k

aocj,


-A

\

A

V V

i

V

\

s^MaM U3®ija ima B<ii>lbinwi,

prosi Jezusu, za nas !

Stara Božja pot

Marije Device

v lil® Vliti

na Bobrovi pri Ljubljani.

Spisal

Anton Lesjak,

dobrovski kapelan.

Z dovoljenjem visokoiastitega knezoskofijstva ljubljanskega.

V LJUBLJANI.

Založil pisatelj. — Tisk J. Blasnika naslednikov.

34692

A

Predgovor.

Lepa in rodovitna je fara dobrovska.
Dragocen biser njen pa se sme po pravici ime¬
novati njena starodavna božjepotna cerkev
Matere Božje v nebo vzete. Ko sem na Do¬
brovo prišel in čul, kako starodavna da je
božja pot na Dobrovi in kako mnogoštevilno
da je bila obiskovana že v davni preteklosti,
so se mi vnele želje o zgodovini te božje
poti kaj več poizvedeti. V ta namen sem jel
preiskovati razne tiskane in pisane vire. Za¬
nimanje mi je raslo od dne do dne. Oziral
sem se pri tem na vso faro v njeni pretek¬
losti in njeni sedanjosti. Tako mi je naraslo
dokaj zgodovinskega gradiva, kar se bode
obelodanilo v posebni knjižici kot „ Zgodovina
dobrovske fare.“

Ker bode pa to delce bolj obširno, se
mi je zdelo potrebno, da sostavim še posebej

nekatere verstice zadevajoče edino le božjo
pot. Tako si je more vsak častilec Marijin
omisliti ter je kot mali spominek na milostni
kraj vzeti na svoj dom ali je podeliti prija¬
teljem in znancem.

Kedo ne ve, da posebnost kraja veliko
vpliva na serce človeško? Gotovo bode ča¬
stilec Marijin v molitvi še bolj zbran, serce
njegovo svetih čutil še bolj prešinjeno, če mu
je znana zgodovina sv. kraja, na katerem se
nahaja. Če pomisli na neštevilno množico po¬
božnih romarjev, ki so na svetem kraju pri
nebeški Kraljici iskali tolažbe in pomoči; če
se spomni na tolike milosti, katere je Marija
ondi svojim častilcem podelila, ali se ne bode
v njem vera vterdila, upanje pomnožilo in
serce k sveti ljubezni se vnemalo?

Pa glej! pobožni romar in častilec Ma¬
rijin, ki si jo morebiti že prišel počastit na
Dobrovo, kraj na katerem tu stojiš je častit¬
ljiv in slaven že radi svoje visoke starosti.
Na tem kraju se Mariji že — čuj! —
nad devet sto let slava prepeva.
Je pa ta kraj tudi slaven in častitljiv zaradi
obilnih milosti, ki so jih verniki na priprošnjo
Marije Device v nebo vzete tukaj prejemali.
Ne pretiravam, če rečem, daje dobrovska

božja pot — najstarejša božja pot
ali saj med najstarejšimi božjimi potimi  v
deželi. To nam bodo pokazale naslednje
verstice. Naj Ti podam v kratkih potezah na¬
tančnejšo sliko te slavne in priljubljene božje
poti v njeni preteklosti in njeni sedanjosti.

Da bi pač tudi ta borni spisek pripomogel
k veči časti in slavi Božji ter njegove de¬
viške matere Marije, pa k zveličanju pobožnih
romarjev, iz serca želi

pisatelj.

Dobrova  v praznik oznanjenja M. De¬
vice, dne 25 . sušča 1892 .

I. del.

§. I. Kaj nam pravijo ustna izročila in zgodovi¬
nopisci o začetku božje poti na Dobrovi?

_ji|»ožjepotna cerkev Marije Device v
nebo  vzete na Dobrovi je od glav¬
nega ljubljanskega mesta oddaljena
dobrih pet četerti ure. Okrajna cesta, ki
se odcepi od teržaške deržavine ceste pri
Viču, Te popelje naravnost na Dobrovo.
Prišedšemu izvun Viča se razgerne pred
Tabo lepa ravan. To je lepa dobrovska
ravan, spodnji del dobrovske fare. Na
desni in levi jo omejuje bolj nizko po¬
gorje, v ozadju pa kipe proti nebu mo¬
gočne pograjske gore. Ob ravni cesti na
desno in levo se razprostira rodovitno polje
in rasčeviti travniki, za spremeno pa raste
tu in tam nekaj košatih dreves, po katerih
prepevajo vesele ptice. To naravino kra¬
soto ter prijetnost tega pota na Dobrovo

8

je že večkrat ta in oni opisoval.*) Od vasi
Kozarje gredoč kmali ugledaš od daleč na
vzvišenem hribčku kakor grajščina mo¬
gočno poslopje. To je dobrovski farovž.
Cerkve pa ne vidiš preje, kakor da si že
prav blizo Dobrove. Umaknjena je neko¬
liko v ozko dolino, ki se vije proti Horjulu.
Poleg tega jo zakriva gorski, gozdni pomol
pri Rozorih. Naposled pa ugledaš častit¬
ljivo dvokupelno svetišče Matere Božje z
mogočnim zvonikom. Pri sercu se Ti umili,
hitreje in glasneje bije serce, korake po¬
spešiš in na serčno zaželenem kraju si,
pri romarski cerkvi Marije Device v nebo
vzete na Dobrovi!

Cerkev stoji nekoliko vzvišena nad
okrajno cesto, ki pelje v Horjul. Obdajajo
jo v ozadju in na spodnji strani stoletne
lipe. Nad cerkvijo in pokopališčem se
steza rodovitno farovško polje. Nekoliko
oddaljeno pa se na zapadni in južni strani
ob precej visokih berdih razprostirajo gosti
lesovi, v katerih drobne ptičice iz svojih
stoterih kljunčkov nebeški Kraljici glasno
hvalo prepevajo. Tje doli proti beli Ljub-

*) Primeri podlistek v „SIovencu“ meseca sept.
1890. 1. in Blatter aus Kram 1859 I. str. 167.

9

ljani pa se Ti odpira širna ravan rodovi-
tega polja in zelenih travnikov. Zares,
kako primerno je previdnost božja odbrala
ta samotni in tihi kraj, na katerem je bla¬
govolila po priprošnji Marijini deliti po¬
sebne milosti revnemu človeštvu! Že stvar¬
stvo božje samo Te vabi k češčenju bož¬
jemu, Te kliče k molitvi. Kedo bi ne za¬
klical veselo z Davidom: „Nebesa pripo¬
vedujejo božjo slavo in dela njegovih rok
oznanuje nčbes.“ Psi. 18, 1. Potrebno se
mi zdi opomniti že sedaj, da je sedanja
cerkev že tretje svetišče Mari¬
jino na tem kraju in da sedanja
cerkev ni bila zidana kot farna,
ampak še kot podružnica fare
šentvidske, h kateri je do leta
1723 spadala.  *—

Kedaj je bilo postavljeno na tem kraju
pervo svetišče? Prevažno a težko vprašanje.

Poslušajmo, kaj nam pripoveduje o
tem ustno izročilo in kaj zgodovinopisci.

Pred sto in sto leti je ves ta hrib,
kjer so sedaj farovž, farovška poslopja in
šola, pokrival temen gozd. Segal je prav
doli do travnikov. Da je temu bilo res
tako, to dokažem. Saj še ni več kot 140

10

let, ko je germovje in gozdno drevje raslo
še prav tikoma pri cerkvi, ko je vendar
cerkev bila postavljena že toliko stoletij
poprej. Hrib nad cerkvijo je spremenil v
rodoviten svet še-le g. Jernej Zupanec, če-
terti župnik Dobrovski 1. 1757 in 1758.
On pravi v zapisniku, ki je še shranjen v
farnem arhivu, da je napravil te njive z
veliko težavo in stroški, ker je moral po-
trebiti in izkopati mnogo germovja. Zato
se tem njivam gori še dandanes pravi „na
Borštu.“ V farnem arhivu se nahajajo
stari bakrorezi za napravo spominskih po¬
dobic te božje poti. Tudi na teh bakro¬
rezih je videti, da se je gozd pred kakimi
150 leti še prav doli do cerkve in šole
razprostiral. To se mi je zdelo potrebno
pojasniti, da se more naslednje umeti.

Med ljudstvom živi pobožna povest,
katera nam pripoveduje čudežni začetek
te božje poti. Ta legenda je bila že več¬
krat opevana. Prav mično jo je sostavil
pokojni J. Kovačič, kanonik v Trstu.
Natisnjena je v Slomškovih ,,Drobtinicah“
1. 1863 in obsega 41 osemverstnih kitic.
Ta legenda pravi, da ob času ko je bil
ta kraj še samoten in ves zaraščen, je

11

živel blizu vode samoten kmet, ki je imel
mnogo drobnice in goved.*) Mali njegov
deček, ves priprost in nedolžen, je pasel
njegovo obilno čedo. Pobožna mati je pa¬
zila na to, da je sinček vsako jutro za
rana vstal, se pokrižal in molil. Po ko¬
silcu dene svojo torbico in rog čez ramo,
pa tudi svoje bezgove piščalke ne pozabi.
Ko se pokropi z blagoslovljeno vodo in
je živina že izgnana, zatrobi v rog, da se
razlega na vse strani. Zdaj z bičem tla
pokriža in poči, goveda in drobnica se
zažene v trop na obilno, dobro pašo po
bližnjih gričih in dolinicah. Pastirček po¬
sluša vesel raznih ptičkov glasno petje in
mično žvergolenje. Tudi sam se usede na
bližnji štor in piska vmes. Ko se ljuba
živinica napase in v bistri vodi napoji, jo
pastirček žene vesel na dom. Tako mu
poteče dan za dnevom.

Nekega večera pa, ko pastirček brez-
skerbno piska na svojo bezgovko in skli¬
cuje po navadi čedo, se mu ne oglasi ne
sivka ne liska, tudi drobnice ni nikjer.
Teka sem ter tje, kliče in kliče, pa od-

*) Splošno pravijo, da je bila ta hiša sedanja
Rupnikova hiša št. 19 na Dobrovi.

12

meva mu le jek. Noč se bliža. Dečka
skerbi; kliče Boga in Marijo na pomoč in
dela svete obljube. Zazdi se mu, da sliši
v obližji mukanje govedi. Gre za glasom
in „hvala Bogu!“ vzdihne, ko zagleda vso
čedo skupaj na enem kraju. Ali kako
ostermi, ko vidi, da je vsa živinica ober-
njena na eno stran in kleči na sprednjih
nogah! Revček ne ve, se mu li sanja ali
je resnica. Kakor odrevenel gleda predse,
da se prepriča, ali njegova čeda res kleči
pred malo podobo v leščevji ? Prekriža se,
serce mu utriplje; bliža se podobi, jo ča¬
stitljivo vzdigne in poljubi ter hiti ž njo
proti domu. In zdajci se vsa čeda spusti
za njim. ,,Mati, glejte čudo, katero sem
videl. Pred to podobo je klečala vsa naša
čeda,“ kliče veseli pastirček.

Mati, vsa zamišljena v obilna opra¬
vila, se ne zmeni dosti za dečka in dene
podobo v skrinjo. Drugi dan žene pastir
čedo po navadi na pašo. Ali na večer mu
zopet vsa čeda zgine spred oči. Trobi in
kliče, f>a nobeno goved ne zamuka, no¬
bena ovčica ne zameketa. Kaj velja, si
misli, morebiti je čeda zopet v leščevji.
Gre toraj na oni kraj, kjer je bil živinico

13

našel prejšnji dan. In glej! živinica vsa
zopet kleči pred podobo Marijino. Tudi on
poklekne, pobožno zmoli „Češčenasimarijo,“
vzdigne in poljubi lepo podobo in gre proti
domu ž njo. „Čujte vendar, ljuba mati, vsa
živina je zopet klečala pred to podobo . 11
Mati jo zopet v skrinjo dene, pa dobro
zaklene. Čudno sicer se ji vse to zdi,
mnogo misli, pa le molči.

Tudi tretji dan se ponovi to čudo.
„Oj za božjo voljo, mati! naša živina je
bila zopet pri podobi in je tam klečala/'
— kliče pastirček, ko prižene na večer
živinco domu. Zena se prestraši. Reče ma¬
lemu: „Jutri po sv. maši grem duhov¬
nemu očetu vse to povedat, ti pa tega ni¬
komur ne pravi!" In tako je žena res
storila. Povedala je vse na tanko in res¬
nično. „Se danes bodem prišel z malo to-
varšijo k vam,“ ji rečejo gospod. In kmalu
potem pridejo za njo trije gospodje duhovni.
Ko pa gospodinja odpre skrinjo, v katero
je že v tretje shranila podobo, — podobe
ni nikjer. Vsi se čudijo. Sedaj pokličejo
pastirčka. Naročč mu, naj pase čedo po
navadi, in ako na večer na njegovo tro-
benje ne bode šla živinica domu, in jo

14

bode zopet našel pred podobo v leščevji,
naj urno pride povedat in jih poklicat. —
Deček pase po navadi. Prepeva, in
piska na bezgovo piščalko; ko se pa proti
večeru živina napase, gre vsa čeda zopet
na znani kraj ter redoma poklekne. Ko
deček to zapazi, teče hitro domu in spehan
pripoveduje, da je sveta podoba zopet na
gričku, kjer se leščevje začne in da vsa
čeda kleči pred njo.*) Zdaj urno romajo
duhovni in vsa družina na oni kraj, ka¬
terega jim pokaže pastirček. Glej čudo!
Vsa živina kleči pred Marijino podobo.
Globoko ginjeni popadajo vsi na kolena,
molijo in priserčno pozdravljajo preblaženo
Devico Marijo. S solznimi očmi vzamejo
častiti gospod prečudno podobo, jo nesejo
v hišo ter napravijo majhen oltarček, kamor
jo postavijo, naj bi tu bila, dokler ne po¬
zidajo kapele na čast Materi Božji na
mestu, kjer se je prikazala v tej podobi.
Kmalo je postavljena mala kapela. Slo¬
vesno zdaj prenesejo čudno podobo iz

*) Svet, kjer stoji sedaj farna cerkev, je bil pred
časom res gričast. Bil je med cerkvijo in sedanjo šolo
precej globok jarek, ki se je pa pozneje zasul in
zravnal. Pis.

15

hiše kmetove ter jo med molitvijo posta¬
vijo na mični oltarček v novi kapeli. Daleč
na okrog se je razglasil ta čudež in ver¬
niki so romali na božjo pot k „Mariji v
leščevji.“ Seveda je bila kapelica kmalo
premajhna. Zato so pozidali lepo cerkev
v čast Materi Božji v nebo vzeti.

V bistvu ravno to, samo da mesto
vse čede imenuje le dve ovčici, nam pravi
tudi mična pesmica, katero je zložil g.
Andrej Praprotnik, sedaj vpokojeni. vodja
perve mestne deške šole v Ljubljani, nekdaj
pa pervi učitelj na Dobrovi. Pesmica je
ta-le:

Leži, leži dolinica,

Dolin’ca lepa dobrovska,

Zelene trate in polje
Se z gozdi gostimi verste.

Pastirček tam je pasel mlad
Ovčice svoje mnogokrat;

Zverine divje bal se ni,

Od svoje čede jo podi.

Zgodi se nek poletni dan,

Ko tropič svoj že ima zbran,

Ovčic mu dveh ne staje še,

Iskat ju koj po gozdu gre.

Ni dolgo v gozdu se mudil,
Ovčici ljubi je dobil;

Al’ kaj je to, on sam ne ve,
Klečali ste ovčici dve!

Pred njima pa podoba je,
Bliščeče Božje Matere;

In sveti strah obide ga,
Prečudno gre mu do serca.

Podobico je koj pobral,

Jo skerbno hranil, k sebi djal;
Domu hiti z ovčicami,

Prigodbo pravi materi.

Podobo mati spravi to,

Ni mar ji zanjo kaj bilo;
Naravnost izgovarja se:

„Igrača to otroška je.“

Pastirček zjutraj v gozdu spet,
Podobo najde, kakor pred;
Domu hiti z ovčicami,

Pokaže spet jo materi.

„Gotovo vzel si jo doma,"
Zaverne mati sinčeka;

„Kako bi le podoba ta
V dobravo gosto sama šla?“

In mati zopet spravi jo,
Zaklene skerbno v skrinjico;

17

Prepričati se dalje če,

Al kaj resnice temu je.

Pastirček zjutraj v gozdu spet
Podobo najde kakor pred;
Domu hiti z ovčicami,

Pokaže spet jo materi.

In mati zlo prestraši se,

Ko zve, da to resnica je;
Verjame vse in iz serca
Marijo kliče in Boga.

Na kraj prigodbe čudne te,
Marskteri romat, molit gre ;
Kapelico sozidajo,

Podobo v njo postavijo.

Marije čast se tu glasi,

Pomoči mnoge Bog deli;

In kmalu še postavijo
Prijazno cerkev romarsko.

Iz daljnih krajev sem ljudje
K Mariji v cerkev to hite,

In tudi še današnji dan
Ta sveti kraj je dobro znan.

Tu starih sedem lip je še,
Mogočno so izraščene,*)

*) Na vzhodnji strani cerkve je stal do dne 10.
aprila 1888 hrast — orjak. Moral je biti nad tisoč let
star. Na porobku je meril v premeru cele 4  metre.

2

18

Na njih pa ptičice pojo,

Mariji hvalo, čast dajo.

Od bližnjih krajev in drugod,

Ljudje gredo na božjo pot;

Marija mila dobrovska
Pomoč in milost mnogim d&.*)

Vrli g. Jernej Zupanec, četrti župnik
dobrovski, piše v svoji matrikuli 1. 1756,
da je bila o njegovem času med ljudstvom
tudi neka popevka, katera je naštevala in
opevala mnoge odpustke, tej cerkvi pode¬
ljene. Očitno je, da je ta poslednja po¬
pevka poznejšega postanka. Nastati je mo¬
rala še-le potem, ko je bila božja pot že
obilo obiskovana; sicer bi ne mogla na¬
števati obilnih odpustkov, tej cerkvi po¬
deljenih.

Čudovita so pota božje previdnosti.
Kedo bode stavil Bogu meje? Včasih pri¬
pusti nenavaden dogodek, da se izpolni
sveta njegova volja. Pomisli na začetek
Svete Gore pri Gorici, na lurško jamo na
Francoskem itd. A če tudi ne vzamemo
omenjenega ustnega izročila o dobrovski
božji poti prav po besednem pomenu,

*) ,,Vrtec” 1. 1890. str. 113.

19

vendar iz vsega tega z gotovostjo lahko
to povzamemo, da zares posebne, iz¬
redne milosti, katere je Bog na
priprošnjo preblažene Device Ma¬
rije na tem kraju podelil, so dale
povo v d  začetku te božje poti.

Še sedaj pa zunaj cerkve, blizo oltarja
tikoma ob zidu, raste leska, katera je bila
dalj časa zatrta, pa je vendar zopet po¬
gnala. Tudi se ta božja pot še vedno
imenuje pri „Materi Božji v leščevji.“ —

Poglejmo sedaj, kaj o tej cerkvi po¬
ročajo zgodovinopisci. Domoljub Valvazor
omenja te božje poti na dveh mestih. Ime¬
nuje jo eno naj starejših cerkev v
vsi deželi kranjski in zaradi obil¬
nih čudežev v tolikem slovesu,
da ljudje po leti dan za dnevom tj e
romajo. Večkrat se opravi ondi,
pravi Valvazor,  po  20—26 s s. maš
na en dan!*)

*) „Dieses ist eine uralte Kirche, dahin auch fast
taglich \Vallfahrten angestellt werden, zumal sie von
Mirakeln beruhmt ist. Es werden auch im Som mer
manche Tage 20 bis 26 Messen allda gelesen.“ Val. K.
VIII str. 819.

„Ein Viertel Meile von diesem Schloss (Strobelhoff)
ist unser lieben Frauenkirche von Dobrova, eine von

2  *

20

Ravno tako piše tudi Jurij pl. Tal-
ničar (Dolničar) v svoji kronologiji kranjske
dežele. On imenuje cerkev dobrovsko pra¬
staro svetišče Marijino na Kranj¬
skem.  Kamor ljudstvo z vseh strani kar
vre zaradi obilnih milosti, ki jih verniki
ondi prejemajo. Začetek tej cerkvi stavijo
nekateri, pravi Talničar, v leto 970.* *)
Pisanih sporočil seveda nimamo tako
starodavnih. Vse spise tikajoče se cerkve
so hranili nekedaj le cerkveni ključarji.
Po nepaznosti ali tudi po kaki nesreči so
se pisma poizgubila in končala. Najsta¬
rejša še ohranjena listina je iz leta 1459.
To je neka kupna pogodba. Ključarja z
Dobrove sta tega leta kupila od cerkve
ss. Simona in Juda na Viču eno celo zem¬
ljišče za dobrovsko cerkev. Že davnej
preje pa je cerkev posedla velikanski cer¬
kveni gozd, ki se je tedaj razprostiral še
čez ves sedanji farovški hrib. Utegnil ga

denen altesten Kirchen im ganzen Lande Krain und in
solchem Ruhme, dass dahin im Sommer fast taglich
Wallfahrten geschehen.“ Val. K. XI. str. 566.

*) „Vetustissimum Carnioliae Deiparae Sanctuarium
in Dobrova. .. ad quod veluti ad coelestium gratiarum
emporium vidni populi miraculorum farna acdti cer-
tatim confluunt.“  Thalnitscher Ept. str. 39.

21

je kak dobrotnik cerkvi podariti. Zopet
v tem je nov dokaz, koliko zaupanje in
ljubezen da je dobrovska božjepotna cerkev
vživala že v dobi, ko o druzih božjih potih
v deželi še ni sledu. —

Da opustimo vse drugo, naj ob krat¬
kem omenimo še neke pripovedke. V obliki
tacib pripovedk je navadno skrito jedro
zgodovinske resnice. Nekako vštric do¬
brovske cerkve, na južni strani, gori na
vrhu brega se pravi kraju na ,,Gradišču.“
Tu gori, tako pravi pripovedka, je živela
v silo davni preteklosti bogata gospa.
Dovelj je imela srebra in zlata. Ko ne¬
kega dne svoje srebernjake in zlatnjake
zopet na solncu presuševa, se ji srce
vzradosti pri tolikem lesku in bogastvu.
V svoji nečimernosti in prevzetnosti se
oberne doli proti dobrovski Materi Božji
ter zaničljivo pravi: ,,Gilej, Mati Božja,
jaz sem bolj bogata in mogočna kakor pa
ti.“ Na te skrunske besede se grad stresne
in sesuje; udere in pogrezne pa se tudi
grajščakinja s svojimi zakladi vred. Kedo
ne najde v tem zgodovinske resnice? Ali
ta pripovedka ne naznanja, da je tu-doli
že stalo svetišče Marijino in da

22

so verniki po njeni priprošnji že
prejemali raznih milosti, ko so tu
gori po Gradišči bivali še pogani,
ali pa se je častila morebiti celo
poganska malikinja? Marija pa je
naposled premagala pogansko te¬
mo. To pa nas zopet opravičuje,
da stavimo začetek tega svetišča
v dobo desetega stoletja, kakor
poroča Talničar.

Glej tedaj, pobožni romar in častilec
Marijin!  že  nad devet sto let se na
tem kraju Marija časti, nad devet sto let
se njej tu slava prepeva! O koliko tisoč in
tisoč grešnikov je v tej dolgi dobi na tem
kraju pri Mariji pomoči iskalo, koliko mi¬
losti je bilo tu zadobljenih! Kedo bi se ne
čutil prešinjenega občutkov sv. strahu in
spoštovanja do tako častitljivega kraja!

§ 2. Krog leta 1231 pozidajo prvo večo cerkev,
katero podero I. 1713 in na njeno mesto sozi-
dajo sedanjo I. 1716. Na Dobrovi se vstanovi
samostojna fara I. 1723.

Prvotna kapelica je morala biti le
majhna in priprosta. Ko je zaslovel ta

23

kraj po obilnih tu zadobljenih milostih, je
kapela postala pretesna za mnogoštevilne
častilce Marijine. Pozidali so z doneski
pobožnih romarjev krog leta 1231 — tako
splošno sodijo — prvo cerkev. V tej prvi
cerkvi so bili ti-le oltarji: 1 veliki Ma¬
tere Božje v nebo vzete; 2. sv. Marije
Magdalene; 3. sv. Leonarda, in 4. zopet
Matere Božje v nebo vzete. S tem oltarjem
je bila sklenjena bratovščina enacega
imena. Poleg teh oltarjev Je bila še mala
kapelica, posvečena sv. Stefanu, prvemu
mučencu. Po številu oltarjev soditi ni
bila prejšnja cerkev mnogo manjša od
sedanje.

Kaka osoda je kaj ob turških časih
to cerkev zadevala, se ne ve. Gotovo pa
kruta sila sovražnikova ni šla brez vsa-
cega znamenja mimo. Saj vemo, da so
Turčini po okolici ljubljanski pogosto ro¬
pali in požigali, in prav todi mimo se je
drvila 1. 1416 ogerska in 1. 1476 turška
zelo divja sila Zgodovinar Valvazor na¬
ravnost poroča, da so napadli podružniško
cerkev sv. Jurija na Hruševem, ki je bila
prej neznatna in skrita; stala je namreč
tedaj še tam pod vasjo. Kako bi se bili

24

neki izognili cerkvi Matere Božje na Do¬
brovi, v ki je bila tedaj že sloveča božja
pot? Škoda, da les in zid molčita!*)

Zob časa je moral v teku stoletij
stavbo že močno razdjati, zato so sklenili
dne 29. aprila 1. 1711, o priliki vsako¬
letnih cerkvenih računov, da se zida nova
cerkev. Jeli so takoj kamenje, les in druge
potrebne reči pripravljati. Tretji teden po
veliki noči 1. 1713 so staro cerkev po¬
drli in na njeno mesto sedanje častitljivo
svetišče pozidali. Dovršili so jo leta
1716. Zidarski mojster je bil Gregor
Maček iz Ljubljane. Neumrljive zasluge
pri tej cerkvi si je pridobil velečastiti, vi-
sokorodni gospod Frančišek G-otfrid baron
Polhograjski, ki je bil tedaj stolni kanonik
in dekan v Ljubljani. On se je veliko
trudil, da se je cerkev zidala že tedaj in
je tudi sploh vse zidanje on vodil in nad¬
zoroval. Imel je ta blagi gospod posebno
sinovsko ljubezen in zaupanje do dobrovske
Matere Božje. To je tudi naravnost po-

*) Pomota je, kar se poroča po „Danici“ 1. 1859.
str. 59 in za njo Blatter aus Krain 1. 1859., str. 167, da
je namreč cerkev leta 1459 pogorela. Ta pomota izvira
iz napačno tolmačene listine, ki nam je znana. Pis.

25

vedal v svoji oporoki, v kateri se je precej
bogato spomnil te cerkve in je torej še
vedno njen velik dobrotnik.

Sedanja cerkev ima dve osemogelnati
rotundi, kateri nosite visoki kupoli. Zid
je silo močan, ima 2'3 m  debelosti. Vsa
cerkev je znotraj 23‘6 m  dolga. Za faro
samo še zadostuje, ali ob času sliodov je
seveda mnogo premajhna. Pomniti pa mo¬
ramo, kar smo že rekli, da cerkev ni bila
zidana kot farna, ampak kot podružnica
fare šentviške. Morebiti, da so že tedaj
kaj mislili na vstanovitev samostojne fare,
a gotovo pa ne mislili na to, da bi ute¬
gnila postati fara sčasoma toliko obširna.
V tej novi cerkvi je pet oltarjev. Veliki
oltar je posvečen Materi Božji v nebo
vzeti, patroni dobrovske fare. S tem ol¬
tarjem je sklenjena bratovščina enacega
imena, ki šteje veliko udov. O njej bo¬
demo govorili še pozneje. V veliki rotundi
so si vsporedno na listovi strani ss. Štefana
in Leonarda, drugi je ss. devic in mučenic:
Agate, Lucije, Apolonije in Barbare. Na
evangeljski strani pa je prvi oltar po¬
svečen sv. Jožefu. S tem oltarjem je sedaj
sklenjena ,,družba treznosti 14  in je zadobil

26

dne 10. septembra 1. 1878 privilegij za
vse čase. Drugi oltar na tej strani je bil
posvečen sv. Mariji Magdaleni. Leta 1890
pa se je naredila tu duplina Marije D.
lurške, o čemer še pozneje spregovorimo.

A več ni bil daleč čas, ko je imela
postati podružniška cerkev Matere Božje
v nebo vzete farna cerkev.  Prevelika
je bila nekdanja fara šentviška, da bi mogli
ondotni gg. duhovni zadostovati svojim
dolžnostim. Težava je bila tudi za ver¬
nike tolika oddaljenost od farne cerkve v
Št. Vidu. Zato so jeli v to poklicani možje
resno misliti na to, kako bi vstanovili na
Dobrovi samostojno faro. Kedo ne ve, da
ni majhna težava, vstanoviti novo faro!
Tako se je tudi tukaj kmalo pokazalo
mnogo ovir in nasprotja, kar je bilo treba
premagati. Nad štiri leta so terpele obrav¬
nave. Zopet je bil že imenovani p. n. go¬
spod Frančišek Gotfrid baron Polhograjski,
ki se je te zadeve z vso vstrajnostjo lotil.
Njegovi odločnosti se je posrečilo prema¬
gati vse ovire, ovreči vse ugovore, in tako
je bila leta 1723 fara dobrovska
vstanovljena in podružnica Ma¬
tere Božje v nebo vzete povzdig-

27

njena v farno cerkev. Ko je bilo
tako vse vravnano, je bil za prvega vi¬
karja na Dobrovi izvoljen čast. gospod
Jan. Avguštin Rakovec, magister filozofije
in kapelan v Vodicah. Prečastiti in pre-
vzvišeni knezoškof Viljem grof de Lcslie
sami so ga na Dobrovi slovesno inštalirali.
Veliko veselje in radost je napolnjevala
srca novim faranom. Gromovito, streljanje
in druge slavnosti so naznanjale veseli do¬
godek vsi okolici. Po svetem opravilu je
bil obed pod milim nebom, katerega je bil
napravil preblagorodni gospod Volbenk
Herbart grof Lamberg, tedaj grajščak na
Bokalcih. Mnogi p. n. gg. kanoniki in
drugi odlični gospodje so bili pri obedu z
imenovanim mil. gospod knezoškofom vred.
Tako je tedaj od 10. avgusta 1723. 1. Do¬
brova imela svojega stalnega duhovnega
pastirja. —

Obseg novi fari je bil seveda precej
drugačen mimo današnjega. Podružnica sv.
Martina Podsmereko, vasi: Rozore, Kuma-
nija, Draževnik, večinoma vasi Kozarje so
se še le leta 1785. odcepile fari šentpeterski
v Ljubljani, ter se pridružile fari dobrovski.
Nasproti je pa vas Osredek prišla pod sv.

28

Katarino 1. 1787, ki je doslej spadala pod
Dobrovo.

§ 3. Kako je bilo z božjo potjo na Dobrovi pred

vstanovitvijo fare in kako pozneje?

Zal, da nimamo shranjenih zapisnikov,
ki bi segali v 12. in 13. stoletje nazaj.
V daljnem Ogleju se znajo pač nahajati
kaki podatki, a kedo jih bode dosegel?
Pa če tudi nimamo pisanega poročila, pa
povzamemo lahko iz druzih okolnosti z
gotovostjo, da je božja pot na Dobrovi
zares že v 13. in 14. stoletji slovela in
bila mnogo obiskovana.

Že velikost one prejšne cerkve nas k
temu sklepu sili. Ko bi ne bila božja pot to¬
liko obiskovana, čemu bi bili pa zidali toliko
podružnico s peterimi oltarji? Dalje: vse
sedanje dokaj obširno farovško posestvo je
bilo nakupljeno že v 14. in 15. stoletji in
to z milodari božjepotne cerkve Matere
Božje. Že davnej preje pa je posedla cerkev
velikansk gozd, katerega je moral kak do¬
brotnik in častilec Marijin cerkvi podariti
itd. Zgodovinar Valvazor nam je iz svo¬
jega časa ohranil popolno zanesljivo poro-

29

čilo. On je bil osebni prijatelj tedanjemu
grajščaku na Bokalcih, Volbenku Žigu,
baronu Strobelhoffskemu, in je tudi dalj
časa bival pri njem na Dobrovi. On piše,
kakor smo že omenili, da je ta božja
pot o njegovem času tolikanj slo¬
vela, da so božjepotniki po leti
skoro vsak dan dohajali in da je
bilo tukaj nekatere dni poletuna
en sam dan po 20 — 26 ss. maš.  Slo¬
vela je tudi izvun dežele. Tako je leta
1668 imenitna kneginja s Koroškega
obljubila zlato krono Mariji Devici na Do¬
brovi, ako bi njen šestletni slepi otrok
spregledal. Bila je uslišana in je obljubo
z radostjo izpolnila. Koliko zaupanje so
že v tisti dobi imeli kristjani do dobrovske
Matere Božje, je razvidno tudi iz bogatih
daril, katere je cerkev prejemala od pobožnih
romarjev v znak zahvale za prejete milosti.
V stari knjigi je zapisano, da so pobožni
romarji tu sem v dar prinesli mašne
plašče, vezene s srebrom in zlatom, zlate
in sreberne verižice, pasove, prstane, za-
vratnice, skledice, krone in svetilnice. Žal,
da so vse to leta 1713, ko so staro
cerkev poderli, prodali za nizko ceno

30

204 gld. Posebno ljubezen in zaupanje
pa je imelo že tisto dobo prebivalstvo
stolnega mesta ljubljanskega do dobrovske
Matere Božje. Bilo je sploh v pregovoru,
da kedor gre trikrat na božjo pot na Do¬
brovo, je toliko dobro delo opravil, kakor
ko bi bil romal enkrat v Rim na groba
sv. Petra in Pavla. Tako najdemo zapisano
v starem zapisniku iz leta 1756. Posebno
zaupanje Ljubljančanov do dobrovske Ma¬
tere Božje je razvidno tudi iz napisa, ka¬
teri je bil vdolbljen v spominsko ploščo v
prejšnji stari cerkvi. Že četrto leto je
strašna morilka — kuga — razsajala v
sosednjih deželah: po Koroškem, Štajer¬
skem, Hrvaškem in v Gorici. V tej stiski
se je mesto ljubljansko zateklo k Materi
Božji na Dobrovo in k sv. Roku v Dravljah.
Darovalo je mesto leta 1682 spominsko
ploščo ter jo dalo v cerkveno steno vzidati.
Skoda, da se nam plošča ni ohranila. Mo¬
goče, da se je pri podiranju stare cerkve
poškodovala in zdrobila. Valvazor pa, ki
jo je sam videl, nam je ohranil njen napis.
Taki-le je bil:

Magnae Dei Matri

Mariae in Dobrova,

31

Populi e vicinis remotioribusque Carnioliae
partibus

Loči venerandi causa confluentis
Frequentia famosissiraae,

Quod

Hic šibi locum gratiae elegerit,
Miraculis clareat,

Totamque Carnioliae Provinciam
a peste

In quartum annum ad confinia usque gras-
sante Mraculose salvaverit,

Se et suos

In perpetuum gratitudinis mnemosynon
Aemona devovet

Anno Christi 1682., qui est iEmon: Cond:
2904.

To je:

Prevzvišeni Materi Božji na Dobrovi,
— ki je v tolikem slovesu zaradi obilne
množice ljudstva, ki iz bližnjih in daljnih
krajev dežele tu sem vre, počastit ta kraj,
kjer si je izvolila svoj sedež milosti, po
čudežih slovi in je vso Kranjsko deželo
čudežno obvarovala kuge, ki je 4. leto ob
mejah razsajala, — izroča Ljubljana v vedni
spomin hvaležnosti samo sebe in svoje.

32

Po Kristusu 1. 1682, to je 2904 odkar
je Ljubljana (Emona) nastala.*)

Z vstanovitvijo samostojne fare se je
božja pot le še lepše razvila in povzdignila.
Dokler ni bila vstanovljena samostojna
duhovnija, so šentvidski gospodje sicer
prihajali skoro ob vseh zapovedanih Mari¬
jinih praznikih na Dobrovo obhajat božjo
službo; ali slovesne shode so imeli le v
praznik vnebovzetja in rojstva Marije De¬
vice. Po vstanovitvi fare pa so bili obilni
shodi vsako nedeljo in praznik, zlasti med
šmarnimi mašami. Leta 1725 je bilo sveto
leto. Vrhovni poglavar sv. Cerkve je bil
takrat Benedikt XIII. in je vladal tedaj
prvo leto. Na Dobrovi se je tedaj skozi
9 dni prav slovesno obhajal sv. misjon.
Vodili so ga čč. oo. jezuiti. Na Dobrovo
so prihajale velike množice ljudi tudi od
drugod. Spominska podoba na to se še
nahaja v farovžu. Lepbta hiše božje je
rasla. Znotranji in vnanji blišč Marijinega
svetišča, mnoge zadobljene milosti so vedno
veče množice romarjev na Dobrovo pri¬
vabljale. Pretesni so postali prostori cer-

*) Ne moremo boljše posloveniti, da bi česa ne
premenili. Pis.

33

kveni, zlasti ni dostajalo prostora za spo¬
vednice. Za božjo in Marijino čast vneti,
za zveličanje duš skerbni tedanji vikar do¬
brovski Ivan Kerstnik Tahavec (na Do¬
brovi 1. 1741—1753) je dal leta 1744 raz¬
širiti pokopališče. Na vzhodnji strani cerkve
se je pokopališče obzidalo z bolj visokim,
debelim zidom. V tem zidu so naredili 12
vdolbljin za spovednice. Na zapadni strani
cerkve pa so pozidali 6'8m dolgo in 6’3'm
široko kapelo. Tu notri so ob velikih
shodili maševali in pridigo vali. Vse to,
prostori za spovednice in kapela, je še
sedaj ohranjeno. Kapela je bila do leta
1890. precej nižja in na tri strani popol¬
noma odprta; o njej bodemo še govorili.
Leta 1747., dne 25. junija, peto nedeljo
po binkoštih, je posvetil vse to: cerkev,
pokopališče in kapelo prevzvišeni in pleme¬
niti gospod Ernest Amadej grof Attems,
osemnajsti knezoškof ljubljanski. To nam
naznanja latinski napis na čemi kamneni
plošči, katero je dal že naslednji vikar
Jernej Zupanec na listni strani v cerkvi
vzidati. Napis je ta-le:

D. O. M. O. B. A.

Almae Dei Matri

3

34

Gratiarum fonti
Fideli afflictorum solatio
Quae

Hic inter coryleta et fontes
Sedem šibi elegit gratiis et miraculis claret
Cui

In honorem 1231. prima Ecclesia
et

haec aedes ex imo coepta
a

C. & R. S. R. J. P. D. D. Ernesto e
Comitibus

Ab Athembs XVIII. Lab. Epo.
Consecrata č. VII. Kal. Jul.
MDCCXLVII
H. M. P.

indignus Deiparae Cliens et sacerdos
M. Barthol. Suppanz 1. P. IV.

Skoro gotovo je bila cerkev preje
samo blagoslovljena ali benedicirana, ali
pa je bila istega'leta tudi po notranje to¬
liko popravljena, da je morala biti na novo
posvečena.

Ko je bila cerkev zidana, je bil ostal
zvonik prav nizek, nižji od srednje kupole.
Leta 1752. pa je dal vikar Ivan Tahavec

35

zvonik vzdigniti in sploščakom pokriti, kar
je stalo blizo dva tisoč goldinarjev.

§. 4. Vikar Jernej Zupanec. „Marijin studenec.' 1

Novi farovž I. 1768. Romarji.

Po trudapolnem delu je č. g. Ivan
Kr. Tahavec 12. maja 1. 1753. v Gospoud
zaspal. Previdnost božja mu je poslala
vrednega naslednika. Ta je bil Ivan Jernej
Zupanec. Na Dobrovi je bil v 1. 1753 do
1785. Kakor njegov prednik, tako in še
z večo gorečnostjo je deloval tudi on. Bil
je ta gospod posebno nadarjen, kar je raz¬
vidno iz njegovih še ohranjenih spisov.
Z obilnimi talenti in podvzetnim duhom pa
je bilo sklenjeno tudi prav pobožno, po¬
nižno srce. Bil je kakor nalašč za vodi¬
telja Marijini pobožnosti. Veliko je tudi
ta gospod popravil in polepšal znotraj in
zunaj cerkve.

Kak streljaj od cerkve, gori vfarov-
škem hribu, izvira majhen studenček, sploh
„Marijin studenček' 1  imenovan. Da bi si
romarji lahko žejo gasili in imeli pri
rokah vodo za umivanje, ■ je dal Zupanec
ta studenec napeljati po svinčenih ceveh
tako, da je voda na dan curljala iz cer-

3 *

kvene stene zunaj cerkve, ravno za ol¬
tarjem kake tri metre od tal. Iz kamne-
nega basena je voda zopet tekla v nižje
napravljeni kamen, kjer so ljudje vodo
lahko zajemali za pijačo ali umivanje. Od
todi pa je bila voda izpeljana v velik
podzemeljski rov zunaj pokopališča. Bila
je pri tem studencu napravljena lična
strešica, kar se na starih spominskih po¬
dobicah še vidi.

Ko je bilo tako vse vrejeno, so ta
studenec prav pri izvirku blagoslovili že
prej imenovani prevzvišeni knezoškof grof
Attems 6. nedeljo po veliki noči, dne 30.
maja 1756. 1. o priliki svojega pervega
kanoničnega obiskanja in birmanja na Do¬
brovi. Molili in prosili so pri blagoslov-
ljevanji tega „Marijinega studenca,“ d a bi
zadobili dušno in telesno zdravje
vsi, ki bodo iz njega pili.

Ta vodotoč iz stene se je odpravil ob
koncu preteklega stoletja, kar bodemo še
povedali. Še sedaj pa je ohranjen lep mar-
meljnat kamen z basenom vzidan v cer¬
kveno steno. Na verhu so na okroglem, ne¬
koliko vzboknjenem in kronanem kamnu
vdolbljene besede: ,,Maria fons gratiarum,“

37

to je: „Marija vir milosti. 11  Kako pri¬
meren zares je ta napis! Kakor je tekla
tu zemeljska voda ter ohladila tako mar¬
sikaterega božjepotnika, mu pogasila hudo
žejo ali mu celo zmila maroge z obraza,
tako so dotekale znotraj v cerkvi po Mari¬
jini priprošnji božjepotnikom premnoge mi¬
losti za dušo in za telo. O koliko duš se
je tu ohladilo, katerim je velika vročina
prigrevala! Koliko žejnih duš je bilo na¬
pojenih, koliko madežev zbrisanih! Zares,
o Mariji se more reči, da je „studenee
vrtov, vir živih voda, ki z Libana dero. u
V. p. v 4., 15.

Že se je pri cerkvi in zunaj cerkve
marsikaj popravilo in zboljšalo, odkar je
postala farna cerkev. Nekaj pa je bilo še
v prav slabem stanu, kar je bilo pa prav
potrebno, — to je — župnišče. Dokler je
bila sedanja farna cerkev podružnica šent-
vidska, je bila postavljena malo od pokopa¬
lišča na vzhodnji strani mala lesena hišica.
Imenovala se je sploh kaplanija, ker so
tukaj šentvidski gospodje večkrat preno¬
čevali, kadar so imeli na Dobrovi bogo¬
služna opravila. Služila je pa tudi ptujim
gospodom romarjem v zavetje. Ta hišica,

38

ki ni bila nad trideset čevljev dolga, je
imela najpreje samo pritlične prostore,
pozneje pa je dobila še nadstropje. Kljubu
vsej priprostosti je služila gospodom vi¬
karjem po vstanovitvi fare za staro žup¬
nišče. Bila bi se pač že davnej postavila
nova farna hiša, pa cerkveno predstojništvo
je bilo nad štirideset let zapleteno v neko
pravdo zaradi cerkvenega sveta. Nek mo¬
gočen nasprotnik si je namreč hotel, bodi
si vedoma ali nevedoma, prilastiti ves veli¬
kanski cerkveni gozd in sedanji farovški
hrib. Be-le ko je bila tožba končana, in
sicer v prid farne cerkve, se je moglo
misliti na novo župnišče. Tudi to delo je
čakalo izvrstnega Zupancovega talenta.
Postavil je veličastni sedanji farovž na
hribčeku. Da ga je postavil toliko od¬
daljeno od cerkve, je to storil gotovo za
radi lepega razgleda. Farovž je dolg 30 m
in širok 4'3 m  in ima spodnje prostore
in še dvoje nadstropij, v katerih je 16
manjših in večih sob. Ravno v sredi pa
je v vsakem nadstropju 12 m  dolgin 6 m
širok hodnik. Poslopje je zares kakor kaka
grajščina. Tudi je vse silo močno zidano,
zid je 90 cm  debel. Prvi podložnik je

39

bil vložen 1. julija 1. 1765. leta 1768. pa
je bil farovž že dozidan. Vse delo pa je
terpelo od 1. 1764. do 1772. Koliko truda
in skerbi je imel blagi gospod pri tej zi¬
davi, si lahko mislimo. „Bogu samemu je
znano,“ tako pravi v nekem zapisniku,
„koliko sem pri tem pretrpel,” kar mu
pač radi verjamemo. Upamo, da mu je
ljubi Bog tudi stoterno povrnil v sv. raju.

Ali pa ni bila potrata in šopirnost
zidati toliki farovž? Ne, to je bila potreba
časa. Kako mnogoštevilno je bila božja
pot v tistem času obiskovana, nam je raz¬
vidno iz nekega zapisnika, katerega je g.
Zupanec sostavil. V dotičnem zapisniku
pravi Zupanec najprej, da so že od nekdaj
pobožni romarji z velikim zaupanjem na
tem kraju Marijo častili in mnoge milosti
dobivali. Potem pravi: „Kaj pa naj rečem
še-le o sedanji gorečnosti Marijinih ča¬
stilcev, ko se je pozidala tako veličastna
cerkev, razširilo se pokopališče, vzdignil
mogočni zvonik skoro s samimi milodari
božjepotnikov! Skoro neštevilna množica
ljudstva prihaja tu sem, da počasti ne¬
beško Kraljico. “ Iz nekaterih duhovnij so
prihajali romarji kar s procesijo. Tako so

40

v

prihajale leto za letom procesije iz St.
Vida, Sore, Polhovega gradca, Brezovce,
Preserja, Iga in Smarija pod Ljubljano.
Posebno ljubezen do dobrovske Matere
Božje je imelo tudi v tej dobi meščanstvo
ljubljansko. V tem kratkem času med
„šmarnimi mašami,“ v teku 24 dni, je bilo
samo obhajancev nad deset tisoč;
s s. maš je bilo opravljenih v
prošnjo ali zahvalo  nad  250. Pri
rokah mi je star zapisnik. Iz tega zapis¬
nika je razvidno, kako številno so tudi čč.
gg. duhovni prihajali le-tu sem na božjo
pot. Naj navedem v naslednjem izkazu,
koliko sv. maš je bilo opravljenih neka¬
tere dneve med „šmarnimi mašami. u  Tako
je bilo darovanih 1. 1754.:

41

dne 29. avg. 21 ss. mas,

d  !• )>

d 3. „

„ 5 - „

» 6 - »

V 7  • v

n 8 - n

Kakor je razvidno, je bilo nekatere
dneve celo po 21 ss. maš; zato je ver¬
jetno, kar piše Valvazor, da je bilo ob
njegovem času nekatere dneve po 20—26
ss. maš opravljenih. Pa tudi med letom
so večkrat prihajali ptuji duhovni, kakor
je razvidno iz zapisnikov. Sedaj nam je
jasno, zakaj da je g. Zupanec zidal tako
velik farovž. Ker je bilo treba po dva¬
najst in več spovednikov prenočevati, je
bilo treba velicega prostora. Poleg tega
so pa dobivali v farovžu prenočišče vsi
bolj imenitni božjepotniki, ali kakor Zu¬
panec piše : „die adeligen Wallfahrer.“ To
so bili pač zlati časi za dobrovsko božjo
pot! Lepo je cvetela ta Marijina cvetlica
in Marija je obilne milosti delila svojim
vernim otrokom.

42

§. 5. Božja pot za nekaj časa uvene, pa se
zopet oživi in okrepi.

„Sovraštvo bom naredil med teboj in
med ženo, med tvojim in njenim zarodom/ 1
— tako je napovedal vsegamogočni Stvar¬
nik že v raju. Zares, skozi vsa stoletja
se je zaganjal ta sovražnik kakor zoper
sv. Cerkev sploh, tako zoper častivce Ma¬
rijine še posebej. Prve tri stoletja je hu¬
dobni duh šuntal kralje in cesarje, da
naj s silo zatarejo otroke Marijine, a ni
se mu posrečilo. V naslednjih časih si je
izmislil nove napade. V drugi polovici pre¬
teklega stoletja je s strupenim duhom na¬
vdihnil nekatere pisatelje, najprej zunaj
naše ljube domovine. Ti so kmali preplo-
vili svet s svojimi hudobnimi spisi in s tim
so svet okužili. Žal, da se je pridrvila
ta strahovita in nesrečna burja tudi v
našo ljubo Avstrijo. Posmodila in zatrla
je toliko lepih Marijinih cvetlic, ki so na
duhovnem polju tako lepo rasle in prijetno
dišeče cvetele. Nastopili so zares žalostni
časi. Koliko samostanov je bilo zatrtih,
koliko duhovnih zavodov pokončanih in
koliko cvetečih božjih potov je bilo ne le

43

zapuščenih, temveč celo razdjanih in po¬
polno razrušenih! Tacih žalostnih spomin¬
kov nam kaže še današnje dni naša ljuba
domovina veliko. Zatrta in razdjana je
bila takrat sloveča božja pot na Sveti
Gori pri Gorici, na Svetih Višarjih itd.
Na krajih, kjer je donela doslej slava Ma¬
riji, na krajih, kjer so se doslej vnemala
srca kerščanska za krepostno in brezma¬
dežno življenje, je nastalo razdjanje in
puščava. .. .

Brez dvoma bi bila tej osodi zapadla
tudi božja pot na Dobrovi, ko bi ne bila
božjepotna cerkev ob enem tudi — farna
cerkev. A brez vseh znamenj pa ta vihar
tudi mimo dobrovske božje poti ni šel.
Zahvalne spominske podobe in podobice z
napisi so bile s cerkvene stene krog oltarja
odstranjene, darovane vrednostne reči po-
prodane, studenec za oltarjem, „Marijin stu¬
denček,“ podrt in shodi, če ne naravnost
prepovedani, pa vsaj zabranjevani. Saj so
bili celo Sijonski čuvaji v tedanjih deržav-
nih semeniščih tako vzgojeni in s strupenim
duhom tedanjega časa navdahnjeni, da so
vedoma ali nevedoma veliko dobrega za¬
nemarjali ali celo zatirali.

44

Hvala Bogu in naši ljubi „Grospej v
Leščevji! 11  Pri vseh teh nevgodnostih so
častivci Marijini še vedno prihajali na
božjo pot, če tudi ne tako slovesno, ne v
obilnih procesijah, vendar le posamezno,
so nebeško Kraljico v mnogoterih nad¬
logah prosili pomoči, pa jo tudi kakor
nekdaj v obilnosti prejemali in so se njej
zato tudi hvaležne skazovali.

Nesrečna, vse lepo in dobro pokon-
čevavna burja je polagoma pojenjala; za
vse dobro vneti dušni pastirji so začeli
Marijino slavo in pomoč na novo razgla-
ševati, otroke k Materi vabiti. Že za časa de¬
lavnega in razumnega č. g. župnika Jožefa
Poklukarja je božja pot precej oživela,
napravil je pri cerkvi dokaj novih reči. V
njegovem času je nek dobrotnik iz Ljub¬
ljane podaril za veliki oltar šest velicih
svečnikov. Bili so ti svečniki leta 1845.
izpostavljeni na deželni razstavi. Najlepši
spominek pa si je blagi gospod postavil s
tem, da so po njegovem prizadevanji 1.
1841. farani s prostovoljnimi doneski na¬
pravili nov veliki zvon. Zvon tehta nad
40 stotov in je stal z vsem skupaj 3300 gld.
Vlil ga je zvonar Anton Samasa v Ljub-

45

ljani. Zvon ima več napisov: „Mariji De¬
vici dobrovska fara;“ ,,Moj glas naj poje
— Ime Marija Tvoje„Cešena  Marija!“
Zvonik je bil začetkom tega stoletja z ba¬
krom pokrit. V njem visi sedaj čvetero
lepo ubranih zvonov. Njih glasi so: B es
g b. Zvonenje dobrovsko je dobro znano
po svoji ubranosti in milobi. Posebno mo¬
gočno pa doni in se razlega na daleč
okrog veliki zvon. Naj bi pač miloba nje¬
gova ganila in pretresla še marsiktero
versko-mlačno ali zaspano srce! — Č. g.
J. Poklukar je tudi ustanovil šolo in se
zanjo veliko trudil.

Čast. g. Poklukarjev naslednik je bil
goreči župnik, č. g. Jožef Nahtigal, žal,
da le samo tri leta. Umrl jc 2. novembra
1860 in je pokopan blizo zakristije. O
njem se še sedaj pripoveduje, da je vse za
njim ,,drlo“ in da je bila spovednica nje¬
gova kar oblegana. Za vse dobro vnetemu
gospodu je bilo 'zelo pri srcu, da bi nekdaj
toliko sloveča božja pot na JDobrovi prišla
zopet do nekdanje slave. Že prej so ro¬
marji dokaj zopet prihajali; zlasti še ko
je pretila 1. 1855. kolera, je ljudstvo iskalo
pomoči pri Materi Božji na Dobrovi, kakor

46

nam to popisuje svedok, pokojni v  pisatelj
Janez jVolčič, v svoji knjigi ,,Življenje
Marije in sv. Jožefa. “ Bil je tedaj ka-
pelan v Horjulu. To je napotilo gorečega
župnika Nahtigala, da je prosil v Rimu
za obnovljenje odpustkov, kar se mu je s
papeževim pismom 6. velikega serpana
1. 1858. dobrotno dovolilo.

Tako se je tedaj nekedaj tako slo¬
veča božjapot zopet poživila. Skrivnostna
leska pri cerkvi, ki je bila več let zatrta
in posušena, je kakor od veselja zopet
pognala in ozelenela! Na sto in sto po¬
božnih romarjev prihaja zopet zlasti med
,,šmarnimi mašami 11  na Dobrovo. Nekateri
božjepotniki prihajajo prav od daleč z Do¬
lenjskega tako, kakor tudi z Gorenjskega.
Priljubljena je ta božja v pot: Moravčanom,
Gerkljancem, Ločanom, Šmarcem itd. Se¬
veda je vdeležba iz bližnjih in daljnih so¬
sednjih fara ogromna. Zopet tu moram po¬
hvalno omeniti vernih Ljubljančanov. Vi¬
deti je, da ima prebivalstvo stolnega mesta
že od nekedaj posebno ljubezen in zaupanje
do dobrovske Matere Božje. Kako je bilo
pred dve sto leti, poroča Valvazor. Tako
prihajajo tudi sedaj ob praznikih in delav-

47

nikih v obilnem številu, in kar z radostjo
biležimo, ne samo pri prosti, ampak tudi
civilni in izobraženi ljudje. Videli smo več¬
krat prav imenitne gospode in gospe v po-
• božni molitvi vtopljene pred oltarjem Mari;
jinim. Seveda bi bila vdeležba še števil-
neja, ko bi bilo bolj pripravno občenje z
mestom. Pa tudi v tem obziru se je pre¬
teklo leto na bolje obrnilo, ker je vsaki
praznik dvakrat vozil velik omnibus.

Prav obilo je bila božja pot obisko¬
vana preteklo leto. Spovedovalo je vsak
praznik in predpražnik po pet gg. spo¬
vednikov, pa so težko shajali. Nekaj po¬
sebnega je bilo to, da je bilo število
možkili obhajancev skoro večje
kakor ženskih.  Vsako nedeljo je bilo
pet sv. maš, na angeljsko pa celo
osem,  dasi domači gospod župnik niti
maševali niso, ker so bili bolni.

Pridobilo je pa novejši čas tudi sve¬
tišče Marijino mnogo na lepoti in ličnosti.
Že čč. gg. Poklukar, Nahtigal in Vidmar
so napravili in popravili dokaj reči pri
cerkvi. Pod sedanjim župnikom č. g. Jer¬
nejem Babnikom pa je cerkev dobila vse
novo lice. Ni ga skoro prostorčka, niti

48

v cerkvi niti na cerkvi, da bi ga ne bil
dal marljivi gospod župnik popraviti in
prenoviti. Naj omenim le nekaterih reči.
Leta 1876. je dal slikati na opresno sve¬
tišče. Delo je zveršil Matija Bradeško.
Dve leti pozneje je isti slikar slikal na
presno laterno in olepšal slike v veliki
kupli. Slikarija v laterni je že veliko
boljša od one v svetišču, vidi se napredek
umetnikov. Dalje je sedanji g. župnik na¬
pravil v cerkvi nov tlak iz cementa, v za¬
kristiji iz kamna; postavil je nove, kaj čedne
klopi, spovednice; prenovil vse stranske
oltarje, napravil nove okvire pri križevem
potu; oskerbel je nove lestence, dal po-
srebriti svečnike, popraviti orgije itd. Leta
1885. je dal prenoviti tron Matere Božje,
za kar je daroval potrebno svoto dobrotnik
in častivec Marijin iz Ljubljane.

Mimogrede moram opomniti, da je ta
podoba Matere Božje bila narejena ob koncu
preteklega stoletja; prej pa je bila podoba
oblečena, kakor postavim na Svetih Vi-
šarjih in drugod. Ta oblečena podoba z
enako oblečenim Božjim Detetom v naročji
je še videti na starih ^spominskih podobicah.
Oltar je bil nekedaj tako imenovani bal-

49

dahin-oltar. Štirje orjaški svetniki, ki so
sedaj na oltarji videti, so držali nebo
nad Marijino podobo, kar je bilo gotovo
veličastno. Sohe svetnikov nam predstav¬
ljajo čvetere velike cerkvene učenike in
so iz lesa, kakoršnega pri nas ni dobiti.
Morajo biti iz Tirolskega naročene.

Leta 1890 je dal sedanji župnik pre¬
zidati in polepšati kapelo na pokopališču,
v cerkvi napraviti lurško duplino, na po¬
kopališču nov lep križ itd. Koliko poprav
pa je bilo na strehi! Da je to vse zahte¬
valo precej novcev in truda, si lahko mi
slimo. Povedali smo že, da se je bil vo¬
dotok Marijinega studenčka na pokopa¬
lišče ob koncu preteklega stoletja razderl
in odpravil. Od tistega časa pa do leta
1880 je bilo pred vhodom na pokopališče
le leseno korito, v katero je voda tekla.
To za ta kraj nedostojno korito je sedanji
župnik odpravil, dal napraviti lep podstavili
kamen, na katerega je postavil lep kip
Matere Božje z Jezuščkom v naročji. Ta
kip je kupil na Dunaju in ga za ta kraj
podaril preblagi, žal da toliko prerano
umrli, p. n. gospod dr. Jožef Poklukar,
deželni glavar kranjski itd., ki je bil velik

4

50

častilec Marij en. Pod soho Marijino teče
po cerkvi blagoslovljena studenčnina, ka¬
tero ljudje radi zajemajo in pijo, pa se
tudi umivajo ž njo. Nad cevko je pri¬
meren napis: „(Marija) vir milosti/ 1  Ob
strani pa je na podstavnem kamnu zapi¬
sano, od koga in kedaj da je bil studenec
blagoslovljen, o čemur smo že govorili.

Naj tu še dostavimo, kar bi bili
morali že prej omeniti, da je bil na Do¬
brovi tudi ruski cesar Aleksander I. dne
30. marca 1. 1821, namreč o priliki kon¬
gresa evropejskih vladarjev v Ljubljani. Po
ruski šegi, ko naj višji vojaški in deželni do¬
stojanstveniki svečenikom roke poljubujejo,
je tudi car v župnem dvoru tedanjemu g.
župniku in kapelanu roko poljubil. Izmed
visokih gospodov so novejši čas dobrovsko
cerkev obiskali mil. g. teržaški škof, dr.
Ivan Glavina, 1. 1884; tudi preblagorodni
gospod deželni predsednik baron Andrej
Winkler in svitli knez Ernest Windisch-
Graetz so ta kraj počastili.

51

§ 6. Nekatere !epe pobožne slovesnosti na
Dobrovi.

V naslednjem naj še opišemo ob kratkem
nekatere slovesne, ganljive svečanosti, ki
so s to božjo potjo v zvezi.

Po vesoljnem katoliškem svetu so se
opravljale leta 1872 očitne molitve za naj
višega poglavarja sv. katoliške Cerkve,
Pija IX., da bi ga ljubi Bog rešil iz rok
njegovih obilnih sovražnikov. Da bi te mo¬
litve tem prijetnejše odmevale pred tronom
božje milosti in bile prošnje prej uslišane,
so ukazali avstrijski škoije, da naj se, če
mogoče, procesije napravljajo k slavnim
božjepotnim cerkvam Matere Božje. Tudi
Ljubljana je napravila procesijo k staro-
slavni božjepotni cerkvi Matere Božje na
Dobrovi. Vdeležba je bila tako ogromna,
da so šteli vseh vdeležencev na Dobrovi
do 15000 ljudi. Pridigovali so pri tisti
lepi slavnosti preč. gosp. kanonik Peter
Urh, sedaj prošt v Novem mestu. Prelepi
govor je natisnjen v „Danici“ 1. 1872.

Daši ne tako mnogobrojna, je pa še
v veličastnosti ono prvo prekosila proce¬
sija, ki se je bila napravila povodom zlate

4*

52

maše sv. Očeta Leona XIII. dne 2. oktobra
1. 1887. Naj tu kar navedem, kakor je
lepo slovesnost opisal g. nadučitelj Matija
Rant v tukajšni šolski kroniki. Tako-le
piše: „Pretečeno nedeljo, dne 2. t. m., se
je obhajala tu na Dobrovi izredno lepa
slavnost. Iz vseh peterih fara ljubljanskega
mesta, iz Polhovega gradca in od sv. Ka¬
tarine je došlo le-sem po deveti uri zjutraj
vsega skupaj do 5000 ljudi v procesiji pod
vodstvom svojih p. n. dušnih pastirjev. Vsled
sklepa odborovega za slavljenje zlatomaš-
nika sv. Očeta Leona XIII. se je bila namreč
priredila ta dan slovesna procesija na Do¬
brovo. Od Kozarij počenši pa do farne
cerkve je bila v ta namen vsa cesta ob
selih in hišah z mlaji, zastavami, slavo¬
loki, venci in primernimi napisi okinčana.
Posebno bogato in okusno je bil ozaljšan
kozarški most preko Malega grabna; dalje
hiše v Rozorih, prve hiše dobrovske vasi;
osobito še na onem mestu, kjer se odceplja
okrajna cesta na Polhogov gradeč. Na
tem mestu je bilo ob cesti ravno izgotov¬
ljeno lepo znamenje s prekrasno podobo
Križanega. Prav okusno je bila okinčana
tudi daljna pot do farne cerkve; omeniti

53

je še posebej šole, farovža in cerkvenije.
Cerkev sama pa je bila vsa v vencih iz
raznega zelenja in svežih cvetlic. Saj je
pa k nam v spremstvu procesije prišlo tudi
izredno visokih gospodov: Nj. ekscelenca,
milostljivi, prevzvišeni gospod knezoškof
dr. Jakob Missia; predsednik slavnostnega
odbora svitli knez Ernest Windisch-Graetz ;
dalje, razun dveh zaderžanih, vsi člani
škofijskega slavnostnega odbora, imenoma
prečastita gospoda p. n. prelat dr. A. Če¬
bašek in milostljivi prošt dr. A. Jarc;
big. gospoda Franjo Povše, vodja in de¬
želni poslanec in Dragotin Polak, vele-
tržec in posestnik v Ljubljani. '

Procesija, v katero so se Ljubljan-
čanje zbirali ob tržaški mitnici, se je
zbrala v drugič v Rozorih, kamor ji je
naproti šla procesija Dobrovčanov. Krog
9. ure se je jela velikanska vrsta po¬
božnih romarjev pomikati od Rozorov, ka¬
teri so se pred novim znamenjem pridružili
še Polhograjci in Št. Katarinci. Prve za¬
stave so bile že zdavnej pri farni cerkvi,
ko so se zadnje vrste in pa še zadej sle¬
deči vozovi jeli pomikati iz Rozorov med
priterkovanjem lepo ubranih farnih zvonov

54

in streljanjem s topiči raz obeh brd doli.
To je bil zares veličasten in ganljiv prizor!

Precej po dohodu procesije so bile tri
sv. maše, dve v cerkvi, a ena v kapeli na
pokopališču. Točno ob 10. uri je bila zunaj
na pokopališču ob vhodu v kapelo pridiga;
pridigoval je prečastiti gospod kanonik,
deželni in deržavni poslanec Dragotin Klun.
Z veliko govorniško spretnostjo je govoril
blizo celo uro. Daši je bilo število ljudstva
toliko, so ga vendar vsi dobro slišali in
razumeli.

Po pridigi je bila velika pontifikalna
sv. maša, katero so premilostljivi gospod
knezoškof sami opravili z maogobrojno
asistenco. C. g. župnik Jernej Babnik so
vse te odlične goste povabili po dokončani
slovesnosti na telesno okrepilo v župni
dvor. Navzoči so bili tudi prej imenovani
svetni veljaki z blag. g. dr. Josipom Po¬
klukarjem, deželnim glavarjem idr. vred.
Popoldne so bile o 1 U  4. uri slovesne pete
litanije Matere Božje, precej po teh pa
blagoslovljenje novega znamenja ob koncu
vasi, kar so prevzvišeni gospod knezoškof
sami ob asistenci drugih p. n. gospodov
duhovnov pred obilno množico zbranega

55

ljudstva prav ginljivo izveršili.“ — V
spomin tega veselega dogodka se je bila
vzidala v podnožje znamenja posebna spo¬
minska plošča s sledečim napisom:

Blagoslovili dr. Jakob Missia, knezo-
škof ljubljanski, ob priliki procesije za
sv. Očeta Leona XIII., zlatomašnika, dne
2. oktobra 1887.

Dobrovo je doletela izvanredna čast
in sreča, da je imela v teku treh let svo¬
jega iskreno ljubljenega višjega pastirja,
premilostljivega gospoda knezoškofa dr. Ja¬
koba Missijo že trikrat v svoji sredi. Leta
1889 so dne 4. avgusta to faro prvikrat
kanonično obiskali in delili zakrament sv.
birme. Leta 1890, dne 17. avgusta, pa se
je vršila tukaj lepa in ginljiva cerkvena
»slovesnost, katero so mil. g. knezoškof s
svojo navzočnostjo poveličali.

Od časa ko se je leta 1858 v Lurdu
na Francoskem Marija v prelepi podobi
prikazala pobožni pastaričici Bernardinki,
se je podoba lurške Matere Božje močno
po svetu razširila in kristjanom priljubila.
To podobo napraviti tudi na Dobrovi je
bila srčna želja 6 .  g. župnika Jerneja
'Babnika. Z višjim privoljenjem so vrav-

56

nali kapelo lurške Matere Božje in slo¬
vesnost, ki se je v dan blagoslovljen]a po
prevzvišenem gospodu knezoškofu vršila,
je bila zares veličastna. —

Ko je bila stara kapela na pokopa¬
lišču vsa prenovljena in dogotovljena ter
lurdska duplina v cerkvi napravljena, se
je nebeško lepi kip Matere Božje slovesno
iz farovža v cerkev prenesel dne 17. av¬
gusta 1. 1890. Že krog 9. ure se je zbrala
mnogoštevilna množica pobožnih romarjev
in domačih faranov pred farovžem in povsod
koder se je imel pomikati slovesni sprevod.
Bil je krasen solnčen dan. Proti 10. uri se
zvrsti lepa procesija. Naprej gredo fantje z
banderi, za temi dolga vrsta deklet v lepi
narodni noši, s pečami na glavi; za temi
gredo šolski otroci, deklice so bile večinoma
belo oblečene. Te, kakor tudi veliko število
deklet in žena, so imele v rokah voščene
sveče, katere so potem v cerkvi darovale.
Za šolskimi otroci je sledila obilna asi¬
stenca s premil, gosp. knezoškofom. Osem
vrlih deklet, vse v enaki modrobelkasti
obleki z rožami na glavi, dvigne nebeško
lepo podobo Marije Device v zato pri¬
pravljeni nosilnici ter jo neso za prevzvi-

57

šenim gospodom knezoškofom; ob strančh
pa sveti šest deklet in osem cerkvenih
ključarjev. Topiči zagrome, prelepo ubrani
zvonovi se oglase, procesija se pomika
izpred farovža po bogato nakinčani poti
proti cerkvi. Pred asistenco je prav dobro
peval domači pevski zbor „Lurdsko.“ —
Bil je to veličasten, do solz ganljiv
prizor, vse je bilo očarano pri tem po¬
gledu. Ne hote je ljudstvo zdrknilo na
kolena ob poti, koder se je sprevod po¬
mikal, da počasti nebes Kraljico, pa da
prejme blagoslov iz rok svojega višjega
pastirja. Kadar v cerkev pridejo, slovesno
vzdignejo podobo lurdske Matere Božje v
pripravljeno duplino. Premil, gospod kne-
zoškof opravijo blagoslovljenje. Bila je
silna gnječa v cerkvi in zunaj cerkve.
Slovesni govornik tega dne je bil zopet
preč. gospod kanonik, državni in deželni
poslanec Dragotin Klun. V izbornem go¬
voru je vnemal vernike k gorečemu če-
ščenju Matere Božje. Po pridigi je bilo
darovanje in potem so imeli milostljivi
gospod knezoškof veliko pontifikalno mašo
z obilno asistenco. Asistirali so poleg g.
Dragotina Kluna, preč. oo. Placid Fabijani,

58

provincijal; Hugolin Sattner, definitor;
obadva gg. dvorna kapelana, domača
gospoda in več gg. bogoslovcev. Po sv.
opravilu v cerkvi so Prevzvišeni blago¬
slovili še prenovljeno kapelo na pokopa¬
lišču, zvonec v stolpiču pa je bil že v
Ljubljani blagoslovljen. Te lepe svečanosti
sta se vdeležila tudi gg. dr. Jožef Po¬
klukar, deželni glavar kranjski, in Fr.
Povše, deželni in državni poslanec. Po¬
poldan ob Vs 4. uri so bile še slovesne
pete litanije Matere Božje in s tem kon¬
čana lepa cerkvena svečanost tega dne,
katera vdeležencem ostane še dolgo v naj¬
lepšem spominu. Hvala in slava Njih ekse-
lenciji mil. gospodu knezoškofu, kteri,
dasi utrujeni od svojega potovanja po
birmah, so tako lepo to slovesnost do¬
vršiti in poveličati blagovolili. Mila Mati
Božja dobrovska Jih vodi in varuj po
vsili potih!

59

II. del.

§ 7. Bratovščine in odpustki pri tej cerkvi.

Jernej Zupanec, četrti vikar na Do¬
brovi, piše, kakor smo že omenili, v svoji
matrikuli 1. 1756, da je ob njegovem času
bila med ljudstvom neka popevka razširjena,
katera je opevala in naštevala mnoge od¬
pustke od Rima tej cerkvi podeljene. Kake
posebne prednosti pa so bile v sivi pre¬
teklosti tej cerkvi podeljene, se ne ve,
ker so se dotične listine poizgubile. Pra¬
stara je pri tej cerkvi bratovščina naše
ljube Gospe v nebo vzete. Bila je v stari
cerkvi navezana na stranski oltar enacega
imena. Prvotna papeževa bula se je bila
pa menda zgubila, zato so papež Klemen
XI dne 11. julija 1. 1710 izdali novo pismo,
katero določuje dolžnosti in odpustke po¬
deljene udom te bratovščine. —

V to bratovščino je zapisanih zelo
veliko udov; samo v letih 1710—1772
se je zapisalo do 17 tisoč udov. Med udi
nahajamo nekatera prav častna imena, ki

60

nam svedočijo o pobožnosti tedanjih ari¬
stokratov (veljakov). Tako najdem zapisane
leta 1718: Frančišek Bernard grof Lam¬
berg; Max Adam baron Gussitsch* Fran¬
čišek Adam baron Polhograjski: Frančišek
Jožef Karol grof Lichtenberg; Jožef Ksa-
verij baron Lichtenthurm itd. Leta 1720:
Jožef Hyacint baron Rechpach; Andrej
Evsebij baron Gallenfells; Gregorij Andrej
Gladich, dekan stolne cerkve in pred¬
sednik deželnih odposlancev (deputatorum
Carnioliae praeses); Valentin Cotič, absol-
viran filozof. Zapisanih je še več baronov,
barones in dijakov. Dolžnosti bratovščina
udom ne naklada drugih, kakor da mo¬
lijo vsak dan en očenaš in češe-
nasimarijo v čast naši ljubi Go-
spej v nebo vzeti. Utegnejo pri¬
staviti še vzdih: „0 Marija v nebo
vzeta, prosi za nas, da tudi mi
pridemo v nebesa!"

Druga bratovščina, v katero se tudi
romarji zapisujejo, je „družba treznosti.“
Vpeljana je bila že leta 1851, dne 16.
sušca, obnovljena pa je bila 28. oktobra
1. 1887. Ker je ta bratovščina sedaj že
po mnogih farah vstanovljena in je želeti,

61

da bi bila po vseh, ne bodemo o njej ob¬
širneje govorili. Namen bratovščine pove
že njeno ime. Dolžnost udom je med
drugim 1. zderžati se, kar le mogoče,
žganih pijač. 2. varovati se vsake ne¬
zmernosti v pijači ter se ogibati v ne¬
zmernost zapeljujočih priložnosti in druščin.
3. moliti vsak dan po dve češenamariji in
sicer, eno za stanovitnost v storjenem
sklepu, drugo pa za spreobernjenje greš¬
nikov, zlasti pijanosti vdanih. 4. vsako'
leto o prazniku brezmadežnega spočetja
Marije Device obljubo ponoviti. 5. kolikor
mogoče, tudi druge od nezmernosti odvra-
čevati ter pridobivati jih za družbo. Da
bi bilo prav veliko udov v tej bratovščini
in se vsi ravnali po pravilih njenih, go¬
tovo, bode naša ljuba domovina zadobila
vse veselejše lice! Zapiše se seveda vsak
tudi lahko v karmelsko škapulirsko bra¬
tovščino ali presv. R. Telesa.

Sv. Oče Benedikt XIV. so 21. julija
1756 na novo podelili za enkrat popolni
odpustek vsem, ki bodo kateri dan koli
med šmarnimi mašami vredno zakramenta
sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa prejeli,
to cerkev obiskali ter ondi na namen sv.

62

Očeta molili. Ravno to so zopet potrdili
papež Pij IX. s pismom 6. avgusta 1858.
Ker so pa verniki kakor iz neke pobožne
navade po prazniku Marijinega rojstva še
vedno na božjo pot prihajali do nedelje
sladkega imena Marijinega, je sedanji
župnik č. g. Jernej Babnik, v Rimu prosil,
da bi to prednost podaljšali do omenjenega
praznika. To so dovolili sedanji sv. Oče
Leon XIII. s pismom 26. avgusta 1879.

Po tem takem pobožni romarji lahko
zadobe te-le odpustke.

I.) Popolni odpustek enkrat,
kateri dan koli med šmarnim časom, — to
je: od prvih večernic 14. avgusta pa do
druzih večernic praznika, sladkega imena
Marijinega, vredno zakramenta sv. pokore
in presv. R. Telesa prejmejo, to cerkev
obiščejo ter v njej molijo na namen sv.
Očeta, to je: za spreobernjenje krivovercev
in nejevernikov, za edinost kerščanskih vla-
• darjev, spreobernjenje grešnikov in za po¬
višanje sv. matere katoliške Cerkve. Kaj
naj se moli in koliko, ni zapovedano; na¬
vadno pa molimo 5 očenašev in 5 češena-
simarij in apostoljsko* vero, ali pa tudi po
knjižicah za to sostavljene molitve. Ta od-

63

pustek se oberne lahko tudi dušam v
vicah.  —

II.) Kateri se zapišejo v bratovščino
naše ljube Gospe v nebo vzete, zadobijo
te-le odpustke:

a) Popolni odpustek  v dan pri¬
stopa v bratovščino, če prejmejo za¬
kramenta sv. pokore in presv. R.
Telesa.

b) Popolni odpustek  smertno uro,
če skesani prejmejo zakrament sv.
pokore in presv. R. Telesa, če bi
jim pa to bilo nemogoče, da resnično
skesani sladko ime Jezus izrečejo z
ustmi, ali vsaj v sercu.

c) Popolni odpustek,  če prejmejo
na vzvišeni praznik M. Device v
nebo vzete sv. zakramente in to
cerkev v času od prvih pa do druzih
večernic tega praznika pobožno ob¬
iščejo, ter ondi molijo za edinost ker-
ščanskih vladarjev itd.

d) Odpustek 7 let in 7 kva-
dragen  zadobe, kateri v praznik
Marijinega očiščevanja, oznanjenja
ali v nedeljo med osmino sv. R. Te¬
lesa (ki je obletni dan posvečenja

64

te cerkve), ali v praznik vseh svet¬
nikov ss. zakramente prejmejo in v
namen sv. Očeta molijo,
e) Odpustek  60  dni  dobi vsak ud
te bratovščine kolikorkrat je v tej
cerkvi pri sv. maši, ali pri kaki
drugi očitni službi božji; kadar ka¬
kega reveža prenočuje, sovražnike
spravi, ali gre za pogrebom ali s
procesijo; kolikorkrat spremlja presv.
R. Telo k bolniku, ali če je za¬
držan, na glas zvona presv. R. Telo
moli, ali moli za duše v vicah,
grešnika spreoberne, nevednega po¬
duči ali stori kako drugo delo po¬
božnosti in ljubezni do bližnjega.

Vsake kvatre v letu se berete dve
ss. maši za ude. V ponedeljek za mertve,
saboto za žive.

III.) Kedor poljubi s pobožnostjo ve¬
liko svetinjo, ki se daje pri darovanju po-
ljubovati, in moli 3 očenaše in 3 češena-
marije, zadobi nepopolen odpustek 40 dni.
V tej svetinji so ti-le sveti ostanki: sv.
križa, od ogrinjala Marije Device, od
plašča sv. Jožefa, od koščic sv. Joahima
insv. Ane. Pokojni č. g. Jožef Poklukar

65

piše v ,,Danici,“ da je ta svetinja nare¬
jena v Rimu in od ondot sem poslana.

Pogoje in milosti bratovščine škapu-
lirske in družbe ,,treznosti 14  naznanjajo po¬
sebni lističi, ktere udje pri vpisovanji prej¬
mejo. — Zares, „velik zaklad mi¬
losti je ljudem odpert, kateri se
bodo, ako se ga poslužijo, prijaz¬
nosti božje vdeležili.“  Modr. 7, 14.

Povedali smo že, kako slavna da je
bila božja pot že pred vstanovitvijo fare.
Božjepotniki so prejeli na tem milostnem
kraju po priprošnji Marije Device razne
milosti. V zahvalo so darovali cerkvi raz¬
ličnih stvari, katere so se, žal! leta 1713,
ko so staro cerkev podirali, prodale za
nizko ceno. Pa zopet v naslednji dobi je
cerkev dobila mnogo zahvalnih spominkov
zarad na tem sv. kraju prejetih milosti.
Župnik Jernej Zupanec piše v svoji matri-
kuli 1. 1756, da je ob njegovem času po
stenah cerkvenih bilo razobešenih premnogo
zaobljubljenih podob in spomin¬
kov,  ki so viden izraz zahvale za pomoč v
mnogih nadlogah. Tudi so bile v cerkvi obe¬
šene berglje,  katere so ozdraveli bolniki
v zahvalo mogočni Zdravnici v spomin zapu-

5

6G

stili. Vse to se je moralo koncem pre¬
teklega stoletja na višje povelje od¬
straniti.  Tudi sedaj bi marsikateri rad
napravil kako spominsko podobico, kakor
bodemo videli ob koncu tega popisa iz ne¬
kega lističa, ki je bil oddan med daro¬
vanjem, pa ga res ni skoro primernega
prostora za to. Seveda v davnih stoletjih
raznih tu zadobljenih čudežnih uslišanj ni
nikdo zapisoval. Tu ni bilo nobenega du¬
hovna in St. Vid je bil preoddaljen. Naj-
stareje poročilo o nenavadnih uslišanjih
nam je ohranil zgodovinar Valvazor. Vrli
župnik Jernej Zupanec pa je zapisal v po¬
sebni knjigi več čudežnih uslišanj, ki so se
zgodile o njegovem času in nekaj let pred
njim. Našteva nam ta knjiga, „Puteus
aquarum viventium 11  imenovana, nad 90
tacili čudežnih uslišanj. V naslednjem bodem
naštel-samo nekatere. Opomniti moram, da
če tudi so tu našteti dogodki resnični,
imajo po določbi sv. Cerkve te in take
dogodbe vender le človeško veljavo, dokler
jih sv. Cerkev ne preišče in ne potrdi.

1.) Krog leta 1668 je neka grofinja
na Koroškem (katere ime je po njeni želji
tajno ostalo) imela šestletnega otročiča,

67

ki je pa popolnoma oslepel. V tej stiski
se zateče žlahtna gospa k Materi Božji na
Dobrovi. Obljubi ji darovati dragoceno
krono na glavo, ako bi otrok zopet pogled
zadobil. In glej! tisto uro se je bolezen
zboljšala in otrok je zadobil zopet popolen
pogled. Zaobljubljeni dar pa se je z ve¬
seljem prinesel dobrovski Materi Božji.

2. ) Nekako o tistem času je bil neki
človek za vodenico tako bolan, da so mu
zdravniki napovedali gotovo smrt. Za¬
obljubil pa se je na božjo pot na Dobrovo,
in kmalu je popolnoma ozdravel. Sam se
je šel zahvalit Materi Božji na Dobrovo.

3. O Valvazorjevem času je padel v
Ljubljani raz okno v veliki visočini mali
otrok. Mati je prestrašena zaklicala za
njim: „Naša ljuba Gospa na Dobrovi, po¬
magaj!“ Glej, čudo! Otroku se ni le nič
žalega zgodilo, ampak je celo sam zopet
prišel nazaj v sobo v veliko začudenje
vsem.

4. ) Neka žena je zadušila svoje dete,
ktero je imela po noči v postelji pri sebi.
Zjutraj, o groza! najde dete mrtvo in
trdo. Prestrašena mati ne izgubi vsega

6 *

68

zaupanja. Vzame mrtvo dete in se poda
na Dobrovo na božjo pot. Po opravljeni
pobožnosti nese dete krog oltarja in ga
položi kakor v dar Materi Božji na oltar.
Terdno zaupanje materino do Matere Božje
ni bilo osramoteno; dete je zopet oživelo
in presrečna mati se Boga in Mater Božjo
hvaleča povrne na svoj dom.

Naštete štiri posebne milosti omenja
Valvazor v svoji knjigi ,,Ehre des Herzog -
thums Krain“ in pravi, da se tacih čudežev
ondi zgodi mnogo in pogosto.  Da
se je mesto ljubljansko ob času strašne
kuge v sosednjih deželah 1. 1682. zateklo
k Materi Božji na Dobrovo za pomoč in
varstvo, smo že preje omenili. Tudi je
dalo mesto vzidati spominsko ploščo v cer¬
kveno steno s primernim napisom, kar je
bilo že omenjeno.

5.) Prečastiti gospod Frančišek Ber¬
nard Fišer, bogoslovja doktor, svetnik kar-
dinala-škofa pasavskega, kanonik ljubljanski
in dekan v Šmartnem pri Litiji, je daroval
cerkvi leta 1705 zaobljubljeno spominsko
podobo v zahvalo, ker je bil uslišan na
priprošnjo Marije Device v svojih stiskah.

69

6. ) Andrej Hrovat, vinski trgovec
doma iz mengiške fare v okolici sv. Pavla,
se je hotel dne 11. maja 1. 1745. sam
prepeljati čez Savo brez brodarja. Ko je
bil že sredi reke, je hudi tok čoln sabo
potegnil in je zadel ob skalo. Ker je bil
v veliki nevarnosti, da se čoln prevrne,
je v tej zmedenosti spustil veslo iz rok.
Tako je bil brez pomoči sredi dereče reke
in brez upa, da bi se mogel rešiti. Telesne
moči mu poidejo. Sedaj se spomni, da je
zapisan v bratovščino M. B. v nebo vzete
na Dobrovi. V tej stiski se ji srčno pri¬
poroči in zaobljubi tje iti na božjo pot ter
dati v zahvalo za sv. mašo. Kmalu se
čoln sam tako lepo reši, daje srečno dospel
do brega in se rešil. Dne 16. istega
mesca je omenjeni Andrej Hrovat obljubo
spolnil.

7. Leta 1751 se je 11. novembra po
noči ob 3. uri vnela hiša Jurija Selana
na Dobrovi in je do tal pogorela. Sosednje
hiše so bile komaj za nekaj čevljev od¬
daljene. V tej veliki nevarnosti vaščani
prosijo Mater Božjo za pomoč in oblju¬
bijo v zahvalo vsako leto najeti sv. mašo.
Samo dotična hiša je pogorela, vse druge

70

pa, dasi tako blizo, so bile ognja obva¬
rovane.

8. Dne 11. avg. 1754 je prišel na
božjo pot plemeniti gospod Ivan Leopold
Seithner, tajnik g. barona Flachenfeldskega,
s svojo soprogo. Bila je soproga njegova
v skrajni nevarnosti, da na porodu umre
z otročičem vred. Zakliče pa dobrovsko
M. Božjo na pomoč in se zaobljubi na
božjo pot, na kar se izide vse prav po
sreči. Ta dan sta omenjena zakonska
prejela tukaj v zahvalo ss. zakramente ter
se Bogu in Materi Božji iz dna srca za¬
hvalila za čudovito pomoč.

9. Dne 19. septembra istega leta
pride na Dobrovo vojak iz Ljubljane,
kateri je že med šmarnimi dnevi enkrat
tukaj bil ter prejel ss. zakramente. Po
sv. maši da tedanjemu župniku v zakri¬
stiji voščeno podobo, katero naj bi dejal
na oltar Matere Božje v zahvalo. Pripo¬
veduje, da je pretekle dni enega tovariša,
ki je pri njegovem polku, napadala strašna
kolika. Ko je pa v tej bolezni zaobljubil
Materi Božji na Dobrovi dar, ga je bo¬
lezen takoj popustila.

71

10. Tomaž Svahka, doma iz Ihana,
je prišel zadnji dan oktobra v to cerkev.
Prejel je ss. zakramente ter prisrčno se
zahvaljeval mogočni Zdravnici bolnih. Nje¬
govo hčer, ki je služila za kuharico, je
bila napadla huda bolezen, da se osem dni
ni nič zavedela; zastonj so bila vsa zdra¬
vila. V tej stiski jo oče zaobljubi na božjo
pot na Dobrovo. Prišla je takoj k za¬
vednosti in je popolnoma ozdravela.

11. Luka Svetlin, iz Krašne, je prišel

24. avg. 1. 1756. Imel sem, pripoveduje
sam, krog deset let odprte noge; strašne
bolečine sem moral včasih trpeti. Ko sem
se pa na ta milostni kraj obljubil, je bo¬
lečina v teku ene ure ponehala in čez ne¬
koliko časa sem na obeh nogah popolnoma
ozdravel; a bil sem toliko zanikaren, da
nisem te milosti nikomur razodel, še manj
pa obljubo spolnil, čez nekoliko časa se
mi noge zopet odpro in gnoj teče iz njih,
bolečine so še huje nego prej. Spomnil
sem se sedaj svoje nehvaležnosti in močno
sem se je kesal. Zopet sem milo prosil
njene pomoči in glej! — zopet sem

ozdravel. Pripeljal je sabo dve priči, ki ste
to potrdili. Bodi češčena Marija!

72

12. Lavrencij Nosan, iz Dola pod
Ljubljano, je imel trojno hudo bolezen!
Oglušil je, noge so se mu odprle in v
vratu je imel take bolečine, da dalj časa
ni mogel vživati nikake jedi. V tej brit-
kosti se zaobljubi k Materi Božji na Do¬
brovi na božjo pot. Vse bolezni popolnoma
zginejo. Dne 8. septembra 1756 je spolnil
svojo obljubo.

13. Rozalija Zaletel, doma v vasi
Pungert fare šentvidske pri Zatičini, si je
roko zlomila. Nobena zdravila niso poma¬
gala; roka se ni hotela zazdraviti; rana
se je vsak dan obnovila. Nekega večera
pa obljubi, da hoče Materi Božji na Do¬
brovi prinesti kak primeren dar, ako jo
Marija usliši in ji izprosi popolnega zdravja
na roki. In glej! ko preje cele noči ni
mogla zaspati, je sedaj imela popolnoma
mirno noč; naslednji dan je bila roka
zdrava in vsa bolečina je bila zginila. Med
šmarnimi mašami je prinesla Materi Božji
v dar sreberno roko precejšne velikosti,
katero je obesila na oltar. To je bilo
1. 1756.

14. Jernej Znanec, iz šmihelske fare
pri Novem Mestu, je živel nekaj časa po

73

sklenjenem zakonu s svojo ženo v velikem
nemiru. Bil je prav nesrečen. Zaničevala
ga je žena, nagajala, kjer je le mogla in
bila sploh proti njemu vsa odurna. V tej
britkosti se on zaobljubi na božjo pot na
Dobrovo. Ko se povrne domu, se ne more,
zadosti načuditi, da je prej vsa zoperna
in nestrpljiva žena do njega sedaj tako
ljubeznjiva in prijazna sploh, kakor bi bila
vsa spremenjena. Vrh tega je po pri¬
prošnji dobrovske Matere B. prejel še razne
druge milosti; zato se je prišel zahvalit
29. junija 1758 in je najel v Ljubljani
duhovna, da je opravil zahvalno sv. daritev.

15. Urša Strnad, žena iz Dobrepolj,
je bila tako zbolela na očeh, da skozi 14
dni ni videla niti zvečer prižgane luči,
niti na jutro vzhajajočega solnca. Zgubila
je bila popolnoma pogled. Vsa zdravila
so bila zastonj, tudi molitev ni bila uslišana.
Naposled se spomni čudežne pomoči, katero
deli Mati Božja na Dobrovi, zato njo
prosi pomoči in se zaobljubi na božjo pot.
Precej se ji nekoliko zasveti, v kratkem
času pa vsa bolezen mine in ne zapusti ni-
kakega madeža na očeh. Dne 10. sept. 1.
1758 je prišla s svojim očetom in drugimi,

74

da se iz globine srca zahvali za toliko
milost.

16. V Cirkljali na Gorenjskem je
prišla neka družina po raznih nesrečah
skoro ob vse premoženje. Ostala je bila
družini le-še edina kravica. Bila je v
vednem strahu, da je upniki poženejo iz
hiše in s kmetije. V toliki stiski se prav
goreče priporoča Materi Božji na Dobrovi
za pomoč. Marija je pomagala. Kakor je
Bog v starem testamentu blagoslovil hišo
Obededomovo zaradi skrinje zaveze, tako
je tudi po skrinji zaveze v mo vem testa¬
mentu — Mariji — blagoslovil to hišo!
V teku enega leta si je družinica toliko
pridobila, da je mogla precej dolga plačati
in čvetero goveje živine rediti. Ta očitni
blagoslov božji pri hiši so vsi hvaležno pri¬
pisovali Marijini priprošnji, v katere na¬
ročje je položil Bog, kakor piše sv. Ber¬
nard, polnost vsega dobrega. To je bilo
1. 1760.

17. Večkrat so se verniki kakor v
svojih boleznih tako tudi v nesrečah pri
živini zatekli za pomoč k Materi Božji na
Dobrovi. Leta 1762 sta prišla na Dobrovo
med šmarnimi mašami Jurij Bizjak in nje-

75

gova žena iz Poba se zahvalit M. B. za
pomoč. Prešnjo jesen je razsajala živinska
kuga. Omenjenima zakonskima je poginilo
kar zaporedoma že sedem živinčet. Tudi
zadnje še ostalo živinče pade na tla, z
vsimi znamenji gotovega bližnjega pogina !
V tej britkosti se spomnita na dobrovsko
Mater Božjo. K njej zdihujeta za pomoč
z obljubo zahvale, ako jima sprosi vsaj
ohranjenje še edine živali. Kar precej je
žival vstala, ozdravela in bila ohranjena.

18. Jera Merlak iz vrhniške fare je
imela hude bolečine v ušesih. Vsled tega
je skoro popolno oglušila. V tej nesreči
se zateče zaupljivo za pomoč k Materi
Božji na Dobrovo. Zadobila je zopet po-
polen sluh in zdravje. To je bilo leta 1771.

19. Dne 3. sept. 1775 je prišel na
božjo pot Boštjan Potokar iz Dola pod
Ljubljano. Sam pravi: „Moj 7-letni sinček
je imel skozi štiri tedne v nogah tako
hude bolečine, da je vsakdo rekel, da
bode popolnoma ob noge. Naredil sem
obljubo Materi Božji na Dobrovi, in v
treh dneh je bil otrok popolnoma zdrav.
Obljubo pa sem prišel z veliko hvaležnostjo
do mogočne Pomočnice danes izpolnit.“

76

20. Dne 30. avgusta 1. 1891, v

praznik angeljev varhov, je bil med daro¬
vanjem za cerkev na oltar položen dar,
zavit v mali papirček. Papirček pa je imel
napisane te-le besede: ,,Bila sem pred

dvema letoma na tej božji poti in sem se
k Mariji zatekla v britkostih in težavah.
Obljubila sem njej, da ji hočem, če me
usliši, napraviti skromno podobico v za¬
hvalo. Bila sem uslišana.  Ker pa v tej
cerkvi nisem nikjer videla tacih podob,
zato ji darujem te borne denarce, katere
sem bila za podobo namenila v hvaležen
spomin. Bodi češčena Marija!“

M. A. iz Ljubljane.

Upam da mi dotična oseba ne bo za¬
merila, da sem tu objavil njene vrstice.
Saj je tudi ona gotovo iz tega namena jih
napisala, da bi s tem počastila Marijo.
Opom. pis.

21. Dne 8. septembra 1891 pride po
litanijah v zakristijo postaven, civilno
oblečen mož. Ko ga poprašam, kaj da želi,
mi jame z ginjenim srcem pripovedovati,
da mu je dobrovska Mati Božja izprosila
veliko milost. ,,Jaz sem J. J. iz Ljub¬
ljane (imena ne zapišemo, ker nismo za

77

dovoljenje prosili). Moj mali, še le kaka
dva mesca stari sinček Ivanček je bil
lansko leto meseca julija tako hudo bolan,
da mu ni mogel nikdo več pomagati. Bilo
je dete toliko slabo, da smo mislili, vsak
trenutek mora skleniti. To svojo veliko
britkost potožim g. A. K., ki nas je ob¬
iskal. ,,Pri ljudeh je ni več pomoči, ob¬
ljubite dete kam na božjo pot,“ mi de
gospod. Kar se zmislim v tem trenutku
na Mater Božjo na Dobrovi. Zaobljubim
se, da hočem iti tje na božjo pot in se
ji hvaležnega skazati, ako mi mila Mati
nebeška v tej britkosti na pomoč pride.
In glej, kmalo je detetu odleglo in je v
kratkem popolno ozdravelo. Bodi češčena,
blažena Devica Marija ! 11

Tako smo tedaj našteli le nekatere
tu zadobljene milosti, ki so dobile tudi
čuten izraz. A če bi jih našteli še toliko
in bi bila cerkvena stena vsa pokrita z
zahvalnimi spominki, bi se vendar vse to
najmanje ne dalo primerjati z onimi mi¬
lostmi, katere so prejeli božjepotniki' na
svoji duši  in ki so toraj znane ostale le
njim samim pa vsegavednemu Bogu ter
pribežališču skesanih grešnikov—Mariji. —

78

Sklep.

S tem sem Ti, ljubi romar in častivec
Marijin, podal precej natančno sliko te
stare in slavne  božje poti. Če Ti je bil
priljubljen in drag' ta kraj že dosedaj, se
Ti bode zdel, tega sem prepričan, poslej
še mnogo častitljivši. V duhu se bodeš
pridružil onim nepreglednim trumam božje
potnikov v daljni preteklosti, padel na ko¬
lena pred Marijini oltar ter razkril nebeški
Kraljici poglavitne zadeve svojega srca,
saj je Ona — ,,Vir milosti.“

79

Nekatere pesmice, ki se pri slovesnih (petih)
litanijah Matere Božje navadno pojo.

I.

*

Usmiljena Mati, usmili se nas!

Mi smo k Tebi prišli,

Milo glej na nas.

Marija dobrovska,

Prosi za nas Boga,

Da bi naše prošnje bile uslišane!

II.

Marija, k Tebi uboge reve,

Mi zapuščeni vpijemo;

Objokani otroci Eve
V dolini solz zdihujemo.

III.

O Marija, svitla zvezda,

Lepši kakor solnce si;

Vsa si lepa, vsa si krasna,

O Marija kronana!

Prosi za nas Boga!

IV.

O Marija, čista D’vica,

Bodi naša pomočnica;

Prosi za nas Ti Boga,

Da nam svojo milost da!

V.

Marija, Marija,

Le Ti pomagaj nam!

80

Kadar bomo v hudi sili,
K Tebi Mat’ se obernili,
Marija, Marija,

Le Ti pomagaj nam!

VI.

Zapojmo na glas
Mariji vsak čas:

Marija Devica,

Nebeška Kraljica,

O prosi za nas!

V nebesih za nas!

N. V. B.

M. P. T. J. Č. M. D.*)

*) Na veke bodi moljena presveta Trojica in češ-
čena Marija Devica! —

VIL

Bodi pozdravljena,
Marija dobrovska!
Prosi Marija

Predgovor.

OBSEG.

X. tlel.

Stran

§. 1. Kaj nam pravijo ustna izročila in zgodovino¬
pisci o začetku božje poti na Dobrovi? ... 1

§. 2. Krog leta 1231 pozidajo prvo večo cerkev, ka¬
tero podero 1. 1718 in na njeno mesto sozidajo
sedanjo 1. 1716. Na Dobrovi se vstanovi samo¬
stojna fara 1. 1723 . 22

§. 3. Kako je bilo z božjo potjo na Dobrovi pred

vstanovitvijo fare in kako pozneje? ....  28

§. 4. Vikar Jernej Zupanec. «Marij in studenec«. Novi

farovž 1. 1768. Romarji.35

§. 5. Božja pet za nekaj časa uvene. pa se zopet

oživi in okrepi.42

§. 6. Nekatere lepe pobožne slovesnosti na Dobrovi 51

II. tlel.

§. 7. Bratovščine in odpustki pri tej cerkvi ... 59
§. 8. Razne na tej božji poti čudežno zadobljene
milosti. (Tagjepopomoti stavec izpustil.

Op. pis.).65

Sklep.78

Nekatere pesmice, ki se pri slovesnih (petih) lita¬
nijah M. B. navadno pojo .. . . 79