudi vsi projektirani podboji pod magistralno cesto in črpališče za tlačni vod. Dela so zaključena, potekajo aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Za kanalizacijo v Dragomlju (del med občinsko in regionalno cesto) je Občina pridobila vsa lastniška soglasja, ki jih potrebuje za izvedbo projekta. Sledi pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedba projekta, predvidoma v začetku leta 2014.
Prav tako smo izvedli manjkajočo fekalno kanalizacijo v južnem delu naselja v No-žicah. Na novozgrajeni fekalni kanali se povezujejo na primarni kolektor, ki teče ob Kamniški Bistrici. Skupaj z gradnjo kanalizacije je potekala tudi rekonstrukcija javnega vodovodnega omrežja. Po končani gradnji javne kanalizacije je bil zamenjan nosilni ustroj obstoječih kolovoznih poti, v okviru investicije pa je Občina Domžale tudi razširila in preplastila del Gostičeve ceste, ki poteka skozi naselje. Občina Domžale usmerja napor tudi v prostočasne dejavnosti. V teh časih sta še kako pomembna oddih in prosti čas, zato vse napore usmerjamo v ureditev zelenih oaz v občini. Poleg rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, urejanja Češmino-vega parka, ki je letos dobil nov paviljon, in ostalih parkov naj omenimo še dve pouči poti - to sta Blata Mlake v Radomljah in Lisičkina pot na Šumberku. Ob rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici so na novo postavljena telovadna orodja na petih lo-
kacijah (pri stari šoli v Homcu, pri jezu pod homškim hribom, pri teniških igriščih na Škrjančevem, pri fitnesu na prostem v Domžalah in v Študi pri vagonu). Za boljše in kvalitetnejše bivanje v občini smo občankam in občanom, obiskovalcem in turistom omogočili tudi brezplačni dostop do brezžičnega omrežja wIfI. Poleg investicij pa ne smemo pozabiti na družabne dogodke in prireditve, ki jih organizirajo Občina Domžale in občinski javni zavodi. Nekatere so že tradicionalne, druge pa so bile letos prvič izvedene, kot na primer 1. Slamnikarski sejem v Sla-mnikarskem parku v Domžalah in dogodki "Dobrodošli v Domžalah", ki se odvijajo na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru v Domžalah.
Seveda pa vabljeni, da se nam pridružite na dogodkih in prireditvah, ki zaznamujejo čarobni december v naši občini.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Energetska sanacija OŠ Domžale
Kolodvorska cesta
Nov prizidek pri Osnovni šoli Rodica
Nova podoba Prešernove ceste
Novozgrajeni most Gaj na Škrjančevem
Odprtje novega dela poti ob vznožju Šumberka
Postaja Rodica
Vrtec Palček
Otvoritev razširjenega Vrtca Krtek in podružnične šole v Ihanu
GLAS MLADIH
DNK 2013, letos malo drugače ...
Nič ni tako, kot se zdi, in to velja tudi za letošnje Dneve kulture (DNK). Tokrat smo se odločili, da samo kulturo zajamemo malo širše, kar pomeni, da vključimo v dogajanje tudi športno udejstvovanje, pridobivanje kuharskih veščin in celo obnovitveni tečaj prve pomoči, saj smo se ob nedavnem požaru ponovno prepričali, da nam lahko še kako koristi. Nikoli namreč ne vemo, kje lahko komu s pravilnimi prijemi rešimo življenje.
Študentski klub Domžale
Leto 2014 naj bo preprosto, a polno presežkov
Letošnji DNK program je bil res drugačen, a tudi časi so takšni, da hrepenijo po drugačnosti. In zakaj ne bi poskusili tako? Poleg vseh drugih dogodkov, bi lahko izpostavili dva, in sicer Delavnico za mlade, ki jih v sklopu brezplačnih delavnic za mlade vodi Marinka Bregar. Tokrat so se pogovarjali o oblikah zasvojenosti. Teh je namreč ogromno. Še posebno med mladimi, predvsem najstniki, ki iščejo lastno identiteto, se preizkušajo v vlogah, samostojnosti, obremenitvah v šoli, ljubezni, domačem okolju ... Neobremenjen pogovor o zasvojenosti je marsikdaj lahko začetek in dobra
pot za premagovanje le-te, pa naj bo naša ali prijateljeva. Praznični dnevi so namreč lahko tudi posebej težki in psihično naporni, so med drugim ugotovili na delavnici. Drugi dogodek pa se je odvil v petek, 13. Decembra, v prostorih Študentskega kluba Domžale. S svojimi umetniškimi deli so se v prijetnem vzdušju predstavili mladi Domžalčani, ki so z razstavo svojih umetniških del želeli opozoriti na primanj-kovanje ustvarjalnega prostora v našem mestu za izražanje kulture, umetniških veščin tako mladih kot vseh medgeneracij-skih talentov v občini Domžale. Ob uradni
Letos smo v Klubu pripravili nemalo število najrazličnejših projektov, ki bogatijo lokalno dogajanje za mlade. Odlična obi-skanost dogodkov nam vsakič znova daje dodatni zagon in energijo, da želimo biti
še boljši in vam ponuditi še več. Zavedamo se, da je zdrav duh v zdravem telesu nekaj bistvenega za človekov razvoj. Čim več raznolikih dejavnosti nam pestri vsakdan, širi obzorja, zato ne pozabi nase in na odnose, ki te sooblikujejo. Neguj jih tudi v letu 2014, predvsem pa neguj sebe. Če se dobro počutiš v lastni koži, se lahko dobro počutiš v zunanjem svetu. Najprej moraš imeti rad/-a sebe, šele potem lahko širiš ljubezen dalje.
Mi pa ti obljubljamo, da bomo nadaljevali v vznesenem duhu, polni prijaznih aktivnosti, saj so tisti mali koraki in mali trenutki neprecenljivi. In te želimo prehoditi in ustvariti z vami! Klubovci ti tako želimo odlično leto. Preprosto, a polno presežkov. Predvsem pa zdravo in nasmejano. Se vidimo!
Ana Strnad
otvoritvi razstave, pogostitvi, programu glasbene skupine Solnce smo se družili in kramljali z vedno zanimivimi ustvarjalkami Marinko Bregar, Živo Kaliman, Tadejo Cherry in Caty Black še pozno v večer.
Dnevi kulture so tako minili brez večje evforije in v umirjenem vzdušju, a mladi smo spet opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki jih naša občina lahko reši. Ali vsaj poskuša. Mogoče pa bodo mlade umetnike slišali in jim v prihajajočem letu našli prostor za ustvarjanje.
Ana Strnad Foto: Miha Ulčar, Maša Debevc
Kuharski tečaji za vsakogar
Led je prebit in kuhamo brez strahu. Božične piškote in prigrizke smo že naredili, zdaj pa je čas še za kaj bolj konkretnega. Na tokratnih kuharskih tečajih se bomo ukvarjali s krompirjem in testeninami. Priprava krompirjevih jedi je lahko pravi izziv. Če imate radi krompir, je čas, da popestrite svoje krompirjevo znanje. Krompirja bomo imeli dovolj. Skupaj bomo še naprej kuhali v OŠ Rodica, in sicer 10. januarja, s pričetkom ob 16. uri. Pri-
druži se nam še ti in spoznaj krompirjeve poslastice.
S Špelo Debevc bomo v petek, 17. januarja, na isti lokaciji naredili tudi svoje testenine. Dovolj je kupovanja vedno istih vrst testenin v trgovini. Čas je, da se naučimo spretnosti naših babic. Neprecenljivo! Pridružite se nam tudi vi in si razširite obzorja, hkrati pa si privoščite svoje okusne testenine. Se vidimo!
Ana Strnad
Eko kozmetika v tvoji izvedbi
Novo leto je ponavadi čas, ko smo polni zaobljub in nove energije po spremembah, za katere verjamemo, da nam bodo prinesle v življenje nekaj lepega, boljšega. Skrb za zdravje je po navadi na prvem mestu, a velikokrat prednovo-letne zaobljube končajo nekje v skritih kotičkih. Mi vam ponujamo eno od možnosti, da naredite nekaj zase. Januarja pripravljamo odlične eko delavnice, na katerih si bomo naredili čisto svoj puder in losjon za telo po svoji meri. Kozmetika, ki nastaja kot plod lastnega dela, ko
vemo, katere sestavine so uporabljene pri nastanku in pri čemer privarčujemo prenekateri evro, je več kot odličen začetek širjenja novega znanja in pogledov na svet. Preprosto je lahko še kako učinkovito. In zdravo.
Eko puder bomo delali v torek, 7. januarja, ob 17. uri, eko losjon za telo pa teden pozneje ob 18. uri.
Se vidimo!
Ana Strnad
Dogodki Študentskega kl
nuar2014
Več info na www.studentski-klub.si
OGLED ZADNJE TEKME NOVOLETNE .TURNEJE V BISCHOFSHOFNU
ENOD. SMUČANJE
Osojščica/Gerlilzen
SMUČANJE I (4 dni) Turracher Höhe
ENOD. SMUČANJE
KOPANJE ali SAVNANJE V ČATEŠKI RIVIERI
ENOD. SMUČANJE
Osojščica/^ /L Gerlitzen ^O
5
12
19
KostanjVinoGlasba -predpriprava na veseli december
Konec novembra smo v Študentskem klubu Domžale pripravili že tradicionalno prireditev KostanjVinoGlasba, na kateri smo letos pojedli 65 kg kostanja in popili 75 l kuhanega vina. Za ogrevanje nam je čarobno vzdušje pričaral že didžej Kobaya-shi, za stopnjevanje užitkarskih brbončic pa je poskrbela skupina D'Plagiators, s ka-
terimi so najbolj pogumni prepevali pod odrom pozno v noč. Prava predpraznična zabava, na kateri smo se imeli spet super. In ja, tudi za varen brezplačen prevoz domov smo poskrbeli. Še več fotografij si le poglej na spletni strani www.studentski--klub.si.
Ana Strnad
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale. si
na kratko
Poročilo centra požarne varnosti za november
Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v novembru posredovali dvaintridesetkrat. Posredovali smo na dvanajstih prometnih nesrečah, pogasili osem požarov ter pomoč nudili na dvanajstih intervencijah.
•	3. 11. smo prejeli klic o požaru žage v Nožicah. Ko smo prispeli na kraj dogodka, je bil požar že močno razvit. V ognju je bilo celo ostrešje. Gasilci smo s pomočjo avtolestve začeli izvajati presek ognja ter gašenje gorečega dela žage. Pri gašenju požara so sodelovali gasilci iz PGD Homec, PGD Šmarca, PGD Jarše-Rodica, PGD Radomlje, PGD Domžale - mesto in PGD Studenec. Gasilci iz PGD Homec in PGD Šmarca smo dobavljali vodo iz Kamniške Bistrice, saj hidrantno omrežje ni zadostovalo z oskrbo vode. Požar je bil po približno tridesetih minutah lokaliziran. Na pogorišču so ostali gasilci iz PGD Homec in PGD Radomlje.
•	26. 11. smo posredovali ob prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti, uvoz Domžale, smer Ljubljana. V prometni nezgodi sta bili udeleženi dve tovorni vozili in eno osebno vozilo. V osebnem vozilu je bila oškodovana oseba in pes. Ob prihodu na kraj smo prometno zavarovali kraj nesreče, opravili ogled, izolirali psa od poškodovanca ter nato s tehničnim posegom napravili odprtino za iznos ponesrečenca. Skupaj z reševalci NMP Domžale smo izvlekli ponesrečenca, ki je bil prepeljan v UKC Ljubljana. Odklopili smo baterije na vozilih in posuli razlite motorne tekočine. Za psa smo poskrbeli do prihoda svojcev.
•	Na Vegovi ulici v Moravčah se je 28. 11. zgodila prometna nesreča z udeležbo poltovornega in osebnega vozila. Ob tem je en udeleženec dobil telesne poškodbe. Ob prihodu na kraj dogodka smo mesto nesreče požarno zavarovali, nudili pomoč reševalcem pri oskrbi poškodovane osebe, odklopili baterijo na vozilu in posuli razlite motorne tekočine. Sodelovalo nas je šest gasilcev, reševalci NMP Domžale in policija.
•	Prek 112 smo 29. 11. dobili prijavo, da naj bi se na relaciji Krtina-Mo-ravče zgodila prometna nesreča z udeležbo osebnega vozila in motorista. Motorist naj bi negiben ležal na tleh. Ob prihodu na mesto prometne nezgode smo s pomočjo reševalcev NMP Domžale oskrbeli ponesrečenega motorista. Absorbirali in počistili smo posledice prometne nesreče in po opravljenih formalnostih zapustili kraj nezgode.
•	30. 11. je občan obvestil regijski center Ljubljana, o kontejnerju na kaskadi v Kamniški Bistrici. Ob prihodu na kraj dogodka smo se ustrezno opremili za posredovanje iz vode. Zaradi visoke vode se je varovana oseba približala kontejnerju, s pomočjo vrvi namestila jeklenico vitla hidravličnega dvigala in nato s pomočjo dvižne roke dvignila kontejner iz vode.
A. V.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL PANCUR >-
(pl/72 45106^3
.'dJnBlJ, MUitUII
J m. n . - \ .imrjp ■	1 ■
»rCKhATiV I.......................M»r>n
D-cfcrfln-	:-r'iinh
Tradicionalna, že deseta svečana čebelarska maša
Čebelarsko društvo Krtina Dob je v dobrem letu od ustanovitve pripravilo vrsto aktivnosti, s katerimi dokazuje svojo delavnost.
ČD Krtina Dob Ta se je najbolj izkazala ob tradicionalnem tekmovanju vseh mladih čebelarjev, ki so ga v letu 2013 pripravili skupaj z Osnovno šolo Dob, z novim učnim čebelnjakom v parku pod Močilnikom, ki so ga postavili skupaj z Čebelarsko zvezo Slovenije, ter s številnimi drugimi dejavnostmi, s katerimi
nadaljujejo tradicijo več kot devetdese-tletnega organiziranega čebelarjenja na našem območju.
Ob tem pa posebno skrb namenjajo svojim prijateljicam - čebelam in naravi, saj se zavedajo, da brez njiju, brez njunega zdravja, tudi za človeka ni lepe prihodnosti. Ob tej skrbi pa se nenehno
izobražujejo in tudi z različnimi akcijami, kot je medeni zajtrk, opozarjajo mlade in starejše na pomen medu za zdravje. Ne nazadnje so svojo skrb za čebele in naravo zapisali tudi na prapor, ki so ga letos spomladi predali svojemu namenu in jih vodi po uspešni poti. Sedmega decembra goduje sveti Ambrož, zaščitnik
čebelarjev. Živel je od leta 340 do 397. Legenda pripoveduje, da se je Ambrožu še kot dojenčku, spečemu v zibelki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambrožev oče - izkušen čebelar - je ukazal, naj pustijo otroka na miru, in tako se je roj čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena čebela. Po tem dogodku je oče dal otroku ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki naj bi bila hrana za bogove in je dajala večno mladost in nesmrtnost. Ambrozij oz. po naše Ambrož je postal konzul in nadškof, tudi pesnik in glasbenik, čebelarji pa so ga vzeli za zaščitnika in v dobski cerkvi je letos osmega decembra že desetič potekala svečana čebelarska sveta maša, v okviru katere je dobski župnik Jure Fer-lež s številnim spremstvom blagoslovil prapor Čebelarskega društva Krtina, Dob ter vsem skupaj zaželel: 'Naj medi'. Predsednik društva, Marjan Koderman, pa je ob pozdravu zaželel vsem prijetno čebelarsko dopoldne, hkrati pa se je zahvalil številnim donatorjem. Ob blagoslovitvi prapora Čebelarskega društva Krtina Dob so se z njim pobratili številni drugi prapori.
Najbrž je obletnica, pa tudi blagoslov prapora in spomin na vse pokojne čebelarje, v Župnijsko cerkev Dob privabil številne čebelarje in čebelarke ter druge, ki so ob lepem petju in številnih besedah o dobrem delu čebelarjev ter koristnosti medu preživeli pravo medeno nedeljsko dopoldne, ki se je po maši nadaljevalo s prijetnim druženjem z dobrotami, ki so jih pripravile čebelarke.
Vera Vojska
Obisk dedka Mraza
Verjamem vate . . .
Zadnjo soboto v novembru smo se člani Medobčinskega društva Sožitje Mengeš zbrali v prijetni gostilni Kovač na Količevem, da naredimo inventuro nad letom 2013 ter nazdravimo prihajajočemu letu 2014.
'Verjamem vate...' je bilo geslo letošnjega Tedna Karitasa, v katerega se je zelo dejavno vključila tudi Župnijska Karitas Dob.
Medobčinsko Društvo Sožitje Mengeš Z nami so prijetno dopoldne preživeli prostovoljci, spremljevalci in vodje programov ter mentorji, ki skupaj z nami soustvarjajo izvajanje društvenega programa, tako da se nas je skupaj zbralo rekordno število, saj nas je bilo več kot 200.
Po uvodnem pozdravu predsednice, dr. Tatjane Novak, sta nas pozdravila župan občine Domžale, gospod Toni Dragar, in podžupan občine Mengeš, gospod Bogo Ropotar, ki sta nam zaželela zdravja in pozitivne energije za aktivno ustvarjanje tudi v prihajajočem letu ter nam za naprej obljubila podporo in sodelovanje.
Ob tej priložnosti se je predsednica društva zahvalila vsem članom, predvsem staršem, rejnikom, skrbnikom in vsem strokovnim sodelavcem za pomoč in sodelovanje, da je bil vsebinski program v društvu v letu 2013 lahko izveden v celoti. Prav posebej pa se je zahvalila tudi vsem
finančnim podpornikom, v prvi vrsti Zvezi Sožitje, Občinam Mengeš, Domžale, Moravče, Lukovica, Moste in Kamnik ter vsem ostalim donatorjem, ki so nam omogočili izvedbo programa s finančnega vidika.
V kulturnem programu nas je z baletno zgodbo razveselila mlada baletka Andreja Lazar, članica našega društva. Veselo druženje je potekalo ob zvokih Kvinteta Bac iz Mengša, ki so nas popeljali v plesne ritme, da smo se skupaj zavrteli, prijazno pokra-mljali ter si zaželeli zdravo in nasmejano novo leto. Najbolj pa smo se razveselili prihoda dobrega, starega dedka Mraza, ki nas je obiskal s polnim košem daril.
Lepo je, kadar se srečamo, ko pride čas in se dotikamo sanj ter občutimo vonj želja. Naj se vsem skupaj izpolni v letu 2014 čim več lepih želja.
Metka Mestek in dr. Tatjana Novak
Župnijska Karitas Dob Poleg dobrodelnih aktivnosti so namreč pripravili tudi prijeten kulturni večer, na katerem je prepevala medgeneracijska glasbena skupina Rožmarin.
Župnijska Karitas Dob pridno dela in uresničuje skupno skrb za pomoči potrebne, predvsem socialno ogrožene družine. Ne pozablja pa tudi na starejše in invalide, ki so njihovih obiskov in pozornosti zelo veseli, organizirajo delavnico ročnih del ter kulturne prireditve.
Tako so nas s prijetnim kulturnim večerom presenetili v februarju, ko smo se spominjali smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna, za podobno prireditev pa so se odločili tudi v Tednu Karitas. Ob njenem začetku je o dobrodelnosti govoril domači župnik, Jure Ferlež, ki je pohvalil delo Karitasa, hkrati pa predstavil aktivnosti: zbiranje posteljnine za prizadete v potresu na Filipinih, posebno akcijo so pripravili za pomoč pogorelim domovom v Domžalah, do konca leta pa je še kar nekaj akcij. Izrazil je zahvalo in hvaležnost vsem, ki sodelujejo
pri dobrodelnosti, ter poudaril, da človek vedno rad dobi, še raje pa da. Čeprav je malo, je to vedno plemenito dejanje.
Pevke skupine Rožmarin vodi Mojca Kerč. Lahko se pohvalijo, da kljub visoki starosti še vse čile prepevajo na različnih prireditvah, rade pa zapojejo tudi v domovih upokojencev. Na tokratni prireditvi jih je spremljal harmonikar Miran Pezdirc, z njimi pa je sodeloval tudi solist Franci Cerar. Prijeten program, ki so mu včasih pritegnili tudi navzoči, je bil sestavljen predvsem iz znanih narodno-zabavnih pesmi. Veliko smeha pa sta prinesla dva sodobna skeča, ki sta opozorila na nekatere težave v jeseni življenja, pa tudi težave sodobne družine. Nastopila je tudi čelistka Veronika Ivartnik, prijeten večer pa je povezovala Nataša Cerar.
Z Avsenikovo Na mostu, ki jo bolj poznamo kot Bila sva mlada oba, so pevke skupine Rožmarin zaključile prijeten kulturni in dobrodelni večer. Spet je bila mladost v srcih vseh, ki verjamejo, da je dobiti lepo, darovati pa najlepše . . .
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale. si
DRUŠTVA
Naš četrti rojstni dan
Šola zdravja Dob deluje v okviru Društva upokojencev Naš dom - Dob
Udeleženci Šole zdravja Dob, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Naš dom Dob, si pred skoraj več kot 1.500 dnevi, ko so začenjali vadbo 1000 gibov, niso niti v sanjah mislili, da jih bo po štirih letih vsakodnevne vadbe še več kot 1. decembra 2010, ko je Šola zdravja Dob naredila prvi korak.
Večina tistih, ki so začeli, je ostala. Nekateri so se zaradi različnih težav, največ med njimi je zdravstvenih, odrekli obiskovanju Šole zdravja, ni pa minilo leto, ko se jim ne bi priključila navdušena rekreativ-ka ali rekreativec, velikokrat pridejo željni telovadbe tudi v parih in postanejo zvesti pripadniki vsakodnevne rekreacije, prepoznavni v oranžnih oblačilih.
Vaditelji Mojca, Feliks, Lidija in Tatjana jih vsako jutro dobro razgibajo - od glave do peta -, poiščejo sklepe in mišice, jih raztegujejo in napenjajo ter se ob koncu s celim telesom poklonijo tudi soncu. Brez klepeta po vajah skoraj ne gre, ta pa
se malo podaljša, če kdo od udeležencev praznuje rojstni dan ali drug življenjski jubilej. Sicer pa posebnih priložnosti niti ni treba: za prijatelje si mora človek (po Ši-frerjevo) vedno čas vzet' . . . Letošnji četrti rojstni dan so praznovali v 'družinskem krogu', z obujanjem spominov, koliko prijetnih dogodkov se je zvrstilo v štirih letih obstoja šole, koliko prijetnih srečanj je bilo, predvsem pa je bilo govora o tem, da redno obiskovanje ŠOLE ZDRAVJA v Dobu zanesljivo pomaga pri izboljšanju zdravja in zbiranju energije, s katero je vse laže. In če boste katerega od obiskovalcev ŠOLE ZDRAVJA DOB povprašali, kakšne koristi ima ta za zdravje, si vzemite kar malo več časa, saj za večino jutranja telovadba pomeni mnogo več kot le boljše počutje.
Veseli so, da telovadijo v okrilju zelo aktivnega Društva upokojencev Naš dom Dob, da lahko za rekreacijo uporabljajo Športni park Dob oziroma balinišče, za
Po nedoločeni morski meji
V začetku oktobra smo se veterani vojne za Slovenijo odpravili na jesenki izlet.
Na poti smo se zapeljali v Sežano, kjer nam je bivši predsednik ZVVS, Janez Pa-jer, predstavil dogodke iz leta 1991, ko smo se osamosvajali. Povedal nam je o dogodku 'Dan prej v Divači', ko se je sprožil prvi strel pred začetkom osamosvojitvene vojne, in dogajanju na mejnem prehodu Fernetiči.
V Portorožu nas je že čakala ladja, ki nas je odpeljala proti Savudrijskemu rtu in nato po nedoločeni mejni črti, zaradi katere se že dve desetletji prepiramo z našimi južnimi sosedi. Meja na morju je trenutno stvar arbitražnega sporazuma, kar pa ni jamstvo, da nas v nadaljevanju zaradi tega ne bo bolela glava, kajti kot v praksi vidimo, imajo Hrvati svojo razlago o vseh določbah, ki jim ne ustrezajo.
Med vožnjo smo dobili občutek, da so edino galebi, ki so nas vztrajno spremljali, tisti, ki ne priznavajo meja ne državljanstva in se ne delijo na naše in vaše ter na tem
Moj trenutek za dobrodelnost
Zakonodaja omogoča, da 0,5 % dohodnine lahko podarimo Rdečemu križu, ki ta znesek, namesto da ostane v državnem proračunu, nameni za lajšanje socialnih stisk občanov. To dejanje vam bo vzelo le trenutek časa, vendar ne denarja, osrečili pa boste mnoge.
Program socialne dejavnosti, ki je namenjen socialno ogroženim posameznikom, družinam ter ljudem, ki so se znašli v socialni stiski, izvajamo že vsa leta od naše ustanovitev in v zadnjih letih, zaradi naraščajočih kriznih dejavnikov v državi, še posebej aktivno. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01/7292333 ali naši spletni strani domza-le@ozrk.ozrks.si, lahko pa nas obiščete tudi na Ljubljanski 34 v Domžalah. Vsem obča-
kar se Športnemu društvu Dob iskreno zahvaljujejo, predvsem pa so veseli, da sta veselje in zadovoljstvo ob vsakodnevnem obisku ŠOLE ZDRAVJA DOB še večja, kot sta bila pred štirimi leti. Zato vam kličejo:
Zdrav duh v zdravem telesu čim večkrat iz-recite v letu 2014 in pomislite, da gibanje nikoli ne škodi.
Vera Vojska
Golcaj nad Blagovico
Poklon borcem Radomeljske čete
Skupina udeležencev spominske slovesnosti, pihalni trio, učenci POŠ Blagovica, ki so pripravili program, ter recitatorka Silva Kosec.
skrajnem severnem delu Jadranskega morja živijo v popolnem sožitju.
Peturna vožnja z ladjo je minila hitreje, kot smo nekateri pričakovali. Zasidrali smo se ob našem pomorskem biseru - Piranu, ki nas je navdušil kot vedno. Na Tartinijevem trgu smo celo zaplesali.
Mislim, da bi bil greh, če v južnoprimor-skem vinorodnem okolišu ne bi obiskali vinske kleti. Mi smo bili v Šmarjah pri Santo-masu, kjer so nas obiskale 'Šavrinke', tiste, ki so svoj čas po Šavrinskem zaledju pobirale jajca, maslo in podobne dobrine ter jih v plenjerih (jerbasih) na glavah nosile v Trst.
Da so se nam vina, ki smo jih poskušali, zdela še slajša, so ob koncu poskrbeli Ša-vrinski godci, ki so iz izvirnih starinskih glasbil izvabljali nežne melodije, ki že stoletja spremljajo ljudi, ki živijo v teh lepih krajih, razpetih pod Kraškim robom.
Janez Gregorič
Združenje borcev za vrednote NOB občin Domžale in Lukovica ter Moravče, skupaj s Krajevno organizacijo ZB za vrednote NOB Radomlje, vsako leto s skupnimi močmi pripravijo spominsko slovesnost v spomin na tragedijo, ki se je na Golčaju zgodila 28. oktobra leta 1941 - med nemško ofenzivo. Letošnjo spominsko slovesnost so namenili 72. obletnici tragedije, udeležilo pa se je je veliko simpatizerjev NOB, praporščakov, mladih in starejših, ki so se zbrali v gozdovih ob cerkvi svete Neže, nad požgano domačijo, kjer je postavljen spomenik z napisi imen in priimkov padlih borcev in aktivistov. Med udeleženci so bili tudi župan Občine Moravče, Martin Rebolj s soprogo, občinski svetniki ter predsednik moravške borčevske organizacije
Jože Kveder. Vse prisotne je pozdravil Marjan Križman, predsednik Občinske organizacije za vrednote NOB Lukovica, ki je obudil spomin na dogodke izpred 72 let, ko so tod mladi fantje in možje zaradi izdajstva pod streli nemških vojakov darovali svoja življenja.
V kulturnem programu so sodelovali učenci POŠ Blagovica in mladi fantje z glasbeno točko. Položeni so bili venci, prižgane svečke, obujeni spomini, udeleženci pa so se v pogovorih dotaknili tudi današnjih aktualnih časov.
Spominska slovesnost na Golčaju je bila ena od številnih prireditev, ki smo jih tudi v letu 2013 namenili padlim borcem in aktivistom v vseh naših občinah.
Jože Novak
nom, ki ste se v lanskem letu odločili, da 0,5 % dohodnine namenite Območni organizaciji Rdečega križa Domžale, se iskreno zahvaljujemo! S prispevkom ste omogočili izvajanje naših programov. Vzemite si trenutek za dobrodelnost. KRVODAJALSKA AKCIJA V DOMŽALAH 16. IN 17. JANUAR 2014 Rdeči križ Slovenije obvešča vse občane, da bo naslednja krvodajalska akcija potekala v četrtek, 16., in petek, 17. januarja 2014, med 7. in 13. Uro, v Domžalah na Ljubljanski cesti 58 (Domžalski dom). Vabljeni! Želimo vam prijetne praznike in naj vam leto 2014 prinese veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva!
OZ RK Domžale
Najboljših in najlepših reči na sveti ne moremo videti, niti se jih dotakniti. Čutitißh, momma s srcem... (Helen Keller)
Srečno in zdravja polno leto 2014!
Delovni čas: ——	od ponedeljka do petka: 745-1915
sobota: 745-1215
na kratko
Obletnica izgona zadnjega vojaka JLA
26. oktobra smo veterani vojne za Slovenijo v vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah na Dolenjskem praznovali obletnico izgona zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade. Odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije predstavlja zaključek oboroženega obrambnega procesa slovenske osamosvojitve, ki se je začela že v aprilu leta 1990, s prvimi demokratičnimi volitvami. To je bil zgodovinski dogodek, saj je Slovenija na ta dan postala suveren gospodar na svojem ozemlju. Največjo težo zaključne operacije je nedvomno nosila takratna milica, saj je vsega 152 policistov nadzorovalo umik zadnjih 2400 vojakov zavojevalske armade. Proces umika je potekal od 20. pa vse do noči med 25. in 26. oktobrom 1991, ko je še pred polnočjo zadnji trajekt s sovražno vojsko zapustil Luko Koper. Sedaj razpolagamo z nekaj manj kot osem tisoč vojaki, ki so vpeti v strukturo NATA in sestavljajo del mirovnih sil, ki po svetu skrbijo za zagotavljanje miru in podpirajo demokratične procese.
J. Gregorič
Postroj veteranskih praporščakov v Cerkljah.
Društvo izgnancev Domžale Naj bo 2014 srečno za vse
Društvo izgnancev Domžale počasi zaključuje leto 2013, v katerem je nadaljevalo svoje poslanstvo, ki ga uresničuje že več kot dve desetletji. Z različnimi aktivnostmi smo lepšali življenje članom in članicam, ki so veseli vsake pozornosti in hvaležni za vso pomoč - pa ne le s strani društva. Leto bomo 23. decembra 2013 zaključili z občnim zborom in tradicionalnim 'silvestrovanjem', ki je za marsikaterega od naših članov edino silvestrovanje. Radi pridemo, saj je to priložnost, da si zaželimo veliko zdravja in prijetnih srečanj tudi v novem letu. Če kdo od naših članov in članic vabila za prijetno druženje ni dobil, se mu opravičujemo in ga vabimo, naj se nam pridruži v gostišču Kovač, na Količevem, ob 14. uri, sicer pa nas boste tudi v letu 2014 v času uradnih ur našli v prostorih Društva vojnih invalidov Domžale, na Ljubljanski cesti št. 87 (ob slaščičarni Lenček). Veseli vas bomo, če se boste oglasili.
Prijetno odpiranje vrat leta 2014!
Vera Vojska
Lekarna Vir, Cufarjeva 23, 1230 Domžale; Tel. 01/724 45 82
Optik- Škcfic žc cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Srečno 2014
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
Ob peti obletnici Šole zdravja v Domžalah
Osnovna ideja 'Šola zdravja' je organizirano delovanje posameznikov od rojstva do smrti, cilj pa dobro človeka, njegovo zdravje in dobro počutje.
Šola zdravja v Domžalah Vsak dan, ob 7.30., v vseh letnih časih, vseh dneh, razen ob nedeljah in praznikih, na prostem, če je res slabo vreme, pa v prostorih opravljajo vaje '1.000 gibov', ki so primerne za vse. V 30 minutah pod vodstvom usposobljenih prostovoljcev razgibajo vse sklepe.
Društvo Lipa Domžale Takih rekreacijskih skupin je kar nekaj in ena izmed njih je tudi kolesarjenje. Že vrsto let začnemo kolesarjenje v začetku aprila, ko se malo otopli, in kolesarimo vse do jeseni. Tako je bilo tudi letos. Zbirali smo se na starem mestu, to je pri brvi ob Kamniški Bistrici, vsak četrtek, odpadlo je
Začnejo pri dlaneh, končajo pri podplatih in s pozdravom soncu ter dosežejo maksimalno gibljivost in okretnost telesa ter predvsem zmanjšajo bolečino. V Športnem parku v Domžalah je v petek, 6. decembra 2013, potekalo srečanje članov in članic Šole zdravja, skupine, ki se imenuje 'Domžale
samo trikrat. Dvakrat, ker je preveč deževalo, enkrat pa zaradi udeležbe članov na pogrebu našega prijatelja. Odkolesa-rimo, za tisti dan do določenega cilja. Vozimo po že znanih poteh, skrbimo, da se izogibamo prevelikemu prometu, da je naša vožnja čim bolj varna. Čeprav je poti veliko, so se nekatere tudi
- drevored 88 lip'. Na praznovanju ob peti obletnici so se jim pridružili župan Občine Domžale, Toni Dragar, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janez Zupančič, predsednik KS Slavka Šlandra, dr. Franc Habe, Zdenka Katkič, predsednica slovenskega gibanja, ter dr. Nikolaya Gri-shina.
Župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki rad obišče posamezne skupine Šole zdravja in se jim tudi pridruži, je ob srečanju povedal, da tovrstne oblike združevanja in skrbi za zdravje pozdravlja in ga veseli, da se je gibanje razširilo po vsej občini. Občina je že doslej in bo tudi v prihodnje v okviru možnosti tudi finančno pomagala posameznim skupinam. Vsem udeležencem župan želi, da se imajo tudi v prihodnje tako 'luštno'.
Občina Domžale, Urad župana
ponovile, ker drugače ne moremo priti do načrtovanega cilja. Pri načrtovanju pazimo, da niso poti pretežke, da so primerne našim sposobnostim in se z njimi prilagajamo udeležencem. Od 11. aprila, ko smo začeli, do 24. oktobra, ko smo končali kolesarjenje, smo prevozili 26 kolesarskih dni. Skupno smo prevozili 1.203 km, povprečno 46,7 km na dan. Najdaljša je bila 63 km, ko smo se odpeljali do Preddvora, najkrajša pa 35 km. Povprečna udeležba je bila 9 kolesarjev. Od prevoženih smeri je po Preddvoru najbolj paradna vožnja proti Kamniški Bistrici, vožnja okoli Šmarne gore, do Jevnice in podobno. Udeležili smo se tudi Domžalskega maratona, na ostalih maratonih po Sloveniji pa nismo sodelovali, ker imamo težave s prevozom do kraja, kjer se ti maratoni odvijajo.
Ob zaključku smo ugotovili, da smo kolesarji Lipe letošnjo sezono uspešno končali. Prekolesarili za nas kar precej kilometrov, in to brez nesreč ali poškodb, imeli pa smo le dve spuščeni zračnici.
Tone Bakšič
ČD Domžale To je dan slovenske hrane v osnovnih šolah in vrtcih, zajtrk sestavljajo kruh, mleko, jabolko, med in maslo. Namen je, da se živila kupijo pri lokalnih pridelovalcih, torej med pri čebelarjih. Čebelarji ČD Domžale smo se tokrat še posebej potrudili. Prostovoljno smo zbrali več kot trideset kilogramov medu in ga delno podarili, 49 kg medu pa smo potem po zelo ugodni ceni prodali vrtcem in šolam. Čebelarska zveza Slovenije je v ta namen pripravila zgibanke Čebelica, moja prijateljica, posredovala film Ribiča Pepeta o kranjski sivki, naši avtohtoni čebeli, za učence druge in tretje triade pa so pripravili učno gradivo in učne liste, ki so bili dostopni na spletni strani naše zveze. Čebelarji našega društva smo sodelovali na predstavitvah po povabilu vzgojnih zavodov v občini Domžale. Andrej Jus je imel tri predstavitve na OŠ Domžale, ki se jih je udeležilo 80 učencev. Petošolci so imeli že določeno predznanje, učiteljice so učence že pripravile na učno uro, kar nekaj otrok pa je imelo tudi čebelarje za sorodnike. Predstavitve so obiskali predstavniki občine, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ravnatelj šole, sodelovala je tudi ekipa Televizije Slovenja. Po predstavitvah je sledil razgovor z ravnateljem g. Urošem Govcem, ki je izkazal velik interes za sodelovanje s ČD Domžale za
organizacijo krožka in učnega čebelnjaka. Lahko zaključimo, da se je OŠ Domžale zelo dobro pripravila na izvedbo slovenskega zajtrka, kar nas navdušuje in to sprejemamo z velikim zadovoljstvom. Janez Mihelič je imel predstavitev v vrtcu Krtek v Ihanu, pri kateri je sodelovalo približno 70 otrok, štiri skupine pa v Podružnični šoli v Ihanu, v katere je bilo vključeno približno 110 učencev. Janko Jerman je izvedel predstavitev na OŠ Dragomelj, udeležilo se je je nekje 90 učencev, nekateri so po predavanju izrazili željo ,da bi postali čebelarji. Ludvik Jenko je sodeloval pri predstavitvi v vrtcu Mlinček v Radomljah, navzočih je bilo 60 otrok. Polde Cankar je sodeloval v vrtcu Urša v Domžalah, kjer je sodelovalo približno 45 otrok. Bine Kladnik pa je imel dve predstavitvi v vrtcu v Dragomlju, pri čemer je bilo udeleženih 50 otrok, eno predavanje pa je imel v Podružnični šoli Ihan za nekje 30 učencev. V prijetnih in koristnih pogovorih z učiteljicami in vzgojiteljicami in še posebej z ravnateljem je bilo izraženo zadovoljstvo nad sodelovanjem našega društva s šolami in vrtci. To nas veseli in opogumlja, tako da prihodnje leto lahko pričakujemo, da se bodo v akcijo vključili vsi zavodi v naši občini.
Bine Kladnik
Sv. Miklavž v Groblje vedno rad pride
Domžalski čebelarji zelo uspešni ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku
Letos je bila že sedmo leto zapored v vrtcih in šolah organizirana akcija En dan za zajtrk med v šolah in vrtcih.
Kolesarjenje z Lipo v letu 2013
Člani, ki se združujemo v društvu Lipa Domžale, Univerza za tretje življenjsko obdobje, ne skrbimo samo za ohranjanje svojih umskih sposobnosti pri pridobivanju novih znanj in poglabljanju že pridobljenih, temveč skrbimo tudi za rekreacijo.
Lipini kolesarji ob zaključku sezone (foto: Bojan Mavko)
Miklavž med otroki iz družin, ki izvaj'aj'o rejniško dejavnost - zahvala Rotary Clubu Domžale
Po prisrčnem pozdravu Martine Oražem iz Rotary kluba Domžale smo v četrtek, 5. 12. 2013, vstopili v Miklavžev večer z Miklavževo zgodbo in pesmimi Otroške skupine in pevskega zbora Veroučne skupine iz Župnije Jarše. Za njimi je v do zadnjega kotička polno dvorano Kulturnega doma Groblje vstopil težko pričakovani dobri mož Miklavž s svojimi angelskimi pomočniki. Otroci so z velikim žarom in navdušenjem čakali na trenutek rokovanja z njim, mu iskreno odgovarjali, ko jih je spraševal, kako
upoštevajo starše, izpolnjujejo svoje obveznosti. Pregledal je njihova ravnanja v svoji črni knjigi, v kateri so zapisane reči, kot so ''pozabil na umivanje, ne pospravi za seboj, brez domače naloge, nagaja bratcu ...'', in beli, v kateri je bilo k sreči bistveno več beležk o tem, kaj vse otroci znajo, kako izpolnjujejo svoje naloge, pomagajo drugim, povedo po resnici svoje napake ... , kar ga je prepričalo, da si zaslužijo lepa darila, ki mu jih je pomagal pripraviti že 16. leto zapored ROTARY CLUB DOMŽALE,
tokrat za 126 otrok iz družin, ki izvajajo rej-niško dejavnost.
V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se v imenu vseh otrok in vseh, ki smo ta večer delili srečo z njimi, iskreno zahvaljujemo ge. Martini Oražem in vsem njenim kolegom in kolegicam iz Rotary cluba Domžale, ki so angažirano sodelovali in pomagali s svojimi sredstvi in časom, da smo lahko skupaj preživeli tako lep večer.
Marta Tomec
mtaemona
d.0.0.
OBVESTILO
Na Slomškovi 30 v Domžalah v prvem nadstropju poslovne stavbe oddamo poslovni prostor s šestimi prostori v skupni velikosti 108 m2. Prostor je primeren za administrativne, računovodske, računalniške in podobne dejavnosti. Za podrobnejše informacije pokličite (01) 548 31 12 ali 051 693 826 (Stane Kranjec).
KD Groblje Zvezda stalnica Kulturnega društva Groblje je tudi vsakoletno miklavževanje. V tem koncu naše občine je namreč obilo pridnih otrok, zato sv. Miklavž rad pride v Groblje, posebej ker je organizator že vseh 20 let Kulturno društvo Groblje pod predsednikovanjem Antona Košenine. Ta je tudi letos pripravil miklavžev večer. Prijetno igrico so zaigrali otroci 4. in 5. razreda veroučne skupine župnije Jarše pod mentorstvom Maje Lamberšek in Marjane Kovačič. Ob miklavževem prihodu je zapel Otroški pevski zbor župnije Jarše pod vodstvom Andreje Jeretina in Grete Pflaum, na klavirju. Za darila otrokom je poskrbelo Kulturno društvo Groblje s pomočjo
prispevkov staršev. Nad ozvočenjem in glasbeno spremljavo sta bedela Vili Kaker in Janez Pirnat. Sv. Miklavž je v spremstvu z angeli otrokom pričaral prijeten večer in jim zaželel, naj se imajo radi med seboj, kakor tudi z ljudmi, ki nas obkrožajo. Otrokom je razdelil darila, ki so jih že nestrpno pričakovali. Vsem navzočim je zaželel veliko prijetnih trenutkov v božično-novoletnih dneh, ob postavljenih jaslicah in okrašenih jelkah. Miklavž s spremstvom se je odpravil še v Našo hišo v Grobljah, kjer so ga varovanci že težko pričakovali. Obiska in daril so bili zelo veseli.
slamnik@kd-domzale.si
PORTRET
DOBRA SLIKANICA JE NEPRECENLJIVA ZA RAZVOJ OTROKA
NINA MAV HROVAT, VZGOJITELJICA IN MLADINSKA PISATELJICA
Nina Mav Hrovat je leta 2009 dobila nagrado za najbolj izvirno slikanico za svoj prvenec O kralju, ki ni maral pospravljati, letos pa je bila med petimi nominiranimi slikanicami tudi njena O miški, ki je zbirala pogum.
Cveta Zalokar Foto: Iztok dimc
Biti vzgojiteljica ni samo pravljica. Z vzgojiteljskim poklicem se je srečala zgodaj, saj je bila vzgojiteljica že mama Meta, zato je poznala tako dobre kot slabe strani poklica, vedela je, kaj jo čaka: »To je lep poklic, veliko lahko daš otrokom in od njih veliko dobiš nazaj. Razveseljivo je, da se v vzgojo otrok vse bolj vključujejo tudi očetje, minili so časi družbeno legitimno odsotnega očeta. Opažam pa, da so starši postali nekako pretirano zaščitniški, kar pomeni , da otroke pretirano čuvajo in varujejo: preveč je zaskrbljenosti, otrok ne sme pasti, ne sme se udariti. Želijo ga popolnoma zaščititi. Hkrati je pri starših tudi preveč skritih in pretiranih ambicij, otrokom želijo nuditi vse, da ne bi bili prikrajšani v ničemer.« Že v času študija je več kot 10 let sodelovala s knjižnico in kot pravljičarka vodila Ure pravljic. Potem se je zaposlila v vrtcu, kjer je neposredno delala z otroki več kot 15 let. Zdaj je že nekaj časa pomočnica ravnateljice v Vrtcu Domžale, ki ima 9 enot, 52 oddelkov in 943 otrok, kar je prineslo veliko sprememb. Poleg pedagoškega dela se ukvarja tudi z nabavo, zbiranjem ponudb, investicijami, organizacijskimi in tehničnimi zadevami. Zadolžena je tudi za organizacijo kulturnih prireditev v vrtcu, vključno z gledališko predstavo za otroke, ki jo igrajo strokovne delavke vrtca za vse otroke in za nakup knjig. Tako spremlja vso knjižno produkcijo: »Manj sem med otroki, še vedno pa kot pravljičarka vsako leto februarja s pripovedovanjem pravljic obiščem otroke po enotah našega vrtca. Vesela sem, da se še vedno v vrtcih najde denar za nakup kvalitetnih knjig.«
Čim več vzgojiteljev.
Nina ob delu pripravlja na pedagoški fakulteti tudi magistrsko nalogo o vlogi moških v vzgojiteljskem poklicu: »Če bi v ta poklic vstopilo več moških, bi dobili vzornike in profesionalni model, kakšen naj bi bil odnos moških do otrok, tudi v aktivni očetovski vlogi. Očetje, ki so bili v preteklosti pogosto odsotni zaradi dela ali ne vključevanja v družinsko sfero, potrebujejo pozitiven zgled. Z aktivno vlogo očetov in moških v vzgoji otrok bi pridobili novo kvaliteto, saj je za otroka z vidika socializacije in oblikovanja identitete pomembno, da spozna v otroštvu tudi moški lik.« V vrtcih jih je komaj dobra dva odstotka. Treba pa bo paziti na usposobljenost kandidatov: »Bojazen je pojav tokenizma, to je pozitivne diskriminacije v primerih, ko manjšina ne presega 15 odstotkov udeležencev. Kadar so v manjšini moški, torej v feminiziranih poklicih, jim celo godi manjšinska izpostavljenost, saj so izstopajoči, bolj opaženi in privilegirani - temu rečemo tudi učinek steklenega dvigala, kadar gre za vertikalno privlegira-nost. Zaradi tega moški v ženskih poklicih lažje in pogosteje pridejo do vodilnih položajev.« Obratne pozitivne diskriminacije pri ženskah v moških poklicih ni - in prav to je želela prenesti tudi v zgodbo svoje zadnje pravljice O miški, ki je zbirala pogum: »Napisala sem jo, ko sem se že vpisala na fakulteto, in prvič pri meni je glavni ženski lik. V njej sem stereotipno deklico, pridno, lepo, nemočno in prestrašeno, poslala v svet, da si sama poišče košček sira in pri tem premaga strah. Hotela sem pokazati, da so tudi navidezno šibke deklice lahko pogumne in dosežejo cilj. Zato me ne preseneča, da je knjigo kupilo kar nekaj odraslih zase ali za svoje prijateljice.«
Za otroke je začela resneje pisati po dvajsetem letu. Malo zaradi tega, ker sta jo spodbujala lastna otroka, še bolj pa, ker
je delala v vrtcu. Najprej jih je prebirala doma, ko pa so pripravljali v vrtcu publikacijo, je prvič zapisala tri pravljice. Dve sta bili pozneje objavljeni tudi v reviji Ciciban, Kazen za kralja pa je izšla tudi v knjigi Cicido, Ciciban, dober dan, kjer je bilo objavljenih 50 najlepših pravljic po izboru Mladinske knjige. Druga pravljica Maruški-na mavrica je bila tudi večkrat uprizorjena kot gledališka predstava, prav tako je dobila dobre odzive tudi za pravljico Neredko!: »Pri Neredku sem mislila na otroke, a tudi na starše, ki se nenehno trudimo in le ukazujemo, želela sem opozoriti, da pri tem ne smemo pretiravati in moramo najti pravo mero svojih zahtev in ne siliti z glavo sko -zi zid, saj ne bo nikomur škodovalo, če kdaj ne bo vse sterilno.« Nina premišljeno izbira, s kom sodeluje: »Vedela sem, da je Mladinska knjiga med vodilnimi založniki, kjer z uredniki skrbijo za kvaliteto, in to je bilo zame znamenje, da sem na pravi poti. Začela sem redno objavljati v Cicibanu, lotila pa sem se tudi pisanja nove zvrsti, mladinske kriminalke, in pri založbi Miš so mi leta 2010 izdali knjigo Orientacistina sledi morilcu. Upam, da bo nastala serija knjig, napisala sem že drugo knjigo, ki bo z ilustracijami Damijana Stepančiča izšla v začetku prihodnjega leta. Vsebina je povezana s trgovino z belim blagom in pri pisanju sem sodelovala tudi s kriminalisti.« Z obema svojima založbama dobro sodeluje in ju ceni, ker imajo korektne in osebne odnose: »Izjemnegapomena so dobri uredniki, ki te veliko naučijo, te vodijo in dajejo konstruktivno kritiko, kar je dragoceno za napredovanje.« V svoji prvi natisnjeni slikanici O kralju, ki ni maral pospravljati in je izšla leta 2008 je napisala zgodbo o sodobnem hedonistu, uživaču, ki skrbi le zase, o redu in pospravljanju pa noče slišati: »Na koncu spozna, da mu kaos ni všeč. Rad ima pravljice in crkljanje, tega za nič na svetu ne bi hotel pogrešati.« Dobre slikanice so cenjene. Pravi, da zgodbe za njene knjige nastajajo spontano. Če se trudi, ne gre: »Vse se zgodi hipoma, kot v transu. Pride ideja, tudi sredi noči, in takoj moram vstati in jo zapisati. Nikoli se ne usedem in si ne rečem: 'No, zdaj pa nekaj napiši.' Ta navdih je težko razložiti.« Orien-taciste, ki pa so obsežnejše delo, je pisala med dopustom. Veliko objavlja in prejema tudi nagrade in dejstvo je, da sodi med najboljše mlajše mladinske pisateljice. V njenih pravljicah se vidi, da dobro pozna otroke in njihov doživljajski svet, vse skupaj pa je podprto tudi s kvalitetno ilustracijo: »Pomembna je komunikacija med besedilom in ilustracijo, sama imam pri tem srečo. Doslej sem sodelovala s Suzi Bricelj, Damijanom Stepančičem, Ano Zavadlav ter drugimi in vsi so vrhunski mojstri ilustracije, ki je v Sloveniji dobro razvita umetniška zvrst.« Pri piscih pa je več težav, uredniki ugotavljajo, da primanjkuje mlajših avtorjev, ki bi izpolnjevali visoke slovenske standarde. Menda bi takšne med mlajšimi lahko prešteli na prste ene roke. » Moji vzornici sta bili Anja Štefan in Astrid Lindgren, še vedno pa redno berem otroške in mladinske knjige, všeč so mi knjige o Harryju Potterju, ki je še vedno zakon.« Knjig takšnega žanra pri nas primanjkuje: »Lotila sem se kriminalke in Orientacisti so tudi po vsebini nova tema, pripovedujem o orientacijskem teku, ki združuje šport, naravo, gibanje in razmišljanje. Zanimiva dejavnost, polna domišljije. S tem se ukvarja tudi moja družina, vedno se veliko dogaja, še posebej so zanimive nočne tekme.«
Branje ima velik pomen za razvoj otroka.
Smo v informacijski dobi in mnogi menijo, da knjige niso več pomembne, otroci pa večino časa preživljajo sami ob televiziji in računalniku. Nina se s tem ne strinja:
Nagrada Kristine Brenkove za najbolj izvirno slikanico v zadnjem letu se letos prvič uradno imenuje po Kristini Brenkovi (19112009). Razglasili so jo na prireditvi, ki je potekala prav na njen rojstni dan 22. oktobra. Že deseto leto jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Nina Mav Hrovat je leta 2009 dobila nagrado za svoj prvenec O kralju, ki ni maral pospravljati, letos pa je bila med petimi nominiranimi slikanicami tudi njena O miški, ki je zbirala pogum. V njej
•	■•	»VI« I *
govori o mali miški, ki se je vsega bala. Nekoč si je zaželela košček sira, a bilo jo je preveč strah, da bi šla ponj. Zato ji je mama dala v roke vrečko in ji svetovala, naj zbere pogum ... Lani je v Sloveniji izšlo 135 izvirnih slikanic, zanimivo pa je, da je pred petimi leti izšlo 150 slikanic z dvakrat večjo naklado.
»Knjiga v tiskani obliki je neprecenljiva, nič je ne more nadomestiti. Pri branju se sprožajo miselni procesi, ki jih z ničemer ne moremo nadomestiti. Pomembno je, da v najzgodnejši dobi odrasli skupaj z otroki beremo slikanice. Prav ta interakcija, pri čemer gre še za čustveno interakcijo, je najpomembnejša. Pri tem je pomembno, da izbiramo kvalitetne slikanice. Za Slovenijo velja, da je kvalitetna le slaba tretjina slikanic, ki so na voljo.« Ker je december čas obdarovanj, je na mestu vprašanje, kako prepoznamo dobro slikanico: »Najbolj kričeče in najbolj barvite, ki jih ponujajo za vsakim vogalom, še zdaleč niso najboljše. Podobno kot pri hrani: sladki in pisani bonboni se ne morejo primerjati s kvaliteto sadja in zelenjave. V Sloveniji imamo srečo z usposobljenimi knjižničarji, ki nam z veseljem svetujejo. Pozorni smo lahko tudi na oznake na knjigah, najbolj znano zlato hruško nosijo najboljše po mnenju stroke. Nepoznavalci si lahko pomagajo tudi z internetom, kjer se najdejo ocene in priporočila. Žal so kvalitetne slikanice nekoliko dražje, a zavedati se moramo, da s slabo knjigo lahko naredimo veliko škode,« nam je pojasnila Nina Mav Hrovat. Pomembna je tudi bralna značka, s katero že v vrtcu spodbujajo branje. Predlagajo zanimive knjige, ki so čim bliže otrokom: »Trudimo se, da bi bile dobre knjige v bralnih kotičkih vseskozi na voljo otrokom, da jih lahko sami listajo. Ob tem pa jih je treba naučiti, da s knjigami ravnajo lepo, ker so dragocene.« Večkrat je vabljena tudi na šole in vrtce po Sloveniji, kjer predstavlja svoje knjige: »Če se dobro pripravijo in preberejo knjigo, so to res krasne izkušnje. Se je pa lepše pogovarjati v manjših skupinah, takrat začutiš energijo, ki teče, in veš, da ti res prisluhnejo.«
Čas tudi za delo v kulturnem društvu.
Nina je sicer z Vira, že vrsto let pa živi z družino v Radomljah. Poznajo jo kot ustanovno članico Kulturnega društva Mlin Radomlje leta 1991, ko je bilo Nini 16 let. Vsa leta je aktivno delovala kot igralka in režiserka, za svoje društvo pa je napisala tudi tri komedije: o družinski problematiki pripoveduje komedija Ko Janček odraste, druga Moja žena je vse hujša in hujša govori o večni temi hujšanja, tretja Vrtec
za odrasle pa je spodbujala razvoj večnega otroka v nas. Režiser predstav je bil kar mož Marko Hrovat. Letos je Nina prevzela tudi funkcijo predsednice društva. In kaj pripravljajo: »Začeli smo vaje za novo predstavo Mama je umrla dvakrat v režiji Mihe Kolenca, ki bo premierno uprizorjena spomladi. Aktivna je tudi mladinska sekcija. Zanjo sem napisala več igric: veliko smo igrali Maruškino mavrico, pa igrico Promet v gozdu, lani smo razveseljevali s priredbo Mančkove pravljice Piščanček Pik, letos pa bo to predstava O miški, ki je zbirala pogum.« Režisersko delo je v njenih rokah. Največ bodo igrali prav v prazničnih decembrskih dneh: »Z njimi bomo gostovali, igramo na različnih prireditvah, sodelujemo pa tudi s knjižnico ob njihovih Bralnicah. Vsako leto v društvu pripravljamo mi-klavževanje, lastne predstave in kulturne večere. Naša želja je ljudem približati kulturo, imamo lep in velik kulturni dom, zato ga moramo napolniti z vsebino, to je naše poslanstvo in dolžnost. Že tretje leto smo razpisali tudi otroški gledališki abonma, naša posebnost pa je ponudba operno baletnih predstav za otroke. Te privabijo tudi mnoge obiskovalce iz drugih krajev. Letos pa smo prvič pripravili tudi koncertno gledališki abonma za odrasle.«
Družina ji veliko pomeni.
Nina ugotavlja, da je družinsko življenje pestro. Veliko je bilo sodelovanja in vsak je moral prevzeti svojo odgovornost in svoje dolžnosti. V veliko oporo so ji vedno mož, ki ob njenih številnih aktivnostih naredi vse tisto, kar njej ne uspe, in seveda starši. Otroka, sin Maj je star 16 let in hči Aja 10, sta ji v ponos in vesela je, da sta oba dobra bralca: »Vem, da sem opravila svoje poslanstvo, saj zdaj že sama obiskujeta knjižni sejem in si z lastnim denarjem kupujeta knjige. Pri teh letih mnogi ne berejo prav radi. Tudi Miklavž pri nas pogosto prinese kot darilo knjige in zdaj že sama namigneta, kaj si želita. Aja je letos izbrala avtorico Nejko Omahen.« Družinska člana sta tudi dve psički, ki ju ima zelo rada. Z njima se pogosteje odpravi na sprehod. Ko pa ima čas, se rada odpelje nekam daleč, kjer je lahko sama. Najraje na vikend v hribih, kjer je vse skromno, a tiho in tam čuti popolni mir ali na ribolov, za katerega jo je navdušil oče Viki. □
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
slamnik@kd-domzale. si
50 let učilne radomeljske zidane
in 125 let osnovnošolskega izobraževanja
V osemdesetih letih 18. stoletja je luč sveta po zaslugi Marije Terezije ugledala šolska reforma, ki je otrokom omogočila izobraževanje in s tem boljše življenje. Dobrih 100 let pozneje se je leta 1888 v Radomljah 'rodila' prva osnovna šola, kar pa ne pomeni, da se radomeljska mladina ni izobraževala že prej.
OS Preserje pri Radomljah Premožni domačini so namreč do tega leta otroke pošiljali v šolo v Ljubljano, Kamnik ali Mengeš. Redne šole v Radomljah še ni bilo; radomeljsko mladino so cerkovniki in organisti učili brati, pisati in računati. V petdesetih letih 19. stoletja je delovala tudi zasilna šola, v kateri so se mladi nadobudneži s pomočjo duhovnika pripravljali za življenje. Prav posebno je bilo leto 1963, ko je na preserski strani zrasla moderna rdeča ustanova, namenjena izobraževanju učencev Radomelj, Preserij, Homca, Volčjega Potoka in Rov. Vse od leta 1888 je bila v krajanih močno prisotna zavest, da je izobraževanje temelj srečne in lepe prihodnosti vsakega otroka. In v takem duhu delujejo še danes - 125 let pozneje, saj so krajevne skupnosti, občina in kraj močno prepleteni ter povezani, hkrati pa se njihovo vzajemno delovanje kaže v vsakdanu teh prebivalcev.
Tako častitljivega dogodka ne gre spregledati, še manj ga pozabiti ali ne obeležiti, zato so učenci, delavci šole z vodstvom, nekdanjimi učenci ter učitelji pripravili osupljivo slovesnost, ki je mavrično obarvala deževni petek, 22. 11. 2013. Koordinator Boštjan Domjanic je s sodelavci ponovno dokazal in potrdil, da vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa OŠ Preserje pri Radomljah delujejo po sedmih Glasserjevih povezovalnih navadah: podpi-
ranje, spodbujanje, spoštovanje, zaupanje, sprejemanje, poslušanje in dogovarjanje. Slavnostna prireditev z naslovom Z roko v roki iz preteklosti v prihodnost je združila nekdanje s sedanjim ter tlakovala pot prihodnjim. Številni nastopajoči so se poklonili visokemu jubileju in pristavili svoj kamenček v mozaik bogate zgodovine radomeljskega izobraževanja in učilne rdeče zidane. Slavnostne fanfare Roka Novaka, Gregorja Burnika in Mihe Ručigaja so napovedale dve uri obujanja spominov, toplih občutkov, nasmehov ter čiste zabave. Roko v roki so si na odru podajali Mengeška godba, Mladinski in otroški pevski zbor OŠ Preserje pri Radomljah s Karmen Logar in Tomažem Habetom, učenci 4. razreda s folklorno točko pod vodstvom Ruše Zupančič in Marjane Bo-ravnice ter gostje Marija Tome na citrah, Rok Zupančič na frajtonarici, kvartet glasbene šole Kamnik, učenci 1. razredov z učiteljico Natašo Štebe, učenci pod vodstvom Katje Saksida ter Nataše Puhner, učenci predmetne stopnje pod vodstvom Boštjana Domjanica, Martina Šraj s Hano Bajec, Tejo Hribar, Najo Šarec, Ano Vidergar, Maticem Toninom in Rebeko Satler. Zadnjo roko je sprejel še učiteljski pevski zbor pod vodstvom nekdanjega učenca Uroša Pele-ta s skladbo Ljubezen sončni žarek je.
O dobrem in kakovostnem delu sta spregovorila domžalski župan Toni Dragar in
Novoletni bazar 2013
V torek, 19.11.2013, je na Osnovni šoli Domžale potekal predpraznični bazar.
ravnateljica Ana Nuša Kern. Toni Dragar je učencem zaželel, da naj svoje življenjske knjige polnijo z uspehi, otroškimi in mladostnimi dogodivščinami ter sanjami, predvsem pa naj vedno hodijo za cilji, ki so si jih zastavili. Ponos in sreča sta odsevala na obrazu ravnateljice, ki se je z izbranimi besedami dotaknila slehernega obiskovalca. Njena občutja so se pomešala z njihovimi in na koncu je bilo moč čutiti tako trdno vez, ki jo lahko stketa le globoko zaupanje in spoštovanje.
V vročici petkovega večera je piko na i na tako pomembni rojstnodnevni zabavi predstavljala torta velikanka, s katero so se pogostili nastopajoči in obiskovalci. Njihovi obrazi so izdajali, da slajše torte, ki ima tako globok izobraževalni in življenjski okus, še niso jedli. Nepozabno prireditev so dopolnile čudovite razstave na šolskih hodnikih in v mali jedilnici, kjer je bil predstavljen utrip šole skozi čas, umetniške stvaritve nekdanjih učencev Jana Bernota in Janeza Gorška, nekdanjega učitelja Moma Lisičica ter delovanje Telovadnega društva Sokol.
Slavnostno obarvani meseci tega šolskega leta pa so botrovali tudi k rojstvu zbornika, v katerem so zajeti zgodovina šolstva v teh krajih, spomini nekdanjih učiteljev in ravnateljev, fotografije in likovni izdelki. Držati v rokah zbornik, v katerem je zbranih toliko pomembnosti, je poseben občutek predvsem za nekdanje učitelje, učence in ravnatelje, ki so utrdili izobraževalno pot nam, sedanjim učiteljem, učencem, staršem, tako je ta zbornik poklon njim in vsem tistim, ki so delovali v dobrobit učencev.
Vsega lepega je hitro konec. Čeprav si je marsikdo od nas želel, da bi se minute vlekle v neskončnost, ure slovesa nismo mogli zaustaviti. Ko je še zadnji obiskovalec zapustil hram modrosti, je po hodnikih in učilnicah zavela tišina, pristna tišina topline, ki jo rodijo nepozabni trenutki, polni radosti, ter šepetajo zgodbo o uspehu, dobrih odnosih, edinstvenih učencih ter starših in nepogrešljivih delavcih šole. Zaradi vsega tega je prihodnost svetlejša kot najsvetlejša zvezda in jasnejša kot jutranja rosa. In tudi zaradi tega je vsak dan polnejši in bolj smiseln za vse nas na šoli in zunaj nje.
mag. Jasmina Pogačnik
oŠ Domžale Vse skupaj se je začelo približno mesec dni nazaj, ko smo naznanili, da j e bazar pred vrati, in pričeli organizirati priprave. Večina učiteljev je stvar resno vzela v roke in z učenci so pridno izdelovali voščilnice, razne božično-novoletne izdelke, med katerimi prav gotovo ne smemo pozabiti omeniti ročno ulitih svečk, ročno izdelanih dišečih mil, raznoraznih venčkov iz naravnega materiala ... Ponudili smo tudi nekaj izdelkov, ki smo jih izdelali na ekološkem dnevu in so bili povezani s tematiko dobrega počutja; potovalne blazinice, polnjene z ajdo ali piro, sivkine vrečke, kuhinjske de-
ske z ročno vžganimi motivi ... Nekaj naših učiteljic pa je bilo pridnih celo v prostem času, tako da niso manjkali tudi izdelki z zahtevnejšim postopkom izdelave. Zadnji teden pred bazarjem pa so nam na pomoč priskočili tudi učenci in starši, saj so nape-kli resnično zelo veliko različnih piškotov in ostalih slaščic. Temu pa se je bilo prav težko odreči, tako da smo prodali prav vse paketke dobrot. Odlična popestritev na bazarju je bil tudi bogat srečelov, saj so se obiskovalci zelo pridno trudili preizkušati srečo. V ozadju smo poskrbeli še za praznično vzdušje, saj je nekaj učenk ob spremljavi kitare prepevalo božično-novoletne popevke.
Prijeten dogodek je bil obiskan v velikem številu. Pa ne samo to, naši obiskovalci so bili zelo pridni kupci, saj smo prodali skoraj vse, kar smo jim ponujali. Ves zbrani denar bo namenjen delovanju šolskega sklada. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešnosti predprazničnega bazarja, se iskreno zahvaljujemo.
Učiteljici Tjaša Kolenc in Mateja Podgoršek
Praznični december
V torek, 3. decembra, smo na OŠ Rodica z razrednimi prireditvami in novoletnim sejmom naredili prvi korak v čarobni december.
skupno prireditev v šolski avli. Po končanih razrednih prireditvah smo prijetno druženje nadaljevali še na novoletnem sejmu, ki je letos ob veliki udeležbi pokal po šivih. Tam so obiskovalci lahko kupili izdelke, ki so jih v ta namen pripravili učenci. Izdelke za prodajo so prispevali tudi nekateri starši, ki so se tako še posebej angažirali pri zbiranju sredstev za šolski sklad. S prodajo novoletnih izdelkov smo namreč ponovno zbrali pomemben del sredstev za šolski sklad, za kar smo vsem obiskovalcem še posebej hvaležni. V četrtek, 19. decembra, bomo pozdravili bližajoče se praznike še s šolskim božično--novoletnim koncertom.
IJ, OŠ Rodica
OŠ Rodica V praznično okrašenih učilnicah so učenci s pomočjo učiteljev pripravili zanimive nastope za starše in druge obiskovalce. V prvi in drugi triadi so prireditve potekale po posameznih oddelkih, starejši učenci pa so letos združili moči in pripravili
Prvošolčkov dan, prepleten s prijateljstvom
Na OŠ Preserje pri Radomljah se je na Prvošolčkovem dnevu začelo plesti prijateljstvo med prvošolci in devetošolci.
Ko mladi posvojijo spomenike
Konec novembra je bila v Mariboru predstavljena knjiga 'Dediščina v rokah mladih - Mladi posvojijo spomenik', ki odstira bogastvo naše kulturne, naravne, tehnične in nesnovne dediščine. Med 52 šolami in vrtci, ki so aktivno sodelovali pri tem projektu UNESCO ASP MREŽE, je bila tudi OŠ Rodica. Na Rodici so 'posvojili' tri spomenike z bližnje okolice šole: grobeljski drevored, Kofutnikovo domačijo in umetni potok Mlinščica.
Kofutnikova domačija
OŠ Rodica "Pravzaprav se mnogokrat niti ne zavedamo, kako bogato je naše ožje naravno in kulturno okolje. S takšnimi projekti ga ne le spoznavamo ali na novo odkrivamo, pač pa hkrati tudi ustvarjamo zavedanje o pomembnosti ohranjanja tovrstne dediščine," pravijo v OŠ Rodica in dodajajo, da 'posvojitev' spomenikov ne pomeni zgolj zapisa dejstev, pač pa tudi obvezo za skrb
ter širjenje zavesti o pomenu le-teh za naše okolje.
Grobeljski drevored je dragocen naravni spomenik, ki so ga osnovnošolci z Rodice posvojili v okviru projekta Dediščina v rokah mladih. Sestavljen je iz dveh delov. V starej -šem drevoredu, ki je bil del gradu Groblje, so najstarejše lipe stare kar 200 let. Mlajši, ki raste pred Kulturnim domom Groblje, pa je bil
kot spominski park zasajen v letu 1980, ob smrti predsednika SFRJ, Josipa Broza Tita. Umetni potok Mlinščica je speljan iz struge Kamniške Bistrice. Vije se prek Jarš in Rodice do Domžal. Zgrajen je bil pred več kot 300 leti, najstarejši zapisi segajo v leto 1674. Že samo ime pove, da je bila energija tekoče vode usmerjena v mlinarstvo, ki je bilo v tem okolju nekoč zelo pomembno.
Kofutnikova domačija leži v Srednjih Jaršah. Strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine ocenjujejo, da je bila zgrajena pred letom 1600 in je torej stara več kot 400 let. Domačija je živa demonstracija načina gradnje kmečkih hiš, značilnih za tisto obdobje.
"Podrobnejši opis posvojenih spomenikov si lahko ogledate na naši spletni strani, vabimo pa vas, da si jih ogledate še v živo," še sporočajo z OŠ Rodica, kjer si želijo, da bi prek otrok in tudi tovrstnih medijskih objav zavest o pomenu ohranjanja naše dediščine prenesli tudi na širše okolje.
Petra Šuštar, OŠ Rodica
OŠ Preserje pri Radomljah Na ta
dan so zopet zablesteli prav vsi prvošol-ci, ki so slovesno, ob zvokih Radeckega marša, prikorakali v večnamenski prostor šole in zaplesali četvorko. Letos je bila celotna prireditev prepletena s prijateljstvom, saj vsem na šoli prijateljstvo veliko pomeni. Šolska skupnost z mentorico Tanjo Kastelic in devetošolci je vsem prisotnim sporočila, da prijateljstvo boža in brani in nikoli ne pika, da s prsti počeše lase nežneje od glavnika, da pravo prijateljstvo gore premika, ne more biti vprašaj, je le klicaj ali pika, da se prijateljstvo rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika. Prvošolci oziroma Mravljice z učiteljicama Manco Mihelčič in Barbaro Črnak Rešek, Srečk-oti z učiteljicama Kristino Ferel in Matejo Szillich Debevec, Zvezdice z učiteljicama
Lidijo Šavli in Moniko Pogačar in Čebelice z učiteljicama Natašo Štebe in Petro Gostinčar pa so z otroškimi pesmicami sporočili, da se prijateljstvo prijateljev dotika od mezinčka na nogi do besede z jezika. Prvošolci niso pozabili niti na angleščino, saj so skupaj z učiteljico Karmen Pokorny zapeli angleško pesem o prijateljstvu, zapel pa je tudi Otroški pevski zbor z zborovodkinjo Karmen Logar. Učenci predmetne stopnje so za dobrodošlico prvošolcem pri izbirnem predmetu obdelava gradiv, les z učiteljicama Vesno Bizalj in Polono Torkar pripravili lesene sestavljanke (slone, želve in veverice), katere jim je podelila ravnateljica Ana Nuša Kern in jim kot popotnico na široki poti znanja izrekla lepe spodbudne besed. Prijateljsko popoldne so zaključili učenci razredne stopnje pod vodstvom Mateje Jerine, saj so z odlično zaigranim Kekcem prikazali, da je Kekec res pravi prijatelj Rožleta in slepe deklice Mojce. Ves čas je bilo v zraku čutiti prijateljstvo in prepričana sem, da bo prijateljstvo tako med prvošolci in devetošolci kot med ostalimi učenci na šoli kot sonce, ki žari in gori in nikoli ne ugasne.
slamnik@kd-domzale. si
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
Tudi letos je na nasi soli v petek, 15. novembra, potekal ze tradicionalni ekodan, ko celotna sola poglablja okoljske vsebine. Letošnja tema je bila Zdravje in dobro počutje, saj je ekodan nadgradil pomen tradicionalnega slovenskega zajtrka. Glavni namen ekodneva je bilo seznanjanje učencev s pomembnostjo zdrave prehrane, trajnostne pridelave hrane ter gibanja.
OŠ Domžale Na dan slovenske hrane, 15. 11. 2013, smo ekodan vsi učenci začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Jedli smo maslo, med, kruh, jabolka in pili mleko. Vsa hrana je bila slovenskega izvora lokalnih izdelovalcev. S tem je bila poudarjena pomembnost uživanja lokalne in slovenske hrane - take, ki ni prepotovala kilometre in kilometre daleč, da bi prišla na naše krožnike. Ob zajtrku smo se pogovorili o pomenu zdravega prehranjevanja, predvsem ključni vlogi zajtrka, ki ga preveč otrok izpušča. Ponovili smo tudi bonton pri jedi in pravila
ravnanja z odpadki pri jedi v šoli.
Obiskala nas je tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki je bila na zajtrku ter si v spremstvu ravnatelja ogledala nekaj nadaljnjih aktivnosti našega ekodneva. Po končanem zajtrku so učitelji in zunanji gostje pripravili različne delavnice in predavanja na temo zdravja in dobrega počutja. Učenci prvih razredov so obiskali domžalsko tržnico, kjer slovenski kmetje prodajajo pridelke. Izdelovali so tudi plakate na temo zdrave hrane in se o tem pogovarjali. Drugi
razredi so izdelovali prehranske piramide, si ogledali risanke na temo zdravega življenja in igrali kviz. Tretji razredi so poslušali predavanje zdravnika, ki jim je razlagal o pomenu zdrave hrane, izdelali pa so tudi prehranske piramide. Pozneje so imeli predavanje in aktivnosti o pravilni telesni drži pod vodstvom ge. Mihaele Trček v mali telovadnici. Četrti razredi so predvsem ustvarjali in izdelovali sivkine vrečke, vzglavnike iz bombaža in pire, pogrinjke z reki o zdravi prehrani ...
Peti razredi so poslušali predavanje čebelarja, ki jim je pojasnil pomembnost čebel, ohranjanje njihove vrste, delo čebelarja in jim tudi pokazal satovje. Ogledali so si tudi posnetek o čebelarstvu na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
Za šeste razrede je vodja prehrane na šoli, ga. Daša Sojer, pripravila predavanje o izvoru hrane. Poudarila je pomen kmetijstva ter samooskrbe v Sloveniji in učencem pojasnila, kako je hrana, ki smo jo pojedli za tradicionalni zajtrk, prišla na naše krožnike. Učenci 6. a razreda so se na delavnicah pogovarjali o prehrani ljudi po svetu, koliko na mesec porabi npr. povprečna ameriška in koliko povprečna afriška družina, ter se naučili angleško poimenovati hrano, ki je sestavljala tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci 6. c razreda so izdelovali plakate ne temo zdrave prehrane in si ogledali film na to temo. Učenci 6. b razreda so v kuhar-
ski delavnici pekli bio piškote, v tehnični delavnici pa izdelovali rezalne deske za prihajajoči praznični bazar.
Učenci sedmih razredov so spoznavali pomen gibanja za zdravje in dobro počutje. Najprej so imeli v telovadnici predavanje Helene Dornik Perčič, ki jim je predstavila projekt Zdrav življenjski slog, ki se na naši šoli odvija prvo leto v okviru podaljšanega bivanja. Učitelji športa so v telovadnici pripravili turnir za dečke, v avli je potekala plesna delavnica za dekleta.
Za učence osmih razredov so prostovoljci Društva Humanitas izvedli delavnico o prehrani dečka iz Kenije. Njegovo prehrano so primerjali s svojo, igrali igrice, se pogovarjali in po skupinah napisali zdrav jedilnik za tri dni. Nato so si z razredniki in drugimi učitelji ogledali poučen film o nezdravi prehrani ter se o tem pogovarjali.
Tudi deveti razredi so si ogledali poučen film Food, Inc (Hrana, d. d.), ki je prikazoval težave sodobne (predvsem ameriške) prehranske in živilske industrije ter učencem nazorno predstavil izvor industrijsko predelane hrane. Z učiteljico Mojco Kanduscher so se o vsebini filma poglobljeno pogovorili ter izpostavili pereče probleme sodobne proizvodnje hrane, biotehnologije, negativnega vpliva na zdravje ljudi in okolje. Poudarila je pomen delovanja za trajnostni razvoj, saj je treba tudi pri pridelavi hrane skrbeti za ohranjanje okolja za zanamce.
V učilnici likovne umetnosti so nadarjeni učenci na likovnem področju z učiteljico Majdo Rajnar Kralj ustvarjali tihožitja na temo hrane, ki bodo okrasila šolsko jedilnico. Na tem ekodnevu smo se naučili marsikaj novega o zdravi in nezdravi prehrani in vplivu obeh na naše zdravje. Seznanili smo se o izvoru hrane ter pomenu samooskrbe Slovenije za trajnostno pridelavo hrane s čim manjšim negativnim vplivom na okolje. Kaj pa trajnostni razvoj pomeni? Da s svojim življenjskim slogom in pridelavo hrane čim manj obremenjujemo okolje in tako poskrbimo tudi za naslednje generacije.
Poglobili smo vedenje o pravilni telesni drži ter pomembnosti telesne aktivnosti. Spoznali smo tudi, da le en zdrav obrok z lokalno in slovensko pridelano hrano ni dovolj za zdravo življenje, zato upamo, da se bodo našle boljše možnosti, da pride več take hrane na šolske krožnike.
Učenci in učitelji OŠ Domžale se zahvaljujemo vsem zunanjim sodelavcem, ki so pripravili različne delavnice na temo zdravje in dobro počutje in učencem in zaposlenim na šoli omogočili poglobljen vpogled v lastne zdrave (oz. nezdrave) načine prehranjevanja in vplive le-tega na okolje.
MANCA ARNUŠ, 9. A Foto: Robert Čuk
Gledališka skupina pošteno zavihala rokave
Letošnji začetek šolskega leta je bil močno gledališko obarvan. Vsi uvodni trije meseci so postregli z gledališkimi poslasticami, ki so popestrile in še močneje obarvale jesenski vsakdan. Že vstop prvošolčkov v velik belo-rdeči hram učenosti so pospremile lutke, v oktobru in novembru pa je zablestel učenec Jure v dramski igri avtorice Tanje Kastelic - Učenec Jure, ujet v svoj svet.
Srečanje z dr. Romano Jordan v Bruslju
Skupina devetošolcev OŠ Dragomelj se je 25. novembra zvečer skupaj z vrstniki iz OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ Stranje in OŠ Šmartno v Tuhinju in spremljevalci ter odlično vodičko Jožico Polanc odpravila na pot proti Belgiji. Po dopoldanskem ogledu Bruslja smo se srečali z Evropsko poslanko dr. Romano Jordan. Učence je navdušila veličina parlamenta ter seveda priložnost, da so si Evropski parlament lahko ogledali 'od znotraj'. V večernih urah smo sodelovali pri odprtju razstave 'Barve Zagorja ob Savi', kjer so za dobro vzdušje poskrbele skupina Orlek ter dobrote izpod rok priznanega kuharskega mojstra Lojzeta Čopa. Prenočili smo v hotelu blizu letališča na obrobju Bruslja ter se naslednje jutro odpravili še v Köln, kjer smo si ogledali veličastno katedralo.
Metka Murn, ravnateljica OŠ Dragomelj
Nekaj misli učencev OŠ Dragomelj o ekskurziji v Bruselj
To 'potovanje' mi je bilo zelo všeč, ker je bilo zanimivo in poučno. David Erklavec
Videli smo nekaj lepih cerkva, kraljevo palačo, glavni park, mestni trg z veliko lepimi stavbami, grajenimi v gotskem slogu. Jan Kladnik
Zjutraj smo v hotelu imeli zajtrk, potem pa smo odšli pogledat ogromno molekulo atoma. Aljaž Banko
Vožnja je bila zelo naporna, saj je na avtobusu zelo težko spati. Sara Lavriša
Iz Slovenije smo se najprej zapeljali v zasneženo Avstrijo, kjer smo se letos tudi prvič kepali. Tjaša Lovše
V parlamentu je bilo lepo. V Bruselj bi šla še kdaj. Nina Ložar
Ob 18. uri smo bili povabljeni na ogled parlamenta v Bruslju. Tam so nam predstavili,
kako poteka delo v parlamentu. Teja Ko-drič
Prvi dan smo si ogledali staro mestno jedro Bruslja. Najbolj mi je v spominu ostala borza. Borza je bila namreč znak bruseljskega bogastva. Karin Uršič
Popoldne smo se odpravili v parlament, kjer nas je prijazno sprejela ga. Romana Jordan. V dvorani nam je predaval Klemen Žumer. Tina Tominšek
Kljub zimskemu času je bilo v Bruslju mnogo turistov. Videli smo čudovite stavbe, pozlačene in mogočne, dečka, ki lula, in na vsakih 100 m kakšno čokoladnico. Boris Kokalj
Čakali smo skoraj eno uro, da so nas sprejeli v parlamentu. Ko so nas pregledali, smo imeli predavanje o EU, nato smo spoznali dr. Romano Jordan. Sara Pokovec
Oš Preserje pri Radomljah Gledališka skupina OŠ Preserje pri Radomljah z mentoricama Jasmino Pogačnik in Tanjo Kastelic je s predstavo poskušala opozoriti na pomembno dejstvo, ki ga vsi prevečkrat prezremo - to je, da smo ljudje različni, drugačni, da smo unikatni kot zvezde na nebu, kot je v svoji pesmi Pesem o zvezdah, ki je pravzaprav pesem o ljudeh, dejal slovenski sodobni pesnik Tone Pavček. Učenec Jure se v otroškem življenju sooča s številnimi šolskimi težavami: številke in črke mu plešejo pred očmi, počuti se osamljeno in odrinjeno med šolskimi zidovi, pred učitelji in sošolci bi se najraje skril. A vendar pride tudi njegov trenutek. Takrat zablesti in vsem, tako učiteljem kot sošolcem, dokaže, da je tudi on čisto vsakdanji fant, čeprav mu matematika in slovenšči-
na povzročata preglavice, se njegovo znanje o živalih lahko kosa s pravo enciklopedijo. Prvič je bila gledališka predstava na šolskem odru uprizorjena ob Tednu otroka in je požela val navdušenja in pohval. Z njimi niso skoparili tudi dijaki 1. in 3. letnika zamejske Srednje šole Ivana Trinka iz Gorice, ko se je igralski ansambel ponovno predstavil 29. 11. 2013 na šolskem odru. Naslednji meseci bodo za gledališčnike zelo pestri in delovni. Pripravljajo namreč novo pravljico, prav tako pa se bodo v februarju in aprilu z dvema pravljicama predstavili v okviru otroškega abonmaja, ki ga za otroke ponuja KD Mlin Radomlje v Kulturnem domu Radomlje. Vsi igralci že komaj čakajo, da bodo ponovno zablesteli v vsej svoji veličini.
mag. Jasmina Pogačnik
Jesenska delovna akcija v vrtcu Savska
V vrtcu Domžale, enota Savska, so otroci, vzgojitelji in starši združili moči v jesenski delovni akciji za ureditev okolice vrtca.
Vrtec Domžale Veliko smo postorili, pospravii in očistili. Uredili smo zelenico, pograbili listje in pometli igrišče ter prekopali gredico za vrtiček.
Otroci so napolnili veliko vreč z listjem, na koncu pa so se še prijateljsko poigrali. Akcijo smo uspešno končali in se ob toplem napitku vsi skupaj pocr-kljali, za spomin pa smo naredili še skupinsko fotografijo.
Predstavnici staršev skupin Medvedi in Ježi
STAREJŠI
slamnik@kd-domzale. si
Iskrene čestitke kar dvema bisernoporočencema v sorodstvu
Človek mora vse za dobro vzeti, pravita zakonca Cerar s Količevega in Urbanija iz Spodnjih Jarš.
Čeprav se življenjska doba v današnjem času podaljšuje, so zlate in biserne poroke naših občanov in občank še vedno redkost. Če pa je to dvojna biserna poroka v sorodstvu, je praznovanje jubileja še lepše. Šest desetletij skupnega življenja namreč prinaša veliko lepega v družinskem krogu, številne sledi pa bisernoporočenci navadno puščajo tudi v lokalni skupnosti, v kateri so živeli ter po svojih močeh pomagali v društvih, organizacijah, krajevni skupnosti, pa tudi občini na splošno. Ker vse to lahko rečemo tudi za bisernoporočence Francko in Franceta Urbanija s Čevljarske ulice 5 v Spodnjih Jaršah ter Staneta in Ivanko Cerar z Valvazorjeve ulice 2 v Viru, je to tudi pravi razlog, da bisernoporočence obišče župan ter se obema paroma zahvali za njun prispevek v življenju in delu občine, hkrati pa jim zaželi predvsem veliko zdravja in sreče na nadaljnji skupni življenji poti. Tako je župan Občine Domžale, Toni Dragar, pred kratkim obiskal bisernoporo-čenca Staneta in Ivanko Cerar na njunem domu, ob tej priložnosti pa voščil tudi bisernoporočencema Francki in Francetu Urbanija. Skupno praznovanje ni bilo posebno naključje, saj sta Francka Urba-nija in Stane Cerar sestra in brat. Vsi so se županovega obiska zelo razveselili in pogovor z županom obogatili z nekaterimi spomini z njihovih najprej posameznih in nato skupnih življenjskih poti, na katere jih veže iskreno prijateljstvo.
Bisernoporočenka Francka Urbanija se je 3. junija 1929 rodila kot četrti otok v družini Cerar na Javoršici. Še danes rada pove, da je bila ljubljena od rojstva, da ima posebej lepe spomine na svojo zlato mamo, ki jo je pri enajstih letih žal izgubila. Po mamini smrti je postala prava mlada gospodinja očetu in trem bratom. Posebna preizkušnja je bil med drugo svetovno vojno izgon v internacijo v Nemčijo, od koder so se vrnili po vojni ter na pogorišču zgradili nov dom. Pri tem sta bila Francka in oče posebej delavna, saj so šli bratje v službo. Bisernoporočenec France Urbani-ja se je rodil 22. januarja 1927 v Gorici pri Drtiji v številčni družini, se izučil za mizarja ter bil med vojno z domačimi izgnan v Nemčijo. Po vojni in služenju vojaškega roka se je zaposlil v Slovenijalesu. Rad je delal v kulturi in na eni od iger KUD Vrh-polje sta se spoznala z bodočo nevesto. Nekaj časa sta prijateljevala, nato pa sta se 23. julija 1953 poročila in na novo zaživela v Jaršah, od koder je šla mlada žena večkrat domov, da je malce pogospodinji-la. V zakonu sta se jima rodila sin Franc, odličen gostinec, in hči Marijana, ki z možem uspešno vodi podjetje Oblikovana, imata štiri uspešne vnukinje. Najino življenje je bilo skromno, a lepo, pravita oba. Prijetni spomini ju vežejo na delo v posameznih društvih. Bisernopo-ročenec je veliko pomagal pri gradnji tako kulturnega kot gasilskega doma, v PGD
Jarše-Rodica pa je bil kar 40 let gospodar; mama je aktivna v Rdečem križu, oba sta člana Društva izgnancev Domžale in še kaj bi se našlo. Njuno delo cenijo vsi, ki ju poznajo, rada imata tudi narodno nošo. Gospa Ivanka Cerar je rojena 23. junija 1930 v Dolah pri Krašcah, v številčni družini očeta poštarja in mame gospodinje. Čeprav na skromno, ima na mladost lepe spomine. Po vojni je bila nekaj časa doma, nato se je zaposlila v Induplatiju. Biserno-poročenec Stane se je rodil 25. oktobra 1925 na Javoršici, tudi on se rad spominja prijetnega, čeprav skromnega otroštva. Že pri devetih letih je delal kot hlapec, nato ga je delo pripeljalo na Količevo, na Staretovo kmetijo, od tam pa v Papirnico Količevo. Še prej sta bila internacija in prisilno delo med drugo svetovno vojno v Nemčiji. Sanjal je o lastnem domu in družini. Ko je v Prikrnici na veselici zagledal brhko Ivanko, se je kar takoj odločil, da bo postala njegova žena. Ker se je bal, da bo moral zaradi tedanje politične situacije v vojsko, sta se poročila 13. oktobra 1954. Imata štiri otroke, osem vnukov in devet pravnukov, za katere je vedno dovolj prostora v prijetni domači kuhinji, ki je tudi središče ulice. Vrsto let, do visoke starosti, je bisernoporočenec pomagal v Kulturnem društvu Miran Jarc Studenec - v vlogah v domačih predstavah, manjkal pa ni niti pri tehničnih delih. Oba sta tudi člana Društva upokojencev Vir ter Društva izgnancev Domžale.
Njihova jesen življenja je lepa. Bogatijo jo spomini na prijetni otroštvo in mladost, ki ju je sicer prizadela vojna, spomini na prva skupna srečanja in šest desetletij dolgo skupno življenjsko pot, na kateri je bilo veliko prijetnih dogodkov. Med te štejejo rojstva otrok, pa lepi zlati poroki pred desetletjem. Vseskozi ju spremljata tudi delavnost in skromnost, česar so ju naučili dobri starši, predvsem pa želje, da otrokom pomagajo. To pomoč pa jim domači vračajo z ljubeznijo in obiski. »Luštno se imamo,« so povedali, tudi zaradi srečanj in tedenskega kartanja, ki je mnogo več kot le remi, pa tudi zato, ker so veliko skupaj in ker vse vzamejo za dobro. Čestitke, spoštovani bisernoporočenci! Naj bodo leta do naslednjega življenjskega jubileja, saj veste - že čez pet let, srečna in zdrava, pa veliko prijetnih trenutkov z domačimi vam privoščimo!
Vera Vojska
Prijatelj Ivan Kepic in njegovih 70 let
Najbrž je večina bralcev in bralk že kdaj v našem Slamniku ali prejšnjem lokalnem glasilu Občine Domžale, Občinskem poročevalcu, prebrala prispevke Ivana Kepica iz Dragomlja, priljubljeno imenovanega Ivček, ki se s svojimi predlogi in pobudami, predvsem pa mnenji, oglaša tudi v drugih medijih.


j -
I.
* ***#»* * #**
'Spet prihaja čas zaobljub - za tiste, povezane z zdravjem, smo vam na voljo tudi v letu 2014. Srečno!
Tjaša Di Bon Stopar, mag. farm., Lekarna Domžale
Dežurni lekarni od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013:
•	Lekarna Kamnik
sob, ned in praz 17.00 - 20.00
•	Lekarna Domžale
ned in praz 9.00 -12.00
T
MESTNE LEKARNE zaufMiym
Njegove prispevke najdemo tako v dnevnem časopisju, največkrat v Delu in Dnevniku med pismi bralcev, je pa velikokrat tudi zanimiv sogovornik v različnih radijskih oddajah, v katere so vabljeni poslušalci in poslušalke. Posebej znan je po na stotine poznanih latinskih in drugih pregovorih, ki jih ob različnih priložnostih trosi kot iz rokava, mnogi pa se ga spominjajo kot neutrudnega in zelo dobrega pomočnika - mnogo več kot le inštruktorja številnim mladim.
Dolgoletni dopisnik Slamnika je 2. decembra 2013 praznoval sedemdeseti rojstni dan v novem, začasnem domu, v domu upokojencev v Gornjem Gradu, kjer svoje znanje, verjeli ali ne, posreduje varovancem doma v obliki latinskega krožka, hkrati pa je kot odličen govorec dobrodošel tudi na njihovih prireditvah. Ob življenjskem jubileju mu je voščil tudi župan Toni Dragar ter mu zaželel predvsem veliko zdravja, zaradi poslabšanja katerega je tudi odšel v dom. V njem se dobro počuti, čeprav Domžale in Domžalčane, predvsem prijatelje, zelo pogreša. Že prvi pogovor z vodstvom doma, ki ga vodi direktorica Francka Voler, pa je pokazal, da ga imajo radi ter da se je lepo vključil v dom. Ob pogovoru o Slamniku, v zadnji številki ste lahko prebrali njegov prispevek o knjigi Matjaža Brojana, Domžalski spo-
min, so nas vse skupaj preplavili spomini na njegovo dolgoletno pisanje za Slamnik, v katerem smo zlasti radi prebirali njegova razmišljanja o praznikih. Seveda smo mu izročili kup pozdravov in čestitk, ki so nam jih posebej zanj naročili prijatelji, ki ga v Domžalah pogrešajo, kot Ivček pogreša njih ter jih tudi po tej poti lepo pozdravlja. Da ima prijateljev res ve-
liko, so dokazali SMS-i in klici, v katerih so mu prijatelji voščili ob okroglem rojstnem dnevu.
Prijetno bivanje v Gornjem Gradu, spoštovani Ivan ali Ivček, veliko zdravja ti želimo in še kašen prispevek za Slamnik, da nas čisto ne pozabiš. Pa srečno 2014.
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
Ko so se Francozi leta 1813 umikali iz naših krajev
200 let od bitke med Francozi in Avstrijci na Mengeškem polju
Matjaž Brojan
Francozov na Kranjsko ni bilo vse do leta 1797, ko je francoski general Marssena z vojsko prodiral iz Italije čez Pontebo in Predel na Koroško, general Bernadotta pa zasedel Ljubljano. Znano je, da so Francozi potem uvedli za naše kraje prehude davke, ki so jim zaradi Francozov rekli 'fronki'. Ta vojni davek je ljudi odvračal od tega, da bi okupatorje sčasoma vzeli za svoje ali da bi jim bili naklonjeni. Celo več: Organizirana je bila 'deželna bramba', ki je bila postavljena za odpor proti nasilnemu tujcu.
V tistih časih je Valentin Vodnik celo pesnil brambovske pesmi, ki so jih povzemali v različnih oblikah povsod na Kranjskem, koder so bili Francozi. Vsekakor ni šlo za naklonjenost do teh prišlekov; nasprotno! Večjo naklonjenost so v naših krajih izkazovali do drugega zavojevalca naših krajev: avstro-ogrskega cesarstva in njegovemu cesarju. Tu je zgodba o francoski prisotnosti na našem koncu in o bitki, ki se je zgodila natanko pred 200 leti na Mengeškem polju.
Velik odpor do Francozov so izkazovali ljudje v Črnem grabnu
Na Francoze je na novo ustanovljena deželna bramba uprizorila več napadov v Črnem grabnu, tako da so ta nevarni predel Kranjske kmalu poimenovali 'Krvavi graben'. Ti napadi niso bili dobro organizirani, saj ta deželna bramba ni bila ustrezno organizirana, tako da lahko govorimo le o krvavih praskah, ki so se končale s poboji posameznih francoskih vojakov.
Zanimivo je, da je bil duša tega odporniškega gibanja proti Francozom šentožboltski župnik Ivan Rozman, ki je svoje ljudi vadil v obrambnih vojaških veščinah, in sicer ob nedeljah popoldne po krščanskem nauku.
Kakor hitro se je raznesel glas, da v vas prihajajo Francozi, so se ljudje poskrili, zapustili so svoje hiše in se začasno namestili v bližnjih goščah in skrivališčih, celo v podzemnih jamah.
Če so Francozi koga dobili doma, so zahtevali, da jih je dobro pogostil, potem pa jim je moral pomagati pri prevažanju blaga, tovora in ljudi. Voziti jih je bilo treba hitro! Kmeta, ki ne bi zadosti hitro gnal živine, so vrgli z voza in potem z biči kar se da hitro gonili živino v dir.
Nekoč je šla večja francoska četa prek Šentožbolta v Celje. Zahtevali so, naj jim šen-tožboltski prebivalci dostavijo v Smrkolovo hišo dvanajst parov volov in večjo bariglo vina. Ko jih ob prihodu v vas ni čakalo nič od zahtevanega, je poveljnik vojakom ukazal, naj oplenijo bližnje hiše. Zgodilo se je, da so potem plenili po vsej okolici. Samo pri eni hiši so ukradli 12 prašičev. Celo slamo so trgali s streh, da jim je služila za ležišča in netivo kurišča, kjer so kurili.
Na domačijah so si pustili postreči, zahtevali so, da so jih gostili. Iz takega ravnanja je ostal motiv, ki se je ohranil na panjski končnici. Ko so se pogostili in najedli, so namreč Francozi menda celo zahtevali, da jih je kmet gospodar ujčkal v otroški zibelki. O tem govori še danes uporabljen motiv.
Da bi se naselja ubranili, ljudje tako niso stali križem rok. Župnik v Šentožboltu je s prižnice zbral ljudi v oborožen odgovor. Taborišče so si vstajniki pripravili na hribu Samoglav med Šentgotardom in Blagovico. Če so potem tem brambovcem kranjske dežele pred Francozi prišli v roke posamezni francoski vojaki, jim je trda predla. Na mostu, največkrat sredi vasi, so jih pobili s koli in takoj zakopali. Menda so ženo nekega francoskega poveljnika celo živo zakopali.
Pri Krašnji, tako poroča zgodovinar dr. Josip Gruden, so 'vstajniki' nažagali drevesa in jih navezali na vrvi. Ko so se Francozi približali, so spodžagana debla spustili nanje, da
Bitka pri Mengšu je ostala zabeležena tudi na panjski končnici.
Francozi kot hudiči . . . (glej hudiča pri glavi francoskega vojščaka)
Avstrijci kot angelčki . . . (glej angelčka pri glavi avstrijskega vojščaka).

Ko ga je nahranil, je moral slovenski kmet francoskega vojaka naposled še ujčkati v zibki.
je drevje padlo nanje in pod seboj pokopalo osovražene francoske okupatorje. Menda je v Krašnji ob nekdanji šoli kar veliko Francozov našlo svoj zadnji dom.
Francozi in rokovnjači
Tudi rokovnjači so del 'francoske zgodbe' na Kranjskem. Znano je, da so rokovnjači in rokovnjaštvo pojav, ki ga zgodovinarji umeščajo med leti 1800 in 1850.
Med govoricami o napadih na francosko blagajno je več zanimivih zgodb. Med njimi je najbolj znana tista, ki pripoveduje o dogodkih s štirimi oficirji, med katerimi sta bila tudi Boissac in Vernazz - prvi adjutant, drugi pa osebni tajnik maršala Marmon-ta, prvega ilirskega guvernerja. Oficirje so rokovnjači pobili, blagajno pa odpeljali v Krašnjo.
Podobna zgodba se je zgodila med Blagovico in Trojanami, kjer so rokovnjači s kmetom z Vranskega ugrabili Francozom blagajno z zlatom. Kmet je dobil nalogo blagajno zakopati, kar je tudi storil. Ker pa je hudo zbolel, ni mogel več govoriti. Njegov sin se je potem spominjal, da sta z očetom nekaj peljala v gozd in zakopavala. Prekopali so veliko gozda, blagajne niso našli, menda je še vedno tam.
Bitka na Mengeškem polju
Zgodb o Francozih je veliko. Mnogo jih je po resničnih pripovedih zapisal Jože Pod-miljšak - Andrejčkov Jože, govorijo pa o tem, kako so se po Črnem grabnu skrivali vojaški beguni, ki niso hoteli v francosko vojsko.
Francozom v deželah, ki so jih začasno osvojili, potem tudi niso cvetele rožice, kakor tudi v Evropi ne. Napoleonova zvezda je dokončno ugasnila s tridnevno bitko pri Leipzigu - 16., 18. in 19. oktobra 1813, saj je tedaj generalu Marmontu prišepnil: »Moja šahovnica se mi je podrla!«
Ko se je v letu 1813 bližal čas dokončnega francoskega umika iz naših krajev in so že drugič morali zapustiti svojo provinco Kranjsko - Provens de Karniol, je italijanski podkralj Evgen, ki je bil Napoleonov pastorek in mu je Napoleon zaupal obrambo Ilirskih provinc, ukazal generalu Belotti-ju, da zasede Kranj, od tam pa varuje tudi območje Trzina in Črnuč. Da bi ta konec zavaroval, se je s 7000 vojaki podal proti prodirajoči avstrijski vojski, ki jo je vodil ge-
Ob zmagi na Mengeškem polju so v zahvalo za pomoč Avstrijci kupili tale svečnik cerkvi na
homškem hribu.
neral Föleiss. Ta se je s svojo vojsko že podal po Črnem grabnu do Brda pri Lukovici.
Francozi so bili na Viru pri Kamniški Bistrici. Armadi sta se udarili na Mengeškem polju, bliže Loki pri Mengšu. Francoski vojskovodja, maršal Belotti, je iz mengeškega zvonika z ekipo spremljal potek bitke. Avstrijci pa so se poslužili zvijače. Ta dan, 29. september 1813, je močno deževalo, pravi nalivi so bili in v takem je del avstrijske armade prišel prek Tuhinjske doline Francozom za hrbet. Francozi so bili v bitki tudi poraženi: 55 jih je padlo, 260 je bilo ranjenih, 650 vojakov pešakov in 80 konjenikov pa ujetih. Poročajo, da so domačini Mengšani in Trzinci podpirali Avstrijce, ki so z njihovo pomočjo potem tudi zmagali.
General Belotti je po porazu s pribočniki ušel iz zvonika, se mesec dni potikal oz. skrival po Gorenjskem, nato so ga po mesecu dni ujeli in so ga potem vklenjenega prek Domžal - tako poroča kronist Franc Bernik - in prek bistriškega mostu odpeljali proti Avstriji. Njegov polk je bil v močnem nalivu uničen, ubitih kakih 300 Francozov, zajetih 2000 njegovih vojakov ter zaplenjeni topovi, drugo orožje in oprema. S to bitko se je končalo obdobje Francozov na Kranjskem.
Za njimi, ki so okupacijo Kranjske sklenili jeseni 1913, je ostalo kar nekaj sledi in materialnih dokazov. Ti dokazi pričajo, da ima vsak okupator le malo možnosti, da obstane v okupirani deželi, če si predhodno ni zagotovil naklonjenosti ljudstva, ki na tem območju živi.
Konjeniška sablja francoskega častnika, ki so jo našli na podstrešju kmetije v Trzinu. Uporabljal jo je konjenik jeseni 1813, v bitki pri Loki pri Mengšu.
V	tej bitki s Francozi poročajo mnogi zgodovinarji, je pa zanimivo, da so v Trzinu, pravzaprav v močvirnem zaledju kraja, leta 1977 našli z ilovico oblito truplo francoskega vojaka v uniformi in z orožjem, še zelo dobro ohranjenega kljub 150 letom, ki so minila od tedaj.
V	Kamniku, v Sadnikarjevem muzeju, še hranijo francosko sabljo konjenika iz bitke pri Trzinu ter francoski top - verjetno enega od obeh topov, ki sta bila v bitki zaplenj ena. Je pa zanimivo, da je bila ob osamosvojitvi Slovenije prav tu, v Trzinu, komaj kaj stran od omenjenega prizorišča, bitka z JLA, ki smo jo Slovenci pred 22 leti zmagovito dobili . . .
Francozi so bili v naših krajih okupatorji. Obetali so si veliko, uresničili malo. Čeprav so Francozi Kranjcem obetali kar nekaj koncesij, predvsem v kulturi in šolstvu, pa si večje naklonjenosti niso pridobili. Ostal je spomin nanje in v francoščini popačen klic, ki se je ohranil v ljudski pripovedi: »Mon -di, mon Di - Francoz beži«! (Moj Bog, moj Bog - Francoz beži!)
Ostal pa je tudi spomin na bitko, ki je bila nekakšen labodji spev francoskih provinc na Kranjskem. Končal se je s porazom tistih, ki milijo (tako se zgodi običajno), da bodo z okupacijo za vse čase in dokončno zasedli tuja ozemlja. Niso jih, kot jih ni do sedaj nihče. Upam, da se tak poskus ne bo uresničil nikoli nikomer.
□
Deželna Banka Slovenije
Še niste stranka Deželne banke Slovenije? Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in izkoristite ugodnosti
i PAKETA SETEV
ob začetku sodelovanja:
6-mesečno brezplačno vodenje osebnega računa (TRR), brezplačno izdajo plačilne kartice Activa Maestro,
podarjeno enoletno članarino za plačilno kartico z odloženim plačilom Activa MasterCard, brezplačen pristop k e-banki DBS NET,
brezplačen generator enkratnih gesel, s katerim lahko dostopate do e-banke z vsakega računalnika z internetnim priključkom,
ob sklenitvi zavarovanja zlorabe vsaj 1 plačilne kartice 6 mesecev brezplačna storitev SMS-obveščanje, ki vam omogoča, da ob vsakem dvigu gotovine ali opravljenem nakupu s kartico prejmete SMS-obvestilo s podatki o opravljeni transakciji,
s plačilno kartico Activa Maestro brezplačno dvigovanje gotovine na vseh bankomatih v Sloveniji in v evroobmočju.
Septembrska analiza revije Moje finance je pokazala, da je ponudba Deželne banke Slovenije za prebivalstvo
najcenejša med bankami v Sloveniji.
Vljudno vabljeni v poslovalnici v Kamniku (Trg talcev 1) in Domžalah (Ljubljanska 83), ki sta odprti
od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. • * * - *
Želimo vam vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2014!
0 DBS NET
www.dbs.si
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Marko Hatlak bo s skupino Funtango 7. in 8. januarja 2014 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale nastopil na dveh koncertih v okviru Glasbeno-scenskega abonmaja.
PRED JANUARSKIM KONCERTOM FUNTANGA
MARKO HATLAK, VRHUNSKi SLOVENSKi HARMONIKAR
Cveta Zalokar Foto: Zabukovec
Pt sk
Virtuoz na harmoniki ima v decembrskih dneh obilico dela, saj je sredi intenzivnih priprav na številne projekte, ki jih načrtuje v prihodnjem letu. Med drugim je pripravil solistični koncert, v katerem daje preplet različnih skladb poslušalcu poseben užitek, saj doživlja harmoniko kot širok inštrument. Tako zazvenijo energične melodije v tango ritmu, nato z ljudsko glasbo prepotujemo skrite kotičke Balkana, hip za tem pa se nam z baročno in sodobno glasbo, ki sta bili glavni temi njegovega dolgoletnega študija v Nemčiji, odprejo neizmerne globine harmonij skladateljskega genija J. S. Bacha in inovativne kompozicije današnjega časa. Marko Hatlak z izvirno interpretacijo vsake posamezne skladbe, ne glede na slog, vzbudi pri občinstvu čustveno poglobljeno in podoživeto izkušnjo. Na domžalskem koncertu pa bodo s skupino FUNTANGO, ki deluje že deseto leto, predstavili energično in strastno glasbo tanga.
Letošnji december je za vas izjemno deloven, pred vami je tudi vaš najzahtevnejši projekt. Kaj vse se dogaja?
Pred kratkim sem izdal novo ploščo z vio-lončelistko Karmen Pečar Koritnik, s katero sodelujem že več let. Na njej so skladbe Piazzolle, Bacha, Faureja in originalne skladbe Črta Sojerja Voglarja. Sredi decembra sem imel dva velika solo koncerta v Klubu Cankarjevem domu. Nenavadno je, da sem oba odigral na isti dan, drugega za drugim. To je bil velik izziv, saj je to pomenilo dvakrat uro in pol intenzivnega igranja, s kratkim presledkom, dobesedno brez premora. Poleg tega pa je pred mano doslej največji projekt, sodelovanje z violinistom Štefanom Milenkovicem. Projekt se imenuje Passion, konec meseca decembra pride Milenkovic v Maribor in skupaj s pianistom Markom Črnčecem ter kontrabasistom Lukom Hermanom Gaiserjem bomo v kvartetu posneli novo ploščo. Že v februarju in marcu bomo imeli skupaj koncerte v Celju, Novem mestu, Kino Šiški in Portorožu. Do prvega koncerta mora biti plošča že posneta, kar bo zahteven zalogaj. Pozneje se nadejamo tudi skupnih koncertov v tujini.
Kaj pa boste pripravili v začetku januarja za domžalsko občinstvo?
S skupino Funtango bomo odigrali celovečerni koncert, posvečen tangu. Poslušalci bodo slišali virtuozne skladbe največjega skladatelja tango glasbe Astorja Piazzolle, med drugimi Štiri letne čase in Vuelvo al sur. Zaigrali bomo tudi Vivaldijevo Zimo v tango preobleki. V želji, da bi predstavili čim bolj celostno sliko in podobo tanga, tako skozi glasbo, petje in ples, bo z nami nastopila tudi pevka Polona Udovič, zapel bom tudi sam, zaplesal pa bo tudi plesni par.
Kako bi predstavili skupino Funtango?
Skupina je kvintet, v osnovi je sestava podobna tisti, ki jo je imel tudi Astor Pi-azzolla. Bil je izjemen umetnik, skladatelj in glasbenik, ki je združil tango, jazz, klasično in sodobno glasbo, kar zajema tudi naše ustvarjanje in izvajanje. V zasedbi imamo klavir, kitaro, kontrabas, violino in harmoniko. Takšna široka skupina, orkester v malem, ponuja veliko zvočnih možnosti in lahko ustvari zelo polne zvoke: klavir in harmonika imata veli-
Ko igram energijsko bogato glasbo, kot je tango, mi da to možnost, da v naslednjem trenutku najdem dovolj miru, da se lahko poglobim v Bacha.
ko moč, podpre ju kontrabas, kitara in violina pa vneseta v glasbo še žensko načelo. V Funtangu igrajo pianist Jan Sever, kontrabasist Damir Rasiewitz, kitarist Andrej Pekarovič in violinist Dejan Gregorič. Prihodnje leto bo za skupino Funtango posebno, saj bomo proslavljali desetletnico nastanka. Prvič smo namreč nastopili leta 2004 na Jazz festivalu v Cerknem, leta 2008 pa smo skupaj posneli prvo ploščo, ki smo jo posvetili Astorju Piazzolli.
Kako boste proslavili jubilej?
Načrtujemo snemanje nove plošče, vrhunec bo 31. maja s koncertom v ljubljanski operi, kjer bomo nastopili skupaj z baletnim ansamblom SNG Opere in baleta. Program bo obsegal pet skladb tanga, ki so bile napisane za ansambel in balet. Pridružili se nam bodo tudi pevka in plesni par. Za razliko od podobnega koncerta pred leti bomo tokrat nosilci večera mi, glasbeniki, baletniki pa naši gostje. Pri tem je zanimivo, da je mogoče tudi klasični balet, ki se v kostumih in izvedbi močno razlikuje od tanga, narediti tudi na takšen način, seveda s posebnim aranžmajem.
Tango in harmonika?
V predelu ob reki Rio de la Plata, naravni meji med Argentino in Urugvajem, je tango nastal ob koncu 19. stoletja in hitro postal ter prerasel v svetovno prepoznavno tango kulturo, ki je doživela razcvet v prejšnjem stoletju. Danes tango ni več le argentinska glasba, tam je sicer najbolj avtentična, a zaradi velikega zanimanja rastejo tango centri po vsem svetu, tango milonge so prisotne v slehernem večjem mestu. Tango je globalna in vseprisotna glasba. Tudi pri nas je več takšnih cen-
trov, plesnih šol, tečajev in milong. To je postalo za mnoge tako rekoč način življenja. Kar se tiče instrumentov: v tango glasbi je sicer prisoten in prepoznaven instrument bandoneon, ki sicer nemškega izvora, a je s priseljenci v Ameriko prišel do Buenos Airesa, kjer je postal izjemno priljubljen v tango glasbi. Sam v Funtan-gu igram na koncertno harmoniko, ki pa se razlikuje od običajne. V levi roki imam poseben melodični sistem, zato ne služi le spremljanju, ampak je z njo mogoče igrati tudi melodijo. To je še posebej nujno pri igranju Bacha in modernih skladb. Pri tango glasbi pa je koncertna harmonika čudovita, ker lahko igram melodijo z levo roko, zvok pa močno spominja na bando-neon. Igranje melodije na levi daje velike glasbeno-barvne možnosti. Harmonika je moj instrument in z njim igram tudi tango glasbo. Tanga se nisem lotil tako, da bi želel le posnemati argentinski tango, pač pa ga želim doživljati skozi svojo kulturo, lastni pristop in dosedanje znanje ter nenehno učenje. Občudujem ga že od vsega začetka. Privlačita me njegova tempera-mentnost in dinamičnost - hkrati pa je nežen ter daje velike možnosti improvizacije. Pri njem ni vedno vse zapisano, pač pa je interpretu omogočeno, da doda svoj prispevek, tako rekoč svojo dušo ... Tango je veliko čustvo, ki se dotakne glasbenika in občinstva.
Harmonika je v zadnjih letih postala priljubljen instrument, ki se je izvil iz konotacije, vezane le na narodno-zabavno glasbo.
Zadnjih deset let se pojavlja harmonika v mnogih novih žanrih. Treba je povedati, da je harmonika slovenski instrument, zelo razpoznaven v tem prostoru. S čudovitimi glasbeniki, ki jih je v Sloveniji veliko, lahko pokažemo vso širino tega instrumenta ter možnosti, ki jih nudi. Iz preteklosti bi rad omenil vrhunskega harmonikarja Jožeta Kampiča, ki je deloval pred leti, delal je vrhunske stvari, bil je izjemen džezist, sodeloval je tudi z Jo-žetom Privškom. Po krivici se ga je malo pozabilo. Seveda je bil legenda tudi Slavko Avsenik - in prav je, da so mu postavili spomenik. Zdaj pa smo tu mladi harmonikarji, ki smo skozi življenje doživljali drugačne izkušnje, zdaj pa bi radi to dali
drugim, radi bi spregovorili ljudem. Sam delujem v različnih slogih, zato nekateri ne vedo, kam naj me uvrstijo. A pri tej širini bom vztrajal, ker je to izpolnitev mojih glasbenih pričakovanj. Ko igram energijsko bogato glasbo, kot je tango, mi da to možnost, da v naslednjem trenutku najdem dovolj miru, da se lahko poglobim v Bacha. Sodobna glasba pa je zame kot znanstvena delavnica, v kateri odkrivam neke tone, ki niso tako znani, ki so drugačni, ampak ko si pustiš nekaj svobode, postane ukvarjanje s sodobno glasbo izjemna izkušnja. Pri njej je vse postavljeno na glavo, ni razpoznavnih melodij, ni ponavljanja, ni premočrtnosti. Harmonike v sodobni glasbi mnogokrat niti ne prepoznamo, toliko zvočnih možnosti nudi.
Več let ste igrali s skupino Terrafolk, na koncertih s šaljivo noto ljudem radi pripovedujete zgodbe o slišanih skladbah in katero od njih začinite tudi s petjem. Poslušalce znate pritegniti h glasbenemu sodelovanju... Bo tako tudi na domžalskem koncertu? S skupino Terra Folk sem prepotoval veliko sveta, doživel lepe trenutke, nisem si mislil, da me bo kdaj potegnila bolj zaba-vljaško naravnana glasba. A vesel sem, da sem si prav z njimi vcepil bolj neposredno in sproščeno doživljanje glasbe. Glavno vodilo mi je, da moram nastopati za ljudi, odpreti srce in ne ustvarjati distance. Treba je demistificirati neko navidezno vzvišenost resnejše glasbe. Srečen sem, če so ljudje na koncertih veseli, lepo je, če preživimo skupaj lepe trenutke. Pri tem si pomagam s komentarji, opisom kakšne skladbe . K občinstvu rad pristopim nekako pedagoško. Tako bom tudi nadaljeval in tudi na domžalskem koncertu se bomo potrudili v tej smeri.
kratkim ste ustanovili tudi novo ino ...
Skupina se imenuje Kapobanda, je nekakšno nadaljevanje mojega delovanja v Terrafolku. Skupaj smo trije glasbeniki, s katerimi smo delali že v Terra folku: Goran Bojčevski, Rok Hozjan in novi kitarist Miha Meglič. Naslednje leto bi radi posneli ploščo in tudi nastopali. Ko igram z njimi, spustim vajeti in moja duša je razposajena, tu ji pustim vso svobodo.
Omenili ste, da na koncertih radi nastopate tudi na pedagoški način. Je to v vas?
Res je, najprej sem diplomiral v Weimar-ju na pedagoški smeri, šele potem sem se usmeril v umetniško in koncertno. Že zdaj imam tudi učne ure za otroke, namenjene tako malčkom kot srednješolcem, seveda prilagojeno. Razložim stvari o harmoniki, o pomembnih harmonikarjih, o slogih, pa tudi o strahovih in težavah, da prideš do nastopov . Za zdaj ne učim na glasbeni šoli, nekoč pa bi bil rad učitelj glasbe za mlade. Malo sem to poskusil lani, ko sem učil nekaj časa na Srednji glasbeni šoli. Sicer pa vztrajam v svobodnem poklicu in si želim čim več igrati in nastopati. Toliko let sem delal za to, pred sabo vidim še dolgo pot, ki bi jo rad prehodil. Največji problem je, da delam vse sam, tako moram poskrbeti za vse, organizirati, bedeti nad financami. Lastna produkcija je bil tudi koncert v Cankarjevem domu. To pa je zelo naporno.
Delujete in nastopate tudi v humanitarne namene?
Z veseljem pridem pomagat, in če lahko dam svoj prispevek z glasbo, je to najbolj iskreno. Tako bomo 26. januarja v ljubljanski operi pripravili koncert za hišo hospica. Tako zbiramo denar za obstoj te hiše, za njihovo delovanje in pomoč umirajočim. To je postalo že tradicionalno, letošnji koncert bo že tretji. Glavni pobudnici sta Manca Košir in Nataša Kelhar, ki je bila dolgo tudi moja menedžerka. Ko me je povabila, sem takoj z veseljem pristopil. Ne nazadnje tudi jaz sem nekoč potreboval sredstva in jih nekaj dobil s takšnimi koncerti. Denar je namenjen za dobre namene in vesel bom, če lahko pomagam.
Kako pa je z možnostjo nakupa plošče?
Moje CD-je lahko kupite v Big Bangu, Muzikalijah pri Križankah, lahko mi tudi pišete na moj spletni naslov, pa jih pošljem. Plošče pa bom imel tudi s seboj na domžalskem koncertu. Rad snemam plošče, saj se s tem obeležuje neka glasba. Glasba je zdaj in je tu, potem pa se razblini, kot dim, je ni več. Zato sem vesel, da se glasba 'ujame' na ploščo, drugače pač glasbeni spomini zbledijo, tako kot se zgodi tudi s spomini na splošno.
Ali tudi sami kdaj plešete tango?
Ne. Sicer me je to zelo všeč, a sam še nisem poskusil. Prosti čas preživljam s športom, veliko hodim v naravo. Glavo si poskušam očistiti v miru in tišini. □
Marko Hatlak je začel igrati harmoniko pri sedmih letih v Glasbeni šoli Idrija.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je študiral na mednarodni Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju. Kot solist intenzivno nastopa od leta 2000 doma in v tujini s simfoničnimi orkestri in v komornih zasedbah, sodeluje s številnimi mednarodno priznanimi glasbeniki: s Štefanom Milenkovicem, Vlatkom Stefanovskim, Štefanom Hussongom, Matejem Bekavcem, s Karmino Šilec, Tommyjem Emmanuelom in drugimi. Igra tudi v tango zasedbi Marko Hatlak & Funtango, od leta 2004 je igral tudi v etno skupini Terrafolk. Posnel je številne plošče z repertoarjem tanga, sodobne, baročne, klasične in etno glasbe. Delal je glasbo za film in gledališče ter otroške predstave za osnovnošolce.
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
20:00
abonma in IZVEN
KD FRANCA BERNIKA
MARKO HATLAK & FUNTANGO
nastopajo: Marko Hatlak (harmonika), Bojan Cvetrežnik (violina), Andrej Pekarovič (kitara), Piero Malkoč (kontrabas), Sašo Vollmeier (klavir) / argentinski tango v glasbi in plesu ter interpretaciji harmonikarskega virtuoza
(
KufturnJ dom Franca Bernika
Domžale
JANUAR
i koledar
prireditev
20:00 Vodja skupine Marko Hatlak je har-abonma moniko študiral v Ljubljani in v Weimarju in izven ter se podiplomsko izobraževal še v Würzburgu
Za seboj ima ogromno koncertnih nastopov, na katerih se posveča predvsem klasičnemu repertoarju, je tudi član etno skupine Terafolk, obenem pa po Sloveniji širi priljubljenost tango glasbe. Na Koncertu v Domžalah se bo skupini Funtango pridružil tudi plesni par, tako da ne bomo ostali le pri tango glasbi, ampak bomo nanjo lahko tudi zaplesali.
/
18:00
VSTOP PROST
SLAMNIKARSKI MUZEJ
MIRO ŽITKO: Gradnja z naravnimi materiali
Srečanja pod slamniki / pogovor pripravlja Cveta Zalokar/vstop prost
Miro Žitko je že pred leti začutil, da je življenje lahko tudi preprosto. Izkušnje o naravni in poceni gradnji rad podeli z drugimi. Pogovor o njegovi knjigi Gradnja z naravnimi materiali, v kateri so opisani materiali v naravi, kje jih dobimo, kako pripravimo, na kaj moramo biti pazljivi pri njihovi uporabi.
GALERIJA DOMŽALE
Maruša Šuštar "SLIKE"
odprto do 25.1. / vstop prost
Umetnica bo predstavila svojo novejšo slikarsko produkcijo. Prizorišča njenih slik se vzpostavljajo na precepu med figuro in krajino, kjer se abstraktno in konkretno nenehno izmenjujeta. Geografsko natančno determinirane predloge se skozi proces slikanja preoblikujejo v abstra-hirane barvne gmote, kjer se izraža njena želja po odkrivanju prvobitnosti zemlje ter njenem udomačevanju.
sobota, 18. januar ob 10:00 / KAKO VIDIJO PTICE - ustvarjalna sobota v Galeriji Domžale / Ogled razstave bo osnovan na spoznavanju slikarstva ter zgodbam, ki jih pripovedujejo slike. Po ogledu nas čaka delavnica, v kateri bomo spoznali različne poglede na stvari (ptičja, žabja perspektiva) / program je namenjen mladim udeležencem (od 3. let dalje), k ustvarjanju vabljeni tudi starši/90 min/vstop prost
KD FRANCA BERNIKA
SILNO VLJUDNA PREDSTAVA
glasbena predstava/igra in poje: Andreja Zupančič/40 min, 2+
V sedmih pesmicah in zgodbah otroci spoznajo Silno vljudnega pujsa, katerega vljudnost je prav nalezljiva, deklico Nadjo, Tožibibo in Jezičnega čarovnika. Skozi to prepletanje otroci spoznavajo (in obnovijo) vljudnostne besede in vljudnostne geste.
10:00
sobotna otroška matineja
20:00
abonma in IZVEN
20:00
abonma in IZVEN
KD FRANCA BERNIKA
Enrico Luttmann: SEN
Prešernovo gledališče Kranj / režija: Mateja Koležnik / igrajo: Peter Musevski, Vesna Slapar, Matjaž Višnar, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Vesna Pernarčič / komedija z intelektualnim humorjem
Sredi galerije moderne umetnosti na stolu negibno sedi moški z zaprtimi očmi in varnostnika spravlja v zadrego, saj se ne odzove na njune poskuse, da bi ga zbudila. Kaj naj z njim? Je gluh, v komi, mrtev?
V	reševanje nenavadne situacije ne vključita samo njegove žene, ampak tudi zdravnika, kritika, umetnika in druge. Komedija Sen z inteligentnim humorjem, nepričakovanimi obrati in prikazom absurdnih situacij skozi smeh »izriše« podobo sodobnega časa in izgubljenosti posameznika v njem.
KD FRANCA BERNIKA
Brata Grimm: JANKO IN METKA
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Kranj / režija: Cveto Sever/nastopa: Boštjan Sever/ 40 min, 3+
Janko in Metka z očetom in zlobno mačeho živita v hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne ugotovi, da doma ni dovolj hrane za vse in se odloči, da bo otroka pustila v gozdu. Iznajdljiva otroka vendarle najdeta pot do doma, zato se mačeha odloči, da gredo globoko v gozd sekati drva. Otroka ostaneta izgubljena v gozdu, nakar prideta do čudovite hišice iz sladkarij, v kateri živi čarovnica, ki ima z njima posebne načrte.
KD FRANCA BERNIKA
John Patrick Shanley: DVOM
PG Kranj/režija: Alen Jelen / igrajo: Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Maša Kagao Knez
V	katoliški šoli vlada konzervativna sestra, ki je strah in trepet učencev, pa tudi nun, ki poučujejo na šoli. Njeno nasprotje je župnik in učitelj telovadbe, saj s svojimi pridigami presega miselno ozkost. Nasprotja med njima prerastejo v konflikt, zaradi katerega njen dvom samo še narašča.
10:00
sobotna otroška matineja
20:00
abonma in IZVEN
20:00
abonma in IZVEN
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA
Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50 / www.kd-domzale.si
_	v	v
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE uredil in izbral: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
knjige za otroke in mladino
Javier Marias: ZALJUBLJENOSTI
Cankarjeva založba, 2013
Poetičen jezik sodobnega španskega pisatelja Javierja Mariasa je kot literarni tango, ki nas popelje v razmišljanje o zaljubljenosti. Glavna junakinja se zaljubi v že zaljubljenega moškega in prek razmerja z njim skupaj z njo doživljamo različna stanja zaljubljenosti in se skozi avtorjeve subtilne razmisleke sprašujemo o tem, česa vsega je človek zmožen v teh stanjih, kako popačena je naša zaznava, ko smo zaljubljeni, in kako daleč smo pripravljeni iti oz. kako nizko pasti, ko cilji naše zaljubljenosti niso doseženi ... Kako težko je takrat sprejeti objektivno resnico ... Čudovit roman za zaljubljene - v jezik, literaturo in v življenje na splošno ...
Feri Lainšček:
ORKESTER ZA POLJUBE
Študentska založba, 2013
Avtor s tem romanom slavi poseben jubilej - svoj dvajseti roman. V njem nas popelje v letoi929, v tedanjo državo SHS. Lainšček postavi dogajanje v domače okolje: ob reko Dravo, na Ptuj, v križniško komendo v Muretincih in splavar-sko pristanišče Dolnja Dubrava na Hrvaškem. V ospredju je zgodba medicinske sestre Terezije, ki v povsem nepojasnjenih okoliščinah izgubi moža, dravskega splavarja, nato pa izgubi še službo. Med gospodarsko krizo in splošnim pomanjkanjem se tako znajde na robu preživetja, zato je prisiljena sprejeti pomoč, ki ji jo preračunljivo ponudi premožen Jaroslav Goldinsky. Razmerje, v katerega se zaplete, je gonilo zgodbe o usodi samske in samosvoje ženske v tistem ubožnem času. Terezin značaj je uporniški, njena drža pokončna. Osrednja junakinja ni le upornica v nekem minulem prostoru in času, ampak postaja izgubljeni ideal tudi za naš čas, ki je enako kakor začetek prejšnjega stoletja v novem tisočletju zapreden v nova trgovanja s človeškimi dušami in nove socialne razlike. Roman je svojevrsten poklon Ptuju z okolico in tudi vznemirljiv roman o človečnosti v razsutem svetu.
OH, BOY!
Miš, 2013
Frances Wilks:
INTELIGENTNA ČUSTVA
Ganeš, 2001
i
f(M
a
■T
OttfV A
Za čustveno pismenost je potrebna poroka med čustvi in razumom. Tako kot se je človek naučil brati in šteti, lahko postane pismen tudi čustveno, kar pa zahteva poštenost. Naučiti se moramo poimenovati svoja čustva, jih popolnoma občutiti, premisliti, kaj nam pripovedujejo, in odkriti dogodke, ki so jih priklicali v spomin. Zunanji dogodki nas ne morejo zadovoljiti za dolgo časa, notranja čustvena drža pa nas lahko globoko in neomajno osreči. Čustvena pismenost nam ne bo prinesla gradov v oblakih, lahko pa nam prinese življenje z manj strahu in več radosti. Knjiga, ki daje upanje, predvsem pa nam predstavi nekatera čustva, ki nas najbolj ovirajo pri tem, da bi živeli izpolnjeno življenje, in nas pripravi, da se spopademo z njimi.
Dr. Douglas N. Graham: ŠKODLJIVOST ŽIT
Calesita, 2013
Človek je na milijone let živel ob prehrani brez žit. Dandanes je prehranjevanje z žitom in mesom najenostavnejše, kar si dajemo na krožnike, žal pa nas narava počasi in zagotovo kaznuje z boleznimi sodobnega časa in vse bolj očitno degradacijo zemlje. Spremenimo svoje navade, ker pospešeno drvimo v katastrofo, ki se že riše na obzorju. Kot bi si prostovoljno kopali grobove, medtem pa si zdravstvo in farmacija maneta roke.
Pisateljica Marie- Aude Murail je priznana francoska pisateljica, ki je za mladino napisala več kot osemdeset del in zanje prejela veliko nagrad. Roman Oh, Boy! je njeno najbolj prodajano, nagrajevano in prevajano delo. V romanu trije otroci ostanejo sami, oče je izginil, mati pa je tragično preminila. Takrat štirinajstletni Simeon, osemletna Morgan in petletna Venis prisežejo, da bodo vedno ostali skupaj, da ne bodo nikoli zapustili drug drugega. Nastanijo jih v mladinskem domu, socialna služba pa jim skuša pomagati in jim najti skrbnika. Tako odkrije dva kandidata: nezrelega in uživaškega polbrata Barthelemyja in hladno, a odgovorno zdravnico Josiane. Kdo od njiju lahko otrokom ponudi dom? Zgodba nas sooči s številnimi težavami, s katerimi se morajo spopadati otroci. A vendar je roman naravnan pozitivno, uspe jim ohraniti smisel za humor, predvsem pa se zavedajo, da se da premagati težave tako, da stopijo skupaj in si pomagajo.
Burkhard Spinnen: KONRAD, FRIDZ IN KUNEC
Miš, 2013
Glavni junak zgodbe - petošolec Konrad spozna rdečelaso Fride-riko. Sprva se mu Fridz zdi malo čudaško dekle, pozneje pa postaneta prava prijatelja. Ker so njeni starši ločeni, se želi Fridz maščevati očetovi novi prijateljici Kristine. Na pomoč ji priskoči Konrad in domača žival - orjaški kunec Pavel. Bo s pomočjo Frid-za staršem uspelo pozabiti na prepire in ločitev ter ponovno ustvariti družino? Večkrat nagrajeni nemški pisatelj Spinnen v mladinskem romanu preplete prijateljstvo, družinske odnose, odraščanje ... Zgodba je napisana humorno in je prijetna za branje. Izšla je v knjižni zbirki Zorenja.
Anton Fortes in Joanna Concejo:
SMOKE
OQO, 2008
V slikanici Smoke (za zdaj le v angleškem jeziku) nam prek odličnih, čeprav temačnih in žalostnih ilustracij zgodbo o taborišču pripoveduje otrok. Izvemo, kakšno je bilo (lahko) doživljanje koncentracijskega taborišča za otroka, kakšne so bile njegove skrbi in hrepenenja, v kolikšni meri je obseg grozot (lahko) dojemal otroški um . Pretresljivo branje, prek katerega lahko otroku na zelo pretanjen način posredujemo to grozovito lekcijo iz naše polpretekle zgodovine in tudi tako prispevamo, da se kaj takega ne bi več ponovilo .
mediateka
ESTRELLITA - DVD
Vertigo/Emotion film, 2012
Po smrti slavnega violinista Fabianija njegova žena Dora odkrije skrivnosti, večina je razočaranj. A solze do tedaj neznanega dečka Amirja na moževem pogrebu se je dotaknejo. Odkrije glasbeno nadarjenost mladega genija, virtuoza, ki mu posodi dragoceno moževo violino. Takrat se vplete Dorin sin Julijan, ki žal v neprecenljivem inštrumentu vidi le denar, bogastvo. Tudi Amirjeva revna begunska družina ni preveč v pomoč fantovemu talentu. Potegne jih v usodni vrtinec revščine, glasbe, ljubezni in strasti.
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Območno srečanje gledaliških skupin
V drugi polovici novembra se je kultura ali bolje rečeno gledališče preselilo v dvorano Kulturnega doma Vir, v kateri je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, pripravil območno srečanje gledaliških skupin.
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Območna izpostava Domžale
Sobotni večer je bil namenjen nastopu Gledališke skupine Kulturno-umetniškega društva Vrhpolje, ki ga vodi mentorica Francka Pačnik. Veseloigra Zmeda nad zmedo ima privlačno, smešno, napeto in hudomušno vsebino, ob kateri smo se gledalci veliko smejali. Zdelo se nam je, da smo naredili korak za nekaj desetletij v preteklost ter spremljali zmedo, ki je nastala zaradi nezakonske hčere. Obilica situacijske komike, dobre velike spremembe obnašanj glavnih junakov ter srečen konec veseloigre so prispevali k zadovoljnim gledalcem in gledalkam, ki so kar primerno napolnili virski kulturni dom. Glavni igralci: Blaž Orehek,
Jelka Lebar, Matjaž Mihalinec, Simon Burja, Tanja Burja, Kristina Cerar, Aleš Lebar, Anja Burja, Helena Burja ter Jana Križman. Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski Krašnja se je drugi dan gledališkega srečanja predstavil s 'kratko, a sladko' (črno) komedijo avtorja Vinka Mö-derndorferja Solze in kri, ki jo je priredila in režirala Vera Beguš. Sodobna tematika, ki jo najdemo v vseh obdobjih, o srečanju vseh 'dam', ki so tako ali drugače delile življenje z ravnokar pokopanim pokojnikom, je odkrila medosebne odnose in razmerja med glavnimi junakinjami, ki so vsaka zase (ne)naklonjene umrlemu gospodu, ki jih bo še dolgo (iz groba) opozarjal na posledice svojih dejanj. Lepo tekoča predstava,
*w
>f
v kateri so dopadljivo igrale: Brigita Rožič, Mojca Beguš Tič, Brina Tič, Karla Šinkovec, Irena Pustotnik in Vesna Čebulj. Zadnji so se predstavili igralci in igralke Kulturno umetniškega društva Franc Kotar iz Trzina z grozljivko Otroka muh v priredbi in režiji Tatjane Peršuh. Predstavo smo si lahko ogledali že na festivalu gorenjskih komedijantov poleti v Dobu. Predstavo, katere vsebina se dotika razmer v stari Grčiji, odlikuje izvrstna igra vseh, še posebej Elektre (Katarina Ručigaj) ter Oresta (Rok Zalar), posebej pa omenimo Marišo Jagodič, Nino Goropečnik, Saro Ogrinec, Aleksandro Kmetič, Mirjam Štih in Klavdijo Klemenc, ob njih v zboru igrata še Vesna Cvek in Brigita Ložar, ki jim je komisija občinstva na 21. Novačano-vem gledališke srečanju za odigrano vlogo erinij (množice) dodelila naslov IGRALKE VEČERA. V predstavi so sicer zaigrali še: Jelka Moravec - Ela, Ksenija Dvoršak, Urban Gradišar, Peter Ložar in Ana Pirc, Matjaž Slanovec in Blaž Luin. Kar dobro obiskane predstave so pokazale, da imamo tudi manjša amaterska gledališča radi in da znamo njihovo igranje nagraditi s ploskanjem. Dober začetek nečesa novega v delu Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti na našem območju, ki obeta morda nov 'zimski' gledališki festival, na katerem pričakujemo še več prijetnih predstav.
Vera Vojska Foto: Lojze Popelar
Revija folklornega in etnografskega filma
etnografske filme. Začeli smo z letom 2011 in sprevodom narodnih noš v Kamniku, nadaljevali z Dnevi narodnih noš v Kamniku (1966) ter Veselo v Kamnik iz leta 1967. Spomini so nas preplavili ob ogledu etnografskih filmov Žetev in mlačev v Krašnji ter Slamnikarstvo prod Kamniškimi planinami; marsikdo je prvič videl spretne roke gospe Cirile iz Mengša v filmu Izdelava narodne noše iz leta 2010; vse sta navdušila dokumentarca Sveti Primož in pomlad ter Žegen, ob katerih smo se spominjali prednikov, ki bi želeli, da 'pofilmani' običaji in
izpostave Domžale, sta bila Folklorna skupina KD Mengeš ter Ljudski pevci KD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. Tokratna revija je prinesla folklorne in
mo tudi njihovi potomci. Po kulturnem programu nas je razveselil film o sv. treh kraljih in Bosancih z baci, nasmehnili smo predstavitvi običaja prevoza
20 let čudovite zgodbe
Prireditev ob 20-letnici Kulturnega društva Jože Gostič je postregla z obilo spominov na dogodke in prireditve, ki so v teh letih pustili nepozaben pečat v kraju in hkrati bogatili posameznike.
KD JOŽE GOSTIC HOMEC Vse se je začelo v letu 1993, ko je mladi in nadobudni Borut Jenko iskal somišljenike, da bi na Homcu ustanovili kulturno društvo. Hitro jih je našel, dodatno spodbudo pa je imel tudi pri takratnemu hom-škemu župniku Lojzetu Golobu. Danes, po dvajsetih letih delovanja Kulturnega društva Jože Gostič Homec, lahko z veseljem zapišemo, da je kulturno društvo v teh letih pustilo nepozaben pečat na področju kulture v našem kraju.
Prireditev, ki ni bila le značilna prireditev z govori in samohvalami, je obiskovalcem razkrila marsikaj, kar se je dogajalo in ustvarjalo v teh bogatih dvajsetih letih delovanja Kulturnega društva Jože Gostič Homec. Sama prireditev je bila razdeljena v štiri sklope pogovorov z gosti, ki so v dvajsetih letih pustili pečat v društvu. V programu so sodelovali: Ženski pevski zbor Sirene, pod vodstvom zbo-rovodkinje Petre Grkman, Otroški pevski zbor Moj cvet, pod vodstvom zbo-rovodkinje Mirjam Šuštar Peterka, ter tenorist Ivan Andres Arnšek, ki je nastopil ob spremljavi pianistke Jelene
Boljubaš. Z veznim tekstom pa se je v ozadju skozi zgodovino kulturnega društva sprehodila Marjana Prvinšek Bokal.
Tudi župan Občine Domžale Toni Dragar je v govoru na koncu povedal, da se mu niti približno ni sanjalo, kaj vse je v teh letih delovanja kulturno društvo naredilo na področju kulture in za kraj. Člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec so na prireditvi nekdanjemu homškemu župniku Lojzetu Golobu, ki je društvu ves čas delovanja na Homcu nudil vso podporo,
Haydn, Britten, Schubert in pozna mladost
tretji koncert 16. sezone koncertnega abonmaja v KDFB
Filmi se morajo vrteti in prikazovati
To, da je Foto kino video klub Mavrica po svoji dejavnosti, tako množičnosti kot kvaliteti, znan v Sloveniji in zunaj nje in da se imamo prav zanesenjakom iz Radomelj zahvaliti, da se naša zgodovina ohranja na filmu, vemo vsi, kakor tudi da so njihove prireditve vedno zelo prijetne. Taka je bila tudi revija folklornega in etnografskega filma, ki jo je pripravila Mavrica sredi decembra v Kulturnem domu Radomlje. Pozornost je bila namenjena filmom, pa tudi folklori in slovenski pesmi. Gosta revije pod pokroviteljstvom Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna—kulturna dediščina ostanejo in jih obuja-—četkov Mavrice ter 45-letnice njene uradne
bale, se vrnili v Kamnik - med srednjeveške dneve, na srečanje starosvetnih smučarjev in prikaz ljudskih plesov raznih narodov ter se, saj smo vendar v prazničnem decembru, od prijetne revije poslovili z igrano dokumentarnim filmom Žive Jaslice v Ligojni. Avtorji filmov so bili: predsednik Mavrice Janez Kosmač (največkrat), Toni Muller, Matija Kosmač, Brane Bitenc, zahvala pa velja vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju filmov in pripravili prijetno revijo, polno nostalgije in prijetnih spominov. Res lep uvod v praznovanje 50-letnice za-
ustanovitve, na kar so nas spomnili član Sveta KS Radomlje, Igor Kuzmič, ter voditelja Igor Lipovšek in Lili Jazbec.
Vera Vojska
podelili naziv častnega člana društva. Že v petek, 29. novembra 2013, je bila prostorih PGD Homec slavnostna seja Občnega zbora društva, na kateri so najbolj zaslužnim članicam in članom ter organizacijah podelili zahvale in priznanja. Za kulturni program pa sta poskrbeli ci-trarka Tanja Zajc Zupan in recitatorka Ana Zupan.
Miha Ulčar Foto: Janez Ravnikar
KDFB V KDFB se nadaljuje (4. 12. 2013) letošnji novi, zdaj že 16. ciklus modrega oz. koncertnega abonmaja; tokrat 'samo' pod umetniškim vodjem projekta Matejem Be-kavcem. Kajti v delih F. J. Haydna, B. Brittna in F. Schuberta in njihovih del iz pozne mladosti sta nastopila sloviti (Godalni) Kvartet Kuss in še bolj slavni madžarski violonče-list Miklos Perenyi. Iz poznih del oz. 'pozne mladosti' skladateljev Haydna, Brittna in Sc-huberta pa sta bila na sporedu dva (godalna) kvarteta in kvintet. Domžalčanom (KDFB) ni neznanka ta odlični nemški Godalni kvartet KUSS (po prvi violinistki Jani Kuss, izhajajo pa iz Berlina, saj so tam začeli še kot študentje Visoke glasbene šole 'Hansa Eislerja', 1991; njihov vzpon pa se je začel po l. 2001, ko so po kar nekaj prestižnih zmagah na uglednih tekmovanjih, gostovanju v ZDA in po več samostojnih CD-jih postali vrhunski glasbeniki). To sta še vedno violinista Jana Kuss in Oliver Wille, violist William Coleman in vi-olončelist Mikayel Hakhnazaryan; seveda tokrat še z 'dodano vrednostjo' 'nesmrtnega' Madžara ali kar violončelskega svetovljana M. Perenyija.
Po naslovu sodeč smo slišali dvoje godalnih kvartetov, od klasike eno poznih del slovitega 'očeta /godalnega/ kvarteta' papana Franza Josepha Haydna (D-dur, op. 50, št. 6, Hob. III: 49 'Žabji'), od moderne pa Benjamina Brittna Kvartet št. 3, op. 94. Že vse tole je bila prava parada odlične komorne glasbe za vsa štiri kar najbolj klasična godala (dve violini, viola in violončelo) in mnogo več, kot smo morda pričakovali zaradi napovedi gostovanja še enega odličnih glasbenikov s svetovnega glasbenega prizorišča, M. Perenyija. Naš umetniški vodja M. Bekavac in njegov mene-džerski partner, direktor KDFB Milan Marinič, že imata nos. Glasba, kakršna se zadnja leta odvija z odra njihove Tomčeve dvorane, ga pač potrebuje, njihovi skupni presežki (z izvajalci vred) pa še vedno s koncerta na koncert omenjenega domžalskega ciklusa crescendi-rajo, naraščajo; tako po eni strani ponujeni sporedi kot njihove izvedbe, spet po drugi
pa seveda umetniki, njihova imena in seveda kompletni in kompleksni dosežki, njena reprodukcija oz. izvedba. Tudi zato sta bila morda ampak res samo navidezno in samoumevno oba uvodna kvarteta nekaj povsem samoumevnega, spet po drugi strani pa mnogo več kot zgolj uvodno ogrevanje ali morda celo uigravanje kvartetnega ansambla, še preden se jim je po dobrih 40 minutah samostojne igre v skoraj uro trajajočem Godalnem kvintet v C-duru, op.163, D. (-eutsch) 956 slovitega romantika Franza Schuberta pridružil še drugi violončelist, sloviti Perenyi. Za izvedbo in poslušanje ene največjih komorno glasbenih del na splošno je bilo pač spet treba priti v Domžale; za njihovo izvedbo skladateljeve dominance 'blažene miline in tihožitja'. Saj je šlo v tem zadnjem skladateljevem delu dva meseca pred Schubertovo smrtjo za 'petje o bolečini in ljubezni'. Ta Kvintet je zato zagotovo daleč pred njegovim 'nesmrtnim' Kvartetom 'Smrt in deklica'. Umetniki pa so vsi po vrsti delovali enotno; kot en sam so se prebijali od takta do takta vseh petih stavkov in navsezadnje več kot 'zmagali' v tem skoraj uro trajajočem delu. Perenyi je bil morda v tej vlogi navkljub vsem svojim kvalitetam edino, kar je: enakovreden partner ali je bil Kvartet Kuss povsem enakovreden partner omenjenemu in slovitemu gostu. Domžalski oder je očitno več kot odličen prav za gostovanja violončelistov. Ta oder sozveni z njimi! Tudi tokrat je bilo tako, saj je omenjeni oder tako rekoč uglašeno sprejel enega izmed najslavnejših med njimi - Perenyija. Tako kot je edinstvena tale (druga) Bekavčeva sezona v Domžalah, se bo tudi nadaljevala ter sklenila na sam letošnji zadnji dan ali kar na silvestrovo: saj tam, v KDFB, že napovedujejo za 31. 12. letos (18.00) Ognjemet, humor in kič ... in neresni ta resni z glasbo skladateljev J. H. Schmelzerja, W. A. Mozarta, F. J. Haydna, A. Ponchiellija, P. Hindemitha, A. Schnittkeja, F. Poulenca, E. Elgarja, P. I. Čajkovskega, J. Lan-nerja, Straussa, Bacha idr. Natopili pa bodo abonmajski ansambel z gosti in presenečenji.
Dr. Franc Križnar
Kulturno društvo Jože Gostič Homec vas vabi na spominsko slovesnost ob 50. obletnici smrti opernega pevca Jožeta Gostiča,
v ponedeljek, 30. decembra 2013, ob 18. uri v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu.
Spominsko sv. mašo bo daroval kardinal dr. Franc Rode, spremljal pa zbor Consortium musicum z zborovodjo dr. Mirkom Cudermanom.
Sv. maši bo v spomin na čas, ko je Jože Gostič pri polnočnicah prepeval na koru homške cerkve, sledil še krajši koncert slovenskih božičnih pesmi.
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Čestitamo našim pevcem in pevkam za zlato in srebro
Najbrž vam ni takoj jasno, kam bi v delovanju Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije uvrstili številko 64.000, in najbrž boste kar malce presenečeni, če vam povem, da je to število pevcev, ki so uvrščeni v sistematično ukvarjanje z zborovsko glasbo, ki je najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnost v Sloveniji -najbrž pa brez pretiravanja lahko rečemo, da tudi v naši občini.
KD Groblje - ZPZ Moj spev Groblje, Domžalski komorni zbor, PD MPZ Klas Groblje
Na vse naše pevce in pevke smo lahko zelo ponosni, saj že vrsto let kvalitetno prepevajo in iz leta v leto povečujejo število odlično izvedenih pesmi iz različnih obdobij. Radi jih poslušamo, radi jim zaploskamo. Da pa gre res za zelo kvalitetne pevske skupine, je potrdilo tudi tradicionalno regionalno pevsko tekmovanju v okviru Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti, ki je bilo sredi novembra v baročni dvorani gradu Radovljica. JSKD že leta spodbuja in spremlja množično udejstvovanje, vrednotijo dosežke
naših zborov in pripravljajo zelo kvalitetne izobraževalne programe - daljše izobraževalne oblike za bolj poglobljeno znanje zborovodij in pevcev ter krajše tematske seminarje.
Omogočajo pa tudi strokovno spremljanje nastopov, in to na treh ravneh: na območni ravni se lahko predstavi vsak zbor, na regijski spodbujajo čim bolj raznolike in izvirne sporede, na državni in mednarodni ravni pa težijo k mednarodni primerljivosti rezultatov.
Veseli in ponosni smo, da v okviru Območne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti RS - Domžale deluje vrsta odličnih pevskih skupin, nekatere s
Ženski pevski zbor Moj spev deluje v okviru Kulturnega društva Groblje od leta 2006, pod vodstvom prof. Petra Pogačarja. Na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Radovljici je zbor prejel zlato priznaje, priznanje za obetavnega zborovodjo je prejel dirigent Peter Pogačar ter priznanje za najboljšo izvedbo slovenske glasbe. Iskrene čestitke.
tradicijo, druge mlajše, vse pa pojejo z navdušenjem in v veliko veselje vseh, ki jim radi prisluhnemo. Še bolj ponosni smo na pevce, ki so nastopili na regijski predstavitvi v novembru, v baročni dvorani gradu Radovljica. Poglejmo, kam so se uvrstili po oceni strokovne žirije:
ZLATO PRIZNANJE:
Ženski pevski zbor Moj spev, KD Groblje Zborovodja Peter Pogačar Število točk: 86 Domžalski komorni zbor Zborovodja Fernando Mejias Število točk: 82,7
SREBRNO PRIZNANJE
Pevsko društvo Mešani pevski zbor Klas
Groblje
Zborovodja Matevž Kink Število točk: 77,3
Priznanje za obetavnega zborovodjo:
Zborovodja Peter Pogačar
Ženski pevski zbor Moj spev, KD Groblje
Priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane od leta 1980 do danes:
Ženski pevski zbor Moj spev, KD Groblje zborovodja Peter Pogačar za izvedbo skladbe Ambroža Čopija (1973): DEČEK IN DEKLICA (1993) (Saša Vegri)
Iskrene čestitke, spoštovani pevci in pevke ter zborovodje, in še naprej veliko uspešnih pesmi, ki dokazujejo vaše veselje in ljubezen do petja, ki mu vedno radi prisluhnemo!
Vera Vojska
Od Maribora do Strunjana
Mladinski fotografski natečaj
Center za mlade Domžale V Centru za mlade Domžale smo oktobra razpisali mladinski fotografski natečaj z naslovom "Od Maribora do Strunjana". Celoten natečaj in razstava sta posvečena Evropskemu letu državljanov, negativnemu vplivu sovražnega govora na demokratično družbo in človekovim pravicam. Namen natečaja je bil spodbuditi mlade in celostno družbo k razmišljanju o izbranih temah in spodbujanju ustvarjalnega življenja - vseh nas. Natečaj smo razpisali v sodelovanju Foto kino- in videoklubom Mavrica Radomlje in zanj pridobili pokroviteljstvo Fotografske zveze Slovenije (15/2013). Avtorji v treh starostnih kategorijah, do 14 let, od 15 do 29 let in nad 30 let, so imeli možnost poslati dela na tri različne teme: A - Mladi in Slovenija, B - Sovražni govor ter C - Prosta.
Na natečaju je skupno sodelovalo 150 avtorjev iz vse Slovenije. Veseli smo bili takšnega odziva mladih na natečaju, za kar gre zahvala tudi mentorjem, ki spodbujajo mlade fotografe. 7. novembra 2013 je tričlanska žirija v zasedbi: Lili Jazbec, F1 FZS, EFIAP (pred-
sednica žirije), Ane Šišak, MF FZS, EFIAP in Metke Strnišnik, dipl. slikarka Visoke šole za risanje in slikanje, izbrala najboljše fotografije v posameznih temah in starostnih kategorijah. Podeljenih je bilo 27 nagrad in 8 diplom.
V Centru za mlade smo se odločili nagraditi tudi mentorje, ki so k sodelovanju na natečaj spodbudili največje število mladih in so sodelovali tudi sami. Nagrado za mentorja so prejeli: Sonja Buhvald, mentorica mladih fotografov iz Fotokrožka Gimnazije na Koroškem, ŠC Ravne na Koroškem, Gimnazija, Mateja Absec, mentorica mladih fotografov iz Centra za mlade Domžale, in Rok Godec, mentor mladih fotografov iz OŠ Kašlja Ljubljana. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim na natečaju, Klemenu Brumcu iz FK Kamnik za tehnično pomoč pri natečaju, sponzorjema PC H.AND, d. o. o., Trzin in Fotodelavnici Bojan Splecihal, s. p., Ljubljana, ter Občini Domžale, Uradu RS za mladino in ZRSZ, ki nam omogočajo izvajanje programov.
Vabljeni na ogled razstave najboljših fotografij, ki bodo v prostorih Centra za mlade razstavljene do konca januarja 2014.
Ta veseli dan kulture
Polde Mihelič: Po poti naivnega slikarstva
Menačenkova domačija 3. decembra 2013, na Ta veseli dan kulture, nas je Kulturni dom Franca Bernika Domžale povabil v Menačenkovo domačijo, kjer je skupaj z Ljudskimi pevkami Predice iz Kamnika v sodelovanju z JSKD OI Kamnik pripravil odprtje razstave priznanega kamniškega slikarja Poldeta Mihelčiča: Po poti naivnega slikarstva. Ta bo odprta do 27. decembra 2013, z njo pa se spominjamo tudi 90-letnice slikarjevega rojstva. O slikarju in njegovem delu smo lahko prebrali v povabilu, v katerem je med drugim pisalo, da je priznani kamniški 'naivec' v slikah obujal hudomušne vaške posebneže in pravljične motive iz bogatega ljudskega izročila, pa tudi, da je le malo slikarjev znalo naslikati slovensko vas v pristni podobi. Življenje in delo Poldeta Miheliča, ki je razstavljal skoraj petdesetkrat, med drugim večkrat tudi v naši občini, je predstavil Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, o njegovem opusu Po poti naivnega slikarstva pa je kustosinja Katarina Rus Krušelj med drugim zapisala, da je slikar s svojo umetnostjo prispeval pomemben delež za prepoznavnost lokalnega kraja ter splošno slovenskega likovnega prostora. Njegovo življenje je bilo
polno dobrih in slabih osebnih preizkušenj, njegov likovni izraz, ki mu je ostal zvest vse življenje, pa je svojstven. Njegove slike sicer na prvi pogled delujejo preprosto, idilično, skromno, za njimi pa se skriva veliko bolj simbolično poglobljena vsebina. Kustosinja razmišlja, da so mu slike pomenile pribežališče daljnih spominov na revno življenje na vasi, najbrž pa so ga najbolj zaznamovale vojne grozote, ki jim je bil priča. Po njenem mnenju: »Slike delujejo temačno, tudi izbira stvarnih motivov in ekspresivnih razpoloženj v njih vodi k dejstvu, da je slikar stopal po poti realizma, ki mu je tu pa tam vdahnil tudi nekaj romantičnega, fantazijsko pravljično navdahnjenega življenja, kakšnega so si, v begu pred nelepo resničnostjo, zamišljali prebivalci slovenskega podeželja. Morda Polde Mihelič po oblikovnih in vsebinskih lastnostih spominja zares na naivne slikarje ter ga lahko z obujanjem ljudske umetnosti povezujemo z 'vesnani': Gasparijem, Smrekarjem, Birollo in Šan-tlom na čelu, ki so s svojim umetniškim programom ob začetku 20. stoletja krepili slovensko narodno zavest, pa njegovega ustvarjanja ne moremo jemati za samoumevnega. Na prvi pogled poenostavljeno slikarsko tehniko lahko razumemo kot za-
JANUARSKI DOGODKI
sezona 3013/3014
'. januar 2014, ob 19. uri
ŠTEFKA KOŠIR PETRIČ:
Harmonična govorica narave in človeka
Domžal čanka Šteika Košir Petrič je kiparka, ki ji vselej uspeva v svoja dela vnašati lastno filozofijo življenja. Njen kiparski opus motivno sega od portreta do fantazijske rastlinske plastike v glini in bronu, ter risba. Poudarek tokratne razstave bo na njenih zadnjih delih - kolažih v spremstvu izbranih plastik intimnega formata. Z njimi se bo zopet po dolgem času predstavila domači publiki.
Kulturni program: Kvartet Grm, Sponzor otvoritve: Vinska klet Vidmar Domžale odprto do 25.1. / vstop prost
Do 27.12. 2013 si lahko ogledate razstavo Po poti naivnega slikarstva avtoija POLDETA MIHELIČA.
vesten vsebinsko utemeljen likovni prijem. Hkrati je le malo slikarjev znalo naslikati slovensko vas z vaškimi prebivalci in njihovimi prigodami v pristni podobi, ki nas privlači še danes, saj v sodobnem svetu vse bolj izginjajo nekdanje skromne materialne in duhovne vrednote kmečkega življenja.« Polde Mihelič pa ni bil le slikar, temveč je znan tudi kot udeleženec različnih likovnih kolonij kot zavzet zbiralec starin, izšla je tudi njegova monografija Včerajšnji svet, sam pa je izdal knjigi črtic pesmi in slik: Zgodbe od včeraj in Kaplje minevanja. Prijeten večer so s svojim petjem popestrile ljudske pevke Predice - in res smo se ob njihovem petju počutili, kot bi skozi okna Miheličevih hiš spremljali nekdanje kmečko življenje. Svoje srečanje s slikarjem je opisala tudi gospa Dunja, vsi skupaj pa smo Ta veseli dan kulture končali v prijetnem klepetu ter pričakovanju prazničnih dni, v katerih po mnenju Milana Mariniča, ki nam je že zaželel srečno 2014, ne bo manjkalo kulturnih doživetij, pa naj gre za Menačenkovo domačijo, Slamnikarski muzej, Galerijo Domžale, Mestni kino ali druge prireditve v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Vera Vojska
©
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, ljubljanska 61, Domžale,
tel. 722 50 50, infQ@kd-domMle.ai, www.kd-dorazale.si
Odprto v čud odprtja rt
k dejavnik od 10. do 11. sn ln od 17. do 19. ura, ob sobotah od 10. do 11. ux»
Kontrabant razigral srca obiskovalcev dobrodelnega koncerta
Kontrabant je glasbena skupina, ki se vselej pojavi, kjer je to najbolj potrebno. Tokrat so to storili v OŠ Domžale, kjer so se v začetku decembra zbirala sredstva za nesrečnike, ki so jim pred časom pogorela stanovanja v nebotičniku na ulici Matije Tomca.
Glavni motor in duša skupine je Bela Szo-mi Kralj, ki z neumorno energijo vselej poskrbi za dobro počutje vseh navzočih. Z ravno prav odmerjenimi nagovori med posameznimi pesmimi počasi sprošča vzdušje, ki da njihovi glasbi še bolj poseben pečat. Od etna, folka, bluesa, jazza, popa, pa vse do narodnih in ponarode-lih, vse našteto je v domeni Kontrabanta, te resnično ljudske in univerzalne glasbene skupine, s katero se lahko poistoveti slehernik, ne glede na starost, spol, gmotni položaj ter rasno, spolno in politično pripadnost. Kontrabant je zmožen mobilizirati vse te raznolike poslušalce iz enega samega preprostega razloga: zavedajo se
namreč, da smo vsi ljudje, ki bivamo na Zemlji, vredni osnovnega človeškega dostojanstva, zato tudi njihova glasba ne dela nobenih razlik.
Ni lepšega na vsem svetu, kot je videti nasmehe na obrazih zadovoljnih staršev, ki so tam z otroki, pregovorno strogih učiteljev, ki za trenutek pozabijo na delovne obveznosti, podpirajočih kulturnikov, ki jim takšen način življenja in razmišljanja ravno tako ni tuj, ter tudi naključnih obiskovalcev, ki zgolj želijo pomagati sočloveku v stiski. Njihov koncert zato prav vselej nekoliko ohladi trmast razum in ogreje (pre)pogosto zaprto srce.
Žiga Čamernik
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
BOSSA DE NOVO
Na drugem večeru 16. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja je z bossa novo nastopil ansambel BOSSA DE NOVO.
KDFB Z izključno glasbenimi interpretacijami, nekakšno slovensko različico bossa nove, se je v izvedbi vokalno-inštru-mentalnega ansambla BOSSA DE NOVO odvil prvi (27. 11.) od dveh napovedanih koncertov v okviru domžalskega KDFB. Na odru njihove Tomčeve dvorane so v ansamblu nastopili: Primož Vitez/glas, Aljoša Kosor/kitara, Marko Gregorič/ba-sovska kitara, Mitja Vrhovnik Smrekar in Sergej Randelovič Runjoe (oba tolkala); očitno in torej žal brez harmonikarja Draga Ivanuše, ki bi lahko tole tako izvirno in slovensko obarvano bosso novo še kako požlahtnil s tem našim ljudskim inštrumentom.
Komorni ansambel Bossa de novo je torej nastopil s spletom repertoarja, s katerim se ukvarja skoraj edini pri nas. Gre za brazilsko glasbo, torej praviloma in največ v izvirni portugalščini. V eni sami akustiki
torej prevladujejo ritmi portugalske sambe, kar pomeni ples. Gre za njen afriški izvor v značilnih 2/4-, 2/2- in 4/4-taktovskih načinih oz. ritmih ali poenostavljeno za 2-dobni ples. Ta se je okoli leta 1950 razvil v modni ples Evrope in ZDA. Ker pa je bossa nova obarvana še jazzovsko, v njej slišimo največ cool jaza, tj. 'hladnega' jazza z zahodne ameriške obale. Tudi ta časovno sovpada z nastankom sambe, zanj pa velja »uglajena uravnovešenost melodičnega poteka ter 'hladna' zadržanost izvedbe; morda je v tem nekaj spogledovanja celo z resno glasbo, saj je v njej poudarjeno kontrapunktsko vodenje glasov v skupinskih improvizacijah.« Naš ansambel kot edinstven in edini vse to prepleta enigmatično in asimetrično, pa tudi v različnih jezikih; od izvirne in skoraj v celoti nerazumljive portugalščine prek slovenščine, hrvaščine in srbščine,
francoščine in italijanščine ... Zaradi izrazitih in komornih ritmičnih poudarkov sta v ansamblu kar dva (subtilna) tolkal-ca. Zaradi že omenjenih izvirnih pesmi v portugalščini naj navedem le nekaj avtorjev, ki smo jih slišali tokrat na domžalskem (glasbeno scenskem) odru, oz. dela nekaterih bleščečih brazilskih skladateljev: Tom Jobim, Caetano Veloso, Joao Gilber-to, Dorival Caymmi, Ary Barroso, Carlos Lyra idr. Med njimi pa smo v sklopu kar 21 pesmi - v dobri uri in četrt brez predaha -slišali tudi nekaj slovenske (Jože Privšek, Marko Brecelj) in nekdanje jugoslovanske glasbene proveninence (Indexi). Pevski solist P. Vitez je bil seveda ves čas kar najbolj izpostavljeni 'baladni' pevec, tu pa tam pa so mu pritegnili še ostali; kajti večinskim obdelavam skladb portugalske sambe ansambel v skladu s svojo reper-toarno politiko redno dodaja še glasbo jazzovskih standardov in slovenskih po-narodelih pesmi (upora). Ali je zdaj to zabavna ali resna glasba? To - bossa nova - zagotovo ni ne eno ne drugo. Je pa nekakšna kompilacija, 'mešanica' obeh in še česa. V vsakem primeru pa gre za zelo subtilno glasbo, ki je tako po literarni strani (nekaj malega je komaj razumeti, zato nasvet ansamblu: dajte, začnite prevajati in od koncerta do koncerta, od posnetka do posnetka dodajati vsaj po eno in eno izvedbo v slovenskem prevodu, za tujino pa naj seveda ostane izvirni portugalski jezik, kar pomeni dvoje izvedb marsikatere pesmi?) kot muzikalni kompoziciji in izvedbi zelo blizu baladnemu šansonu; torej nekje med glasbo in literaturo. Vsekakor je šlo tokrat za nekakšen glasbeni nastop, ki ga v Domžalah že poznamo iz nekaj prejšnjih odličnih, pa zdaj žal opustelih jazzovskih sezon v tamkajšnji Galeriji. Po ponovitvi tega koncerta (28. 11.) pa je pred nami v letošnji 16. sezoni 'šele' v januarju (prihodnje leto, 2014) v okviru glasbeno-scenskega abonmaja nastop enega naših harmonikarskih virtuozov Marka Hatlaka & Funtango; v argentinskem tangu v glasbi in plesu se bodo M. Hatlaku pridružili še Bojan Cve-trežnik, Andrej Pekarovič, Piero Malkoč, Sašo Vollmeier in plesni par.
Franc Križnar
Najlepše za konec leta: Dan oddiha
Kulturno društvo Jožef Virk Dob v letu 2013
V dvanajstih mesecih se je v dvorani in Letnem gledališču na Močilniku odvilo vsaj dvakrat toliko kulturnih dogodkov za vse starosti in okuse. Društvo se lahko pohvali z uspešno izvedbo tradicionalnega ŽIV-ŽAVA, 16. festivalom gorenjskih komedijantov in kopico drugih prireditev, ob organizaciji številnih gostovanj gleda-
lišč s predstavami za odrasle in otroke pa je v teh dneh na odru tudi nova komedija domače gledališke skupine - Dan oddiha. Društvo je najmlajše razveseljevalo z otroškimi predstavami gledališko-lutkovnega ŽIV-ŽAVA. Medvedka na snegu, Ostržek, Kosmata žaba, Štirje muzikantje, Najboljši par, Jesenska zgodba in Polž Vladimir gre
Bistvo očem skrito, srcu odkrito
Zlata medalja mladim fotografom Centra za mlade Domžale
27. novembra so se mladi fotografi JZ Center za mlade Domžale, pod mentorstvom Mateje Absec, udeležili sedme vseslovenske osnovnošolske razstave ,Bistvo očem skrito, srcu odkrito'. Omenjeno razstavo ob zaključku istoimenskega natečaja sta organizirala društvo fotografov Svit Celje in OŠ Lava. Na natečaj se je odzvalo 55 osnovnih
šol z vseh koncev Slovenije. Prispelo je približno 1000 fotografij, na razstavi pa si je mogoče ogledati 151 fotografij mladih fotografov.
Neža, Miha, Nik, Kristina, Žan, Leon, Petra in Mateja pa si razstave niso le ogledali, ampak so ob tem tudi prevzeli zlato medaljo fotografskega natečaja. Čestitamo!
na štop je sedem pravljic, ki so nedeljske popoldneve polepšale vedno polni dvorani otrok. Ti so domov odhajali z znanjem nove pesmice, nasmejani in z bonbonom v žepu, najpogumnejši pa so lahko zapeli tudi na odru.
Zaščitni znak junijskega dogajanja v Do-bu so spet bili gorenjski komedijanti. Na 16. festivalu so bile uprizorjene predstave: Niti tat ne more pošteno krast, Krčmarica, Oh, te nore ženske, Dogodek v mestu Gogi in Otroka muh. Odličen kulturni vikend! Junija je bilo slavnostno še na prireditvi ob dnevu državnosti, obiskovalce so v njenem okviru v gledališče privabili še Mešani pevski zbor Hipemus, pevka Tjaša Hrovat, Ambrož Štih na tolkalih in Folklorna skupina Groblje. Za večer smeha je poskrbela prijetna in dinamična komedija Veter v vejah Sasafrasa, v letnem gledališču pa sta bila še dva odmevna kulturna dogodka: glasbeni večer tolkalcev in večer ljudskih pesmi in plesov. Ker najlepše pride na koncu, pohvalimo premierno gledališko predstavo Dan oddiha. Če si jo še niste ogledali, bo za to priložnost v letu 2014. Kulturno društvo Jožef Virk Dob vsem želi veliko zdravja, sreče in veselja ter prijetno doživete božične in novoletne praznike. V letu 2014 naj vas razveseljujejo prijetna kulturna doživetja, veseli bodo, če si boste dneve polepšali tudi v njihovi družbi.
BOIANA M. VOjSKA
Lojze Popelar se je zahvalil kolegom iz Mavrice, ki so mu pomagali postaviti razstavo. Fotografija: Urban Popelar
Sodobne fotografije Lojzeta Popelarja
Kraljev mlin in gradnja kapelice v Radomljah
S samostojno razstavo, ki so jo v Kulturnem domu Radomlje odprli 9. decembra, je Lojze Popelar radomeljsko društvo Mavrica popeljal na poti, po katerih so radomeljski ljubiteljski fotografi nekdaj pogosteje hodili: v preplet dokumentarne in umetniške fotografije. V galeriji Dom je na ogled dokumentarni pregled gradnje kapelice v središču kraja: od gradnje temeljev do odprtja in njene blagoslovitve.
V	Kodrovi dvorani pa je nanizano stoletje in pol Kraljevega mlina, ki ga je mlinar Ivan Kralj v zadnjih šestdesetih letih kar petkrat prenovil in ga ohranil kot edinega delujočega v okolici, njegovo delo pa uspešno nadaljuje sin Marjan.
V	kulturnem programu je nastopila mlada flavtistka Katarina Popelar z dvema skladbama Blaža Puciharja. Potem pa so glavno besedo dobili možje, ki so bili za in pred fotografskim objektivom.
Lojze Popelar ima dolgo in bogato fotografsko kilometrino. V Mavrici je že 34 let in med prvimi osvojil naslov fotograf 1. razreda. Deloval je tudi v Foto klubu LEK. Izzvali so ga, da je opisal, zakaj se
je odločil za razstavo, ki je bila posvečena 660-letnici prve omembe Radomelj. Med drugim je povedal, kako ga prevzel delovni elan graditeljev kapelice in kako je od gradbišča stopil do mlina, kjer je našel obilo hvaležnih motivov, ob tem pa še čudovitega sogovornika. Zgodba o kapelici je fotografsko jasna in premočrtna. Pripoved o mlinu pa ima za vodilni motiv mlinarjeve portrete, v vzporednih zgodbah pa nastopajo mlevski stroji, zgodovinski črno-beli posnetki, z žitom povezani hišni detajli in rezbarske mojstrovine mlinarja. Nato je spregovoril Marjan Gorjup, ki je vodil gradbeni odbor za kapelico. Osvetlil je ozadje gradnje, naštel najdejavnejše člane odbora in se zahvalil vsem, ki so poskrbeli, da imajo Radomlje bogatejše in prepoznavnejše krajevno središče. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili tudi zadnjemu govorcu - mlinarju Ivanu Kralju, ki je nanizal utrinke iz svojega življenja in povedal tudi veliko tistega, česar ni zapisal v knjižni avtobiografiji Zaznamovalo me je življenje v mlinu.
Igor Lipovšek
slamnik@kd-domzale. si
KULTURA
Yesterday
V letošnjem letu smo mlad pevski zbor Drouz, Id deluje pod okriljem kulturnega društva Mlin Radomlje, lahko slišali prepevati na več koncih po Sloveniji in na raznolikih prireditvah, otvoritvah in proslavah.
Pevski zbor Drouz Med drugim so pevke nastopile tudi na praznovanju 660-letnice omembe kraja Radomlje z zanimivo in dobro zasnovano koreografijo in tudi kot gostje na drugem letnem koncertu Senožeških tamburašev. Pevkam se je v njihovi drugi obletnici delovanja pridružil tudi nov del zbora - nadobudni pevci. S skupno ubranostjo so odlično zaključili pevsko sezono z drugim letnim koncertom z naslovom Yesterday, ki je energično prebudil lokalno kulturno dogajanje in z vetrom nostalgije navdušil celo mlajše generacije. Nabito polna dvorana je z bučnim aplavzom potrdila dejstvo, da se vaja in trud obrestujeta. V dvorani kulturnega do-
ma Radomlje so tako zazvenele svetovne uspešnice skupin, kot so The Queen, The Beatles, Elvis Presley itn. Na koncertu so zborovsko petje popestrili že dve desetletji delujoči Trobsi iz Dobove pri Brežicah. Njihova trobila so se še posebno dobro zlila z otvoritvenim venčkom popevk iz 50. in 60. let. Skladateljica in dirigentka Uršula Jašovec je z domiselno kostumografijo prepotovala več kot pol stoletja, na odru pa so se ji pridružile še ostale pevke in celo nekaj fantov, ki so prav tako obudili modo iz časa izvajanih pesmi. Drouz ni pozabil niti na koreografijo ter tako poskrbel, da je bil koncert prava paša za oči, ne le ušesa. V novi sezoni se pevke že pridno pripra-
vljajo na svoj prvi božični koncert, ki bo v kulturnem domu Radomlje zazvenel 21. Decembra, ob 19. uri. Pevke bomo lahko slišali prepevati vse vrste božičnih pesmi, tako da se bo zagotovo našla melodija za vsaka ušesa. Koncert bodo izvedli v sodelovanju z Vipavskimi Tamburaši, katere vodi dirigentka Neža Žgur. Mladi dekliški (in občasno mešani) zbor Drouz Radomlje lahko najdete tudi na spletu, kjer lahko sledite prihajajočim nastopom in koncertom. V novem letu želi Drouz Radomlje vsem obilico dobre glasbe, preživete v objemu najbližjih!
Drouz Radomlje Foto: Samo Pirnat
Recenzija filma: Vse je izgubljeno (All is Lost)
Kaj bi storili, če bi sami počivali na jadrnici sredi Indijskega oceana, ki bi nenadoma zadela plavajoči kontejner za odpremo in jo nepopravljivo poškodovala? S tem vprašanjem se namreč ukvarja film pri nas malo manj znanega ameriškega režiserja J. C. Chandorja, v naslovni vlogi pa še enkrat več blesti legendarni Robert Redford. Film, ki bi ob preprostem scenariju preživetja enega moža z lahkoto postal razvlečen in dolgočasen, nam namesto tega ponudi vrhunsko izkušnjo vživetja v človeka brez preteklosti in morda tudi brez prihodnosti. O Redfordovem liku namreč ne vemo nič, ne od kod prihaja niti kam gre, niti tega, kako se je znašel sredi odprtega morja, še njegovega imena ne. In tudi ni potrebno. Za zgodbo, ki se začne in konča na njegovi jadrnici oziroma tistem, kar je od nje ostalo, ne potrebujemo nič drugega kot Redfordov nagon po preživetju. Izkušen pomorščak, kakršen je, bo zagotovo našel pot iz kočljivega položaja. Ali pač? V jadrnico ob vsakem večjem sunku valov skozi luknjo, ki je nastala kot posledica trčenja s kontejnerjem, nezadržno prodira morska voda, vendar mu jo kljub temu uspe za silo popraviti. Vendar kaj, ko se nezadržno kot grozeča prikazen bliža nevihta, zaradi katere se utemeljeno lahko vpraša, če bo preživel prihajajočo noč. Za nameček so mu odpovedali tudi vsi tehnični pripomočki, vključno z navigacijsko opremo in radiem, prek katerega bi se lahko javil v najbližjo bazo. Zalog vode in hrane ravno tako ni na pretek. Ima pa navtično karto, pomožni čoln, nekaj konzerv fižola in ogromno volje do življenja. Bo to zadostovalo? Edini igralec v filmu Redford Chandorja pred snemanjem ni dobro poznal, zato je
bila omenjena vloga zanj prav gotovo svojevrsten skok v neznano, saj se je zavedal, da je za uspeh tovrstnega filma odločilna prav njuna medsebojna komunikacija, ki mora biti resnično na vrhunski ravni. Da kot gledalci začutimo stisko naslovnega junaka, mora biti njegova vloga speljana ravno prav vešče in spretno, brez odvečnega ekshibicionističnega igralskega balasta, ki ga je po navadi v podobnih filmih vse preveč. Za nameček se filmska zgodba odvija skoraj brez besed. Teren je v resnici delikaten, obraz igralca mora biti miren in zmehčan, saj vsaka odvečna mimika, gesta ali pogled lahko zelo zmotijo ritem celotne
zgodbe in s tem vživljanje gledalca. Namesto tega mora igralec nenehno skrbeti za to, da je njegov notranji impulz ustrezno izražen navzven, z drugimi besedami, njegova zunanja podoba mora biti usklajena z njegovim doživljanjem.
Do katere mere so omenjene kvalitete uspele Robertu Redfordu, bi tokrat prepustil vsakemu gledalcu posebej. Naj omenim le, da je 75-letni igralec, ki so ga občudovale že naše babice, v življenjski pripravljenosti. Oskarji, pozor!
Žiga Čamernik
Večer planinskih pesmi ali Srečno 2014
Moški pevski zbor Radomlje, ki prepeva v okviru Območne obrtne zbornice Domžale, je za tradicionalni letni koncert, ki so ga naslovili Večer planinskih pesmi, ujel zadnji dan novembra ter nas s pesmijo in plesom pospremil v praznični december. Večer planinskih pesmi je popestril citrar Tomaž Plahutnik, z vezano besedo pa obogatil Igor Lipovšek.
Moški pevski zbor Radomlje OOZ Domžale z gosti Slovenska pesem, slovenska glasba, slovenski ples, veliko prijateljstva, veselja in prijetnih trenutkov so nam ta večer, kot darilo pred vstopom v novo leto, prinesli vsi izvajalci, ki so navdušili številne obiskovalke in obiskovalce. Večer se je začel s pravo himno, saj je pesem avtorja Matije Cerarja, Prelepe Radomlje, pesem, ob kateri smo vstali in se ob njej spominjali ne le Radomelj, temveč tudi uspešnega pevca in komponista. Nato smo se po pesmi Slovenec sem kar takoj podali na Triglav, in to kar dvakrat. Pevce je spremljal citrar, odlikovali so se tudi solisti (Robert Golob, Marjan Potočnik, Mavricij Košir in Marjan Križnar), pevci pa ubrano peli, tako da je bila dirigentka Olga Kuzmich resnično zadovoljna, prav tako kot tudi poslušalci. O uspešnih pevcih, ki že 43 let pojejo za svoje veselje in zadovoljstvo ljubiteljev njihovih pesmi, je v pozdravnem nagovoru govoril
Igor Jeretina, predsednik Sveta KS Radomlje, in ob tem opomnil na pravi kulturni razcvet na tem območju. V kulturnem domu bo letos več kot 50 prireditev. Vsi, prav vsi, organizatorji in izvajalci prireditev, zaslužijo pohvale in iskrene čestitke za predano delo. Po kratkem skeču o praznovanju obletnice poroke smo z velikim zadovoljstvom pogledali enega od plesov Folklorne skupine Trzinka, ki deluje v okviru Turističnega društva Kanja Trzin, nato pa se s pevci zopet podali na Triglav ter druge gore in planine, ob spremstvu prijetne vezane besede Igorja Lipovška, ki nam je natresel tudi veliko podatkov o avtorjih pesmih, pozabil pa ni niti na znamenitega gornika Jožeta Čopa ter nepozabnega triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Prijeten večer so folkloristi s harmonikarjem Mirom Dečma-nom nadaljevali s spletom gorenjskih plesov, v katerem ni manjkalo niti plesa z metlo, zaključili pa pevci, ki so ob pesmih navdušili tudi z preobleko v narodne no-
še. Prava Slovenka je v gorenjski narodni noši postala tudi priljubljena pevovodki-nja Olga Kuzmič in bila deležna glasnega aplavza. Na Gorenjskem, Planinska, Kadar pa jaz u pvaninco grem ter Veseli pastir so bile zadnje pesmi prijetnega planinskega večera. Pri zadnji ponarodeli pesmi Simona Gregorčiča Veseli pastir smo ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika zapeli skupaj: pevci, folkloristi in obiskovalci, vsi skupaj smo Z zakrivljeno palico v roki sklenili resnično lep domač večer, kakršnih bo v decembru, upam, še veliko. Tako smo, povedano z besedami voditelja, z radomeljskimi pevci in njihovimi gosti prižgali prvo adventno svečko, se s koncertom ter vsak s svojim šopkom planinskih pesmi obogatili še pred začetkom prazničnega decembra in prejeli iskrene čestitke Moškega pevskega zbora Radomlje za vesele božične praznike in srečno novo leto 2014. Hvala, pevci, naj bo tudi za vas 2014 srečno leto!
Vera Vojska
JANUAR
kino spored
Mestrn o Domžale
18:00 20:00
10:00
18:00 20:00
17:00 20:00
18:00 20:00
10:00
18:00 20:00
0| 18:00 20:00
PHILOMENA VSE JE IZGUBLJENO
JURIJ IN POGUMNI VITEZI sinhronizirano, 5+ predfilm: MAČEK MURI INUKOVO POTOVANJE VOLK Z WALL STREETA
SPREHOD Z DINOZAVRI sinhronizirano, 5+ HOBIT: Smaugova pušča
VEČ KOT MED za zamudnike
LOV abonma filmski PONEDELJEK in IZVEN
VEČ KOT MED
abonma filmski DOPOLDANSKI in IZVEN
KAJ KO BI ŽIVELI VSI SKUPAJ? za zamudnike KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN
SPREHOD Z DINOZAVRI sinhronizirano, 5+ LOV abonma filmski PETEK in IZVEN
ZELENO KOLO podnapisi, 8+ VSE JE IZGUBLJENO
JURIJ IN POGUMNI VITEZI sinhronizirano, 5+
predfilm: MAČEK MURI
SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTE RJA MITTYJA
JIMMY P: Psihoterapija prerijskega indijanca
za zamudnike
KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN
18:00 i KO LETIJO VRANE sinhronizirano, 7+ 20:00 I ZELENA UTOPIJA + okrogla miza in pogovor z ustvarjalci
18:00 I RAZREDNI SOVRAŽNIK za zamudnike 20:00 I KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN
18:00 20:00
18:00 20:00
20:00
18:00 20:00
ri| 18:00 20:00
17:00 20:00
17:00 19:00
18:00 20:15
• ■ 18:00 20:00
KO LETIJO VRANE sinhronizirano, 7+ OKUS PO LJUBEZNI
SPREHOD Z DINOZAVRI sinhronizirano, 5+ RDEČI BALON / BELA GRIVA: divji konj brez dialogov / podnapisi (malo dialogov), 5+ SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE WALTE RJA MITTYJA
ZELENO KOLO podnapisi, 8+ OKUS PO LJUBEZNI
INUKOVO POTOVANJE VOLK IZ WALL STREETA
OKUS PO LJUBEZNI AMERIŠKE PREVARE
SPREHOD Z DINOZAVRI sinhronizirano, 5+ OKUS PO LJUBEZNI
OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI 2 podnapisi, 7+ AMERIŠKE PREVARE
KAKRŠEN OCE, TAKSEN SIN NESKONČNA LEPOTA
OKUS PO LJUBEZNI
PROJEKT RAK + pogovor z ustvarjalci
MESTNI KINO DOMŽALE |Ljubljanska 61, Domžale telefon: 01 / 722 50 50 | www.kd-domzale.si mail: blagajna@kd-domzale.si nakup preko spleta: www.mojekarte.si
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale. si
Zares / Marjan Mirai
Leto, ki se poslavlja
... za večino ni bilo preveč prijazno. Zaznamovali so ga stečaji podjetij in velika brezposelnost, tudi med mladimi, ne glede na izobrazbo. Veliko starejših nima dovolj, da bi si plačali dom za ostarele, čeprav so trdo delali štirideset in več let in verjeli, da se s poštenim delom da tudi dostojno preživeti. Razslojenost se povečuje in vedno več ljudi kljub delu preživi zgolj s pomočjo dobrodelnih organizacij. Svetla točka, ki nam daje upanje za prihodnost, je, da kot ljudje nismo odpovedali, saj je solidarnost slovenskih ljudi brezmejna. Akcije posameznikov in organizacij civilne družbe, ki skrbijo, da ljudje dobijo vsaj najnujnejše za življenje, nas dnevno prepričujejo o tem. Skrb vzbujajoče pri tem pa je, da civilna družba vedno bolj nadomešča institucije države. Do kdaj še tako? Solidarnost ne more nadomestiti urejene, socialne države. To leto nam ni prineslo ne vem koliko dobrega. Prineslo nam je novo socialno zakonodajo, ki naj bi bila bolj poštena in ne bi omogočala zlorab. Pa je res tako? Socialne službe se še bolj kot prej ukvarjajo z birokracijo, ki je ne zmorejo, odločbe - in s tem tudi pravice - zamujajo. Osnovni namen, pomagati človeku v stiski, je kar nekako izpuhtel. Dobili smo višji davek na dodano vrednost. Država se nadeja nekaj sto milijonov več denarja v proračunu. Pa jih bo tudi dobila? Naši voditelji slabo poznajo slovenske ljudi. Že sama
Pozitivna Slovenija / Saša Kos, poslanka PS v Državnem zboru
Lahko smo optimistični
kriza je prižgala rdečo luč pri porabi, dvignjen davek pa je še dodatno potegnil zasilno zavoro. In to predvsem pri ljudeh, ki še kaj imajo. Od ljudi, ki ne vedo, kaj bodo imeli jutri za kosilo, če sploh, takih pa je čedalje več, država ne bo dobila nič več. Bodo pa ti ljudje imeli manj, na žalost. Dobili smo tudi zakon o davku na nepremičnine. No, vsaj ta nas še ne bo letos udaril po žepu, nas bo pa pošteno. Bo pa ta zakon generator novega razslojevanja in država bo lahko vesela, če bo pobrala vsaj toliko denarja, kot ga bo potrebnega za dodatne socialne transfere.
46 Vsem občankam in občanom želim v novem letu 2014 veliko veselja, dobre volje, predvsem pa zdravja in osebne sreče v upanju, da bo prihodnje leto bolj prizanesljivo z nami.
Vendar ne smemo obupati. Prihaja novo leto in z njim nove priložnosti. V teh časih najbolj potrebujemo nekaj pravih ljudi na vseh ravneh, takih, ki bodo zmogli, znali in hoteli narediti kaj tudi za skupno dobro te države in vseh nas. Da jih najdemo, pa se bomo morali sami potruditi, saj nam jih trije dobro možje ne bodo prinesli.
Zaključuje se pestro in pisano leto 2013, ki bo našo državo med drugim zaznamovalo tudi s tem, da smo dobili prvo žensko predsednico vlade v zgodovini Republike Slovenije, mag. Alenko Bratušek. Svoj zadnji zapis v letošnjem letu bi rada obarvala z razlogi in podatki za optimizem, kajti to je tisto, kar je pomembno in vliva upanje, da bomo spet živeli v uspešni, socialni, pravični in solidarni Sloveniji! Novembrska sporočila Statističnega urada Republike Slovenije namreč potrjujejo, da se je prosto padanje Slovenije vendarle ustavilo in da se gospodarski trendi izboljšujejo. Padec bruto domačega proizvoda glede na minulo leto je le še 0,6 odstotka, kar potrjuje tudi nedavno napoved predsednice vlade mag. Alenke Bratušek, ki je dejala, da se bo padec BDP-ja s 4 odstotkov v prvem četrtletju zmanjšal na 1,7 odstotka v tretjem četrtletju 2013. S temi pozitivnimi trendi smo lahko zadovoljni, saj se z zamikom kažejo učinki rebalansa proračuna za leto 2013 ter izvajanja ukrepov za boj zoper sivo ekonomijo. Naj omenim tudi število brezposelnih, ki je sicer še vedno previsoko, a vendar za 4000 oseb nižje kot marca, ko je Alenka Bratušek prevzela vodenje vlade.
Razlog za optimizem je seveda lahko prav tako nedavno sprejeti proračun za leto 2014, ki ga je pripravila
vlada Alenke Bratušek, saj je Evropska komisija potrdila, da gremo v pravo smer. Evropska komisija je namreč ocenila, da je slovenski proračun skladen s programom, tako smo se po dolgih letih znašli med petimi najboljšimi državami. Bolje sta se odrezali le Nemčija in Estonija, Slovenija pa je v družbi Nizozemske in Francije. Ob tem je treba omeniti, da proračun za prihodnje leto še vedno ohranja socialno državo.
M Spoštovani občanke in občani, spoštovane bralke in bralci Slamnika! Še en korak in čarobni december nas bo popeljal v leto 2014. Iskreno želim, da vam novo leto natrosi čim več sončnih, toplih, prijaznih in mirnih trenutkov.
Prepričana sem, da so bili sprejeti ukrepi in odločitve predsednice vlade v dobro skupnosti, slovenske družbe in države. Premierka se je odločila za stabilnost države in uresničevanje pomembnih nalog, ki bodo Slovenijo ohranile kot samostojno, suvereno in uspešno državo, kot je nekoč že bila, vendar bo tokrat zaživela v še boljši različici. Vse, kar je dobro, naj vas obiskuje in razveseljuje vse leto!
OO NSi / Andreja Šuštar, članica OO NSi Domžale
Zakaj je Nova Slovenija krščansko demokratska stranka?
Sds / mag. Tomaž Deželak
Kot je znano, si je Nova Slovenija pred mesecem dni delno spremenila ime. Pod vodstvom predsednice Ljudmile Novak si prizadevamo slediti tako načelom krščanstva kot načelom demokracije, ki je širši pojem od ,ljudskosti', zato smo se iz ,ljudska stranka' preimenovali v ,demokrati'.
Prof. Bojan Žalec pravi, da so za svobodno demokracijo značilne tri stvari: oblast v skladu z voljo večine ljudstva, vladavina prava s predvidenimi kaznimi in spoštovanje človekovih pravic. Za vse to si Nova Slovenija močno prizadeva. Kot demokrati se zavzemamo za določeno stopnjo socialne družbe, saj se zavedamo, da je treba poskrbeti tudi za družbeno pravičnost, če želimo, da v družbi uspeva demokracija. Če bi namreč vladala socialna nepravičnost, bi to od njenih članov zahtevalo ravnanje proti vesti. Brez upoštevanja vesti demokracija nima več smisla, kajti to ustvarja nepravično družbo, v kateri so ljudje dovzetni za prevratne in protidemokratične ideje, ki še povečujejo njihovo bedo. Poleg tega demokracija vključuje vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic, ki iz vladavine ljudstva še ne izhajata. Vsaka demokratična opcija je namreč ljudska, ni pa vsaka ljudska opcija demokratična. Če bi v NSi preveč poudarjali vladavino ljudstva, bi to hitro pripeljalo do populizma in prilizovanja, čemer ne moremo reči bližina ljudem in človečnost, ki sta naši osrednji vrednoti.
Smo pa tudi kristjani. Nova Slovenija sledi štirim osre-
Mladi - njihove ideje, želje ter veliko vprašanj
dnjim načelom družbenega nauka katoliške cerkve: človečnost, solidarnost, družbena pravičnost in medsebojna pomoč. Pomembna nam je dobrobit vsake osebe, naravnanost k solidarnosti do vseh, tudi drugačnih.
(4 Leto se bliža koncu, lučke že svetijo v dolge decembrske noči in nas vabijo, da se tudi sami pripravimo na prihod luči, ki jo Bog prinaša v naše življenje. Naj bo božič blagoslovljen, poln miru in veselja, novo leto pa naj prinese novo upanje, ljubezen, prijateljstvo in nas napolni s hvaležnostjo. Čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prazniku, ki nas povezuje v skupno domovino Slovenijo.
Gojimo politiko, ki ni samo ozkogledno usmerjena na interese lastne skupine, ampak si prizadeva za skupno dobro. Nova Slovenija je in mora ostati gradi-teljsko, ne pa razdiralno usmerjena. To je tudi jamstvo njenega trajnejšega obstoja, saj ima politika nasprotovanja omejen rok trajanja. Poleg tega je pomembno, da spoštujemo samostojnost posameznikov, družin in lokalnih skupnosti, da same urejajo, kar morejo. To pomeni zaupati ljudem.
Pri sosedu sem se, na kavici, pogovarjal z mladostniki, ki so se mi v poznem popoldnevu trudili razjasniti njihove želje in ideje. Priznati moram, da jim ni šlo najbolje. Vendar ne zato, ker mi ne bi znali dobro razložiti, bolj zato, ker sam o tej problematiki nisem oz. ne vem veliko. Mladinci, kot sem jih imenoval, 'fejst' fantje, katerih starost se giblje od 17 do 25 let, kljub mojim neukim vprašanjem, niso obupali nad menoj. Kot večina mladostnikov te starosti se trudijo in delajo od jutra do večera ter čakajo na 'vikend'. Vendar pozor, sedaj sledi njihovo vprašanje, kaj sedaj, ko ta dan pride. Kam lahko gredo? Kaj lahko delajo, da bodo v presežniku? Po njihovih besedah je odgovor v 'najlepšem mestu na svetu', Ljubljani. Seveda si želijo 'nečesa', da bi se počutili 'žive'. Vendar tudi 'nečesa', kar bi se odvijalo v Domžalah. To, o čemer bi se lahko pohvalili v ponedeljek, ko se njihovo življenje vrne v ustaljene tirnice. Ko sem odšel domov in razmislil o povedanem, sem si moral priznati, da imajo, v marsičem, povsem prav. Zato sem se vprašal, kaj smo v zvezi z njihovimi vprašanji naredili mi kot občinski svetniki ali starši. Moram priznati, da smo kot svetniki v zvezi z rešitvijo te problematike padli na celi črti. Naredili nismo skoraj ničesar. Ko na povedano gledamo z drugega, starševskega vidika, pa si moramo priznati, da se s tem izzivom navadno srečujemo egoistično oz. šele tedaj, ko se nas to neposredno dotika. Torej, s tem se
soočimo, ko so naši otroci dovolj stari. Ker moram priznati, da tudi sam spadam med takšne starše, o problemu mladih do sedaj nisem razmišljal. Zato ne morem ponuditi rešitve, saj je treba o njej pridobiti več vedenja in informacij iz 'prve roke', torej od mladih. Vem, da si zaslužijo več. Veliko več.
44 V letu 2014 vam želim veliko pozitivnih in dobronamernih misli. Srečno v prihajajočem letu.
Zato menim, da se moramo potruditi, da se skupaj z mladimi srečamo na polovici poti, med njihovimi idejami in željami ter resničnostjo, ki jo je mogoče uresničiti. Ena izmed poti, kot jo vidim, je ta, da ponudim svoj elektronski naslov, na katerega vas pozivam, tako mlade kot mlade po duhu, da podate svoje predloge. Vaše resne predloge bom v vašem imenu, kot pobude, podal na občinskem svetu. Če vas res kaj žuli in si želite drugačnih Domžal, prosim, pošljite predloge na elektronski naslov tomaz.deze-lak@telemach.net, s pripisom, 'Lajkam Domžale'. Predloge bomo objavili tudi na facebooku, vas vabim, da nas spremljate tudi na družabnem omrežju.
SD Domžale / Majda Zevnik
To mora za svoje občane davkoplačevalce storiti občina
Davek na premoženje je tu. Država je stopnjo davka na posamezno vrsto nepremičnin prilagodila svoji proračunski luknji z upoštevanjem vrednosti posamezne popisane nepremičnine. Popisi in vrednotenje, oboje kot davčna osnova, bi morali biti točni in pravični do vseh davkoplačevalcev. Po trmastem vztrajanju odgovornih na GURS in MF, da je s pravilnostjo popisa vseh nepremičnih in njihovim vrednotenjem vse zelo prav, so končno klonili pred dokazi, da to v premnogih primerih ni res. In dopustili možnost popravka. Nepremičnine so bile vpisane v uradno evidenco GURS na osnovi podatkov, ki so jih 'popisovalcem' dali davčni zavezanci - lastniki sami, kot so hoteli, vedeli in znali ali so jih ti tako imenovani popisovalci ugotavljali na licu mesta, tudi oni, kot so vedeli in znali in hoteli oziroma kolikor so hiteli loviti količine popisov. In potem so bili popisi vneseni v enotno bazo podatkov po enakem načelu. Kdo in če kdo je tako pomembno področje nadzoroval, še danes ne vemo.
Odgovor je bil vedno, da so za to odgovorni ljudje -lastniki sami. Prosim?!
V trenutku, ko je postala dejstvo, da smo dobili novo davčno osnovo, da gre hudimano zares in bomo krvavo plačevali, se je začela resna kontrola s strani strokovne javnosti in lastnikov. Dovolj je bilo, da je le en lastnik stanovanja v bloku, hiše v ulici ali naselju, mnogo je tipskih, primerjal svojo nepremičnino s podobnimi, je mimogrede ugotovil mnoga odstopanja od tesničnega stanja: tlorisi, namembnost prostorov, višine sicer enakih objektov, parcele, namembnost zemljišč okrog hiše - od vrtov do travnikov in pašnikov? In to je bilo vse vrednoteno ne glede na dejansko rabo. Nekatere občine so že lani poskrbele, da so za potrebe NUSZ in davka na premoženje strokovnjaki na terenu izvedli dejanski popis s primerjavo podatkov GURS in preverili cenitev. Višina plačanega NUSZ za leto 2012 je po zakonu osnova za delež občin od davka na premoženje!
V sosednji občini so, poleg množice napak, na terenu našli še 1000 nepremičnin - skoraj 14 odstotkov! ob 7200 vpisanih v občinske in evidence GURS -, vsa leta neobdavčenih. So pač drugi plačevali zanje. In naša občina? Pri nas stanje verjetno ni drugačno.
44 Socialni demokrati vsem občanom želimo v prihajajočem letu pravično in v solidarnost usmerjeno državo ter ljudem prijazno občinsko politiko. Lepe praznike!
Občina - župan bi morala takoj, čeprav pozno, narediti enako potezo in tudi organizirati posebno svetovalno pisarno za informacije in pomoč občanom. Poglejte vrste pred vrati GURS in Zemljiške knjige. Pomagajte občanom! Tudi tistim, ki ne morejo stati v vrsti in ne znajo brati z interneta.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 31. januarja 2014.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, I6.januarja 2014, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo.
Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
slamnik@kd-domzale.si
POLITIČNE STRANKE
NSi / Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka v Državnem zboru RS
Moralne in etične vrednote so temelj vsake družbe
Leto 2013 je bilo za Slovenijo zagotovo eno izmed bolj viharnih. Politično življenje je v začetku leta močno zaznamovalo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bilo obremenjujoče za dva predsednika političnih strank. Zaostreni odnosi med nekaterimi političnimi strankami so privedli do razpada koalicije in menjave vlade. Da se je to zgodilo v času, ko je tujina zaradi zaostrenih gospodarskih razmer budno spremljala vsako potezo Slovenije, ni treba posebej poudarjati. Nezaupanje Evropske unije in tujih investitorjev do vlade Alenke Bratušek, ki je obljubljala veliko več, kot je v resnici naredila, se je kazalo s padcem bonitetnih ocen in visokimi obrestmi za izposojeni denar. Razkritje, da bodo banke za preživetje potrebovale več milijard (davkoplačevalskega) denarja, je Slovenijo v jeseni obremenilo še z grožnjo prihoda evropske trojke. Gospodarstveniki niso zadovoljni z ukrepi vlade in na vse načine poskušajo pridobiti svež kapital, ki bi zagnal gospodarsko rast. Kljub močnemu nasprotovanju javnosti pa je vladna koalicija uzakonila še nepremičninski davek, ki bo močno prizadel zlasti podeželje in revnejše ljudi, pa tudi podjetnike in obrtnike. Kaj bodo prinesla razkritja stresnih testov bank, še ni povsem jasno, očitno pa se bomo morali Slovenke in Slovenci za lastno blagostanje v prihodnje precej potruditi.
Dr. Romana Jordan, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
Naj seže do srca ...
Sloveniji želim
manj aparata za več svobode in ustvarjalnosti.
Več strpnosti in manj skrajnosti.
Manj kontinuitete in več odprtosti.
Manj ,državnega interesa' in več delovnih mest.
Več odgovornosti za več solidarnosti.
Manj ,demokratičnega socializma' za več sociale.
Več Evrope za več Slovenije.
Evropski uniji želim
... več trajnostnega razvoja za zdravo okolje, višjo konkurenčnost in močnejšo socialno varnost. Več skupnega odločanja in večjo moč Evropskega parlamenta za boljše skupne rezultate in višjo stopnjo demokratičnosti.
Dvig politične kulture, sprejemanje odgovornosti ter prenos dobrih praks za blaginjo Evropejk in Evropejcev.
Naj želje, ki si jih bomo v prazničnem decembru izrekali,
in voščila, ko si bomo segali v dlani, v nas doživijo odmev. Naj sežejo do srca.
DL DOMŽALE / Marko Pavlisič, poslanec DL
Srečno v 2014 vam želi Državljanska lista
Zaključek starega leta in vstop v novo je po navadi tudi priložnost, da se ozremo nazaj, pogledamo, kako smo prehodili leto, ki je skorajda že za nami, ter usmerimo pogled v prihodnost. Za Državljansko listo preteklo leto ni bilo enostavno. Že takoj januarja smo bili soočeni z ugotovitvami KPK glede premoženjskega stanja predsednikov dveh največjih parlamentarnih strank. V Državljanski listi smo trdno prepričani, da ljudje, ki ne znajo ali nočejo pojasniti svojega premoženja, v politiki nimajo česa početi. Nadaljevanje je znano. Odločitev za podporo levo-sredinski vladi za Državljansko listo ni bila lahka. Vendar brez sprememb ne moremo napredovati. Zato smo sprejeli ustavne spremembe glede referendumske zakonodaje in fiskalnega pravila. Referendumi so se v preteklosti vse prevečkrat zlorabljali za ozke strankarske interese, potrebo po fiskalnem pravilu pa najbolje razumemo, če pogledamo izdatek za obresti, ki jih plačujemo za kredite, najete v preteklosti. Brez obresti bi imeli proračun skoraj že izravnan. V Državljanski listi smo tudi omejili apetite po pretiranem dvigu prispevka za zdravstvo ter vztrajali, da to področje nujno potrebuje resno reformo in da je treba pred vsakim dvigom prispevkov najprej odpraviti nerazumno trošenje denarja in korupcijo.
Peter Verbič - Lista za Domžale / Metod Marčun, občinski svetnik
Pregled leta 2013
M Želim vam blagoslovljene božične praznike, upanja polno praznovanje dneva slovenske samostojnosti in enotnosti ter mirno, zdravo in zadovoljno leto 2014.
Kljub vsemu pa želim, da ne izgubimo vere v Slovenijo, v našo domovino, ki je - po nekaj uspešnih letih samostojnosti - žal pristala na čereh. Iz napak se bo treba nekaj naučiti in tudi vsi državljani in državljanke smo do neke mere soodgovorni, da Slovenijo spet postavimo na noge. Država niso le institucije, ampak smo država mi vsi. In vprašati se bo treba, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da bo Slovenija demokratična država, v kateri bodo poštenost, solidarnost, znanje in pridnost vrednote, ki jih bomo vsi cenili. Nekoč so nas Slovence že krasile, le ponovno jih je treba postaviti za osrednje kriterije našega življenja. Kristjani verjamemo, da so moralne in etične vrednote temelj vsake družbe, zato smo še toliko bolj odgovorni, da se tudi v javnosti brez sramu zavzamemo za njihovo ohranitev in spoštovanje. Menim, da lahko le s skupnimi močmi in napori vsakega izmed nas Slovenijo ponovno popeljemo v lepše čase.
Stara modrost pravi, da papir prenese vse, pa vendar je prav, da so naši prispevki vsebinsko postavljeni na trdne in resnične temelje. Vsak prispevek, ki ga napišemo, je tako rekoč naše ogledalo. Iztekajoče se leto bi lahko označili za uspešno, če upoštevamo zaključene projekte -rekonstrukcije ulic, izgradnjo in energetsko sanacijo javnih zgradb in ustanov, izgradnjo omrežja wi-fi, rekreacijsko pot ob Kamniški Bistrici ... Slabo oceno pa si zaslužijo večji projekti, zapisani v razvojni strategiji občine Domžale - poslovna cona Želodnik, center Domžal z garažno hišo in ploščadjo pri trgovskem centu TUŠ, kompleks SPB, teniški center Ten ten, avtobusno postajališča v centru Domžal s parkirišči ob železniški postaji ... Ali smo sledili razvojni strategiji, ki bi nas lahko popeljala iz začaranega kroga? Ni nam uspelo ustvariti pogojev za rast podjetništva, nismo ohranili delovnih mest, zmanjšal se je bruto prihodek na prebivalca. Izbrali smo bližnjice, na začetku udobne in položne, ki pa so se nenadoma spremenile v nepremagljivo oviro. Tudi odstop celotne Komisije za preprečevanje korupcije RS ne kaže na konec recesije. To samo potrjuje, da ima Slovenija hude težave s korupcijo na vseh nivojih in področjih. Na najnižji ravni se srečujemo s cestno korupcijo, na nekoliko višji z upravno korupcijo in ko-
rupcijo belih ovratnikov, na še višji ravni s sistemsko korupcijo ter na najvišji s korupcijo ustroja. Težko se je boriti proti močnim lobijem, ki preprosto zmeljejo vse, ki se jim poskušajo zoperstaviti. Korupcije na nižji ravni je prisotna v sorazmerno majhni meri. Vse pogosteje pa se sprašujem, če je res tako. Ko naletimo na težavo, takoj pomislimo, kdo stoji v ozadju.
Ü Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Visoki cilji ustvarjajo velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2014. Vsem občankam in občanom pa želimo vesele praznike in srečno novo leto ter da bi se vam in vašim najdražjim uresničila mnoga pričakovanja.
Upam in verjamem, da pri nas korupcija še ni tako močno zakoreninjena, da bi bili kakor marionete, ki jih vodijo nevidne niti. Ker nisem človek, ki bi obljubljal nekaj, česar ne bi mogel storiti, ne bom obupal, ne da bi se predhodno potrudil in poskušal izpeljati stvari.
LTD / Kamal Izidor Shaker
Ponovno prihaja čas
Naj v vseh nas budijo veselje in rojevajo dobre moči, da bomo z iskreno željo po povezovanju za svetlejši jutri odgovorno prevzemali vsak svoje dolžnosti in v svojem okolju po najboljših močeh aktivno prispevali k vzpostavljanju pravičnega, naprednega, varnega, ljudem prijaznega, za življenje ugodnega in spet veselega slovenskega prostora.
Srečno 2014!
ii Spoštovani občanke in občani, bralke in bralci Slamnika, ob prihajajočih praznikih vam želim ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Božič naj bo prijeten, prežet s toplino, z mirom, ljubeznijo. Poiščimo v njem veselje do življenja. Dovolite si veselo praznovanje silvestro-vega ter z vedrim upanjem pričakujte srečno in zdravo leto 2014. Naj novo leto prinese varnost in mnogo ustvarjalnih idej.
... ko se končuje leto in bomo zakorakali v novega, s tem pa tudi v novim izzivom naproti. Če zaokrožimo letošnje leto, lahko z gotovostjo ponovno rečem, da je bilo na občinski ravni uspešno leto brez pretiranih stresov in pretresov. S tem mislim, da je občinski svet Občine Domžale deloval usklajeno in dobro ter v korist občank in občanov, kar je tudi njegov primarni namen. Kot vodja svetniške skupine lahko povem, da smo svetnice in svetniki LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije tako kot zadnja tri leta v občinskem svetu kvalitetno zastopali barve Domžalčank in Dom-žalčanov ter s svojimi idejami sledili zastavljenim ciljem programa LTD. Letošnje leto smo na občini izvedli preveč projektov, da bi jih naštel v 2300 znakih tega članka, morda pa bi izpostavil tiste, ki so in bodo ključno vplivali na dolgoročno dobro kvaliteto življenja v Domžalah. Zagotovo je eden izmed teh večkrat omnenjeni brezplačni širokopasovni internet v centru Domžal in večjih naseljih. Rekonstrukcije, adaptacije in prenove šol ter vrtcev so bile izredno aktualne v letošnjem letu, saj se ob tem lahko pohvalimo, da je velika večina otrok v prvem prijevnem roku sprejeta v naštete izobraževalne inštitucije. Rekonstrukcije cest, ki v fazi gradnje po navadi povzročajo sive lase udeležencev v prometu, ne bi našteval. Omeniti velja vzpostavljanje zelenih površin v občini, in sicer poučno-okoljske pot
Blata Mlake pri Radomljah in seveda zelo priljubljeno pot ob Kamniški Bistrici, ki je poleg novih sprehajalnih površin na Škerjančevem dobila tudi nov most in pitnik. Področje družbenih dejavnosti se je še dodatno okrepilo z dogodki, ki jih, verjamem, vsi poznate, v Češminovem parku, na domžalski tržnici in seveda tudi po krajevnih skupnostih. In kaj načrtujemo v prihodnjem? Letos je bil postavljen temeljni kamen za razširitev vrtca in šole v Krtini. Če uspemo na evropskih razpisih, se bo začela prenova Centralne čistilne naprave, dodatno bomo energetsko sanirali šole in vrtce ter ob uspešnosti prijav zgradili garažno hišo s športnim igriščem v centru Domžal in še in še ...
ii Naj vam v imenu svetniške skupine LTD - Toni Dragar - Liste za vse generacije ter njenega predsednika, župana g. Tonija Dragarja, ob tej priložnosti zaželim vesel božič in srečno novo leto.
O vsem dogajanju vas bom še naprej poskušal sproti obveščati v teh kratkih kolumnah, drugače pa ste lahko na tekočem tudi na naši spletni strani www.domzale. si ter Facebooku - Občina Domžale.
LDS Domžale / Mag. Peter Pengal, predsednik OO LDS Domžale
Liberalci vseh Domžal, zbudite se!
V zadnjem času pa se je glavnina napora usmerila v konsolidacijo javnih financ in sanacijo bančnega sistema. Za uravnoteženje proračuna smo bili prisiljeni v dvig DDV-ja in uvedbo nepremičninskega davka. Od predsednice vlade smo zahtevali in dobili zavezo, da smo z dvigi davkov s tem končali.
ii Spoštovane občanke in občani, naj bo leto 2014 leto izpolnjenih želja in čim lepših trenutkov. Srečno!
Ker je bila vlada sestavljena projektno za eno leto, že potekajo pogovori okoli novega koalicijskega sporazuma, ki pa je odprt tudi za ostale stranke. Lepo bi bilo, če bi v Sloveniji enkrat zmogli toliko dobrona-mernosti in poguma, da bi strankarske interese vsaj za kakšno leto pustili ob strani in skupaj poprijeli, da potegnemo voz iz blata, v katerega smo ga spravili v dolgih letih strankarskega preigravanja. Težko je napovedati končni izid, lahko pa vam zagotovim, da smo v Državljanski listi vedno na strani državljanov. Srečno, zadovoljno in mirno novo leto 2014 vam želimo.
'Neoliberalci' so kapitalizem prignali tako daleč, da so družbene spremembe nujne, le izvesti jih morajo drugi. To pa so vedno tisti svobodomiselni in prosvetljeni ljudje svoje dobe, ki verjamejo v načela svobode, enakosti ter medčloveške solidarnosti in so za uveljavitev teh načel pripravljeni tudi kaj storiti. Torej 'liberalci'. Razlika med neoliberalizmom in liberalno demokracijo je namreč diametralna. Za neoliberalizem je merilo denar, utemeljen na profitu zasebne lastnine. Za razliko od tega je za liberalne demokrate merilo človek, utemeljen v rezultatu ustvarjalnega dela. To sta nasprotji, obsojeni na neskončen politični boj. Kako pa poteka ta boj v Sloveniji danes? Tako 'pozitivna' kot tudi 'negativna' Slovenija sta strogo neoliberalni. Ostali manjši politični akterji so po izjavah liberalci in demokrati, v praksi pa podpirajo vse neoliberalne ukrepe. Resna protiutež bi lahko bili edino socialni demokrati, ki pa očitno še ne vedo, kaj bi radi, in neoliberalno ukrepanje podpirajo. Če je torej vsa aktualna politika 'za', kdo se ji potem lahko postavi po robu in kako?
Odgovor je zelo enostaven: edino civilna družba. Kako? Tako da si na ulici izbori svoje mesto v parlamentu in
da njeni resnični predstavniki postanejo enakopravni poslancem državnega zbora. To je predlog vstajnikom, ki smo ga liberalni demokrati, čuvarji ideje in imena LDS ponudili njim in javnosti na našem zadnjem, prenovitvenem kongresu.
ii Želimo, da bi vam bil praznični december 2013 vesel in prijeten, novo leto 2014 pa srečno!
Vendar, če imamo prav, kako da nihče drug tega ne uvidi? Kje so preostali liberalci, da se jih nič ne vidi in nič ne sliši? Morda smo v domžalskem LDS-u res samo še naivci, ki verjamemo, da je liberalna demokracija prava ideja in da bo slej ko prej vstala od mrtvih. O tem bi se radi prepričali, zato ponujamo vsem tistim, ki sebe pojmujejo za 'liberalce', predlog, da vsaj v Domžalah oživimo medsebojno komuniciranje in se začnemo vsaj neobvezno srečevati in izmenjavati stališča o aktualnem dogajanju v naši družbi. Tako bi s svojim zgledom pokazali, da se družbene spremembe lahko rojevajo tudi iz dialoga in dogovora, ne samo na silo.
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
OD SEBE
kg v kick lightu ter hkrati z naslovom
V BORBI DAM VEDNO VSE
MARJAN BOLHAR, predsednik Kluba borilnih veščin Domžale
Marjan Bolhar se je s svetovnega prvenstva v Turčiji vrnil z bronasto medaljo v disciplini - 79 najboljšega borca v disciplini kick light po mnenju sodnikov.
Vera Vojska Foto: Iztok Dimc
Ker se je s športom, v katerem posega po naslovu 'Best fighterja' na svetovnem prvenstvu v Turčiji, začel ukvarjati pred dobrimi 15 leti, je bilo moje vprašanje namenjeno njegovemu otroštvu in športom, ki so ga v njem spremljali.
Kakšna je bila tvoja življenjska pot?
Otroštvo sem preživel v Češeniku, v športnem duhu pa sta me vzgajala in spodbujala oče Marjan in mami Heleni, ki je žal že pokojna. Imam mlajšega brata Saša, s katerim sva skupaj preživela prijetno otroštvo ter skupaj obiskovala Osnovno šolo Dob. Kot mnogi vrstniki sem se preizkušal v več športih, najdlje v nogometu in na kolesu BMX, kjer sem tudi tekmoval. Na teh tekmovanjih sem že dosegal lepe uspehe, nato pa sem se na enem od tekmovanj hudo poškodoval in ta šport opustil.
Po končani osnovni šoli sem končal šolo za avtoličarja in se leta 1994 zaposlil v Heliosu kot polnilec barv. Ob službi sem se dodatno izobraževal in uspešno zaključil šolanje za strojnega tehnika. Od leta 2008 pa sem zaposlen v Centru požarne varnosti Domžale kot poklicni gasilec. Za mano je uspešno opravljena gasilska šola na Igu.
Nekako pred 15 leti se je začelo tvoje resno ukvarjanje z borilnimi športi?
Za to je pravzaprav zaslužen g. Janez Gale, legenda slovenskih borilnih športov, ki je že pokojni, sam pa se še vedno rad spominjam sodelovanja z njim. Pod njegovem okriljem sem leta 1997 v Kamniku začel treninge boksa. Kar hitro se mi je ta šport priljubil, g. Gale je govoril o tem, da imam talent, sam pa sem poskušal napredovati z močno voljo in trdim delom na treningu in doma. G. Gale je bil izjemen trener in je nas, mlade fante, z dobro voljo in znanjem popeljal v svet boksa. Naučil me je, da se moram na tekmo vedno dobro psihofizično pripraviti in predvideti nasprotnikov naslednji udarec. Spominjam se vsakodnevnih težkih in napornih treningov, ob službi, na katerih moraš tudi dati vse od sebe. Ni bilo lahko, ampak če imaš šport rad, gre vse laže . . .
Se še spominjaš svoje prve borbe, lahko o njej poveš kaj več?
Seveda se, kot bi bilo včeraj . . . Bil sem 15-letni mladinec, ki redno trenira. Na predlog g. Galeta sem boksal s takratnim pomočnikom trenerja. V težki borbi sem izgubil po točkah, vendar sem bil proglašen za naj mladinca v boksu, kar mi je veliko pomenilo za naprej.
Potem je, po izjemnih rezultatih v boksu po Sloveniji, prišel kickboxing. Je to običajno, da boksar osvoji tudi ta šport?
Svoje znanje in izkušnje iz boksa sem želel nadgraditi in dopolniti, zato sem se odločil, da se preizkusim tudi v kickboxingu. Hotel sem preizkusiti, kako hiter bi bil še v nogah, saj sem bil v rokah hiter in močan. Treningi so kmalu prinesli uspehe. Danes sem nosilec črnega pasu (mojstrski naziv II. dan), v letu 2014 bom opravljal mojstrski naziv III. dan.
Oba sta ti prinesla vrsto uspehov, jih lahko našteješ?
Najlepši je bil začetek, ko sem v letu 1997 prejel nagrado za naj mladinca v boksu,
V žaru borbe je bil italijanski prvak pripravljen vse narediti za zmago in me poškodovati . . . nisem se hotel spustiti na njegov nivo in sem do konca tekmoval po pravilih. lahko samo rečem in se pohvalim, da smo Slovenci zelo vzdržljivi in srčni.
imam dva naslova državnega prvaka v letih 2003 ter 2004, najboljši sem bil na pokalu jeklena pest Slovenije 2004; ponosen sem, da sem dvakratni nagrajenec zlati pas prvakov v boksu 2003, 2004. V kickboxingu sem osvojil pet naslovov državnega prvaka (Nova Gorica, 2013, Ormož, 2009, Brežice, 2012, Murska Sobota, 2011, Krško, 2008), bil prvi na svetovnem pokalu Best fighter v Italiji v Riminiju, 2011, hkrati tudi prvi v evropskem pokalu v Italiji v Ticinu, 2011, ter na Srbija open v Beogradu, 2012, v tem letu pa sem osvojil tudi prvo mesto na Slovenija open, Zagorje ob Savi, 2012. Imam tudi naslov balkanskega prvaka -Srbija 2011.
Posebej pa me veseli moj zadnji uspeh:
tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Turčiji ter naslov 'Best fighter' na istem prvenstvu.
Klub, katerega predsednik si od začetka, ste ustanovili leta 2004. Od kod ideja za klub in kaj ti ta pomeni?
Želeli smo oba borilna športa čim bolj približati mladim, zato smo leta 2001 v okviru Boksarskega kluba Kamnik ustanovili sekcijo Mladi boksar Dob, iz katere je leta 2003 nastal Klub borilnih veščin Domžale, v katerem treniramo boks in kickboxing discipline. Ustanovitev in uspešno delovanje kluba mi dokazuje, da se s člani kluba, trenerji in tekmovalci, rekreativci in vsemi ostalimi vpletenimi pravilno odločamo o športni poti kluba. Klub mi zelo veliko pomeni, živi z vsakim članom posebej, ki se tudi zunaj kluba obnaša športno in srčno.
Presenečen sem bil nad odzivom najmlajših in mladih, ki pridno trenirajo. Sam sem tudi trener mladih, ki imajo, podobno kot sam, veliko hrabrosti, borbenosti, tudi dekleta. Ponosen sem na vse športnike kluba, ki so v teh letih dosegli že vrsto dobrih rezultatov. Naj povem, da smo v letu 2013 osvojili že kar osem državnih naslovov.
Greva na svetovno prvenstvo v Turčiji, kaj si pričakoval?
Pričakoval sem zelo težke borbe. Na prvenstvu so namreč samo najboljši borci in res - vsi so bili odlični. Vsi smo bili dobro pripravljeni, odločeni, da se predstavimo v najboljši luči in pokažemo
svoje znanje. Boril sem se za medaljo in dosegel pričakovanja.
Najprej si se boril v kvalifikacijskih borbah z Ircem?
Malo napetosti je bilo pred borbo, saj si noben borec ne želi izgubiti takoj, že prvo borbo . . ., ki je bila na visokem nivoju. Bil sem pohvaljen s strani naših trenerjev, še prej pa od glavnega sodnika na borišču, da sem delal vse po pravilih . . . Irski reprezentant je bil zelo dober in fer play borec. Rad se borim z nasprotnikom, ki se vede športno.
In potem je prišla borba z Italijanom, v kateri se je po tvojem mnenju nasprotnik boril dosti nešportno.
Dobil sem kar nekaj nešportnih udarcev, posebej v koleno, zaradi katerih se žal nisem mogel vključiti v borbo za drugo mesto. Zadnjo minuto sem v solzah stiskal zobe, ker sta me bolela koleno in poškodovana golenica. Tako pač je v tem vrhunskem športu . . . V žaru borbe je bil italijanski prvak pripravljen narediti vse za zmago in me poškodovati . . . Nisem se hotel spustiti na njegov nivo in sem do konca tekmoval po pravilih. Lahko samo rečem in se pohvalim, da smo Slovenci zelo vzdržljivi in srčni.
Da si res dober, hraber borec, kaže to, da so te sodniki proglasili za najboljšega od vseh kategorij na svetovnem prvenstvu. So te s svojo odločitvijo zelo presenetili? Seveda, to je bil šok zame . . . Še zdaj sem presenečen in presrečen . . . Večino časa
po poškodbi sem počival v hotelski sobi in imel nogo v pravilnem položaju, da se zdravi, tako kot mi je naročil trener. Mobilnik sem imel na tiho, nato sem opazil, da imam pet neodgovorjenih klicev. Poklical sem, trener je rekel, da moram takoj v dvorano, da sem razglašen za 'Best fighterja' vseh kategorij v disciplini kick light po oceni vseh sodnikov. Tako sem veselo s slovensko zastavo na odru prejel veliki pokal za Best fighterja. Res nepozaben trenutek, ki odtehta vsa odrekanja in priprave na tekmovanja.
Ob prihodu domov so ti člani kluba iz PGD Dob pripravili lep sprejem, tako kot ti članom kluba, ko se vrnejo z medaljami. Kaj ti je to pomenilo?
Vsi v moji bližini vedo, koliko mi pomeni šport in vsaka trdo prigarana medalja. Sprejem je bilo nepričakovano presenečenje, še zdaj ne dojamem . . . Lepa hvala sem, super ste. Tak sprejem sem si lahko samo želel . . .
Koliko treniraš in kdo je tvoj trener, si zadovoljen z njim?
Pred svetovnim prvenstvom sem treniral tudi po trikrat na dan, vsak dan razen nedelje. Zelo veliko so mi pomagali sparing partnerji iz našega kluba: Dejan, Gregor, Franci, Blaž, Matija, Matej, Gašper, Maksimiljan, Nejc, Anže, Matej, Miha itd. Moj tehnični trener zadnjih pet mesecev je Igor Pacek, trener slovenske reprezentance za disciplino kick light, s katerim sem zelo zadovoljen. Pred njim, razen g. Galeta, nisem imel trenerja, pomagali so mi člani iz kluba ter selektor na reprezentančnih pripravah. Za fizično pripravo skrbi Matej Cankar, za psihično pripravo Matej Tušak. S tako ekipo je odlično sodelovati.
Kako usklajuješ službo, večkrat si že pohvalil sodelavce, da ti gredo na roke. Kako?
S sodelavci se odlično razumem. V službi mi zelo prav prideta kondicija in moč, ki jo pridobim na treningih. Sodelavci so mi že pomagali na treningih in pripravah. Take sodelavce si lahko samo želiš in tudi oni so sodelovali pri presenečenju ob vrnitvi iz Turčije.
Poješ tudi v pevskem zboru, imaš najljubšo pesem, ki jo rad zapoješ?
Pojem v pevskem zboru Centra požarne varnosti Domžale, katerega idejni oče je sodelavec Bogdan Potočnik, vodi pa nas Primož Leskovec. Prava ekipa, ki ima rada petje . . . Moja najljubša pesem je V dolini tihi. Prej nikoli nisem pel, zato sem vesel, da sem lahko del te ekipe.
Kaj ti pomeni biti ambasador športa?
Bilo mi je v veliko čast, ko sem bil povabljen, da naj bom ambasador športa. Sam sem imel kot otrok vedno vzornika in sem se zgledoval po njem. Moji vzorniki so bili mojstri borilnih veščin, in sicer Jackie Chan, Steven Seagal, Carlos Ray 'Chuck' Norris, ki sem jih lahko občudoval v filmih.
Kaj te čaka še v letošnjem letu in prvi polovici leta 2014?
December bom namenil predvsem družini in prijateljem, da proslavimo veseli december in občutimo praznično vzdušje. Tekmovalce iz kluba bom popeljal še na zadnjo letošnjo tekmo in upam, da se bodo odlično izkazali. Leto 2014 bo zame zelo naporno, čaka me evropsko prvenstvo v Sloveniji v Mariboru in vse ljubitelje borilnega športa kickboxinga že zdaj vabim na evropsko prvenstvo, naj pridejo navijat. Čaka me veliko dela v klubu z mladimi in starejšimi na tekmovanjih, saj je drugo leto svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo v Italiji v Riminiju, člansko pa v Sloveniji v Mariboru. □
slamnik@kd-domzale. si
SPORT
na kratko
Dobri ekipni uspehi v namiznoteniški Pred nami je praznovanje ligi ter Pokalnem tekmovanju	40. rojstnega dne
V soboto, 16.11.2013, je v dvorani NTS Mengeš potekala 8. krog 1. Slovenske namiznoteniške lige, domači so se pomerili z NTK Olimpijo iz Ljubljane.
Balinarski športni klub Budničar Količevo v letu 2014 praznuje 40. rojstni dan.
NTS MENGEŠ Ekipa NTS Mengeš je nastopila v postavi Klemen Jazbič, Andraž Avbelj, David Orešnik, trener Gregor Gosti-ša, v postavi gostov pa so bili Robert Boldin, Miha Flajs, Tom Šfiligoj, Črt Grm Urbančič, trener Bojan Rak. Ekipa NTS Mengeš je odločno zmagala z rezultatom 5 : 3; tri točke za goste je prispeval mladinski reprezentant Šfiligoj; za Mengšane pa Orešnik dvakrat, Jazbič dvakrat in Avbelj enkrat. Tekmo sta sodila mednarodni namiznoteniški sodnik Janez Stibrič ter republiški namiznoteniški sodnik Jože Zabret.
V	soboto, 23. 11. 2013, je ekipa NTS Mengeš nastopala v štajerski prestolnici pri ŽNTK Zavarovalnica Maribor, v zadnjem
-	9. krogu 1. SNTL. Mariborčani, ki so tudi aktualni državni prvaki, so ^^Rr^Kffl stavi Gregor Zafošnik, Zvonko Plohl, Matic Slodej, Matjaž Čretnjak in so bili po pričakovanjih premočni za mengeško ekipo (Jazbič, Avbelj, v odsotnosti kapetana Ore-šnika - ki je bil kot trener na MP Varaždina
-	je nastopil mladi Tine Zajc). Mariborčani so zmagali s 5 : 0. Ekipa članov NTS Mengeš v 1. SNTL trenutno zaseda 7. mesto
V	Pokalnem tekmovanju namiznoteniške zvezeSlovenije sopotekaližečetrtfinalni dvaboji, torejzauvrstitevmedštirinaj-boljše v Sloveniji. Ekipa NTS Mengeš je igralev dtmačidtorani troti pretmurj sktekiptNTKKeme Paconcti.Domntt so nastopili v postavi Klemen Jazbič, Andraž Avbelj, David Orešnik, Nejc Erjavec, vatiSjih jt trener LoSaParš. ZaKrmo sovastoaili MitjaHonat, BojanKopo-ša, Dominik Škraban, Patrik Sukič; pod v odsevom trrnerja Štefana Kovača. Naši prrasitvniarortb poinrOvorai
ni navijačev začeli zelo napadalno in že po uvodnem delu je kazalo na pravi der-bi; po 1. krogu je bilo 2 : 1 za NTS Mengeš (vsak po eno zmago sta prispevala Orešnik in Jazbič. Dobra igra domačinov se je nadaljevala tudi v 2. krogu (tudi tokrat sta Orešnik in Jazbič prispevala vsak po eno zmago) in pri rezultatu 4 : 2 je že kazalo na presenečenje; polna dvorana gledalcev in navijačev je z navdušenjem pospremila vsako odigrano točko in domači igralci so na krilih občinstva spravili na kolena viceprvake Slovenije. Vendar se gostje iz Puconcev niso predali; v 3. krogu so nanizali 3 zaporedne zmage in po treh urah in pol dolgega dvoboja so zasluženo zmago odnesli v Prekmurje, zmagali
nsk^^^ku^oimeatom 5 :
4. Domačini pa nimajo razloga za žalost, saj so proti favoriziranim nasprotnikom (naj vas spomnimo, da so v rednem delu 1. SNTL Pucončani gladko zmagali s 5 : 0) do samega konca stali kot enakovredni nasprotniki. Dvorana v Mengšu je priznala svoj prvi poraz v sezoni 2013/2014 (prej zabeležene tri zaporedne zmage) in nadejamo se lahko, da se bo zmagovita serija vadaljvvaiatudi vspomlvZansžem dei iu 1. SNTL,Lepo t Vibieo^rOi setudi pri Mengšanih (kljub trenutnim težkim čarov) naSelspovtor,Vibi ntsÜPbvezpe-sti (in IME) generalnega sponzorja kluba Vabljeni k ogledu tekem 1. SNTL, ki se nadaljujejo 18. januarja 2014 - takrat na gostosanpev Meogeteride rkipa NtKKr. ka izNovepamrseam obelosenapetVer atraktiven dvoboj!
JANEZ STIBRIČ FOPO:jANEZ STiORiČ
Balinarski športni klub Budničar Količevo Najbrž se še spominjate, kako so pred štirimi desetletji začenjali Budničar-ji s prvomajsko budnico in kresovanjem, ki je kmalu preraslo v splošno praznovanje 1. maja. Tudi drugo nalogo so v tem obdobju uspešno izpeljali - zgradili so pokrito balinišče -, drugi dom vseh balinarjev, predvsem mladih, ki jih je vsako leto več. Uspeli so tudi po organizacijski in tekmovalni plati, saj imajo med sabo odlične balinarje, ki se enakovredno kosajo v Sloveniji in tudi širše. V njihovih uspehih je štiri desetletja prostovoljnega dela, balinanje pa uvršča med najbolj priljubljene rekreativne športe - tako med mladimi kot tekmovalci in veterani. Člani in članice BŠK Budničar Količevo so na prihajajoči jubilej zelo ponosni, zato so se v letu 2013 potrudili, da bi jubilejno leto pričakali v dobri pripravljenosti. Posebej ponosni so na še živeče ustanovne člane, ki so z njimi od začetka do danes. Iskrene čestitke torej še živečim ustanovnim članom: to so Miha Borec, Ivan Hočevar, Polde Oražem, Jakob Svetlin, Vinko Šimec, Jože Topolovec, Martin Urbanija, Jaka Zanoškar, Martin Zdravič in Stane Žavbi, st., ob tem pa iskrene čestitke tudi članici Cilki Mrdjenovič, ki je v letošnjem letu praznovala 80-letnico. V jubilejnem letu bnvehtoiumiijevmskvosnosiopvslatsüi paNodo bitilaOorjšiitm eaiekmooalnem modrtdju. iMos tepmojeiovtrte liath.Vot-vi državni ligi so četrti, v drugi ligi - v okviru e^ut^iaa^oe oümočuebalite« zvoze j iO Ookebodbsra obstanek, veteranska ekipa je
zasedla tretje mesto - v skupini B. Tekmovalcem iskrene čestitke, čestitke pa tudi vodjema Jakobu Zanoškarju in Jožetu Vodlanu. Tudi letos so na balinišču gostili udeležence zaključnega turnirja veteranov. Mednarodni turnir za pokal Občine Domžale je tradicionalno dobro obiskan in tudi letos je na njem nastopalo 22 ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Prijetna sobota je na balinišče tudi tokrat privabila veliko gledalcev, med njimi so bili veseli župana Občine Domžale, Tonija Dra-garja, ter mag. Janeza Župančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Leta 2013 se bodo radi spominjali tudi zaradi odlične organizacije in izvedbe državnega prvenstva v balinanju invalidov, pripravljenega z Medobčinskim društvom invalidov Domžale, enako uspešen je bil balinarski turnir gostincev. Marsikateri uspeh so dosegli tudi na drugih baliniščih, izstopa pa osvojitev drugega mesta na državnem prvenstvu članov v igri v krog, kjer je Branko Magerl osvojil drugo mesto ter le potrdil prvo mesto v okviru Ljubljanske območne balinarske zveze. Trener Stane Žavbi ml. pa je za zelo uspešno delo dobil še eno nagrado - postal je predsednik Ljubljanske območne balinarske zveze, hkrati pa tudi član vodstva državne balinarske organizacije. Obema iskrene čestitke! Tudi letosrn) ^peoHi pvmmajskrmffijStdeio -vsliesaomladanrkiekcijiOčiotimoobaivo, poskibeiipd tmNi ta bnljSovoeoje na bohni-šču ter sanirali poškodbe na balinišču, ki jih ie povzroüil orkamkioeteri
Vera Vojska
Atletski klub Domžale
Maja Per med elito slovenskih gorskih tekačev
Tek na 2558 m visoki Grintovec vedno vzbudi spoštovanje do vseh tekačev, ki nanj pritečejo. Najzahtevnejši izziv letošnjega pokala Slovenije v gorskih tekih je bil res najvišji vrh Kamniških Alp, pravi gorsko-tekaški izzivi pa so bili tudi preostali štirje teki na Osolnik, Ratitovec, Gore in Šmarno goro. Članica AK Domžale Maja Per je v konkurenci mlajših deklic dvakrat osvojila drugo mesto, najlepšo zmago je zabeležila na zadnji preizkušnji, ko je na vrh Šmarne gore pritekla prva. Njen trener Domen Jarc je z uvrstitvijo zadovoljen, hkrati pa se že veseli tudi naslednje sezone, saj se Maja razvija v vsestransko atletinjo. Po bronasti medalji na državnem prvenstvu pionirk U12 v skoku v daljino ter nehvaležnem četrtem mestu na 600 m je sezono zaključila z odličnim drugim mestom na Ljubljanskem maratonu. Najboljše tekače si bomo v letu 2014 Domžalčani lahko ogledali kar doma, saj bo spet organiziran tek na Šumberku, ki bo štel tako za pokalne točke kot za državno prvenstvo v disciplini gor-dol.
Maja Per in trener Domen Jarc

Anonimni alkoholiki v Sloveniji
«Iff H
Vas skrbi, ker nekdo v vaši bližini preveč pije?
Aieshvlinnm prinaanžn skoraj miljož Slvanžuna. Alkohol in žklbsl ^täli^i lmuMlvM drogi, bi jo bot dtl tradicijt vmzmmdvu nPIpk pčkS štirti prmbirMlmc. A drnjatro jt. di Klbueul rt uvidi It nPIpkIpk. immpmd rMzjmdM rmlutvm dmlivrn.
Tuai eaor žd pijn, lahko trpi naraai alkoholizma. Knr stn sami anr-jmivu Pt rat poabNaili, ok vi dmlupKlu. oriourodvmu. di izrrnatrn, babo ao rvrvvli is at iz tega izrlrnbli drugi. Avuvimvu is brmzplMdvu pomom rudija
DmPivabrn abrpivrn Al-Avov abrpvoat Mvovimvie arojcrnr is pri-jatnljna alkoholikov so lahko rnšitna.
DmPivabrn abupivrn Al-Avov ettpj//www.Ml-Mvov.ai/ ivfo@Ml-Mvov.ai. vsak torek
19:15 - 21:00 SbrpivM "KorMbi"
KuludrurabM ulice 5 (I. vvd. Itpo), Kvmvib. DrnPNrvi itl.t 040 589 877 vsako nedeljo
a zimabtm dear: 17:00 - 19:00, a pulmtvmm dear: 19:00 - 21:00 bbupivv "Pogum dv aormmmvim"
MmdumvmrMcijabi crnvtrnr - MGC BiatricM, (zv crnvtrom MmrcMtur ) Ctaiv tMlrrnr 10, I. vvd (fizioterapijM) Domžalt DmPNrvi ttl.: 040 589 877
Ste vi tisti, ki vam pitje povzroča probleme?
bit puabNaili vrnevti piti, pv vi šloi Bi redi vteMli iv vurmKlvu Pirrnlie SbupMj Ivlbo vvrmdimu tiato, drnavr viedrn mtd vvmi vi apuaubmv duamdi avm. Albueulizmm jt bulmzmv. bi vvprmdNjm. Avovimvi vlbo-eolibi ao pomagali Pt miljovom po artt^ Avuvimvu iv brezplvdvo pomom VNdijuj
Avovimvi vlbrneolibi ettpj//www.vv-drNatru.ai/ vv.alu@vmia.vmi. vsak četrtek
18:00 - 20:00 KvjiPvirv Kvmvib. Ljubljevabv ctatv 1 (alNPbmvi plod), Kvmvib Ivfo: Tvtjvvv 040/843-448, RomMvo 031/782-149 vsak ponedeljek
19:00 - 21:00 Zdrvratrrnvi dom. Mtatvi trg 2 (a pudpritlidjN, a zdrvr. bvbivmtN), Domžalt, Ivfo: Jtlbv 041 642 777 Grt zv abNpivm, bi at a Slurmviji rrndvo amaivjvju Pt rtm bot 20 Itt iv dmlNjmju po programu davvvjatie burvbur iv davvvjatie izrodil. Program, bi jt vvatvl a Ammribi pred arnd bot amdmmdmamiimi lmii. at jt zvrvdi arujm Ndivbupituati razširil po aatm apmiN. Pumvuv bodiai pri oaaisžosti oa alkohola ali tistim, ki so naraai žjnga prinaanti kot aaojci vlbueulibup. Čt imett tudi ai iupraivm tmpvrm, ava avbimo. dv at vvm pridmPite. oumud ao vvšli štmrilvi, zvbvj, jt vt bi št ali Pot b NapmeN at rmdvu zvdvm a praim burvbum.
SMUČARSKI KLUB IHAN
je v letu 2013 uspešno izpeljal začrtane cilje in postal najboljši slovenski biatlonski klub.
Uspehi nas odlikujejo že vrsto let, tako kot tudi pozitivno vzdušje v klubu. Za to so nedvomno zaslužni tekmovalci, starši tekmovalcev in vsi člani, ki sodelujemo v tej uspešni zgodbi.
V naši zgodbi so vključeni tudi do-natorji, Občina Domžale in KS Ihan, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in odlično sodelovanje.
Zgodbe leta 2013 so končane, a ne pozabljene. Odpira se novo poglavje, leto 2014.
Spoštovane občanke in spoštovani občani, člani Smučarskega kluba Ihan vam v letu 2014 želimo čim več uspešnih zgodb in pozitivnega vzdušja!!!
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
Domžalski košarkarji nadaljujejo zmagovalni niz
Na izboru tekmovalnih parov za 4. krog pokala Spar so Domžalčani sicer naleteli na neugodnega nasprotnika, ekipo Portorož Splošna plovba, saj je kotprvoligaš letos zelo motivirana ekipa. A četa Sagadina se ni zmedla in je skoraj vso tekmo držala vajeti v svojih rokah.
Po tekmovanju v Varaždinu so bile mlade tekmovalke NTS Mengeš skupaj s trenerjem Davidom Orešnikom upravičeno lahko izredno dobre volje.
Naši predstavniki odlični na namiznoteniških tekmovanjih
Na 21. memorialnem turnirju v spomin na enega najboljših hrvaških in svetovnih namiznoteniških igralcev, Antuna Tove Stipančiča, so se izjemno izkazali mladi igralci iz Mengša.
SMUČARSKI KROS
Saša Farič na svetovnem pokalu v smučarskem krosu v Kanadi
Vesela druščina tekmovalcev v smučarskem krosu s Filipom Flisarjem na čelu je že novembra odpotovala v Kanado, kjer se je decembra začel svetovni pokal v smučarskem krosu. Prva se je s svetovno konkurenco pomerila Saša Farič, ki je 6. decembra odpeljala prve kvalifikacije letošnjega svetovnega pokala v smučarskem krosu. Kanadska Nakiska ji sicer ni prinesla uvrstitve v nadaljevanje tekmovanje, saj je bila v kvalifikacijah 33., a je sezona šele na začetku. Želimo si, da se bodo rezultati treningov v odličnih razmerah obrestovali in bomo še lahko poročali o uspešnih nastopih slovenske tekmovalke v smučarskem krosu.
Prodnik nadigral Zlatopoljce
Dolgoletna tradicija druženja Zlatopolj-cev z vrstniki iz Komunalnega podjetja Prodnik iz Domžal se nadaljuje. Tudi tokrat sta se Zlatopoljca, zaposlena v Prodniku, Viktor in Milan Pogačar, potrudila in zagotovila prispevek k ponovnemu srečanju obeh ekip v Zlatem polju.
Izbrali smo si dan proti koncu delovnega tedna, ki smo ga po končani službi zaključili v prijetnem športnem ambi-entu - z nogometnim srečanjem, kot že vrsto let prej. Po pozdravu obeh ekip smo bili priče borbenosti na obeh straneh, ki je bila moto srečanja. Ekipa Prodnik si je z boljšo igro že v prvem polčasu zagotovila vodstvo, v drugem delu pa so jo le še potrdili in se na koncu veselili zaslužene zmage. Prijetno jesensko vreme nam je omogočilo, da smo se poveselili, izmenjali mnenja, popoldansko druženje pa nadaljevali v garderobnem prostoru ob igrišču. Ob obojestranskem zadovoljstvu sta nam koordinatorja, Viktor in Milan, zagotovila, da se v prihajajočem novem letu zagotovo spet dobimo.
Tone Habjanič
KK Helios Gostje so se le enkrat približali na 4 točke (33 : 29), sicer pa so jih domači košarkarji držali na + 15 točk. Na koncu je Helios slavili z rezultatom 81 : 58 in osvojil pomembno zmago pred povratno tekmo v Kopru.
Sledila je dramatična tekma v Ljubljani proti obetavni ekipi Geoplin Slovana, v kateri je to sezono tudi nekdanji barvar Jure Močnik. Pred srečanjem bi težko napovedali napeto dogajanje, ki je bilo na trenutke videti kot finalna končnica. Prva četrtina je pripadala domačim, ki so dokaj samozavestno nastopili in z malenkostno prednostjo vodili igro na svojem parketu (29 : 23). Ob polovici druge četrtine so košarkarji Slovana povišali prednost na 11 točk razlike in s tem Domžalčanom napovedali trdo srečanje do zadnjega piska sirene. Vendar Heliosu to ni odgovarjalo in dve minuti do konca prve četrtine so že ujeli nasprotnika in v nadaljevanju celo povedli (po tehnič-
ft
PK MIKI Tekmovanja se je udeležilo kar 1979 plesalcev iz 30 držav sveta, 212 repre-zentantov Slovenije, od tega 58 plesalcev PK Miki s trenerko in koreografinjo Majo Lavrinc. Konkurenca je bila huda in ponosni smo na vse odlične nastope plesalcev ter dosežene rezultate. Med najmlajšimi sta v pionirski kategoriji v paru nastopili Gaja Šalamun in Tina Razpotnik, Tat in paznik v muzeju, ki sta 4. mestu z evropskega prvenstva dodali odlično 6. mesto.
Največ plesalcev je nastopilo v mladinski kategoriji. Lana Smolnikar je z 22. mestom prehitela kar 30 plesalk, par Lea Razpotnik
ni napaki Stipeta Modriča in uspešni igri v obrambi in napadu). Tako je ob polčasu Helios vodil le za točko (47 : 48). Sledila je izenačena četrtina, saj ekipa ni uspela pobegniti na zanesljivo prednost. Tik pred iztekom tretje četrtine so domači ponovno prestavili v višjo prestavo in nadigrali goste za 8 točk razlike. Ta četrtina se je za Slovan končala odlično, saj so spet povedli z 10 točkami prednosti (71 : 61). Na polovici zadnje četrtine so varovanci Sagadina ponovno ujeli in prehiteli ekipo Slovana za točko, kar je samo še poudarilo značaj raz-burljivosti tekme. Dve minuti pred koncem srečanja sta bili ekipi ponovno izenačeni in dramatičnost se je začela stopnjevati. Pol minute pred koncem so Slovanovci vodili za točko in trener Zmago Sagadin je izkoristil minuto odmora, ki se je obrestovala, saj so fantje 17 sekund pred koncem vodili za točko. Sledila je minuta odmora za trenerja Simona Petrova, ki je pomagala, da so domači prek Luke Kokola, nad katerim je bila storjena osebna napaka, izenačili in s prostim metom povedli (84 : 83). Upanja za preobrat Heliosa je bilo zelo malo, a domžalski strateg ni rekel zadnje in je s finalnimi napotki svojim košarkarjem uspel vliti dovolj moči za preobrat. Ko je dvorana Kodeljevo že skoraj slavila, so košarkarji Domžal s hitro podajo proti Dejanu Mlakarju pod košem uspeli iztržiti dve točki in minimalno prednost 84 : 85. Rezultat je zadostoval za zmago in Domžalčani so slavili še sedmo zaporedno zmago v ligi Telemach. Največ točk na tekmi je za Helios prispeval Blaž Mahkovic, in sicer 21 in 6 skokov. Povratna tekma pokalnega tekmovanja v dvorani ŠD Lucija proti ekipi Portorož je tokrat za Helios stekla podobno kot prvič. Še enkrat več so fantje iz Domžal pokazali, da se letos nadejajo visokih uspehov. Z visoko zmago 51 : 85 so si tako zagotovili nadaljevanje v tekmovanju pokala Spar in so trenutno še neporaženi tako v omenjenem pokalu kot tudi v ligi Telemach.
Sašo Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar
in Sara Perko sta za mesto zgrešili finale in osvojili odlično 7. mesto. So pa vsa tri dekleta skupaj z Lauro in Evo v finalu nastopila v mali skupini MY DIARY, MY JOURNEY in dosegla 5. mesto. Mlajša mladinska formacija LEGOLAND je priplesala na 11. mesto, starejša mladinska formacija DNA pa na 7. mesto. Člansko kategorijo so iz našega kluba zastopali plesalci formacije HUNGER GAMES. S polfinalnim nastopom so se uvrstili v zlato sredino, na 11. mesto. Čestitamo plesalcem, trenerki Maji in vsem staršem, ki podpirate svoje otroke na njihovi plesni poti ter poti osebne rasti.
MIKI OSVAJAMO
NTS MENGEŠ Na tekmovanju so nas zastopali trije tekmovalci in tri tekmovalke. Pri mlajših kadetinjah je bil finale povsem 'mengeški', saj sta se za zmago udarili naši predstavnici, Katarina Stražar in Nika Kobetič, ki sta v predtekmovanju premagali vse vrstnice, med njimi tudi najboljše hrvaške igralke. Katarina je osvojila prvo mesto, Nika pa drugo. Tilen Šalja se je uvrstil med 16 najboljših mlajših kadetov. V konkurenci kadetinj in kadetov je za novo slovensko zmago poskrbela Mengšanka Ana Tofant, ki je v finalu premagala Hrvatico Saro Su-šec. Nejc Erjavec in Aljaž Frelih sta se pri kadetih uvrstila na peto do osmo mesto. V Cerknici je potekal tretji Odprti turnir MRNTZ za učence in učenke 1. do 9. razreda OŠ ter dijake in dijakinje. Na tekmovanju je nastopilo 140 tekmovalk in tekmovalcev iz 14 klubov ljubljanske regije, med njimi 23 mladih iz Namiznoteniške sekcije Mengeš, v kateri trenirajo tudi otroci iz domžalskih osnovnih šol. Del mengeške ekipe je bil takrat še na tekmovanju na Hrvaškem, mladi nadebudneži pa so v Cerknici dosegli odlične rezultate. Med najmlajšimi (1. razred) je Neža Pogačar Žun premagala vse sotekmo-valce in osvojila prvo mesto. Pri učencih 2. do 3. razred je Jan Šobar osvojil drugo mesto, David Grad pa tretje do četrto. Med učenci 4. do 5. razred sta bila Dejan Jokič in Matej Kržičnik peta in osma. Eva Šobar je med učenkami 4. do 5. razreda osvojila drugo mesto, Janez Popelar pa med učenci 6. do 7. razreda drugo mesto. Tudi Sara Stražar je osvojila končno drugo mesto, Nika Vidic pa tretje mesto med učenkami 6. do 7. razreda. Aljaž Frelih je bil zmagovalec v kategoriji učencev 8. do 9. razreda. V finalu je premagal klubskega soigralca Nejca Erjavca. Nina Agapito je isti kategoriji med učenkami osvojila tretje mesto. Od 22. do 24. novembra je v Varaždinu na Hrvaškem potekalo mednarodno prvenstvo Varaždina oz. deveti memorial Mirka Abramoviča, na katerem je nastopilo 16 tekmovalcev in tekmovalk NTs Mengeš. Že prvi dan so se dobrih uvrstitev veselili mengeški igralci in igralke v ekipnem tekmovanju. V kategoriji mlajših kadetinj sta Nika Kobe-
tič in Katarina Stražar osvojili prvo mesto, Nejc Erjavec pa s soigralcem Jako Strohsack-om iz Rakeka drugo mesto. Kadetinja Ana Tofant je s soigralko Nušo Bolte iz Križ pri kadetinjah prav tako osvojila drugo mesto.
V	posamičnem tekmovanju so mladi mengeški namiznotenisači dosegli lepe rezultate. Pri mlajših kadetih se je Tilen Šalja uvrstil med 16 najboljših. Pri kadetih sta Aljaž Frelih in Nejc Erjavec osvojila peto do osmo mesto; Matej Prezelj, Tim Pavli in Peter Topič pa so se uvrstili med 32 najboljših. Mladinec Tine Zajc se je uvrstil med 24 najboljših. Najmlajša kadetinja Gaja Kobetič se je uvrstila v osmino finala. Pri mlajših kadetinjah pa je ponovno blestela Katarina Stražar, ki je postala zmagovalka Varaždina tudi med posameznicami. Odličen rezultat Katarine je dopolnila z osvojitvijo tretjega mesta še Tara Kobetič in pokazala, da izredno hitro napreduje. Odlični sta bili še sestri Vita in Nika Kobetič, ki sta se uvrstili med 16 najboljših. Pri kadetinjah sta se Ana Tofant in Katarina Stražar uvrstili na peto do osmo mesto. Zahvala tudi staršem, ki so pomagali s prevozi in pri organizaciji bivanja v Va-raždinu.
V	nedeljo, 1. decembra, je v Cerknici potekal prvi Odprti turnir Slovenije NTZS za mlajše kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo 76 tekmovalk in tekmovalcev iz 24 slovenskih namiznoteniških klubov. Na turnirju so nastopile štiri tekmovalke in en tekmovalec iz NTS Mengeš. Katarina Stražar je ponovno dokazala, da je najboljša mlajša kadetinja v Sloveniji. Po osvojitvi prvega mesta v Zagrebu in Varaždinu je bila najboljša tudi v Cerknici, kjer je v polfinalu premagala klubsko soigralko Niko Kobetič, ki je tako osvojila tretje mesto, nato pa je v finalu s 3 : 1 premagala še Leo Paulin iz Izole. Dvojčici Vita in Tara Kobetič sta v tolažilni skupini prikazali zelo dobre igre. Vita je osvojila prvo mesto, Tara pa tretje mesto. V močni konkurenci fantov se je Tilen Šalja uvrstil v finalni del tekmovanja, med 24 najboljših v Sloveniji. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem iskrene čestitke za dosežene rezultate, trenerjem pa za prizadevno in strokovno delo.
Janez Stibrič
SP v show plesih 2013
Jazz plesalci PK Miki so se zadnji teden novembra trinajsto leto zapored udeležili Svetovnega prvenstva v show plesih v Riesi v Nemčiji. Konkurenca je bila zelo močna, predvsem s strani plesalcev Južne Afrike, Kanade in Rusije.
B DENT, d.0.0. Zdravo in uspešno 2014
KRAŠNJA 57A 1225 LU KOVICA
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
• Straumann implantati
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01 /7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WWW: b-dent.com	EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
Ekipni državni prvaki in pokalni prvaki Slovenije so Domžalčani
Veselje in slavje v težkoatletskem klubu Domžale je bilo na vrhuncu. Fantje in dekleta so že osmo leto zaporedoma zmagovalci ekipnega državnega prvenstva Slovenije in sedmo leto prvaki Pokalnega tekmovanja Slovenije.
Vsem se zahvaljujemo za spodbudo in pomoč na naši športni poti
Klub borilnih veščin Domžale letošnje leto na tekmovalnem področju ocenjuje kot izredno dobro, saj so bila osvojena tri prva mesta na Evropskem pokalu v kickboksingu v Italiji začetek leta, kot bi si ga le želeli. Zlatim Andreju Repniku, Aljošu Šlebirju in Petri Žejavac ter bronastemu Blažu Lebnu so nato iz meseca v mesec sledili novi uspehi, nove medalje
TAK Ekipo za državnega prvaka Slovenije sestavlja največ šest tekmovalcev in v Pokalnem tekmovanju največ trije tekmovalci. Tako so se Domžalčani v zadnjem, šestem kolu tekmovanja za ekipnega državnega prvaka pomerili z Olimpijo iz Ljubljane in več kot uspešno,
brez kompromisov premagali nasprotnike z veliko prednostjo. Za domačo ekipo so nastopali ali bolje rečeno branili naslov prvaka Kozjek Dominik, Kosmač Anže, Slejko Ljubišič Jan, Peterca Boštjan in brata Orešek, Valentin in Jernej. Rezultati ekipnega državnega prvaka
so: 1. mesto TAK Domžale 7826 točk, 2. mesto CF Celje 7244 točk, 3. mesto ŠD Vigor Ground 7209 točk, 4. mesto KDU Olimpija 5540 točk in 5. mesto TK Plamen 1671 točk.
Prvo nedeljo v decembru pa se je odvijalo zadnje Pokalno tekmovanje Slovenije. Fantje so priznali, da je bila prav ta zadnja tekma najbolj napeta in malce živčna, saj so bile razlike med ekipami tako majhne, da bi bila lahko prav vsaka ekipa prvak Slovenije. Ampak kapo dol Domžalčanom, ki so se odlično psihološko kot tudi taktično pripravili in svojo nalogo opravili tako, da so lahko slavili poleg ekipnega državnega prvaka Slovenije pred tednom dni tudi na Pokalnem tekmovanju. Za ekipo Domžal so nastopali najmočnejši trije, Dominko Štefan z rezultatom poteg 94 kg, sunek 126 kg, 264,63 točk, Orešek Valentin z rezultatom poteg 109 kg, sunek 130 kg, 279,82 točk in Orešek Jernej z rezultatom potek, 115 kg, sunek 136 kg, 312,7 točk. Izjemno pa je nastopila tudi Petra Pavlič, saj je postavila nov državni rekord za dekleta v kategoriji do 63 kg. Tako je nov mejnik v sunku kar 79 kg. Rezultati Pokalnega tekmovanja Slovenije so: 1. mesto TAK Domžale 1669,25 točk, 2. mesto CF Celje 1528,6 točk, 3. mesto KDU Olimpija 1463,37 točk.
V celotnem koledarskem letu so ekipo TAK Domžale zastopali najlepši članici Petra Pavlič in Karmen Klemenčič ter najmočnejši fantje Jure Svetlin, Dominik Kozjek, Jernej Orešek, Valentin Orešek, Boštjan Peterca, Štefan Dominko, Jure Šterbucl, Jan Slejko Ljubišič, Anže Kosmač in Blaž Kuhar. Istočasno pa vsem bralkam in bralcem Slamnika člani in vodstvo težkoatletskega kluba želijo lepe praznike in srečno novo leto 2014.
Tanja
Klub borilnih veščin Domžale
Med uspehi, ki so z zlatimi črkami zapisani v zgodovini leta 2013, omenimo še: drugo mesto reprezentanta Marjana Bolharja na Evropskem pokalu v Srbiji, Hana Mihelčič in Matej Balantič sta v Avstriji na Svetovnem pokalu osvojila tretje mesto. Na svetovnem pokalu v Italiji je Andrej Repnik zasedel prvo mesto, Matej Balantič je bil drugi, Hana Mihelčič pa tretja. V letošnjem letu imajo v klubu osem aktualnih državnih prvakov ter štiri reprezentante: to so starejši kadetinji
Hana Mihelčič in Teja Mihelčič, mladinec Andrej Repnik ter član Marjan Bolhar. Poleg redne dejavnosti, v katero spadajo predvsem redni treningi, polaganje pasov, vadba vseh generacij, smo jih lahko srečali tudi na številnih drugih prireditvah - tako v okviru KS Dob kot občine Domžale, Marjan Bolhar, tudi predsednik kluba ter ambasador športa proti drogi, pa se je v decembru hrabro boril na svetovnem prvenstvu v kickboksingu. Čestitamo!
Vera Vojska
Svetovno veteransko prvenstvo v Opatiji
V Opatiji je v organizaciji Šahovskega kluba Reka potekalo 23. Svetovno veteransko prvenstvo v šahu.
Svetovni veteranski prvak Vaisser Anatoly
ŠAH V moški konkurenci je nastopal 201 igralec iz 40 držav z vsega sveta, med temi je bilo 10 velemojstrov, 25 mednarodnih mojstrov in 33 Fide mojstrov. Po 11 odigranih kolih je naslov svetovnega veteranskega prvaka osvojil velemojster Vaisser Anatoly iz Francije z 8,5 točke, brez poraza, in tako ponovil svoj uspeh iz leta 2010. Na drugem mestu je bil lanskoletni svetovni veteranski prvak danski velemojster Jens Kristiansen, z enakim številom točk, tretji pa hrvaški velemojster Kruno-slav Hulak, ki je zbral 8 točk. Na prvenstvu je sodelovalo tudi pet udeležencev iz Slovenije. Mednarodni mojster Janez Barle ni bil v najboljši pripravljenosti in je s šestimi točkami osvojil 60. mesto. Drugi najuspešnejši Slovenec je bil Mariborčan Nikola Hočevar, ki je s šestimi točkami dosegel 90. mesto, tretji pa član Domžal Jože Skok, ki je s petimi točkami in pol pristal na 116. mestu. Rado Tavčar je bil s petimi točkami na 143. mestu, Viko Urbanc pa z štirimi na 163. mestu. Na
KARDIOLOŠKA AMBULANTA
*	ultrazvok srca ¥ obremenitveno testiranje v 24-urne meritve tlaka, EKG
*	AMBULANTA ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO
»Sprejemamo bolnike na napotnico in samoplačnike. 4—4	4-^4~4~^4~4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4~~4~^4~4 4 4 4 4 4
(9
INTERNISTICNI CENTER PREBIL
Uroš Prebil, drmed., spec.int.med.
Vodnikova 3a, Domžale www.kardio.si tel. 01 72 16 003 internisticni.center@t-2.net
hitropoteznem turnirju v okviru svetovnega prvenstva pa je s šestimi točkami in pol Skok osvojil 31. mesto, sodelovalo je 52 veteranov, zmagal je nekdanji vrhunski ruski šahist Yuri S. Balashov. To je bilo sploh prvič, da je nekdo iz ŠD Domžale sodeloval na svetovnem veteranskem prvenstvu, izkušnje pa so zelo dragocene, saj gre za zelo naporen turnir. V ženski konkurenci, starejše od 50 let, je nastopilo 25 igralk iz 9 držav. Presenetljivo je bila prva Fide mojstrica Jelena Ankudinova iz Kazahstana, ki je s tem uspehom osvojila naslov velemoj-strice. Druga je bila nekdanja večkratna svetovna prvakinja in moški velemojster, None Gaprindashvili, tretja pa Kmidashvi-li Tamar, obe sta iz Gruzije. Slovenke žal ni bilo med sodelujočimi. Predsednik organizacijskega odbora je bil Boris Golubovič, prijatelj slovenskega šaha, saj že vrsto let nastopa tudi za slovenska moštva.
V	osrednji slovenski ligi zmagala Sežana, Dob je bil četrti.
V	superligi je med devetimi udeleženci slavila zasedba Srečko Kosovel iz Sežane, 22,5, pred Igom 22 in Komendo Popotnik 19.5. ŠD Bor Dob je bil na zelo dobrem četrtem mestu s 17 točkami. Boštjan Jeran je zbral 4 točke iz sedmih partij, Bogdan Osolin tri, Jože Skok pa tri in pol iz šestih partij, Edo Bohorč dve iz štirih in prav toliko Zoran Majcen in petih partij, Viktor Hribar pa dve točki in pol iz štirih. Sahara dogsi tokrat zaradi težav pri sestavljanju ekipe v superligi niso sodelovali, tik pred zdajci pa je odpovedala tudi Vrhnika. V 1. ligi je sodelovalo 17 ekip, zmagal je Tomo Zupan Vzajemna iz Kranja, pred Podpečjo Torx in DU Kamnik.
Jože Skok
VABLJENI NA PLESNO AVDICIJO PK MIKI V SOBOTO, 11. 1. 2014!
Avdicija za izbor novih plesalcev v uspešne tekmovalne skupine hip hopa, street plesa, jazz baleta, show plesa in orientalskih plesov. Potekala bo v Plesalnici, na Kamniški cesti 24 a, v Zg. Jaršah (bivši Induplati, za Merkurjem):
•	za mladince (letnik rojstva 2002 do 1999), od 10. ure do 11.30,
•	za člane (letnik rojstva 1998 in starejši), od 11.30 do 13. ure.
Pričakujemo vas, MIKI OSVAJAMO!
OKOLJE
slamnik@kd-domzale. si
2013	DECEMBER/GRUDEN
2014	JANUAR/ PROSINEC
25	SR
_Božič
26	če
D. sam, in enotnosti
27	PE
28	so
kolki, ledvice, mehur maščoba, olje
ŠKORPIJON
NE
D. boitske raznovr.
30 po
VODA «MOKRO spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati_
31
TO
01 SR
Novo leto
02
ČE
03
PE
04
SO
NE
STRELEC	OGENJ«TOPLO	PLOD
	stegna, vene beljakovine	
KOZOROG	ZEMLJA • HLADNO	KORENINA
	sklepi, kolena, kosti, koža sol. korenina, gomolji	
VODNAR	ZRAK • SVEŽE SVETLO	CVET
®	goleni, vene maščoba, olje	♦
RIBI	VODA • MOKRO	LIST
@	stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati	
OVEN	OGENJ«TOPLO	PLOD
©	glava, možgani, oči beljakovine	$
BIK	ZEMLJA-HLADNO	KORENINA
©	vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji	
DVOJČKA
NE
13
PO
ZRAK * SVEŽE SVETLO dihala, ramena,
roke, dlani_
maščoba, olje_
CVET
14
TO
RAK
15
SR
VODA-MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati
LIST
16 rz 18
ČE
PE
SO
NE
29	SR
30	ČE
31	PE
Izzid Slamnika
LEV	OGENJ'TOPLO	PLOD
^^^^^ srce, krvni obtok,		
DEVICA	ZEMLJA-HLADNO	KORENINA
©	prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji	
TEHTNICA	ZRAK'SVEŽE SVETLO	CVET
®	kolki, ledvice, mehur maščoba, olje	#
ŠKORPIJON	VODA'MOKRO	LIST
(g)	spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati	t
STRELEC	OGENJ«TOPLO	PLOD
	stegna, vene beljakovine	&
		
KOZOROG	ZEMLJA-HLADNO	KORENINA
©	sklepi, kolena, kosti, koža sol. korenina, gomolji	X
VODNAR	ZRAK «SVEŽE SVETLO	CVET
goleni, vene maščoba, olje		
Enkratno je stvari uporabljati večkratno
V Javnem podjetju Snaga verjamejo, da ponovna uporaba ni zgolj dejanje, pač pa pokazatelj odnosa do stvari in življenjska filozofija. Zato začenjajo družbeno odgovorno pobudo, katere cilj je spodbujanje ponovne uporabe ter do sebe, okolja in denarnice odgovorno potrošništvo.
Zbrala: Maša Rener Fotografije: promocijski material
Snaga je zadnjih deset let uporabnike ozaveščala predvsem o ločevanju
odpadkov, po novem pa se vsebinsko in komunikacijsko osredotoča tudi na ponovno uporabo in preprečevanje nastajanja odpadkov. V JP Snaga bodo v letu 2014 k sodelovanju povabili tudi druga komunalna podjetja in pobudo razširili na nacionalno raven. Sicer pa širšo javnost že nagovarjajo prek glasbe, in sicer s pesmijo Letiva - avtorja Ota Pestnerja, ki je bila prvič predvajana leta 1978. S tem želijo sporočiti, da je moč ponovno uporabiti številne stvari: ne samo predmete, pač pa tudi glasbo, ideje ... Med cilji pobude so spreminjanje vedenja in vrednot občanov, zmanjšanje količine zavržene hrane ter usmerjanje še uporabnih dobrin tja, kjer jih potrebujejo. Z raznimi aktivnostmi torej želijo:
•	preprečevati, da bi v črnem zabojniku (in na odlagališču) pristale stvari, ki spadajo v Center ponovne uporabe oziroma v zbirni center;
•	spodbujati premišljeno ter do sebe, okolja in denarnice odgovorno potrošništvo;
•	zmanjševati količine zavržene hrane;
•	promovirati izmenjavo/podarjanje stvari, ki jih je posameznik ne potrebuje več;
•	spodbujati sodelovanje med komunalnimi podjetji, nevladnimi organizacijami, občinami, ustvarjalci predmetov z dodano vrednostjo, združenji občanov .;
•	spodbujati ustvarjalnost in domišljijo ter uporabo izdelkov, ki jih lahko občani naredijo sami.
Tako ste najbrž v svojem okrožju že zasledili plakate, nalepke na zabojnikih, dogodke in razne delavnice na to temo, mi pa vam ponujamo še nekaj idej, kam s starimi izdelki, ki jih ne potrebujete več.
Bolšji sejem, oglasniki in sejem starin
Na bolšjem sejmu, ki je odprt vsako nedeljo, od 8. do 13. ure, na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani, lahko prodate marsikaj. Seveda pa lahko za vas odvečne stvari na ogled postavite in prodate s pomočjo spletnih oglasnikov. Če imate starine, jih lahko ponudite obiskovalcem sejma starin, ki ga vsako nedeljo dopoldne organizirajo v stari Ljubljani, ali jih ocenite v najbližji starinarnici. Vzmetnico, štedilnik, še zapakiran laminat ali zbirko starih revij lahko kadar koli podarite prek daritvene-ga oglasnika www.podarimo.si, daritvene ponudbe pa lahko posredujete tudi na radijske postaje in v uredništva mnogih revij in časopisov.
Posredovalnica rabljenih predmetov
Posredovalnica rabljenih predmetov, ki deluje v okviru društva Kralji ulice, z veseljem sprejema predmete, ki so pri vas že odslužili svoj namen. Kralji ulice staro robo spremenijo v novo rabo, saj predmete s prodajo po nizkih, simboličnih cenah vključijo v ponoven obtok. Posredovalnica
Stara roba, nova raba stvari sprejema vsak ponedeljek, na Poljanski 14 v Ljubljani, in sicer med 12. in 19. uro, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih med 10. in 19. uro ter vsako soboto med 10. in 14. uro.
Komisijske trgovine z rabljeno otroško opremo ter oblačili za otroke in odrasle
Če ne želite stvari prodajati sami, je izvrstna možnost komisijska trgovina, ki vam denar nakaže, ko vašo stvar prodajo. V teh trgovinah sprejemajo in prodajajo rabljena oblačila ter različno otroško opremo (vozičke, avto sedeže, posteljice itd).
Dobrodelne organizacije, materinski domovi, varne hiše in zavetišča za brezdomce ter zavetišča za živali
Rabljena oblačila, obutev, posteljnina, kuhinjska posoda in otroška oprema ter igrače so dobrodošla pomoč številnim ustanovam. Ker včasih nimajo prostora za shranjevanje, pa tudi škoda je, da bi stvari stale, medtem ko bi jih nekje drugje zares potrebovali, je morda še najbolje, da najprej pokličete v posamezno ustanovo in se dogovorite za prevzem. Informacije o materinskih domovih in varnih hišah ter zavetiščih in dnevnih centrih za brezdomce dobite na vsakem Centru za socialno delo. V zavetiščih za živali z veseljem sprejmejo odeje in brisače ter povodce, ovratnice, hrano in igrače. Za prevzem se predhodno dogovorite z osebjem v zavetišču.
Oddaja tekstila, obutve in hišnega tekstila ter izmenjava oblačil
V Zbirnem centru Barje je zabojnik, kamor lahko v plastični vrečki odložite odvečna, a uporabna oblačila in obutev ter hišni tekstil (posteljnina, zavese, prti, brisače ...),
modne dodatke (torbice, pokrivala, šali, pasovi, bižuterija) in igrače. Še uporabna oblačila in obutev lahko oddate tudi v vseh centrih projekta Tekstilnica, ki jih najdete na spletni strani www.tekstilnica. si. Društvo Ekologi brez meja vsako zadnjo sredo v mesecu, med 17. in 19. uro, organizira izmenjave oblačil, s katerimi lahko osvežite svojo garderobo. Izmenjave potekajo na Waldorfski šoli Ljubljana - nov prizidek, Streliška 12, 1000 Ljubljana. Če je zadnja sreda v mesecu praznik ali so šolske počitnice, se izmenjava izvede teden dni prej.
Center ponovne uporabe (CPU)
CPU najdete na Povšetovi 4 v Ljubljani, kjer lahko oddate izdelke, ki jih ne potrebujete več, a so še vedno uporabni: od gospodinjskih aparatov, športnih in otroških izdelkov, do oblačil, igrač, knjig in drugih vsakodnevno potrebnih stvari. V centru izdelke nato ponovno vključijo v obtok, kjer jih je mogoče kupiti po dostopnih cenah. V okviru centa večkrat tudi organizirajo delavnice in predavanja o ponovni uporabi starih predmetov.
Staro kolo v Karocikel
V okviru projekta Karocikel zbirajo in popravljajo stara kolesa ter nato prenovljena in olepšana prodajajo. V njihovo delavnico (podatke najdete na spletni strani www. karocikel.si) lahko pridete tudi, če želite kolo s pomočjo strokovnjaka po dostopnih cenah popraviti sami. Na voljo so vam tudi unikatne reciklirane košare in druga oprema za kolesa.
Knjige, učbenike v Bukvarno oziroma antikvariat
Rabljene knjige, šolske učbenike, revije in stripe lahko odnesete v bližnjo Bukvarno ali antikvariat, ki se ukvarja s prodajo starih in rabljenih knjig.
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
v spomin
Spet je tu božični čas. Na božični večer, 24. decembra, mineva druga obletnica smrti naše drage mame
Zalke Grubič
iz Vira.
Draga mama, zelo zelo te pogrešamo. Vsi tvoji!
zahvala
Dne 14. 11. 2013 nas je v 86. letu stari oče
i zapustil naš dragi mož, oče in
Tadiša Radonjic - Tajo
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči družini Radonjič in Stevič
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje zlato srce.
zahvala
V 95. letu starosti nas je zapustil
Slavko Pelan
s Količevega.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Papirnici Količevo za izkazano zadnjo pozornost, celotnemu osebju Doma starejših občanov Domžale za skrb in razumevanje v njegovih zadnjih dnevih ter gospodu župniku, ki ga je spremil na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
O
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
v spomin
Minilo bo leto dni, odkar je odšel v večnost ljubljeni mož
Jože Čebulj
Bukovčeva 39, Vir.
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in zmolite tudi kakšno molitev.
Žena Dora
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
zahvala
Svojo življenjsko pot ]e v 84. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče in ata
Jože Kemperle st.
iz Nožic, Gostičeva cesta 32.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi župniku, g. Lojzetu Hostniku.
Zahvala pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen poslovilni obred.
Vsi njegovi
zahvala
Svojo življenjsko pot je 15. novembra 2013 sklenila
Antonija Dolinšek
Ljubljanska cesta 54 A, Domžale.
Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla v Bogu trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
zahvala
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Justina Mihalič
rojena Korošec.
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku za lep obred in sveto mašo, pevcem ter pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno zadnje slovo. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)
zahvala
V 87. letu življenja se je od nas poslovila
Hermina Rode
rojena Osredkar.
Ob izgubi mame, stare mame in prababice se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v Domu starejših občanov Horjul in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 60. letu starosti sklenila naša draga žena, sestra in teta
Fani Poljanšek
iz Radomelj.
Iskreno se zahvaljujem Zavodu Comett, posebej gospe Mariji in Joži, za vso nego in pomoč.
Hvala tudi sorodnikom, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič.
Mož Cveto in vsi njeni
v spomin
Sveče v cerkvi so ugasnile, zvezde so izginile z neba. Odpihni saje s svojega srca in videla bova daleč naprej (Besede Jobove žene)
Ignac Heric
1923-2013
Vsem za sliko spomina, srečnih in žalostnih dni naj nikoli ne zbledi, HVALA od hčere in sina!
Ivanka Heric
1924-2001
Ena lučka mi gori, ena mi pa sveti, mene pa srce boli, treba bo umreti....
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča
Ivanka Bolta
rojena Zajc, iz Rov pri Radomljah.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše.
Hvala g. župniku Janezu Jarcu in somaševalcu g. Antonu Pustu za lepo opravljen poslovilni obred, organistki Veroniki Pezdirc in cerkvenemu pevskemu zboru župnije Rova za zapete pesmi ter predsedniku DU Radomlje g. Martinu Capudru za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki, stvari, si, ki. je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši.
(Janez Medvešek)
zahvala
Terezija Razpotnik
roj. Urankar, iz Loga pri Blagovici.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše žene in mami Rezke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene težke bolezni kot angeli sočutja darovali svoj dragoceni čas. Hvala, ker ste nam in nam še vedno stojite ob strani, nas spodbujate z besedami tolažbe, poguma in upanja. Vsakemu posebej hvala za izrečena in pisna sožalja, stisk roke in objem ob naši bolečini, hvala za darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala osebju Onkološkega inštituta in patronažni sestri Irmi Markovšek za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala duhovnikom, g. Janezu Bernotu za lepe misli o njej ob njenem slovesu pri sveti maši ter g. Marku Pajku, g. Andreju Svetetu, g. Tonetu Perčiču in g. Jaku Barletu za somaševanje. Hvala g. Viktorju Matjanu za poslovilni govor, pevcem Kvarteta Krt, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Ne nazadnje iskrena hvala vsem, ki ste našo Rezko spoštovali in ob zadnjem slovesu v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Hvaležni, da je živela z nami: mož Jože, hči Natalija, sin Domen in ostalo sorodstvo
PISMA BRALCEV
slamnik@kd-domzale. si
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v decembru 2013 in januarju 2014
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Božič je za vse ljudi - prazniki naj bodo združevalni
Dr. Janez Drnovšek se je v svojih knjigah in razgovorih, konkretno z dr. Francetom Perkom, naj bo ob tej priložnosti počaščen in blagoslovljen njun spomin, spraševal, navajam po smislu: ali lahko vesoljna energija pomaga uresničiti želje? Človek se ne rodi, človek postaneš. Ali pa ni človečnosti iz dneva v dan manj?
Zadnjič, ko sva se srečala z dr. Drnovškom, bilo je le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, mi je dejal med drugim takole, spet navajam po smislu: »Zelo me moti, ker se nezaželena drugačnost še vedno kosa s sovraštvom.« Ali nas v tem razmišljanju ne spodbudi prav božično sporočilo: Bog je v Jezusu Kristusu postal človek in od njegove polnosti smo VSI prejeli: Boga, torej ne moremo ljubiti brez človeka. Božič nas torej spodbuja, da bi postajali vedno bolj ljudje: ne človek človeku volk ali recimo kaktus, kar se nemalokrat dogaja, ampak človek s posluhom in z razumevanjem za stiske in težave sočloveka. To je božič. In poglobljeno ljubezen do otrok, ker je tudi Kristus začel osvetljevati našo človeškost kot otrok - osvetljevati v smeri človečnosti. Dragi prijatelji, prav božič je čas, da opremo srca, da bomo lahko zaživeli polnejše in ustvarjalnejše življenje.
Vsem želim, da bi nam bližnji božič po priprošnji Božje Matere Marije pomagal, da bi postajali čim bolj ljudje, da bi prav nikomer ne bilo 'samega vraga sram', kakor se je svoj čas izrazil srbski publicist Kneževič. Božič je med drugim tudi družinski praznik, zato ne moremo mimo izjave komisije za Pravičnost in mir pri SŠK-ju, ki se je zavzela za ohranitev in okrepitev vrednot zakonske zveze in družine ter izpostavila problematiko nesklepanja zakonskih zvez in odsotnost vzgoje za zakonsko in družinsko življenje v izobraževalnih ustanovah. Ne pozabimo, da je bil Jezus Kristus vendarle rojen v družini. Novo leto 2014, zakaj nismo boljši.
Ob koncu vsakega leta ponavadi kujemo načrte za prihodnost v želji, da bi bili čim uspešnejši. Kaj pa je pravzaprav uspeh v življenju? Ali to, da smo boljši kot drugi, ali pa to, da drugim pomagamo, da postanejo boljši? Za perspektivnost družbe ni dovolj, da smo boljši, dovolj je že to, da prostor odstopimo boljšim ljudem s srcem. Ljudem z dostojanstvom. In z odločnostjo. Pred nekaj leti mi je tozadevno zelo imponirala Katarina Kresal s svojo odločnostjo, ko je izjavila, da je pogosteje v krilu kot hlačah in tudi na ta način nikakor ne skriva svoje ženskosti, kar pa, nasprotno, pri nekaterih ženskah skoraj kot doživljamo: Bog je vendarle ustvaril človeka kot moškega in žensko. Ali ve kdo za drugačno formulo? Zato tudi odločno nasprotujem tistim predlaganim spremembam družinske zakonodaje, ki bi zakonsko in družinsko življenje izpostavile novim pretresom in ga še bolj razvrednotile. Izogibajmo se skrajnostim: lakote ni brez okusa, zaspanosti ni brez udobja, strasti ni brez sramu. Ali nam ta ruski pregovor nič ne pove? Razločno nam tudi potrka na dušo, ko pravi: Veliko je ljudstev, pa malo ljudi. Ne vem, kdo je že zapisal, da se nekaterim ljudem srce krči z debelostjo njihove denarnice. Vsekakor naj bi sebe nikoli ne postavljali v središče pozornosti. Kakorkoli že, ni pa je čez različnost. Uprimo se nasilju nad ženskami z vsemi razpoložljivimi sredstvi: tu gledanja čez prste ni, zapomnimo si to. Vsem, ki boste prebrali te vrstice, želim zares doživete božične praznike, z obilico božje milosti, v novem letu 2014 pa mir z Bogom in vsemi ljudmi dobre volje, ne glede na ideološko usmerjenost ali prepričanje: prav vsi smo otroci sveta. Posebej pa vse najlepše želim vsem cerkvam v naši občini, zlasti domžalski cerkvi z gospodom župnikom mag. Klemenom Sveteljem, dalje gospodu županu Toniju Dragarju z vso vladajočo ekipo, torej sploh vsej Občini, potem Kulturnemu domu z gospodom direktorjem Milanom Mariničem ter Knjižnici Domžale z go. direktorico Barbaro Zupanc Oberwalder in pomočnico gospodično Brigito Kranjec. Naj silvestrsko novoletna noč, ko bomo mehkejši in prožnejši, otopli in požlahtni naše medsebojne odnose ter nas tako obdari z močjo odpuščanja, ker ima vsakdo nad kom kaj grajati, torej tudi drugi na nas; napravi naj vas kakor prerojene in pri tem naj nam Bog pomaga. Naj nas vsa svetloba, ki jo je na svet prinesel Kristus, ožarja vse dni novega leta 2014.
Ivan Kepic
Zaslužni krajani
dob in sosednje vasi so imele v preteklosti kar nekaj pomembnih mož, ki bi si zaslužili, da se jih spominjamo tudi s poimenovanjem katere od ulic ali cest, z imenom krajevne skupnosti ali vsaj s skromnim spominskim obeležjem. Naj naštejem samo nekatere: umetnostni zgodovinar Janez Flis, publicist in zbiratelj ljudskega blaga Janko Rahne, politik in borec za pravice koroških Slovencev, dr. Valentin Rožič, publicist in kulturni delavec med ameriškimi Slovenci Frank Česen, pesnik Janez Jeretina, kulturni delavec in politik Miloš Stare, predvojni župan Ivo Detela in še bi se našli. Tudi pokojnega pesnika, dramatika in pisatelja Daneta Zajca ter prezgodaj umrlega kiparla Toneta Demšarja lahko prištevamo zraven, saj je njuna pot na Sveto Trojico pogosto vodila skozi Dob. Ker se mi zdi nerodno imenovati ulico z datumom ali jo poimenovati po povojnem politiku, ki ni imel z Dobom ničesar skupnega, menim, da bi si morda kdo od prej naštetih mož vsekakor zaslužil več zgodovinskega spomina.
Jože Nemec
Če eden v družini stopi na pot okrevanja, jo s tem pokaže tudi drugim
Saj kar ne morem verjeti, da je že 17 let, odkar sem prvič in še z zadnjimi močmi prišla v Al-Anon. Kot mnogi drugi sem upala, da bom dobila recept, kako hitro in brez truda spremeniti alkoholika, da bo prenehal piti ali vsaj omejil pijačo na 'pravo' mero. Da bomo končno enkrat imeli miren božič in srečno novo leto. Da bo bolečina ponavljajočih se razočaranj enkrat popustila.
Po dolgih letih življenja z alkoholikom sem bila že tako izčrpana, utrujena, bolna in obupana, da bi naredila prav vse, tudi veliko neumnost, da bi rešila sebe, predvsem pa sinova, trpljenja, ki mu nisem znala narediti konca. Saj sem poskušala po raznih ustanovah, pa ni bilo nikjer uspeha, ker se mož ni hotel vključiti v noben program. Kot vsi alkoholiki je tudi on zavzeto trdil, da ni alkoholik. Iz tega začaranega kroga sama nisem znala priti ven.
Končno sem pri socialni delavki dobila priporočilo in telefonsko številko za Al-Anon ter še isti dan poklicala, za kar sem ji še danes nadvse hvaležna. Takrat se še nisem zavedala in nisem slutila, kako bogat dar je bil to zame. Oseba na telefonu je bila prijazna - in glej, lahko pridem SAMA brez moža. To so bile besede, ki so me opogumile in mi dale upanje, da se mogoče pa le kaj spremeni. In res, ko sem prvič prišla na srečanje skupine Al-Anon, sem bila prisrčno sprejeta. Nihče me ni ničesar spraševal, le povabili so me, naj se jim pridružim. Tiho so poslušali mojo pripoved - brez komentarja, jaz pa njihove izpovedi. Po končanem srečanju so nekateri od njih pristopili k meni in jaz sem začutila, da so to ljudje, ki jim lahko zaupam. Komaj sem čakala, da sem naslednjič spet prišla. Ker sem na skupini le prevečkrat govorila o možu, so me prijazno počili, da naj raje več govorim o sebi. To je bilo pa tako težko. Uh, ker so bile moje oči še vedno uprte le v moža, kaj dela in kako se obnaša, ne vase. Kar nekaj časa je minilo, da sem program vsaj malo razumela in začela uporabljati v vsakdanjem življenju. Zame je bilo vse novo in ravno obratno od tega, kar sem delala do sedaj: prenehati nadzorovanje moža in njegovega pitja in obnašanja ter poskrbeti zase in za sinova. Ni bilo enostavno in ni šlo od danes do jutri. Težave, ki jih sama nisem mogla rešiti, so me naučili predati bogu, kakor si ga jaz predstavljam, ali naravnim silam ali skupini, ki sem jo obiskovala. Literatura, ki so mi jo priporočili, česa naj žena alkoholika ne bi delala, je bila učinkovita pomoč za preživljanje dni do naslednjega srečanja - pravi balzam za mojo ranjeno dušo. Verjela sem v povedane in pisane besede, jih vzela za svoje in iz njih črpala upanje in moč. Tako mi je redno prihajanje na skupino in zavzeto poslušanje pripovedi pomagalo, da sem izluščila iz njih tisto, kar sem vedela, da bo meni koristilo v odnosu do moža.
Glede na moj spremenjeni način življenja se je skoraj po enem letu odločil za abstinenco in obiskovanje skupine anonimnih alkoholikov (AA) tudi moj mož. Kar nisem mogla verjeti, da deluje. Če eden v družini stopi na pot okrevanja, jo s tem pokaže tudi drugim. Začetno navdušenje je bilo neizmerno, kot da bi imela medene tedne, a pozneje se je izkazalo, da sama abstinenca še ne prinese trajnega zadovoljstva in sreče, ki sem jo pričakovala, ampak sva morala oba krepko delati na sebi, spremeniti razmišljanje in način življenja. Morala sva se še strezniti. Ker sva si postala popolna neznanca, sva se morala ponovno učiti živeti skupaj, zgraditi odnos, ne da bi se omejevala, se pogovarjati, poslušati, veseliti, hoditi v naravo in jo zaznati, se znati tudi opravičiti, če eden ali drugi ni imel prav. Nekaj časa je bilo težko, potem se mi je življenje čisto spremenilo. Z možem in prijatelji iz Al-Anona in AA-ja sem preživela in še preživljam toliko lepega: prav vsa srečanja so čudovita in nepozabna, pa tudi izleti in praznovanja. Zame velik božji dar. Danes znam ceniti pridobljeno in toliko želeno treznost. Hvaležna sem, da imam toliko prijateljic in prijateljev, s katerimi sem smela in še lahko delim veselje, žalost, bolečino, upanje, srečo. Danes je na voljo veliko več skupin kot takrat, ko sem jaz iskala pomoč. Al-Anona ni težko najti, le če to hočeš. Jaz sem s pomočjo prijateljev v Al-Anonu in AA-ju zmogla zaživeti na novo. Program dvanajsterih korakov je težak, ampak uspešen, če ga vzameš resno in ga preneseš v svoje življenje. Prirejen je tako, da po njem lahko okrevajo družinski člani vseh starosti, možje, žene, odrasli otroci, stari starši, za najstnike pa obstaja skupina Alateen. Al-Anon je anonimna skupnost. Vedno pazimo, da ščitimo anonimnost drug drugega.
Lojzka V., Domžale
Zahvala Vrtcu Urša
Center za socialno delo Domžale se najlepše zahvaljuje otrokom,
njihovim staršem in delavcem Vrtca Urša za že tradicionalno akcijo zbiranja igrač.
Igrače, ki smo jih prejeli s strani vrtca, smo namenili otrokom iz socialno šibkejših družin, ki so v decembru obiskali naš Center, del igrač
pa smo podarili družinam za obdaritev otrok v predprazničnem času.
Še enkrat iskrena hvala.
Veronika Rajk, CSD Domžale
Zahvala za pomoč
Poklicnim gasilcem CPV Domžale, prostovoljnim gasilcem PGD Homec, PGD Šmarca, PGD Radomlje, PGD Jarše - Rodica, PGD Domžale mesto in PGD Studenec se iskreno zahvaljujemo za hitro posredovanje in požrtvovalno pomoč ob nenadni nesreči, ki se nam je zgodila pred nekaj tedni. Brez vas in vaše pomoči bi bila škoda, ki smo jo utrpeli, mnogo večja.
Pomoč prav vsakega od vas je za nas neprecenljiva.
Brlec Franc, s. p., Pionirska ulica 15, 1235 Radomlje
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, razen ob praznikih (izjema so cvetličarji in svečarji ob dnevu mrtvih). Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Abram Marjan, Brestanica	klobase, salame, ocvirki, mast, krvavice, tlačenka, meso za hamburger	*
Sašo Žaljec, s. p., Domžale	nagrobne sveče, dišeče in okrasne sveče	*
Vrabec Rikardo, Dutovlje	vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi	*
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice, izdelki iz svinjskega mesa	*
Štrajhar Matej, Tučna, Kamnik	kruh, krušni izdelki ter pecivo	* od. 7. 1. 2014 dalje
Edi Gradišek, s. p., Senožeti, Dol pri Ljubljani	krofi, flancati, različne vrste potic	*
Domes, d. o. o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki	*
Anžič Branka, Bišče, Domžale	mlevski izdelek, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca	*
Srček d.o.o., Lukovica	pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine	*
Svete Tomaž, Veliko Trebeljevo, Ljubljana	čebelji produkti in izdelki iz le-teh	*
Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca	*
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	siri, namazi, sveži siri, skuta, smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni izdelki	*
Globočnik Dušan, Radomlje	mesnine iz svinjskega mesa (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) in konjskega mesa (klobase, salame, pršut)	*
Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani	primula, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame ter jesensko cvetje (mačehe, trave)	*
Bučar Peter, Ljubljana	različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa	srede, sobote
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	zelenjava ter kislo zelje in repa	sobote
sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, Bohinec Jamnik Dragica, različna zelenjava, rezano cvetje; Šmarca, Kamnik jeseni: dodatno še lončne krizanteme, mačehe		torki, srede, četrtki, petki, sobote
Mojca Vrh s.p., Ilirska Bistrica	izdelki iz gline, keramike in voska	21. 12. in 28. 12. 2013
Adamič Jožef, Komen	kraški teran in teranov liker	21. 12. ter 28. 12. 2013
Pokorn Igor, Kranj	sveža in sušena ekološka zelenjava, grozdni sok	21. 12. in 28. 12. 2013
Škander Urban, Srpenica	ekološki bovški ovčji sir, sveža skuta, slana skuta, mleko, sirotka	21. 12., 28. 12. 2013
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino	petki
Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje in jabolčni sok	torki, srede, petki, sobote
Ostanek Jože in Damjana, Male Pece, Šentvid pri Stični	zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali drobljena zelenjava in začimbe	sobote
Rumpret Andraž, Šentjernej	sadje (jabolka, namizno grozdje, breskve), sadni sokovi, jabolčni čips, jabolčni kis, solatnice, plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, koleraba), zelje, repa in jagodičje	srede, petki
Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
Pirnat Stanislav, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave.	petki, sobote
Moder Elizabeta Marjeta Domžale	različne vrste zelenjave	20. 12., 21. 12., 24. 12., 27. 12., 28. 12., 31. 12. 2013
Fric Klavdija, Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju	suhomesnati izdelki iz svinjskega mesa	petki, sobote
JDJ-Avrikelj, d. o. o., Sp. Brnik	sadike: zelenjave, balkonskega cvetja, za gredice in grobove, zelišč in dišavnic; rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja	srede, petki
Goršek Hilda, Frankolovo	različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta).	petki, sobote
Alija Škeric, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis	petki, sobote
Alija Škeric, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis	srede, petki, sobote
Goršek Hilda, Frankolovo	različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta)	petki, sobote
Alija Škeric, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis	srede, petki, sobote
Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI ODVISNOSTIM V LETU 2014
i.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje preventivnih programov in projektov za boj proti odvisnostim.
II.
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje preventivnih programov oziroma projektov za boj proti odvisnostim.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
•	prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost s področja preventivnih programov za boj proti odvisnostim,
•	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
•	projekt oziroma program se izvaja na območju občine Domžale,
•	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih proračunskih postavk.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
•	jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov,
•	delež udeležencev projekta oziroma programa, občanov občine Domžale,
•	izvirnost, inovativnost, kakovost projektov oziroma programov (program je prilagojen starosti udeležencev, strokoven kader, program je bil v preteklem letu že izvajan, uporaba sodobnih znanj o zasvojenosti in metod dela, aktivno vključevanje udeležencev),
•	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev,
•	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo preventivnih programov za boj proti odvisnostim.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega preventivnega programa za boj proti odvisnostim, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, če je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem preventivnega programa za boj proti odvisnostim. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje preventivnih programov za boj proti odvisnostim v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2014:
do 5.000,00 EUR.
Rok za oddajo vlog:
20. 1. 2014
VIII.
Razpisna dokumentacija:
Razpisna dokumentacija obsega:
•	besedilo razpisa,
•	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 122-24/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE V LETU 2014
i.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13), in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje preventivnih socialnih programov oziroma projektov za mlade in skupine za samopomoč.
II.
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje preventivnih socialnih programov oziroma projektov za mlade in skupine za samopomoč.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
•	prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost s področja preventivnih socialnih programov za mlade in skupine za samopomoč,
•	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
•	projekt oziroma program se izvaja na območju občine Domžale,
•	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi bil lahko financiran ali sofinanciran iz drugih proračunskih postavk.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
•	jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov,
•	delež udeležencev projekta oziroma programa občanov občine Domžale,
•	izvirnost, inovativnost, kakovost programov oziroma projektov (program je prilagojen starosti udeležencev, strokoven kader, program je bil v preteklem letu že izvajan, uporaba sodobnih znanj in metod dela, aktivno vključevanje udeležencev),
•	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev,
•	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo preventivnih socialnih programov za mlade in skupine za samopomoč.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega preventivnega socialnega programa za mlade in skupine za samopomoč, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, če je prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem preventivnega socialnega programa za mlade in skupine za samopomoč.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje preventivnih socialnih programov za mlade in skupine za samopomoč v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2014: do 5.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 20. 1. 2014
VIII.
Razpisna dokumentacija:
Razpisna dokumentacija obsega:
•	besedilo razpisa,
•	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 122-23/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan ToniDragar
Državni zbor je 21.11.2013 sprejel
Spremembe in dopolnitve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve zakona o socialno varstvenih prejemkih.
Večina od sprememb bo začela veljati že s 1. Januarjem 2014, nekatere - predvsem zaradi potrebe po prilagoditvi informacijskega sistema - pa s 1. 9. 2014.
Ključne spremembe:
Splošne:
Upošteval se bo bolj realni materialni položaj vlagatelja kot doslej, ko so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto
Po novem se bo pri ugotavljanju dohodka pri pravici do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca upoštevalo bistveno več sprememb kot po še veljavni zakonodaji. Tako se ne bodo več upoštevali periodični dohodki, ki jih je oseba v preteklem letu prejemala, če jih več ne prejema, oziroma če je eno vrsto periodičnega dohodka (npr. plačo) zamenjala z nadomestilo za brezposelnost, se ji bo upošteval nov periodični dohodek in ne tisti, ki ga več ne prejema.
V	dohodek družine se po novem ne bo več všteval celotni otroški dodatek.
V	dohodek družine se bo štel otroški dodatek brez dodatka za enostarše-vsko družino, brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec in dodatno znižan še za 20% otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, t.j. 22,80 evrov.
Ugodnejši način upoštevanja dohodka od študentskega dela Med premoženje, ki se ne upošteva bo po novem sodil tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji.
Decembra oddane vloge za pravice iz javnih sredstev bodo obravnavane že po novi zakonodaji
Samo zaradi spremembe zakonodaje v decembru ni treba oddajati novih vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dijaki lahko vloge že oddajo, saj je pravica priznana s prvim dnem naslednjega meseca po oddaji vloge. Za štipendijo lahko v imenu mladoletnih dijakov zaprosijo njihovi starši, in sicer na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev PO POSAMEZNIH PRAVICAH
Otroški dodatek
Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se mora temu ustrezno znižati otroški dodatek za dijake, pri čemer pa bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu.
Denarna socialna pomoč
Širimo krog upravičencev do denarne socialne pomoči, s tem, da zvišujemo znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči.
Kot premoženje se ne upoštevajo prihranki: za samsko osebo v višini treh minimalnih dohodkov (trenutno 795,66 EUR, sedaj 500 EUR) za družino v višini treh minimalnih dohodkov družine, vendar največ 2.500 EUR (sedaj 1.500)
Kar zadeva dedovanje - vračati ni potrebno izredne denarne socialne pomoči ter denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev. Če je oseba prejela denarno socialno pomoč za več kot 12 mesecev pa se dedovanje omeji tako, da se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.
Varstveni dodatek
Kot premoženje se po novem za pridobitev varstvenega dodatka ne bo upoštevalo premoženje oziroma denarna sredstva samske osebe v višini do 2500 evrov (trenutno: 795,66 evrov) oziroma družine do 3500 evrov (trenutno dve odrasli osebi: 1.194 evrov).
Ker se je veliko posameznikov odločilo za odpoved tej pravici zaradi zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zvezi s tem predlagamo, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek lahko omeji samo do višine 2/3 vrednosti prejete pomoči.
Pri plačilih socialno varstvenih storitev in družinskem pomočniku naj bi se po novem upošteval dohodek samo zadnjih treh mesecev (ne več celega leta). Do sedaj so se tudi pri teh dveh pravicah upoštevali dohodki iz preteklega leta, kar ni odražalo trenutnega materialnega položaja upravičenca.
Štipendije
Ponovno uvajamo štipendije za dijake pred 18. letom (kar je prinesel že ZŠtip), posebne višine otroškega dodatka za dijake tako ne bo več.
Sofinanciranje šolske in dijaške prehrane
Ohranjamo sedanji sistem sofinanciranja šolske in dijaške prehrane, pri čemer centri ne bodo izdajali več odločb saj bodo upravičenost do subvencije malice in kosila šole ugotavljale glede na podatek iz odločbe o otroškem dodatku - kar predstavlja pomembno administrativno razbremenitev.
Subvencije vrtca
O pravici do subvencije vrtca se bo, tako kot pri drugih transferjih, po novem odločalo za eno leto in ne za koledarsko leto kot doslej. MED SOCIALNO VARSTVENE PREJEMKE oz. kot posebni obliki izredne denarne socialne pomoči, O KATERIH BO PO NOVEM ODLOČAL CSD PREHAJATA TUDI dosedanji pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer pravici do pogrebnine in posmrtnine. To ne bosta več univerzalni pravici, pač pa bosta vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali na dohodkovni položaj posameznika:
-	enkratna izredna denarna socialna pomoč zaradi smrti družinskega člana kot ena pomoč za vso družino v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (trenutno 265,22 )
Meja za upravičenost do enkratne izredne denarne socialne pomoči zaradi smrti družinskega člana (če oseba ni upravičenec do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka) za samsko osebo trenutno znaša 458,83 evrov, za dve odrasli osebi brez otrok 591,44 evrov, za dve odrasli osebi z enim otrokom pa 803,61 evrov.
-	izredna denarna socialna pomoč, kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (trenutno 530,44 evrov).
Do te pravice bodo upravičeni družinski člani umrlega oziroma tisti, ki je poskrbel za pogreb, če je prejemnik DSP ali varstvenega dodatka; sicer pa v primeru, če njegov dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine ni presegal višine 606 evrov za samsko osebo oziroma 909 evrov za družino. Ta dva prejemka ne bosta podvržena omejitvi pri dedovanju!
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Tudi v letu 2014, v katerem vam želimo srečo, zdravje in zadovoljstvo ter prijetne praznike, se bomo trudile, da boste lahko izbirali med našo zdravo hrano in dobrotami naše dediščine.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOMŽALE
Naj vam leto 2014 mine v sreči, zdravju in zadovoljstvu, morda tudi v prijetnih spominih na našo letošnjo predstavo Butalci. Vesel božič in obiščite nas, tudi v letu 2014 se bomo trudili, da bo pri nas vedno veselo.
KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN
Naj bo leto 2013 za vse bralce Slamnika srečno in zdravo, vsi prazniki pa lepi in veseli.
Klub borilnih veščin Domžale
Naj vam leto 2014 prinese veliko lepih praznikov ter sreče, zdravja in veselje, pa tudi malce borbenosti in hrabrosti, mi ju vedno potrebujemo.
Klub borilnih veščin Domžale
Vesele božične praznike in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto vam želi
Medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.
Iskreno se vsem zahvaljujemo za sodelovanje v letu, ko smo se spomnili desete obletnice smrti našega spoštovanega pevovodje Staneta Habeta. Naj bodo prijetni vsi prazniki leta 2014, v katerem vam želimo srečne in zdrave vse dni, morda katerega tudi z našo pesmijo.
Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale
Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2014. Hvala za sodelovanje in pomoč v letu 2013.
Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina
Naj bo, kot mora biti, / vek za vekom se vrsti / in prekriva kakor sneg, ki v drobnih kosmih si sledi / in beli tla.
Janez Menart
Naj vam v prihajajočem letu življenje piše najlepše zgodbe.
ZAposLENi KNjižNicE DoMžALE
Nastavite svoja jadra vetru prihajajočega leta, da ulovite srečo, občutite zadovoljstvo in dosežete uspeh ...
In naj vas v letu 2014 vselej spremlja nasmeh.
EKIPA CENTRA ZA MLADE
Želimo srečno, zdravo in zadovoljno leto 2014, v njem pa veliko prijetnih praznikov in lepih trenutkov, veselimo pa se tudi skupnega sodelovanja.
Krajevna skupnost Dob z organizacijami in društvi
Društvo upokojencev Domžale Ulica Simona Jenka 11, 1230 Domžale
Društvo upokojencev Domžale želi svojim članom zdravo, uspešno in srečno novo leto 2014
Predsednik DU Domžale: Ferdinand Starin
Naj vam leto 2014 prinese veliko zadovoljnih dni, prijetnih praznikov ter sreče, zdravja in veselja.
Kulturno društvo Domžalski rogisti
Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo radodarno z zdravjem, srečo, uspehi ter kulturo v naših srcih.
Vesel božič in srečno novo leto 2014 vam želi Kulturno društvo Groblje
Tudi v letu 2014 bo vsa naša skrb namenjena zagotavljanju prijetnega otroštva naših otrok, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri ustvarjanju lepše sedanjosti za vse!
Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto, veliko ljubezni in razumevanja ter prijetne božične praznike vam želi
Zveza prijateljev mladine Domžale.
Naj vam vse dni leta 2014, posebej praznične, lepšajo med in naši medeni izdelki, ki prinašajo zdravje, srečo in zadovoljstvo.
Čebelarsko društvo Krtina Dob
V letu, ko praznujemo 40 uspešnih let dela, vam želimo veliko sreče, zdravja, lepe praznike in dobrodošli na našem balinišču na Količevem.
Balinarski športni klub Budničar Količevo
Vsem našim članom, pa tudi vsem bralcem Slamnika privoščimo v letu 2014 veliko zdravja, srče, veselja, miru in lepih praznikov.
Društvo izgnancev Domžale
Policijsko veteransko društvo SEVER Ljubljana, Odbor Domžale, želi vsem občanom in občankam vesel božič, veliko zdravja ter uspešno leto 2014.
Vsem občanom in občankam, pa tudi krajanom in krajankam ter našim članom želimo prijeten božič, v letu 2014 pa veliko sreče, zdravja in uspehov. Hkrati se vam zahvaljujemo za pomoč in podporo.
Športno društvo Zlato polje
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, / tisoč in tisoč zvezd je med nami, / naj gre po svetu - rama ob rami - / svetloba z nami. (Tone Pavček)
Občanom in občankam Občine Domžale, še posebej pa krajanom Krajevne skupnosti Ihan, želimo v letu 2014 zdravja, sreče in uspešnega sodelovanja
Krajevna skupnost Ihan, Prostovoljno gasilsko društvo Ihan, Kulturno društvo Ihan, Turistično društvo Ihan, Nogometno društvo Ihan, Smučarski klub Ihan, Balinarski klub Ihan, KO Zveze borcev Ihan, KO Rdeči križ Ihan, Župnijska Karitas Ihan
MALI OGLASI
Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 95.000 €. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, t: 040 414 141
ŠIVALNI STROJI,
servis in prodaja šivalnih strojev
(gospodinjskih in industrijskih).
Marko Pratneker s.p., Slamnikar-
ska 3b Domžale
t: 041 920 149
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357.
PREDsEDNiK: ANToN KošENiNA
INŠTRUKCIJE MAT in FIZ pri vas doma. Prvi obisk za polovično ceno,
t: 040 168 454
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela lepa karambolirana ali v okvari, t: 031 264 290
Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si.
www.sam.si
SAM JARŠE Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/72 98 800, e-pošta: info@sam.si
SAM STRANJE Zg. Stranje 1a, 1242 Stahovica, tel.: 01/72 96 283, e-pošta: st@sam.si SAM LATKOVA VAS Latkova vas 84 , 3312 Prebold, tel.: 03/70 32 700, e-pošta: lv@sam.si SAM NAZARJE Lesarska cesta 2, 3331Nazarje, tel.: 03/83 92 760, e-pošta: naz@sam.si SAM TRBOVLJE Nasipi 6a, 1420 Trbovlje. tel.: 03/56 1 4 780, e-pošta: trb@sam.si sam ormož Hardek 44 b, 2270 Ormož. tel.: 02/741 65 00, e-pošta: orm@sam.si
slamnik@kd-domzale.si
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA 12
Nagrade podarjata:
Senior kosilo, dostava na dom starejšim
Mihael Sršen s.p., Kolodvorska cesta 10A, 1234 Mengeš, tel.: 031 780 763, info@seniorkosilo.si, www.seniorkosilo.si, nagrade: 3 x bon za 3-dnevno zaporedno dostavo kosil (lahko ga tudi podarite komurkoli, ki ga potrebuje)
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale, nagrade: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave. Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 20. 1. 2014, na
naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
............^........
Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale
NAGRADNA KRIŽANKA 11
NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 11. 2013
Majda Papež, Župančičeva 6, 1230 Domžale, Janez Slapar, Rafolče 31, 1225 Lukovica in Nace Guzelj, Golo Brdo 85, 1215 Medvode prejmejo vsak po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Rešitev križanke: HOBBIT, SMAUGOVA PUŠČICA
POMOČ: GNOMA-jedrnato izražena misel, LIVORNO-pristaniSko mesto v Italiji, NAKERE-kastanjete, NE-neon, NEČKE-lesena kad za mesenje testa, SENOVO-naselje severno od Brestanice, TROKAR-triroba kirurška igla, UPEPEUEVANJE-sežiganje, kremiranje
Koledar dogodkov
Pripravila: Špela Keber, foto: promocijski material
sreda, 25. december 2013
BOŽIČNI KONCERT
Cerkev sv. Petra in Pavla na Vrhpolju pri Moravčah
Grajski oktet
vas vabi vse, ki si želite na božični dan prisluhniti domačim in tujim božičnim pesmim in tako doživeti pristnost božičnega časa, na božični koncert z gosti, ki bo v sredo, 25. decembra 2013, ob 19. uri, v cerkvi sv. Petra in Pavla na Vrhpo-lju pri Moravčah.
Gost bo MePZ Šentviški zvon. Vstop je prost! Vabljeni!
petek, 27. december 2013
KONCERT
Hala Komunalnega centra Domžale
43. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
Solista: Urška Arlič Gololičič, sopran in Ivan Andres Arnšek, bariton. Dirigent: Slaven Kule-novič. Koncert bo ob 20. uri. 23. decembra 2013 pa bo koncert v Domu kulture Kamnik. Pred-prodaja vstopnic : Dom kulture Kamnik, TIC Kamnik, Kulturni dom Franca Bernika Domžale.
ponedeljek, 30. december 2013
KONCERT
Kulturni dom na Viru
Večer slovenskih in svetovnih evergreenov
Nastopali bodo Coda Express, Oto Pestner, humorist Klemen Košir. Cena vstopnice je 15 EUR. Rezervacija vstopnic: 051 823 211. Vabljeni ob 19. uri.
sreda, 1. januar 2014
ZA KARATEISTE IN KARATEISTKE PO DUŠI
Kamniška Bistrica
Tradicionalni Karate-Do trening
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale vsako leto poskrbi za živahen začetek leta - in to že kar 1. januarja, točno ob 12. uri. Karateisti se zberejo v osrčju Kamniških Alp, v čudoviti Kamniški Bistrici, kjer se najprej s treningom pripravijo na zdravo in tekmovalno uspešno novo leto, za pravo novoletno vzdušje pa poskrbi še okrepčilo v dobri družbi. Vabljeni karateisti in karateistke po duši! Več informacij na spletni strani www.karatedomzale.com.
ponedeljek, 6. januar 2014
SREČANJA Z USTVARJALCI
Knjižnica Domžale
SilvoTeršek in dr. Andraž Teršek: Odgovori na trenutek, ki ga živimo
Silvo Teršek je upokojeni novinar in priljubljeni radijski moderator, avtor nepozabnih radijskih in TV-oddaj žametnega glasu in prodorne misli, mojster besede in slikarskega čopiča, iskalec življenjskih resnic in lepote. Dr. Andraž Teršek je vse bolj prodoren pravnik in univerzitetni profesor, ki se ukvarja pretežno z ustavnim pravom. Postaja predstavnik pravne avandgarde v javnih intelektualnih prizadevanjih, brez zadržkov, zavezan odgovornosti, pravičnosti in etiki. Pogovor in soočenje očeta in sina - ob izidu knjige Preobrazbe Silva Terška. Vabljeni ob 19. uri.
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Razstava na otroškem in mladinskem oddelku
Naslov razstave: ZLATE HRUŠKE: predstavljamo najboljše pridelke naših založb - po izboru PIONiRsKE: centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo MKL. Razstava bo na ogled na otroškem in mladinskem oddelku Knjižnice Domžale od 6. 1. 2014 do 31. 1. 2014. Vabljeni!
torek, 7. januar 2014
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Igralne urice
predšolske otroke od tretjega leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki so vsak torek, ob 9.30, v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava!
sreda, 8. januar 2013
SREČANJA POD SLAMNIKI
Slamnikarski muzej Domžale
Miro Žitko: Gradnja z naravnimi materiali
Miro Žitko je že pred leti začutil, da je življenje lahko tudi preprosto. Hiša, ki jo je zgradil za vsega nekaj tisoč evrov, je zgrajena brez cementa. Lesena konstrukcija, ilovnati ometi, rabljena kritina, okna in vrata iz druge roke, doma narejeno preprosto pohištvo, nekaj materiala pa so podarili tudi prijatelji, skratka, prava družinska hiša, zgrajena v štirih mesecih. Izkušnje o naravni in poceni gradnji rad podeli z drugimi in mnoge od njih je spodbudil, naj tudi sami gradijo hiše na podoben način. Pogovor o njegovi knjigi Gradnja z naravnimi materiali, v kateri so opisani materiali v naravi, kje jih dobimo, kako pripravimo, na kaj moramo biti pazljivi pri njihovi uporabi. Vabljeni ob 18. uri.
četrtek, 9. januar 2014
PREDAVANJE
Knjižnica Domžale
Bodi, kar si!
vsak posel zahteva določeno znanje, spretnost in potrpežljivost. Ker imamo ljudje različne sposobnosti, vsak zase najbolje ve, katere vrste opravil mu najbolj ležijo. Iz osebnostne in globalne krize bomo prišli le, ko bomo prevzeli odgovornost za svojo osebnostno rast in sprejeli sebe take, kot smo. Predava Florence Maria Bratuž, diplomirana organizatorka kadrovskih in izobraževalnih procesov. Vstop je prost! Vabljeni ob 19. uri!
petek, 10. januar 2014
SVETOVANJE
Knjižnica Domžale
Prva računalniška pomoč
vsem, ki se prvič srečujete z računalnikom, v Knjižnici Domžale nudimo Prvo računalniško pomoč. Vsak drugi petek v mesecu, med 12. in 14. uro, vam nudimo brezplačno pomoč pri osnovah uporabe računalnika, osvojite pa lahko tudi osnove drugih vsebin informacijske tehnologije, ki uporabnikom omogočajo samostojno uporabo knjižnice (katalog cObISS in Moja knjižnica). Prijave sprejemata Gorazd Je-sihar in Janez Dolinšek na tel. št. 01/724 12 04.
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Glasbena delavnica
Knjižnica Domžale in Glasbeni svet, Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo, vabita na glasbeno delavnico Z igro v glasbeni svet. Otroci in odrasli bomo skupaj ustvarjali in odkrivali čarobni glasbeni svet, poln otroških pesmi, gibanja, plesa, iger. Namenjena je otrokom, starim od 0 do 5 let. Delavnico vodi dr. Veronika Šarec. Obvezna je prisotnost staršev oziroma druge odrasle osebe. Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino. Vabljeni ob 17. uri.
nedelja, 12. januar 2014
ZA OTROKE
Kulturni dom na Močilniku v Dobu
Otroška gledališka predstava
Povsod je lepo, a doma je najlepše. To je glavno sporočilo, ki nam ga prek predstave sporoča glavni junak Mezinček. Pravljica o Mezinčku v izvedbi Lutkovnega odra KUD OTH Pirniče je prijetna zgodbica, ki govori o čisto malem dečku, ki sta ga v zibki našla očka in mamica, ki to pravzaprav nista bila, ker nista imela otrok. Skupaj so postali družina, a kaj, ko je nekoč mimo prijezdil kralj, ki je želel Mezinčka kupiti za svojo hčerko kraljično ... Pridite pogledat, kako je moral Mezinček služiti kraljični in premagati tatove, da se je lahko končno vrnil domov! Vabljeni ob 16. uri!
Informacije in rezervacije vstopnic na telefon: 041 420 610.
ponedeljek, 13. januar 2014
svetovanje
Knjižnica Domžale
Svetovalno središče
Sodobno življenje zahteva, da si pridobivamo in izpopolnjujemo nova znanja, da bi lahko delovali na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Svetovalno središče Ljubljana gostuje vsak drugi ponedeljek v mesecu na Oddelku za odrasle Knjižnice Domžale (tretji informator), kjer vam brezplačno in zaupno svetuje strokovna svetovalka o poti do novih znanj in do novega poklica. Med 11. in 15. uro.
torek, 14. januar 2014
FILOZOFSKI VEČER
Knjižnica Domžale
Marija Magdalena kot Jezusov najljubši učenec ali o ljubezni
Knjižnica Domžale vas vabi na Filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem, ki bo v torek, 14. januarja 2014, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Naslov tokratnega večera bo Marija Magdalena kot Je-
zusov najljubši učenec ali o ljubezni. Vstop je prost. Vabljeni!
sreda, 15. januar 2014
PREDAVANJE
Knjižnica Domžale
Sun Cu: Umetnost vojne
Kitajski modrec Sun Cu je nekoč davno spisal priročnik z naslovom Umetnost vojne. Že tisočletja ga proučujejo vojskovodje, politiki, poslovneži, pa tudi ljudje, ki so stopili na pot notranjega bojevništva. Sun Cu nas uči, kako iti v boj častno in uspešno. Uči nas, kako zmagati, tako da ni nihče zares poražen. Temo bo predstavil Vojko Kovačič, predavatelj Nove Akropole. Vstop je prost! Vabljeni ob 19. uri!
četrtek, 16. januar 2014
Potopisno predavanje
Knjižnica Domžale
Vietnam - V deželi riževih polj
Vabimo vas na potopisno predavanje, ki bo v četrtek, 16. januarja 2014, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Popotnik Gvido Pevec nas bo popeljal v deželo koničastih klobukov, riževih polj, vodnih bivolov in neskončnih peščenih plaž. Vietnam je dežela velike reke Mekong ter bogate zgodovine. Vabljeni! Vstop je prost!
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Naše ljudske pravljice
v okviru pravljičnega ciklusa Naše ljudske pravljice bodo otroci od četrtega leta dalje lahko prisluhnili pravljicam naših babic in spoznali najlepše igre iz otroške zakladnice: naštevan-ke, izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje ... Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino. Vabljeni ob 17. uri.

petek, 17. januar 2014
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Zaplešimo v pravljico
V	petek, 17. januarja 2014, ob 17. uri, vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno gibalno izražanje. Plesna animacija v povezavi s knjigo otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Vstop je prost!
POGOVOR Z ZNANO ZDRAVNICO
Dvorana Marjance Ručugaj Trzin
Dr. Nela Sršen : Rak na duši
Knjižnica Trzin v sodelovanju z Lions kluboma Domžale in Kamnik vabi na pogovor o izjemni knjigi ugledne hrvaške zdravnice in kirurginje.
V	knjigi avtorica razkrije svoja najgloblja čustva, ki so ji pripeljala bolezen in način, kako je zdravila svoje bolečine. Na podlagi izkušenj tako bolnice kot zdravnice je prišla do mnogih spoznanj o zdravljenju raka tako s konvencionalno medicino kot komplementarnimi metodami. Knjigo je prevedla Stajka Skrbinšek.
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Oražem. Vstop prost! Vabljeni ob 18. uri.
ponedeljek, 20. januar 2014
PREDAVANJE
Knjižnica Domžale
Joga in rakava obolenja
vabljeni na predavanje Joga in rakava obolenja, ki bo v ponedeljek, 20. januarja 2014, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale. Joga niso samo telesne vaje, pravilno dihanje in meditacija, pač pa je joga znanje o pravilnem življenju. V tokratnem predavanju bo poseben poudarek na odnosu med jogo in preprečevanju rakavih obo-
lenj. Predava Darja Hrastnik, mag. farm. Vstop je prost! Vabljeni!
torek, 21. januar 2013
SREČANJA Z USTVARJALCI
Knjižnica Domžale
Viki Grošelj: Velikani Himalaje
Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik. Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah v neevropska gorstva. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih osemtisočakov. To je že štirinajsta knjiga plodovitega alpinističnega pisca. V njej je predstavil vseh štirinaj st svetovnih osemtisočakov in orisal zgodovino vzponov nanje s posebnim poudarkom na delovanju slovenskih alpinistov, ki so se z izjemnimi dosežki v Himalaji povzpeli na sam svetovni vrh. Vabljeni ob 18. uri!
sreda, 22. januar 2014
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Pikina čajanka - Pikin konj
Vabljeni na Pikino čajanko, na kateri bomo ponovno vstopili v svet Pike Nogavičke. Na tokratni čajanki bomo izdelovali Pikinega konja. Vabimo vas, da se nam pridružite v sredo, 22. januarja 2014, ob 17. uri. Pikina čajanka je namenjena otrokom od 5. leta starosti dalje. Obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino! Vstop je prost!
četrtek, 23. januar 2014
Literarna kavarna
Knjižnica Domžale
Irena Cerar
Knjižnica Domžale vabi na Literarno kavarno, kjer bo gostja pravljičarka, avtorica družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino ter urednica National Geographic Junior, Irena Cerar. Pogovor bo vodila Mirjam Štih. Vabljeni v četrtek, 23. januarja 2014, ob 19. uri, v Knjižnico Domžale. Vstop je prost!
ponedeljek, 27. januar 2013
svetovanje
Knjižnica Domžale
Svetovalno središče
Sodobno življenje zahteva, da si pridobivamo in izpopolnjujemo nova znanja, da bi lahko delovali na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Svetovalno središče Ljubljana gostuje vsak četrti ponedeljek v mesecu na Oddelku za odrasle Knjižnice Domžale (tretji informator), kjer vam brezplačno in zaupno svetuje strokovna svetovalka o poti do novih znanj in do novega poklica. Med 11. in 15. uro.
Predstavitev knjig in pogovor z avtorjem
Knjižnica Domžale
Ernest Jazbinšek: Dekle s Polane
Vabimo vas na predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Ernestom Jazbinškom, ki bo v Knjižnici Domžale v ponedeljek, 27. januarja 2014, ob 18. uri. Avtor bo predstavil knjigo Dekle s Po-lane, drugo iz trilogije Zavita steza življenja, ki je bila kot podlistek delno objavljena v časopisu Kmečki Glas. Vabljeni! Vstop je prost!
torek, 28. januarja 2014
PREDAVANJE
Anita Kejžar Škulj: Notranja moč v matrici življenja
Predavanje o ponovni povezavi, NLP, srčni koherenci in klepet ob skrajšanem filmu Matrica življenja
Torek, 28. januar 2014, ob 18. uri Po priljubljeni knjižni uspešnici Ponovna povezava dr. Erica Pearla je v Slovenijo prišel tudi film Matrica življenja. Informacije za ozdravitev so v nas in okoli nas dokazujejo znanstveniki v svojih laboratorijih. Je bolezen res le posledica pomešanih informacij? Ko sprejmemo odgovornost tudi za svoje misli, se odpre polje čudežev. Predava Anita Kejžar Škulj, ki je pionirka ponovne
povezave v Sloveniji in uspešna raziskovalka novih vpogledov v človeka in njegovo blagostanje.
ZA MLADE
Center za mlade Domžale
Brezplačne učne urice za kemijo in biologijo
Mladi bodo ponovili in utrdili snov, dobili pomoč pri izdelavi domačih nalog, se skupaj pripravljali na teste. Učne urice bodo potekale v skupini in so primerne za 8. in 9. razrede. Vsak torek, ob 16. uri. (2 šolski uri). Urice bo vodila ga. Jožica Sambol, upokojena učiteljica biologije in kemije. Obvezna je predhodna prijava na info@czm-domzale.si ali na telefon: 01 722 66 00 ali 040 255 568.
sreda, 29. januar 2014
ZA ODRASLE
Knjižnica Domžale
Pravljice za odrasle
Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni ob 19. uri!
ZA MLADE
Center za mlade Domžale
Svetovalnica za mlade
Srečanja vsako sredo v prostorih Centra za mlade Domžale, od 17. do 19. ure. Predhodna rezervacija termina je obvezna.
četrtek, 30. januar 2014
RAZSTAVA
Center za mlade Domžale
Barviti otroški svet
Odprtje razstave <Barviti otroški svet> učencev likovnega krožka OŠ Rodica z mentorico Bredo Podbevšek, ob 18. uri, v Centru za mlade Domžale.
POGOVOR
Knjižnica Domžale
Alzheimer caffe
Vabimo vas v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci z imenom Alzheimer caffe. Izgubljanje spomina je eden prvih znakov bolezni demence, zato je izjemnega pomena njegovo urjenje, umska in možganska telovadba. Na januarskem srečanju bo gostja Nina Živkovič predstavila Šolo spomina. Vabljeni ob 17. uri!
četrtek, 2. januar, 2014
RAZSTAVA
Knjižnica Domžale
Slikarska razstava
slikarska skupina ,Nebotičnik' iz Ljubljane razstavlja izbor del ustvarjen v tehniki črnega tuša in barvnih tušev.
Pod vodstvom mentorice akademske slikarke in likovne pedagoginje Nives Palmič so v ustvarjalnih letih poglobili svoje znanje, raziskali številne risarske in slikarske tehnike ter razvili svoj osebni odnos do risbe in barve. Skupino sestavljajo: Zdenka Kokalj, Zdenka Gregorc, Mija Počkaj, Eva Zorn, Marjana Men-ninger, Matjaž Gostinčar, Marjan Flajšman in Oskar Mohar.
Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled od 2. do 27. januarja 2014.