137. številka. Prst, v soboto IT. juniju 1S99. Tečaj XXIV „Edinost" ishftja d t mL rut um dim. mr.un ne.lHj in praznikov, zjutraj in avetVr oh 7. uri. O }><>tie-l#>!jlcih in po praznitrili »rimi« nl> 9 uri zjutraj. Naročnini« /,mh*ii : Ol>? izilHiiji na leto . . . jjM. 21 — Za »amo večerno hulanje . It*— /-a pol leta. četrt leta in namenec metnemo. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hre« priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno a«* prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pon^tleljake /.jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvČ. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon St,v. M70. 4 nvč. V IihihM Je moč ! Oglasi ne računajo po vi*ihIi v petitu, '/m večkratno naročilo * primernim popustom. 1'oalana. oanirtnice in javne zalivale, (lomači ojrla»i itil. ae rai-umijo po |iit|oi|lii. V*i ilopisi nu j "t*1 poSil jajo nre«lniA| vn. Neirankovani . Kakor javlja ogerski tele-grafični korespondenčni bureau, je pričel dane« gospodarski odsek zbornice poslancev razpravljati zakonsko predlogo o uravnavi carinskih in trgovinskih razmer in nekaterih drugih vprašanj, ki so s tem v tesni /vezi. Poročevalec poslanec Kosen-berg je priporočal, tla se predloga sprejme. KtlrilII!ppšta Hi. Danes so se razdelili razlogi predlogi nagodbe, ki navajajo, da je ta predlog potekel iz prepričanja, da ohranitev sedanjih razmer odgovarja najbolje gospodarskim, posebno pa zem-Ijedelskim koristim dežele; kajti nagodba zagotavlja ogerskemu kmetovalstvu tržišče, ki bode od dne do dne ugodnejše, ter osvobojuje Ogersko bolj in bolj izprememb svetovne trgovine. HlldlmprSta 16. Gospodarski odsek zbornice poslaneev je sprejel v generalni in specijalni debati zakonski pretilog o ureditvi carine in trgovine. Ministerskijpredsednik pl. Szell je bil opovrgel prigovore opozieijonalnih govornikov. Maglašal je, tla je, kakor znano, pristaš ukupne carine, če mogoče, na temelju carinske in trgovinske zveze, alco so zajedno zavarovane gospodarske in obrtne koristi dežele. Pravico ustanovitve samostojnega carinskega ozemlja je smatrati kakor važno sredstvo obrambe, ako bi se ne dosegle, česar sieer ne pričakuje, naredbe, ki bi odgovarjale ogerskiin gospodarskim razmeram. Pl. Szell upa, da se obe državni polovici slednjič vendar le sporazumeti ter urediti svoje razmerje v obojno korist. 1'arlz lt». Vsled odpora radikalecv so se razbila pogajanja Poinearčta o sestavi ministerstva. Poinearč je javil predsedniku republike, Loubetu, . Pritožbam italijanskega poslaništva zaradi v Rudečem morju zaplenjenih jadrnic se je ugodilo. Ko je neka italijanska bojna ladij a zapretila z represalijami na licu mesta, so Turki izplačali 9000 tolarjev odškodnine. Slovensko šolsko vprašanje v Trstu. Z svojim odlokom t,d 1. julija 18!>4. št. 10031 je tržaško namestništvo odbilo prošnjo slovenskih starišev za osnutje slovenske ljudske šole v mestu tržaškem. Proti temu odloku so zastopniki slovenskih starišev uložili utok na visoko miniater-etvo za nauk in bogoČastje. In res je ta visoka oblast z naredbo t »d avgusta 1895 št. 23523/94 uničila navedeni odlok namestništva, naloživši tej poslednji oblasti, naj vnovič odloči v stvari. Razlogi namestništva, ko je odbilo prošnjo za osnutje slovenske ljudske šole v Trstu, so izhajali iz premise, da za osnutje rečene šole v Trstu bi morali biti dani pogoji, predvidjeni v $ 51). državnega zakona ti ljudskih šolali od dne 2. maja 1883. št. 5JJ tlrž. zak.; stojć na tem stališču je namestništvo odbilo prošnjo, ker ni tiste daljave od sedaj obstoječih slovenskih Sol, katero določa zakon za osnutje nove šole. Miuisterstvo je bilo drugačnega menenja. Menilo je namreč, tla rečenega t} 59. tlrž. šolskega zakona ni možno uporabljati tudi za Trst, in sicer iz tega vzroka, ker ta pokrajina še nima deželnega šolskega zakona, oziroma iz vrše valni h predpisov k navedenemu Zato se treba tu bolj ozirati na določbe politične ustave za osnovne šole. Ker pa v mestu tržaškem - tako je menilo ministerstvo —, ki z okolico vred ustvarja jeden sam šolski okraj, je že slovenskih šol, in ne gre torej tu za osnutje šole v šolskem okraju, ki bi se imel šele zasnovati, ampak v šolskem okraju, ki že obstoji, se v tem slučaju ne da uporabiti 4? 59. tudi iz tega razloga; to pa tem manje, ker prositelji zahtevajo ustanovljenje slovenske šole na podlagi člena XIX. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1 H(i7. št. 1-42, za kate r c g a pa m a n j k a j o p o z i t i v n e z a k o n i t e določbe. Ministerstvo se je postavilo torej na stališče, da o prošnji za osnutje slovenske ljudske šole v Trstu treba odločiti izključno le se s t a I i š č a potrebe Šolskega po u ka za s 1 o v e n s k o prebivalstvo v Trst u, in je naložilo namestništvu, naj vnovič razsodi v stvari in sieer z ravnokar označenega stališča. Ta naredba ministerstva za nauk je torej izišla dne 23. avgusta 1895., a namestništvo jo je srečno izvršilo dne 2. maja 1899., torej po štirih letih, odbivši prošnjo naših starišev. Namestništvo je trebalo torej štiri leta in bržkone bi bilo trebalo še nekoliko časa, ako bi se ne bilo toliko drezalo od nase strani. Sosebno je ua zadnjem občnem zboru pol. društva »Edinost« tir. Gregorin zadel pravo, rekši, da stvar zatezajo zato, ker »ne« ne morejo reči, »da« pa si ne upajo reči, ker se hoje — ljubih italijanskih prijateljev !! Nt>, namestništvo se je ujunačilo slednjič in je reklo - ne! Iz naslednjega se daje posneti, kakti je namestništvo podprlo svoj »ne«. Proti tej drugi naredbi namestništva so slovenski prositelji dne 7. t. m. uložiti utok na ministerstvo. lTtok je sestavil odvetnik tir. Gregorin. Pt> tem utoku hočemo napisati tu nekoliko glavnih in zanimivih podatkov o bitstvu našega šolskega vprašanja. Pritoži tel ji sicer ne soglašajo z vsemi kriteriji, navedenimi v odločbi ministerstva, in oporekajo sosebno temu, tla je smatrati mesto tržaško z okolico vred za jeden sam šolski okraj in tla je okoličanske šole smatrati jednakoveljavnimi z mestnimi, vendar se jim dozdeva, tla je namestništvo v svoji drugi odločbi hotelo podreti argumente ministerstva in da si je postavilo le to nalogo, tla poišče razlogov, iz katerih bi bilo možno odbiti prošnjo slovenskih starišev. Sieer bi bilo moralo priti tlo zaključka o potrebi slovenske šole v Trstu. CeU5 tako se dozdeva, da namestništvo niti prečitalo ni argumentov, ki so jih navedli prositelji v svojem utoku od 7. avgusta 1894. Proti izpodbijani odločbi namestništva od dne 'J. maja lSt>9. povdarjajo zastopniki slovenskih sta- rišev v svojem utoku, da je mej mestom in okolico tako razmerje zlasti v šolskem oziru, kakor da bi bilo mesto ena, okolica pa druga občina. Trst z okolico ni le občina, ampak je tudi dežela s posebnim deželnim zborom. Volilni red v okoliei je različen od onega v mestu. Ta razlika mej mestom in okolico pa se kaže še veliko jasneje v šolski organizaciji, Mestne šole so organizovane kakor meščanske šole z 8-lettio šolsko dolžnostjo, okoličanske pa so zasnovane kakor na tleželi z (i-letno šolsko dolžnostjo. Tega razlikovanja se drži celo mestni magistrat saua v označevanju mestnih in okoličan-skih šol (»scuola tli eittil«, »seuola tli eampagna«), (V se že hoče smatrati, da sta mesto in okolica ena šolska občina, pa treba vendar pripoznati, tla je ta šolska občina vsaj dejanski razdeljena v dva šolska okraja z različno organizovauimi šolami. Da bi dokazalo, da v mestu ni potrebna slovenska šola, povdarja namestništvo, da v starem mestnem okrožju (vecehio perimetro) biva le 3182 Slovencev, v razširjenem — razširjenem pogla\itno v volilne svrhe — pa 4119 ter tla so Hit »venci nakopičeni v pasu (zona) mej starim in novim po-merijem. Vsi ti da imajo blizo v okoličanske štile, katerih tla ni nobena oddaljena 4 kilometre od bivališč Slovencev. V tej taktični konstataciji jo velezanimivo to, tla namestništvo kar hkratu govori le o oddaljenosti od šole onih 4119 Slovencev, živečih v pasu mej starim in novim po-merijem, a pozablja popolnoma na onih 3182 Slovencev, živečih v starem pomeriju, o katerih je prej samo konstatovalo, da so!!! Tudi če bi bilo res — čemur pa se oporeka — tla onih 4119 Slovencev spatla pod okoličanske šole, češ, da se je stari potnerij mesta tržaškega razširil le v volilne svrhe, pa bi zaslužili vendar vsaj onih 31K2 Slovencev v starem pomeriju, da bi postopali žnjimi kakor z drugimi meščani ! Že radi teh, od namestništva pripoznanih, v starem pomeriju bivajočih 3182 Slovencev b i m tira l i osnovati slovensko šolo, kajti ti imajo gotovo zadostno število otrok, d o 1 ž n i h obiskovati šolo!! (Zvršetek pride.) Politični pregled. TRST, 17. junija 1899. O sklenjeni nagodbi. Tudi mnogi drugi listi, kakor n. pr. «Keiohs\vehr*, «Information», «Politik® itd., sploh listi, ki niso primorani iz strankarskih ozirov govoriti o porazu avstrijske vlade v nagodbenem vprašanju, izražajo isto me-nenje, kakor smo je izrekli mi : tla je namreč zmagoslavje na Ogerskem veliko prehrupno, da se bi ne videlo takoj, tla je nepristno, ponarejeno, prisiljeno. « Politik* je uverjena, da se je Szell v tem boju precej opraskal, ne le v stvarnem, ampak tudi v osebnem pogledu. Xe le, tla je vzpuhtela njega glasovita formula, ampak nekaj časa je celo izgledalo tako, kakor tla bo on tisti, ki bo moral pisati prošnjo za odpust. To zaslugo pa da ima vsakako gos p. Szell, da je se svojim prepotentnim nastopanjem izzval odpor na avstrijski strani iu tla je izključeno za vso bodočnost, da bi se na avstrijski strani — kakor je bilo dosedaj — slepo pokorili volji Ogrov. Da-li pa more biti to Ogrom v povod za zmagoslavje, to pa ni ravno verjetno. O Szt'llu veljajo bew<)f don Kišota: Sel je, da l»i strigel, in prijel je Mm ostrižen domov. «Information» meni: Kilor hoče videti, ta more videti. Onemu seveda ni punagati, ki si zatiska oči, ali si nadevlje pobarvane naočnike. Za vsacega, ki nima /a norca samega sebe, je jasno, je Avstrija (»I leta 1*»>7. i*em to j>ot prvikrat v odločilnih točkah pokazala kakor moč-neji del. Poleg tega dajejo listi razumeti, tla se tudi kvota preeej poviša, o čemer pa da ne molči za sedaj, da ne bi se ogerska javnost preveč razburjala. Nam se zdi, da so te izjave nekoliko preopti-mistično pobarvane, kajti uverjeni smo, da je Oger-ska tudi to pot odnesla voli k i h realnih dobičkov in da ravnokar sklenjena pogodba ni niti od daleč taka, kakoršnja bi morala biti po pravici, da bi bilo pravo razmerje, sloneče na faktičnih odnošajih, mej prejemanjem in dajanjem Madjarov, in to ne le v narodnogospodarskem in finaneijelnem, ampak tudi v političnem pogledu. Ali to je gotovo, da moremo Avstrijci zabeležcti velik moralen vspeh, ki utegne postati virom tudi za bodoče realne vspehe, v tem, da smo se uverili, da ne lahko borimo proti madjarsnim pretenzijam, ako le hočemo. Tako se utegnemo iznebiti pretiranega in nesrečnega respekta pred Madjari, ki nas je delal nezmožne za slehern resen odpor; pa tudi respekta pred nemškimi strankami se iznehimo morda, ko smo videli, da je bilo nelevičarsko ministerstvo, ki se je znalo upreti in da je vsaj v moralnem pogledu najčastueje izvojevalo ta boj, in to ne le brez vsake pomoči od nemško-liheraltte in nacijo-nalne strani, ampak ob večnih intrignh in spletkah od te strani. V tem je velik moralen dobiček, da so dohiti najviši krogi toli eklatanteu dokaz, da je tudi I »rez patentovanih Avstrijcev v nemškem taboru možno varovati avstrijski interes, in da v to ne treba druzega, nego da so na pravem mestu tudi pravi možje. Miniiterska kriza na Francoskem. Poinearč-u se ni posrečilo, da bi sestavil novo ministerstvo. Včeraj predpoludne je obiskal Brissona, Kibota in Snrriena, od katerega se je podal v elizej. Popoludne je bila pri Poiiiearč-ju konferenca, katere se je udeležil Itrisson kakor svetovalec, a Sarrien, Deleasse, Monis, Krantz, Hi bo t, Delombre, Bartheou in Mongeot kakor ministerski kamlidatje. Ta konferenca je bila brezuspešna ter se je nadaljevala ob f>. uri zvečer. O tej priliki pa se je pogajanje popolnoma razbilo, ker radikalei niso hoteli sprejeti Poinearč-jovih ponudeb. Poin-care se je nemudoma podal v elizej, kjer je izjavil predsedniku republike, da se odreka poverjeni mu misiji. Louhet sprejme danes predsednika senata, Kalliira, iu pozneje predsednika komore, Desehancla. Dogodki V Auteuilu. Včeraj so se razglasile razsodbe kazenskega sodišča o ostalih obtožencih zaradi demonstracij proti predsedniku republike, ki s»» se vršile predzadnjo nedeljo v Auteuilu. l)e Barrelv in De Meysonnet sta dobila po tri, Bar-riet dva, Feliks Barriet en mesec, grofa D ion iu Aubiguv po 14 dni zapora, a Fromesnnt mora plačati 2onio šteli glave svojih dragih in naj ne manjka nihče vseh ! Ne moremo si kaj, da ne bi pokregali one inteligence naše, ki se le prerada izogiblje naših narodnih veselic in pa tudi oni del delavskega ljudstva našega, ki se odteguje o takih prilikah javnosti ter prečepeva isti čas v kaki zaduldi bez-niei, mesto da bi ti, oče, sprovel svojo družino na } vrt, otroke položil v travo, a ti bi si (poslušaje govore, petje in godbo,) krepil duha, če že za telesno krepčanje nimaš drobiža. To našo vabilo naj gre do določenega dne otl ust do ust, da ne poreče nikdo, da ni znal za to slavnost. Odbor bratovščine. Dežela preziranju zakonov. Zadnje »Novice* pišejo z ozirom na volitve v občini pomjanski: «Vrla tržaška »Edinost® jo priobčila o postopanju te komisije taeih podatkov, da se čitatelju kar lasje ježe, kadar jih čita. Nedavno temu je rekel neki vseučiliški profesor v Curihu, da je Avstrija zadnja mej kulturnimi državami, češ, da se nikjer na svetu zakoni tako ne prezirajo i u ne teptajo kakor pri nas, in p r i in o r s k e razmere sve d o č i j o. <1 a je temu res tako». — Lep poklon za oblastnike! Kdor seje veter, žanje vihar. Iz okolice koperske nam pišejo: Volitve v Marezigah se vrše popolnoma mirno, tilio in enoglasno. LJkljub neugodnemu izidu volitev v oni drugi novi občini, v Pomjnnu, — a povdarjamo, da smo bili mi, ki najbolje poznamo brez vestnost laške gospode koperske, že v naprej pripravljeni na tak izid — i»e treba, da klonemo duhom, marveč smemo z najbolj i mi nadami gledati v bodočnost tudi glede Po-mjanščine. Mi moramo trezno motriti in razsodno tehtati stvari, pa bomo videli, da stvar ni tako črna kakor se zdi, marveč je postala veliko — jasneja. Kako je bilo nekdaj v združeni veliki občini, in kako je sedaj v obeh razdeljenih občinah ? Nekdaj smo se morali mi obupno boriti v vsej občini, sedaj pa je v jedni občini italijanska stranka odgospodarila popolnoma, tako, da niti blizu ni več prišla na volitve, v drugi pa se mora ona boriti z obupom za svoj tereti in se more braniti le še z gnusnimi sredstvi, po kakoršnjih poseza le desperado, ki je na zadnjem. Z jedno besedo: razlika med nekdaj in sedaj nam pravi, da smo ini storili velik korak naprej, oni pa so se umaknili že toliko, da jim treba le še en korak nazaj, in — ne bojih več na Pomjanščini!! Tako sodimo razumniki in zato nam presneto mahi imponuje zadnja zmaga prodanih duš na Pomjan-ščini. Ljudstvo seveda sodi drugače, to je kar vsevprek razdraženo radi volitev v Pomjanu in bodo iste imele le zlih posledic v razmerju med slovenskim ljudstvom in Italijani. Naše ljudstvo se kar z studom obrača otl Koperčanov. In na vse zadnje kaj ne, gospod urednik! — je tudi to dobiček za nas, tla laški signori se svojo nesramnostjo vzbujajo samoljuhje v našem ljudstvu ?! {A mi pravimo laškim signoroin v Kopru in njih zaščitnikom : Kdor seje veter, žanje vihar! Tu 1'as votilu, Georg Dandin! lTred.) Iz Roj. na nam pišejo: O tein, kako bujno je Idilo nekdaj društveno življenje v našem Rojanu in kako se je pozneje obrnilo na slabše, spregovorim morda prihodnjič kaj več. Za danes kličem le milim rojakom : V zdramimo se zopet, še jo čas ! Jutri v nedeljo bo n. pr. občni zbor našega kon-sunmega društva. Udeležite se ga v velikem številu in takoj po občnem zboru bo lepa prilika, da se dogovorimo in dosežemo sporazumljenje za prerojeno novo delovanje! Zlasti treba zopet dovesti tlo kontakta med prostim ljudstvom in razumniki, kateri poslednji naj se zopet oprimejo dela in naj vzamejo vodstvo v svoje roke, tla se vzbudi novo gibanje v zaspanih slojih in da na mestu navsta-lega mrtvila vzklije novo življenje. Koiisiiinno društvo pri Pobegih poleg Kopra priredi v nedeljo dne Ki. julija t. 1. veliko veselico s petjem, godbo, igro, deklamacijo in plesom na planem. — Tržaškim rodoljubom nudi se lepa priložnost, da istegn dne i/lete vsaj enkrat v ta prijazni kraj. Posebno bi naše ljudstvo na Koper-šdini rado enkrat slišalo tamburaše in tržaške pevce. Slavna tržaška društva so torej naprošena, da bla-govole naznaniti odltoru kons. društva pri Pobegih, ako šelč, da se kaka loč k a tamburanja ali petja stavi v program veselice. Nastop vrlih Tržačanov bi uplival na Slovence v okolici Kope triki Inilj, nego najživahnejše agitacije, posebno zato, ker se v teh krajih skoraj nikdar ne vidi slovenske inteligence. U valujte torej to prošnjo, vrla društva tržaška! — Na tej veselici nastopi prvikrat domači mešani zbor. Pevsko društvo «Kolo» se udeleži polno-številno jutršnje veselice bratskega društva «Nlava» pri sv, Ani. Zbirališče v pevski sobi; odhod v več malih oddelkih. Tudi drugo mestno občinstvo opozarjamo na jutršnje slavje «Slave». Ako bi bilo popoltidae odločno slabo vreme, se seveda veselica odloži. Ženski podružnici družb« sv. Cirila In Hotoda je darovala vesela družba v krčmi pri «Kovačici», via S. Lucia, mesto udeležitve na izletu k sv. Ivanu, 2 gl. fi novč. Med veselico je dospela sledeča brzojavka z Nabrežine, kjer se je vršila druga narodna slav-nost: «81ava Slovencem do skrajnosti! Čast! Slovenke, duša narodnosti, dobro zabavo ! Vvborne. Slivar, Očenašek in drugi. Šolska obveznost otrok tujih podanikov. Na dotično vprašanje tukajšnjega kraj nega šolskega sveta je odločila oblast, da so tuji podaniki, ki bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, podvrženi našim šolskim zakonom. Izliod in 11 hod v pristaniške v Miljah. Pomorski urad je zapovedal, da morajo parniki, ki obiskujejo pristanišče v Miljah, nositi po dnevi štiri-oglat rudeč signal, a po noči rudečo luč. To znamenje se ima razohešati na vrhu jambora in sicer pet minut pred izvožnjo. Ako je poveljnik parnikn, hotečega pripluti v pristanišče, zapazil tak signal, mora počakati, da dotični parnik zapusti pristanišče in še le potem sme sam v Milje. Vabilo lia liaročbo. Namenjen sem izdavati list za slovenske skladbe z naslovom »Glasbena Zora«, ki bo izhajal 1(5. dne vsakega meseea in prinašal v obsegu 8 do 12 stranij različne slovenske skladbe, ponajveč inoške in mešane zbore, čveterospeve, samospeve in dvospeve s klavirskim spremljcvanjcm, klavirske točke itd. itd. Noročnina lista za pol leta bo znašala 1 gld, f>0 nvč.; naročnina naj se pošilja pod naslovom, naznanjenim spodaj. Prva številka izide že meseca julija, ako se priglasi dovolj naročnikov, da se poravnajo tiskovni stroški. Zatorej uljudno vabim vse ljubitelje domače glasbe in pevska društva, da me blagovolijo podpirati na tem podjetju. Prosim, da se podvizajo z naročbo, da mi bo mogoče pravočasno ukreniti vse, kar je potrebno za tisek in določiti število iztisov. Z odličnim spoštovanjem F ran G e r b i e, vodja Sole „Glasbene Matice", TurjaSki trg St. t. V Ljubljani, 15. junija 1899. Pevsko društve »Slovan« v Padrlču bo imelo v nedeljo dne 25. junija t. 1. svoj prvi redni občni zbor v gostilni pri Martinu. Po /,vršenju zborovanja bo svobodna zabava s petjem. Prijateljem petja kličemo: Na zdar! (Gospodarsko društvo na dreti vabi po svojem predsedništvu vse člene na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 25. junija ob 5. uri popoludne v dvorani gostilne Ferluga. Na dnevnem redu bo razdruženje zadruge, (ig. členi so napro-šeni, da se gotovo udeleže zbora, ker jeza sklepčnost treba prisotnosti treh četrtin k vseh udov. Predsedništvo sklicuje shod vsled izrecne zahteve <•. k. pomorskega in trgovinskega sodišča, katero je zadrugi za žugalo z globo, ako se vprašanje raz-dr.iženju ne resi pravilno v dveh tednih. Strasten mladič. Sedemletna Anica V. iz Skednja je nesla predvčerajšnjim svojemu očetu zajuterk. Ko se je vračala domov, se ji je pridružil neki fant, ki jo je hotel spremljati po vsej sili. Ker mu je deklica odbila zahtevo, se je fant ujezil, jo zgrabil za lase, vrgel na tla ter pretepal. Dekle je začelo kričati in fant je zbežal. Roditelji so naznanili stvar redarstvu, ki je zaprlo mladega kavalirja. Bil je to 13-1 e t ni Josip S. iz Skednja št. .'574. Dobil je kužen, primerno njega mladosti. Samomor. 24-tetna Marjeta Frejietič iz Postojne je izpila nekoliko tenilne kisline ter je vsled zastrli pijenja umrla včeraj jutro v tukajšnji bolnišnici. Nje ljubimca, mehanika Huml>erta < 'e-chini iz Padove, so zaprli. Drzna tatvina. Tvrdki I. Pollak so drzni tatje ukrali iz skladišča v svobodni luki nič manj nego 44 vreč kave, kar pomenja okoli :W)(H) gld. škode. 1(5 vreč so našli pri nekem tukajšnjem trgovcu ; o nekem drugem se je izvedelo, da jih je imel 1 ti, a jih je že prodal; kam je prišlo ostalih 12 vreč, se še ni moglo izvedeti. Tudi še ni znano, kdo je izvršil drzno tatvino. Ogenj. Prošlo noč ob poludveh popoln noči so brzojavnim potom pozvali tukajšnje gasilce na Prošek. Gorela je tovarna za lonce na komenski oesti. Ko sta dospela dva oddelka gasilcev, je bil ogenj že popolnoma upepelil poslopje. Po triurnem napoi nem delu so pogasili ogenj. Skoda je velika. Tovarna je bila zavarovana. No ve se, kako je nastal požar. Težavno aretiranje. Včeraj jutro sta hotela dva redarja na stari Barijeri aretirati Alojzija Beniča, ki je izgnan iz Trsta. Benič se je branil srdito ter ranil oba redarja. Ko sta ga slednjič vendar-le premagala in spravila v stražnico v An-droni del Moro, morali so poslati po Trevesa, ki je Beniču oblekel — prisilno jopico. Zaprli so tudi Beničevo sestro Marijo in nekega Josipa Kariža, ker sta se o priliki aretiranja utikala v posle redarstva. Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Pri uživanju odločuje naš jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji z dobrim okusom. Iz tega se razvidi, zakaj je n. pr. tako splošno razširjena bobova kava, katere posebni duh našim živcem ugaja in katere smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje, navzlic temu, da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. (Je je torej mogoče, da se ohrani ta priljubljeni okus in se pripravi ob jednem zdravju koristna kava, tedaj bi se mislilo po vsej pravici, tla bi seje nihče ne branil, posebno pa ne hišne gospodinje in matere. V resnici, Kathreiner-Kneipova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima ravno tej okolščini zahvaliti, da seje tako hitro razširila in splošno priljubila. Lahko jo imenujemo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se bode tudi tam, kjer doslej še niso poznali njenih pred-nostij, v najkrajšem času udomačila in priznala kot najokusneja primes k bobovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vendar se mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom »Kathreiner«, ali nikoli naj se no kupuje drugače zavitega ali taeega blaga, ki je na vago na prodaj. Različne vesti. Štirje otroci zgoreli. Dne 14. t. m. po noči je hudobna roka zažgala hišo kmeta Knolla v Sonnleitbergu na Štajerskem. Zgoreli sti dve poslopji z vsemi pritiklinami, z živino in pridelki. Požar je navstal tako naglo, da niso mogli rešiti Knollovih štirih otrok, ki so spali v neki izbici. Vsi štirje otročiči so zgoreli. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Praga 17. Načelnik Češkega kluba dr. Engel svari v svojem listu vlado, da naj niti ne poskuša, da bi z oktroa v jezikovnem vprašanju hotela napraviti parlament sposobnim za redno delo. Ako se vlada nadeja temu, se utegne hudo prevariti in poplačati to zmoto z svojim obstankom, Pariz 17. «Eeho »le Pariš« je izvedel, baje iz dobrega vira, da se proces Drevfusa pred vojnim sodiščem v Rennesu prične dne 17. julija. Pariz 17. Listi obžaljujejo, da se Poineare-u ni posrečilo sestaviti novo ministerstvo. Waslihigtoii 17. General Otis brzojavlja iz Manile, da so ustaši pri San Ferdinando napadli Amerikane, da pa so bili odhiti. Agitinaldo je vodil napad. Ustaši so imeli precejšnje izgube. Amerikam' so imeli 14 ranjenih. London 17. Iz Shangaia javljajo, da je guverner v Ćikingil dobil obvestilo, da je skoro pričakovati povoljenega rešenja italijanske zahteve. Med uradniki domačini v Shangaiu pa menijo, da vojne priprave cesaričine navdajo z skrbmi Italijo in druge vlasti. Javna zahvala. Podpisani odbor se prav srčno zahvaljuje vsem onim rodoljubkam in rodoljubom, ki so ka-kor-knli pripomogli k lepemu us|m4iii naše veselice pri sv Ivanu. Podpisani odbor se zahvaljuje zlasti slav. »Slov. (»evakemu društvu« ter njegovemu vrlemu pevovodji, g. Barteljnu, ki je vsikdar pripravljen pomagati za narodne namene. Izrekamo nadalje tem potom potoni toplo zahvalo g. Zinki dr. R vlnifev i, kakor gospodičinam Marici i n Dragici Gregorič, Antoniji < > <1 i n a I, A n ton i j i C a r g a, Pavli V e n u t i za prodajanje dopisnic in raznašanje pisem. Posebno smo dolžne pohvaliti in zahvaliti g Karli-nico M o d i č e v o, uzorno poštarieo, ki je prihitela k nam z Rakeka nalašč za to priložnost. Take izvrstne poŠtariee je bilo baš treba. Tudi vsikdar triidoljubivemu g. Franu ('arga bodi izrečena topla zahvala. Podpisani odbor se zahvaljuje slednjič vsem onim gtr., ki so preplačali vstopnino ter tako pripomogli do lepega gmotnega uspeha. <)I) BOB trž. ženske podružnice tir. sv. Cirilu in Metodu. Jutri v Herpelje!! Jutri v nedeljo bo v Herpeljah (poŠtaja Herpelje-Kozina) iwr velik ljudski ples ki ga prirede domaČi fantje. Svirala bo godba iz Slop. IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstr. itev. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slovensko - hrvatskem jeziku z več kakor 5100 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod, Za realno postrežbo se garantira. Solidno zastopnike so iš