PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 135 (13.366)
Trst, nedelja, 11. junija 1989
Vlada se veseli uspeha nad »kontrarevolucionarnimi« študenti in delavci
Začetek lova na čarovnice
Dengova »železna palica« očitno učinkovita - Včeraj naj bi v samem Pekingu aretirali več kot 400 oseb Ovaduhi nevarnejši od oboroženih vojakov - V Šanghaju narašča napetost - Oblasti izgnale britanskega novinarja
PEKING — Teden dni po pokolu na Tienan-toenu je na Kitajskem predvsem pa v Pekingu “izbruhnila« normalizacija. Boj najbolj reakcionarnega krila kitajske vlade proti »kontrarevolu-cionarjem« se je že sprevrgel v lov na čarovnice in kaže, da se je zelo dobro obnesela poteza javnega poziva k »ovajajanju v imenu narodne zavesti«.
Po vesteh, ki jih je posredovala televizija, in jih ni nihče demantiral, so Kitajci preplavili telefonske centrale z navajanjem imen organizator-jev študentovskega protesta in njihovih skriva-iišč. Če bodo te vesti potrjene, bo Deng lahko res slavil zmago nad prebivalstvom (saj ni šlo ^ključno za študentovske demonstracije), ki je Oopolnoma podlegflo represivnim metodam nje-9ove vlade. Iz Pekinga prihajajo tudi vesti, da so aretirali več kot 400 oseb, med katerimi je menda tudi Gao Haifeng, eden izmed voditeljev štu-dentovrtcega gibanja.
Študentje so razpustili vse svoje organizacije in so se razbežali po državi. Kdor je imel dovolj sreče, da je lahko računal na pomoč kakega prijatelja, je lahko ostal v Pekingu, pri tako vnetih denunciantih pa je to vse prej kot varno. Na televiziji so pokazali policiste, ki zaslišujejo študente in vojake, ki vlačijo mladino v zapor. V ^odnjih jutranjih urah naj bi celo izvedli tri ^tne kazni, ki pa ne bi imele nikakršne zveze 5 Študentovskimi demonstracijami. V smrt naj bi
šla trojica roparjev, ki je izkoristila nedeljske nemire, da je oropala neki poštni urad.
Vse, kar se sedaj dogaja na Kitajskem, spominja na trgično dobo kulturne revolucije. Zmagala je tista »železna palica« (vojska), ki jo vihtijo Deng in Li Peng, prebivalstvo pa ponovno živi v strahu, ne več samo vojakov, ki so streljali na množico, ampak tudi sosedov in znancev. S pekinških zidov so izginili vsi stenski časopisi, veliki bagerji čistijo prometnice, vojaki stražijo vse ulice mestnega središča. V takem ozračju je Peking paralizirano’ mesto, v katerem ni več tujcev.
Deng je premagal Pekinčane, ni pa strl prebivalcev Šanghaja, ki so se tudi včeraj zbrali na ulicah in demonstrirali. Tokrat naj bi nastopila policija, ki je aretirala devet voditeljev novorojenega Neodvisnega delavskega sindikata in nič koliko drugih ljudi. Med temi je bil tudi novinar britanske televizijske mreže ITN Peter Newport, ki je snemal nerede. Po nekajurnem zasliševanju so mu zaplenili material in ga izgnali iz države. To je prvi novinar, ki je moral v 48-urah zapustiti državo.
V Italijo so včeraj prispeli še zadnji italijanski državljani, ki so živeli ali pa so se naključno znašli v Pekingu, ko so izbruhnili neredi. Vsi so zdravi, z izjemo novinarja, ki so ga vojaki 27. armade pretepli pred enim tednom.
Na sliki (telefoto AP): normalizacije pomeni tudi odstranjevanje vseh »ostankov« barikad in zažganih tovornjakov
V zvezi z nesrečo letala nad Ustico
Tožilstvo zahtevalo 23 sodnih obvestil
— Namestnik državnega PrEU^ni^a (^'or9io Santacroce je od
feni .	________
Bura ovalne9a sodnika Vittoria sodniKUiia zahteval' da izda 23 Iiflri TT obvestil zaradi katastrofe Umli „tico 27. junija 1980, ko je ohlr0 81 oseb- Dvaindvajset sodnih podla« V31,1?1 Prejeli častniki in
bi v ,tmkl' kl so bili takrat v služ-Licoli iJaJkih radarskih centrih v set nai ?.^arsab- Vseb dvaindvaj-stva oLbVlh bil° P° mneniu tožil-nri? ?bto.zenih lažnega pričevanja,
dokumenf dejstev in uničevanja
nai iv ne' Zadnje sodno obvestilo rr,l. Prejel komandant radarskega lqplra, v Licoli, ki je septembra ter t ukazal uničiti originalni regis-iih 2 vsenii. radarskimi zapisi, ki so prjs,°Pravili 27. junija 1980, ko je tnarla d° nesreče nad ustiCo. Ko-stvrTa>Ptu radarskega centra tožil-rova ■ lta’ da Je kršl1 določila o va-re^PJn javnih stvari in zamolčal srnčna dejstva.
Do teh obtožb se je tožilstvo dokopalo na podlagi cele vrste podatkov iz tehnične ocene, ki jo je o eksploziji nad Ustico novembra 1984 naročil preiskovalni sodnik Bucarelli. Te podatke je tožilstvo nato primerjalo s podatki komisije, ki jo je imenoval ministrski predsednik De Mita novembra lani in s podatki iz preiskave, ki jo je obrambni minister Zanone poveril komandantu vrhovnega štaba letalstva generalu Francu Pisanu.
Ob zahtevi po izdaji sodnih obvestil pa je namestnik državnega pravdnika Santacroce od preiskovalnega sodnika tudi zahteval, da se ugotovi vrsta, državna pripadnost in tudi mesto, od koder je bila raketa, ki je sestrelila letalo, izstreljena. Toda namestnik državnega pravdnika si je tudi pridržal pravico, da izda nove zahteve za sodne postopke, ko bo podrobno preveril vse podatke, s katerimi razpolaga, ki pa v sedanjem trenutku še ne predstavljajo nič drugega kot predvidevanja in sume.
Kljub zadregi na Kvirinalu in v Palači Giustiniani
Spadolini še vedno zavlačuje s privoljenjem vladnih strank
Groteska sedanje vladne krize
RIM — Cirkus z vladno krizo se nadaljuje, na Kvirinalu in v Palači Giustiniani pa narašča zadrega. Raziskovalec Spadolini bi bil moral včeraj, kot napovedano, poročati predsedniku republike, o zaključkih njegovih posvetovanj s predstaviki strank ter družbenega in gospodarskega življenja. Pa je namesto tega sporočil Cossi-gi, da s svojim poročilom še ni nared, da mora nekatere stvari še razmisliti in da se bo zato podal na Kvirinal šele danes predpoldne. S tem je v bistvu »daroval« predsedniku republike, ki se je znašel v skrajno zapletenem položaju, štiriindvajset ur. Skratka, izmislil si je zelo eleganten način, da je, četudi za en dan, podaljšal vladno krizo, ki se je dejansko nihče ne želi lotiti pred evropskimi volitvami. Za svojo spretnost ga je včeraj gibanje zelenih nagradilo z nagrado Melina 89.
Cossiga bo lahko v ponedeljek in torek razmišljal, v sredo pa nekaj odločil, v vsakem primeru pa bo prepozno, da bi se kdorkoli pred prihodnjo nedeljo spoprijel z zapleteno problematiko sedanje krize. Možno je tudi, da bo že danes zaprosil »raziskovalca«
Jadranovci žrtve »pravega ropa«
Sak,.	1	O	I
l^ZARO — žal moramo to naše poročilo s športne z novico, ki bi bolj spadala h črni kroniki: v športni palači v S. Lazzaru v bližini :iyela pravi rop. Roparja sta bila oblečena
R^ova61! 2 novi
imem zakrinkanega obraza, svoje početje pa p^evedg ^avno, sai iima ie sledilo kakih 800 oseb.
n'VSern Jasno
6veda n javn.°' saj jima je sledilo kakih 800 oseb. sem jCKOVorimo 0 sodnikih. Kdo je ta rop naročil, ni v	po vsej verjetnosti na sedijo naročniki
O' po vsej verjetnosti pa sedijo \e zveze.
naključen (iz izkušnje v gosteh na
d6j'“a] 20 točil* ulla za napredovanje, boljši od nasprotnika s pa jpCk/ hočejo nato zmagati za eno), ni znano, ktatu1^ hrugp' da so bili jadranovci odločilno oškodovani v :>Sk;kem obrili3 Polčasa, ko so najprej povedli za 6 točk, po boA«. DdobjU izenačene	'
a, • v Uraa-u t vbt\l veijeuiosu pa
Vp h je bil ” halijanske košarkarske : treu0, da mola? Pro9ramiran ali pa m , za b' tekmi »n9!0 blti gostje, če hočejo zmagati clei)?aj 20 tkifT ?iia za napredovanje, boljši od
hitre
izenačene igre, pa sta sodnika začela svoj
mtrk'.m prekrii i9ro nasprotnikov, ne da bi piskala Cer,? tlldi zaH; xV' tako ha je bila takrat tekma začuda kaj ^Ciin _ JUcena. Jarirannvri sn irmihili rifpm in knn-
JraS,; -
prjjjabia pralgbb' so živčni, tako da so bile zadnje minute
° nePrestanQZzaro 2-----— “* —______—— --------
91asno, a korektno bodrili naše igralce.
za krasne Jadranove navijače, ki so z avtobusom in osebnimi avtomobili in
Do ključnega trenutka v sredini drugega dela igre je bil Jadran boljša ekipa na igrišču, saj je suvereno vodil igro, vsi igralci pa so do potankosti izvajali trenerjeve direktive ter taktično igrali res zgledno. Poleg tega so se požrtvovalno borili za vsako žogo, dodati pa je treba, da so isto storili tudi nasprotniki, ki so seveda tekmo čutili prav tako kot jadranovci.
Srečanje je bilo vseskozi nervozno, v prvem polčasu pa tudi stalno izenačeno. Jadran je na začetku drugega dela igre silovito potegnil in povedel za nekaj točk. Vsi so takrat verjeli v zmago, dokler...
Vsekakor moramo pohvaliti vse igralce, trenerja, vodstvo, navijače, za tisto kar so storili skozi celotno sezono, predvsem pa na tej tekmi. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil Jadranov cilj ob začetku prvensta uvrstitev v play off, ta cilj pa je tudi dosegel, zato lahko imamo letošnjo Jadrano-vo sezono vsekakor za uspešno.
IZJAVI OBEH TRENERJEV
PETER BRUMEN (Jadran): »Nisem navajen govoriti o početju sodnikov, vendar pa tokrat se temu ne bom mogel izogniti. Sicer pa bi dodal splošno ugotovitev: če je neka ekipa po prvem delu prvenstva prva na skupni lestvici, neka druga ekipa pa četrta, je jasno, da bodo sodniki na tretji tekmi sodili domačinom v prid. Tudi Jadran je torej NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Spadolinija, da še za nekaj dni potegne svoj preiskovalni mandat, kar sta sicer svetovala tako Ferlani kot Craxi in proti čemur nima nič proti niti republikanski tajnik La Malfa.
Zahteva po nadaljnjem zavlačevanju je prišla namreč do izraza tudi med včerajšnjimi Spadlinijevimi posvetovanji. Srečal se je najprej s socialističnim predstavništvom, ki ga je vodil Craxi, potem pa še predstavniki njegove stranke pod vodstvom La Malfe.
Po Craxijevem mnenju je potreben dodatni razmislek, ker bo mogoče le na ta način preprečiti stopnjevanje politične zmede, ki je sicer vsak dan večja. Najboljše sodbe o bodočem vladnem sestavu pa bodo po njegovem mnenju izrekli volilci. Te stvari je včeraj povedal Spadoliniju, v nekem intervjuju za Messaggero pa je ostro polemiziral z Martinazzolijem, češ da si zamišlja tudi za Rim podobno prevaro, kot je bila storjena za Pa-lerm. Komuniste je pozval, naj čimprej menjajo svoj simbol, nekatere sektorje KD pa je posvaril, naj ne vztrajajo s
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes in jutri volijo Sardinci
CAGLIARI - Teden pred evropskimi volitvami, bodo Sardinci šli na volišča za obnovo deželne uprave. Volišča bodo odprta danes in jutri. Volilci bodo morali izbrati 80 svetovalcev, ki bodo nato sestavljali deseto deželno vlado. Zaradi novega volilnega zakona bodo, v primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1984, izvolili enega svetovalca manj. Volilnih list je 44, kandidatov pa približno tisoč. Politične sile bodo še posebno pozorne na izid sardinskih volitev, ker se bliža datum evropskih, Sardince pa zanima predvsem uspeh večinskih strank, saj bi morali rešiti hudo krizo, v katero je zabredla deželna vlada. KD je v prejšnjem deželnem svetu zastopalo 27 svetovalcev, stranka relativne večine pa je bila ob treh svetovalcih MSI-DN v opoziciji kar pet let.
DUŠAN KALC
RIM — V vsaki volilni kampanji se sproščajo iracionalne strasti in ni zato nič čudnega, da marsikdo izgubi razsodnost, da verjame prej svojim lastnim lažem kot objektivnim resnicam. Toda to, kar se dogaja v tej volilni kampanji, presega vse meje dostojnega. Italijanska politika se vse bolj pogreza v močvirje grotesknega.
Začnimo z vladno krizo. Dvajset dni je že poteklo, odkar se je v upravnem življenju države odprla praznina in verjetno jih bo potrebnih še enkrat toliko, da se bo ta praznina zapolnila. Vendar ne gre samo za problem sramotnega zavlačevanja, ki se ga tako predsednik republike Cossiga kot raziskovalec Spadolini že globoko sramujeta, a si ne znata kako pomagati. Gre še prej za vprašanje, zakaj in kako je sploh prišlo do krize. Razlogov bi v resnici lahko bilo veliko. Italijanske množice so namreč zelo odločno kritizirale vladne izbire na zdravstvenem (glej ticketi) in gospodarskem področju (davčna politika, rezanje izdatkov za javne storitve itd.), kar je vneslo precejšnje razdore tudi med vladne stranke, vendar paradoksalno niso bili ti resnični razlogi padca De Mite, temveč čisto navadni predvolilni računi.
Odnosi med vladnimi strankami so se pač do takšne mere zrahljali, da ni bilo mogoče naprej. Tako je bilo v opravičilo rečeno italijanskemu javnemu mnenju, ki pa kljub temu ni in še vedno ne razume teh čudnih iger. Vsa zadeva postane še bolj čudna in neverjetna, če pomislimo, da do vladne krize ni prišlo po volji parlamenta, kot bi bilo pošteno in prav. Kako si namreč lahko razlagamo, da je Craxi-jeva stranka v poslanski zbornici izrekla zaupnico De Mitovi vladi, samo nekaj dni kasneje pa se je z milanskega kongresa zagnala vanjo z ognjem in mečem?
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nova železniška nesreča v SZ: tokrat 31 mrtvih
MOSKVA — Manj kot teden dni po katastrofi dveh potniških vlakov pri mestu Ufa pod Urafom, ko je zaradi eksplozije plinovoda po neuradnih podatkih umrlo približno 500 potnikov, je včeraj nova železniška nesreča pretresla Sovjetsko zvezo.
Tokrat je na nekem železniškem prehodu med mestoma Kamenskaja in Pogorelovo potniški vlak trčil v avtobus. V trčenju je 31 oseb umrlo, 14 pa jih je bilo ranjenih. V avtobusu je bilo 46 potnikov. Kot poroča agencija Tass, je potniški vlak vozil na progi Adler - Voronec, zaradi precejšnje hitrosti pa po trditvah policijskega komandirja krajevne postaje strojevodja ni mogel pravočasno zavreti.
Ob tem velja še povedati, da je na istem odseku železniške proge avgusta leta 1987 že prišlo do čelnega trčenja dveh potniških vlakov. Takrat je umrlo 106 potnikov, samo na železniških prehodih pa je lani v Sovjetski zvezi umrlo 464 oseb, ranjenih pa jih je bilo 978.
Oblastem ne uspe zajeziti uzbeškega slepega sovraštva
Po nasilju v ferganski oblasti se pogromi širijo na ostali Uzbekistan in Tadžikistan
MOSKVA Tolpe podivjanih uzbeških mladostnikov oboroženih z avtomatskim orožjem, molotovkami, noži, železnimi palicami in primitivnimi buzdovani pustošijo fergansko oblast, medetnični spopadi pa so se po zadnjih agencijskih vesteh razširili tudi na sosednji Tadžikistan. Žrtve tega slepega nasilja so vedno meshetinski Turki in vojaki notranjega ministrstva, ki skušajo preprečiti pogrome. V zadnjih urah je za posledicami številnih ubodov umrl v bolnišnici neki oficir, dva pa sta v kritičnem stanju. Od izbruha prvih spopadov 3. junija je bilo 119 vojakov ranjenih, seznam ubitih Turkov pa se iz ure v uro daljša.
Neki vojaški poveljnik je izjavil, da »pijane tolpe osvajajo nove oblasti južno od Taškenta«. Še bolj srhljiva so pričevanja meshetinskih Turkov, ki so v Zadnjih urah prispeli v Moskvo. Vsi dolžijo uzbeško policijo, da ni posegla in da je s pozivom, naj Turki ostanejo mirni na svojih domovih, v bistvu olajšala zločin. Uzbeki so namreč ob prihodu podivjanih tolp takoj razobesili uzbeške zastave, tako da so tolpe takoj odkrile hiše, v katerih so stanovali meshetinski Turki. Nepopisna so grozodejstva, ki so jih v prvih dneh zagrešili nad nemočnim prebivalstvom. Po ple-
njenju so se surovo znašali nad ljudmi, prizanesli niso niti otrokom in niti nosečnicam, ki so jim parali trebuhe, tako da je vse spominjalo na neko srednjeveško srhljivko. Po svojem zločinskem poslu so žrtve in ranjene polili z bencinom in jih zažgali. Meshe-tinskim Turkom je uspelo organizirati obrambo le v Kuvasaiju, drugje so bili prepuščeni uzbeškemu nasilju.
Večina meshetinskih Turkov iz ferganske oblasti se je zatekla v taborišče, ki so ga vojaške oblasti v naglici postavile na nekem strelišču v stepi pri Fer-gani. Življenjske razmere v tem taborišču so kljub naporom vojske neznosne, saj primanjkuje vode in živeža. Drugi Turki so se zatekli v vojašnice, ker uzbeški policiji ne zaupajo.
Poveljnik vojaških enot notranjega ministrstva generalpolkovnik Jurij Šatalin je izjavil, da je položaj »nepredvidljiv«, ker »bande osvajajo nova območja in se pomikajo proti mejam ferganske oblasti«, tako da je nevarnost, da bi medetnični spopadi razširili na ves vzhodni Uzbekistan in morda celo na območje Leninabada v Tadžikistanu. Okrepitve, kakih 7.000 tisoč specialcev, so bile torej nezadostne,
ker krajevne oblasti ne sodelujejo z enotami notranjega ministra in ker specialci ne morejo hladno seči po orožju in povzročiti še hujše krvoprelitje.
Včerajšnje agencijske vesti, da so se pogromi proti Turkom začeli tudi v Tadžikistanu, so zgovoren dokaz, da Sovjetski zvezi ni uspelo rešiti narodnostnih vprašanj. Kakih 300 meshetinskih Turkov že dalj časa skuša doseči, da bi Mihail Gorbačov sprejel njihovo delegacijo. Do sedaj sta jih sprejela le podpredsednik vrhovnega sovjeta Anatolij Lukjanov in odgovorni za pravna vprašanja v sovjetski partiji Viktor Čebrikov. Meshetinski Turki zahtevajo, da jim osrednje oblasti omogočijo vrnitev v njihovo nekdanjo domovino južno Gruzijo. Kremelj pa se ne navdušuje nad to zahtevo, meshetinskim Turkom je baje že predlagal, da bi se izselili v Kazahstansko ali Kirgiško SSR. Meshetinski Turki pa tako možnost odločno zavračajo, saj bi tudi tam bili le prišleki, ki domačinom odvzemajo borni kruh.
Najbolj pošteno bi bilo, da bi Turkom omogočili vrnitev v Gruzijo, a kaj, ko jih Gruzinci nočejo, saj so njihov izgon leta 1944 pozdravljali, ker se niso hoteli asimilirati in pokristjaniti.
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
• Spadolini zavlačuje
svojimi polemikami proti PSI, sicer bodo samo poslabšali položaj v zvezi z reševanjem vladne krize. Tudi La Malfi je povedal svoje. Dejal je, da s svojim zadržanjem uničuje možnosti sodelovanja med socialisti in republikanci.
S svoje strani je La Malfa povedal Spado-liniju, da se PRI zavzema za čim hitrejšo rešitev politične krize. Odločno se je izrekel proti predčasnim volitvam ter izrazil željo, da bi se izoblikovala močna in trdna vlada. Vodil pa naj bi jo človek, ki ni »tik pred upokojitvijo«.
Kdo pa bo ta človek? Včeraj je spet stopil v ospredje Andreotti, ki je morda neposredno postavil svojo kandidaturo. Tega seveda ni rekel, izrazil pa je svoje nasprotovanje dvojni zadolžitvi, to se pravi nasprotovanje Forlani-ju. Hkrati pa je dodal, da KD ni vezana samo na eno osebo in pri tem je imel v mislih De Mito, ki je bil doslej označen kot edini kandidat prekrižanega ščita. Neverjetno zmeren je bil do komunistov, ko je dejal, da ne gre spreminjati imena, pač pa morebitno nostalgijo za pretekle formule.
Tajnik KD Forlani pa je včeraj še enkrat poudaril, da je naglica slaba svetovalka in pri tem se je spet znesel nad opozicijo in nad komunisti v prvi vrsti, češ da zahtevajo hitro reševanje krize, da bi na ta način pripomogli k razbitju večine.
Napadi na KRI se torej še niso umirili. Problem imena KPI je bil tudi včeraj v ospredju številnih izjav in komentarjev političnih predstavnikov večine. Occhetto pa je tudi včeraj odgovarjal jasno in odločno: vsa ta razprava o imenu služi samo za to, da bi odtegnili pozornost javnosti od drugih občutenih problemov. Čas bi že bil, je med dru-
gim pripomnil komunistični tajnik, da bi začeli govoriti tudi o Evropi in vseh vprašanjih, ki so z njo povezana. Nihče naj si ne dela utvar, je še dodal Occhetto, KPI je še živa in ne bo kar tako stegnila krakov.
DUŠAN KALC
• Groteska krize
Kakšen nauk lahko potegnemo iz vsega tega? Zelo preprost! Iz rečenega izhaja, da vlada v Italiji ni prvenstveno v iunkciji ljudstva, temveč v Iunkciji strank. Mar ni sramotno, da moramo biti v Italiji vsi, vključno s predsednikom vlade in ministri (in to je bolj edinstven kot redek pojav v demokratični Evropi) na razpolago raznim Craxijem, Forlanijem in podobnim, namesto da bi bilo obratno? Mar ni sramotno, da mora zakonodajna dejavnost v parlamentu počakati (vključno z našim zaščitnim zakonom - in to ne bo odveč še enkrat poudariti), da peterokraka koalicija prešteje svoje sedanje glasove ter preverja možnosti bodočih volilnih uspehov, da bi lahko odločala. Pa ne o tem, kako voditi naprej to razmajano državno barko, temveč kdaj razpisati nove volitve za nove politične igre brez konca in kraja in brez smisla.
Po tej poti gremo v smeri nevarne degeneracije političnega življenja, v smeri prevlade strank in njihovih ožjih interesov in ne v smeri prevlade argumentov za resnično izboljšanje družbenih in gospodarskih razmer v državi.
Kljub vsemu pa ni to najbolj grozljivo. Najbolj grozljivo je dejstvo, da javnost ne reagira več na te degeneracijske procese, da na žalost vedno bolj očitno prevladuje logika tako imenovanih »dveh tretjin« prebival-
stva (to je tistega, ki živi udobno in v izobilju in ki so mu zato vsa etična vprašanja v politiki deveta briga). Žal se ta logika prenaša tudi na krajevno raven, kjer prav tako vse poteka v Iunkciji političnih strank. Celo mi, ki tvorimo v Italiji specifično narodnostno skupnost in ki imamo še pa še razlogov, da se pritožujemo nad brezbiržnostjo, nasprotovanjem, dvoličnostjo in zanikrnostjo strank na oblasti do naših narodnostnih zahtev, večkrat raje molčimo, da ne bi prizadeli te ali one stranke, ki ima v rokah škarje in platno, ki pa kljub temu ne ukrene ničesar.
Pa še eno značilnost ima današnja volilna kampanja. Volili bomo, kot vemo, predstavnike v evropski parlament. Tisti parlament, ki bo poklican, da zgladi pot zgodovinskemu datumu 1993. Toda v tej volilni kampanji se sploh ne govori o Evropi ter o vseh tistih problemih, ki jih mora vsaka država bodočih ZDE (Združenih držav Evrope) še rešiti, da bi se skladneje vključila v to federativno skupnost, in novih problemov, ki bodo naknadno prišli in ki jih lahko že predvidimo.. Še manj se govori o tem, da bomo prihodnjo nedeljo poleg strank in njihovih predstavnikov volili še nekaj drugega. Izrekli se bomo namreč o tem, če naj se evropskemu parlamentu poveri večje pristojnosti ali ne.
V volilnem smislu to pač ne prinaša veliko. Več navržejo polemike o oslovski senci, ali z drugimi besedami o tem, ali naj KPI menja svoje ime, simbol, himno, barvo in morda še kaj, potem ko bi komunizem na Kitajskem pokazal, da je komunizem v vsakem primeru zlo. Takšno ravnanje smrdi daleč naokrog po mrhovinarstvu in je v nasprotju z najbolj enostvnimi pravili logike. Po takšni logiki je za človeka dovolj, da se preobleče, pa bo postal boljši, pravičnejši, bolj človeški in bolj demokratičen.
Slovenski pisatelji obsojajo zadržanje zveznega društva
LJUBLJANA — Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev je v posebni izjavi Zvezi pisteljev Jugoslavije odpovedalo »pravico, da s svojimi stališči in pogledi pred jugoslovansko in svetovno javnostjo in pred stanovskimi združenji Evrope in sveta nastopa« v njegovem imenu. »V sedanji naravnanosti sklep in beseda Zveze pisteljev Jugoslavije ne more biti več beseda Društva slovenskih pisteljev,« so zapisali slovenski pisatelji.
Slovenska pisateljska stanovska organizacija zvezni očita blokiranje pobud, ignoranco, preglasovanje pri sprejemanju sklepov in molk o pomembnih vprašanjih (glavne razlike so se pokazale ob vprašanjih jezikovne enakopravnosti v državi, vojaškemu procesu civilistom v Ljubljani, zaščiti človekovih pravic, nasilju na Kosovu in preganjanju intelektualcev). Formalno te izjave še ni mogoče razumeti kot izstop (torej še ne kot »prekinitev dipolomatskih odnosov«! temveč kot resno opozorilno prekinitev uradnih odnosov ha najvišji ravni (»odpoklic veleposlanika«). Sledi že predhodni prekinitvi društvenih odnosov s srbskimi pisatelji (s strani slednjih), po svoje pa odraža splošno politično stanje v državi (neprodornost slovenskih stališč na zveznem nivoju in istočasno ofenzivo Srbije).
Slovenski pisatelji pa nameravajo še naprej sodelovati s kolegi iz ostalih republik tako na literarnem kot tudi obče-kulturnem nivoju. (D. V.)
■ LJUBLJANA — »Potrpežljivo in vztrajno smo se dogovarjali, rotili in prosili, da bi se rešil kritičen položaj proizvajacev mleka, ki predstavljajo veliko večino slovenskih kmetov. Rezultati vseh teh prizadevanj n,so dovoljivi, zato nepreklicno napovedujemo opozo''. bojkot mleka, ki bo v četrtek. 29. junija 1989.« S 1 besedami sta v skupnem pismu javnosti predsednika s ^ venske kmečke zveze Ivan Oman in predsednik zv slovenske kmečke mladine Marjan Podobnik napov prvo pravo kmečko stavko, ki pa se ji še isti da p lahko pridruži še druga - z bojkotom oddaje mesa-
Bliža se 28. junij in z njim veličastna proslava 600-letnice kosovske bitke, ko se bo na Kosovem polju zbralo preko milijon Srbov, da svečano proslavijo zgodovinsko obletnico, z njo pa simbol 500-letne sužnosti, duha in zavesti odpora srbskega naroda. S proslavo pa je seveda povezano marsikaj in trenutno ostra medijska vojna, ki se bije v Jugoslaviji in ki je samo vrh ledene gore izredno zapletenega in nevarnega ideološkega, političnega in vsestranskega spopada. Do sedaj so albanski iredentisti in kontra-revolucionarji vrgli v zrak samo štiri vode visoke napetosti, vendar se vedno bolj odkrito govori, da se njihov odbor krepi, da prerašča v oborožen odpor, dobiva teroristične značilnosti in da bo »krvavo« že 24. junija, ko se kosovske svečanosti prično.
Kako iz tega nevarnega spopada? Recepta sta dva: na Severu trde slovenski in hrvaški listi, da je treba preiti na pot političnega dogovora, sporazumevanja in sožitja, reševanja gospodarskih in socialnih problemov, da za prav vse ne morejo biti krivi Albanci. Tisk, ki se ga piše in objavlja v cirilici, pa je diametralno drugačnega mnenja. Treba je zaostriti pritisk, do kraja izvesti diferenciacijo, kar pomeni čistke, zapore, izolacijo in pretepanje. Diferenciacija bi že zdavnaj uspela, če ne bi bilo pomoči Severa albanskim iredentistom, separatistom in kontrarevolucio-narjem.
Trenutna prava poplava obtožb je povezana z evropskimi poslanci in njihovim neuspelim obiskom na Kosovu. Poklicali so jih Srbi, prepričani, da je samo njih resnica zveličavna. For-
Jugoslavija v pričakovanju obletnice kosovske bitke
malno vabilo je evropskim poslancem izročila zvezna skupščina, v Beogradu je nekaj ur zanje skrbel zvezni parlament, nato pa srbski politiki. Rezultat je bil porazen, saj se je v evropskih poslancih utrdilo prepričanje, da na Kosovu ni vse prav, Srbi pa ocenjujejo njihov obisk kot vmešavanje Evrope v njihove notranje zadeve, kot jugoslovansko ponižanje. Tisk je poln teh obtožb in zgražanj, češ da nočejo verjeti uradnim stališčem legitimnih oblasti, da so sami naredili program svojega obiska, da jih niso zanimale posiljena srbska dekleta in žene, kar postavljajo v prvi plan, pa čeprav letos na celotnem Kosovu ni niti sledu enega samega takega primera.
Za vse skupaj pa so krivi Slovenci in njih stališča. Krivo je slovensko vodstvo. Te obtožbe so že prešle okvir vedno ostrejše medijske vojne in so že na prvem mestu v javnih in nejavnih zaprtih partijskih sestankih. Tak je bil v torek preteklega tedna, ko je predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije obravnavalo propagandno dejavnost, nato pa razpravljalo o mednacionalnih odnosih. Obakrat je dejansko šlo za spopad
na relaciji Slovenija-Srbija in v prvi točki za modela dveh dnevnikov Dela in Politike glasil Srbije in glasil Slovenije. Razlika je v tem, da so slovenski komunisti glede Dela skromni in ne trde, da ima vedno prav, načelno mora poročati o vsem in objektivno. Srbi pa so zelo odločni in jasni. Menijo, da je njih Politika ideal časnikarskega dela, ker je zanjo edini kriterij koristnost in propagandistična podpora sedanjemu Miloše-vičevemu vodstvu. Glede mednacionalnih odnosov pa se ne bijeta samo kriterija modernega objektivnega in časnikarskega novinarstva s kriterijem boljševiškega nacionalno propagandističnega novinarstva, temveč dva koncepta države, federacije in gospodarstva, z njima pa seveda tudi pluralizma in partijskega ustroja družbe in komunistične partije. O vsem tem se že mnogo piše in se še bo. Zanimivo pa je, da so nove razprave že v ozračju posledic kitajskih dogodkov. Na Kitajskem so ubili na tisoče ljudi, brezobzirno in brez pomisleka. Na Kosovem samo nekaj desetin. V obeh primerih seveda, po skromnih uradnih podatkih. Toda če primerjamo število prizadetega prebivalstva, so razmerja iz-
redno podobna. V obeh primerih pa so bila izvedena na osnovi dveh gesel »kontrarevolucija 18 diferenciacija«. Tako kot da -v boljševiških kO' munizmih vseh vrst ne bi znali za druge termine in da jih zgodovina privede vedno k isti edino zveličavni represiji.
Toda že prejšnji torek so stvari bile tudi na omenjeni seji prisotne. In se razmerje sil zato ponovno spreminja, saj so se resneje pričeli bat1 tudi Makedonci. V Bosni in Hercegovini tako af‘ tako vre in vedno bolj prihaja do izraza, da Jugoslavija v resnici skupnost narodov in razlit' , nih stvarnosti in nasilno izenačevanje z eno pO’ litiko in enim narodom ni mogoče. Prav gotovo pa ni mogoče brez krvi, kako pa to izgleda, je preteklih dneh bilo izredno jasno in prozorfl vidno na vseh televizijskih zaslonih.
V	konkretni praksi pa to pomeni, da se r
odprla še ena nova fronta medijske vojne in krat napad srbskega tiska na makedonske vej1' kaše. Sprva so vzeli v precep one bolj preteki^ toda med njimi so že na veliko omenjena ime8a sedanjih, onih v predsedstvu in onih, ki naj Pre vzamejo najvišja mesta. Nekaj podobnega, čep’ rav v bolj zapleteni obliki se dogaja s Cfk Goro.	e
V	ozadju, ali bolje rečeno osnova celom razprave pa je ekonomska in recept za rešeno nje gospodarske krize. Tudi tu ni vse tako Pr. prosto in jasno, vendar pa se vedno bolj odra? . ta obrisa dveh možnih rešitev in dveh različ?. j metod. Za sedaj ostrejših spopadov v skupšp1 j ni bilo, vendar pa so tu že prvi znaki in z nj1" tudi nove nevarnosti za Markovičevo vlado.
Katalan Spedizioni s ne
špeditersko podjetje ustanovljeno leta 1983
• carinske operacije
• mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje
• ^birnik %a Jugoslavijo
SEDEŽ in SKLADIŠČE AGENCIJA FERNETIČI
mejni prehod RABUJEZ Tel. 231153
Fax 232339
Opčine	Tel. 214284
LESENE ZASTEKLITVE

hoble:
okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri
ŽELEZNINI TERČON
Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122
Problematika narodnih manjšin v procesu evropske integracije
Da oreh ne bo »sadež z lupino«
S procesom integracije Evropa odgovarja izzivu sodobnega časa. Uved-oa enotnega evropskega trga in odprava zadnjih carinskih drugih pregrad bo dala nov impulz evropskemu gospodarstvu. Toda trg ne more rešiti vseh problemov, še zlasti tistih ne, ki zahtevajo socialni pristop. Zato je potrebna uveljavitev načel solidarnosti, ki jih Evropa lahko uresniči, če bo imela poleg tržnogospodarske tudi politično razsežnost.
Najbrž je ni politične sile, ki ne bi ysaj v načelu soglašala z uvodno mislijo o Evropski skupnosti, ki naj ne bo zgolj gospodarska skupnost pač pa naj upošteva tudi človeka in vrednote duha. S tega vidika je Italija naredila korak naprej v primerjavi z drugimi državami. Pokazala je dovolj občutljivosti, da je skupno z volitvami razpisala posvetovalni referendum, s katerim bodo volilci lahko izrekli svoje mnenje o tem, ali naj se evropski parlament spremeni v ustavodajno skupščino morebitne bodoče Evropske unije. Referendum bo imel samo posvetovalni značaj, kljub temu pa dokazuje vsaj občutljivost italijanskih sil za to, da bo bodoča Evropa res Evropa narodov in ne samo Evropa gospodarskega trga.
V Italiji pa je med načeli in prakso Precejšen razkorak. Italija, ki je pokazala največjo občutljivost za oblikovanje Evropske unije in torej za Evropo, ki naj ne prezira politične in socialne dimenzije integracijskega procesa, je v znatni zamudi za načeli, ki jih je sprejel evropski parlament, na področ-jp manjšinskega varstva. Zakon o pravicah narodnih in jezikovnih manjšin se s težavo prebija skozi čeri parlamentarnega odobritvenega postopka, zakon za zaščito slovenske narodnos-tne skupnosti ni še niti v povojih in že je plašen predlog ministra Maccanica jzzval ostro reakcijo nazadnjaških sil. Za Italijo, katere predstavniki so skoraj soglasno podprli v evropskem parlamentu Kuijpersovo listino o pravicah manjšin in nato v Evropskem svetu deklaracijo manjšinskih pravic, to Ui dobro spričevalo.
Kot ni dobro spričevalo dejstvo, da s° demokratično Italijo na tem pod-tpčju prehitele druge sile in organiza-jije kot na primer katoliška cerkev, “'sd nedavnim sestankom v Bruslju je
Poziv Biroja manjšinskih jezikov
V svojem prizadevanju za zaščito in ovrednotenje manj razširjenih jezikov, je svet Evropskega biroja za manj razširjene jezike 17. marca v Bruslju soglasno sprejel sledečo resolucijo:
-	Svet vabi volilce vseh območij, kjer se govorijo manj razširjeni jeziki, naj se ne samo udeležijo volitev, pač pa naj oddajo preferenčni glas tistim kandidatom, ki podpirajo jezikovne in kulturne manjšine.
-	V zvezi s prihodnjimi volitvami leta 1994 svet Biroja predlaga spremembo ustanovne listine parlamenta, da bi v njem bolje zastopana območja, kjer se govorijo manj razširjeni jeziki. S predlagano spremembo bi omenjeni volilci lahko izvolili predstavnike svojih specifičnih področij, da bi jih bolje zastopali v evropskem parlamentu.
-	Obstaja število jezikovnih skupnosti, ki so bile potisnjene v manjšinskost in katerim država, v kateri živijo, ni priznala statusa manjšine. Te skupnosti so ignori-rane in često povsem pozabljene. Svet Biroja želi, da bi kandidati vključili v svoj program tudi raziskavo o pozabljenih manjšinah, navzlic stališču držav, v katerih manjšine živijo.
-	Potrebni so konkretni ukrepi za ohranitev jezikovnih in kulturnih skupnosti. V tem okviru Biro za manj razširjene jezike vprašuje kandidate, naj podprejo priporočila resolucije o pravicah manjših, ki jih je sprejel evropski parlament (Arfe 1981 in 1983, Kuijpers 1987). Omenjene resolucije poudarjajo še zlasti ukrepe, ki naj
bi jih sprejeli na področjih vzgoje, administracije, zakonodaje, množičnih medijev, kulture, gospodarstva in meddržavnega sodelovanja.
-	V tem smislu svet Biroja priporoča novim poslancem evropskega parlamenta, naj spoštujejo vse ukrepe, ki jih je doslej sprejel EP za zaščito jezikovnega in kulturnega bogastva vseh manjšin, in naj jih upoštevajo pri oblikovanju regionalne politike za vse dežele skupnosti.
-	Biro vprašuje, naj bi vključili v program LINGUA (program komisije evropske skupnosti za spodbujanje študija 'tujih jezikov' v državah članicah) tudi neuradne avtohtone jezike. Biro je trdno prepričan, da bi bila vključitev neuradnih jezikov v tako pomemben dokument v podporo tistim, ki govorijo manjšinske jezike. Poleg praktičnega učinka bi tak poudarek tudi psihološki pozitivno vplival na jezikovne in kulturne manjšine.
-	Svet Biroja upa, da bodo člani novoizvoljenega parlamenta tudi v prihodnje podprli delo Biroja s priznanjem finančnih sredstev in s podpiranjem pobud, ker se sredstva za to črpajo iz evropskega deželnega sklada in . iz družbenega sklada.
-	Zelo važno bi bilo tudi, da bi izvoljeni v evropski parlament spodbudili Svet ministrov in komisijo, naj bi priznali Biroju za manj razširjene jezike status uradnega posvetovalnega telesa. Mnenje Biroja bi morali upoštevati v vseh vprašanjih, ki zadevajo manj razširjene jezike in načine, kako se jih lahko kulturno, družbeno in gospodarsko ovrednoti.
komisija škofovskih konferenc sprejela stališče o skorajšnjih evropskih volitvah. V tem dokumentu cerkveni dostojanstveniki poudarjajo nekaj problemov, ki bi jih morali po njihovi oceni volilci upoštevati pri izbiri kandidatov in glasovanju. Med navedenimi sta tudi »spoštovanje človeka, vsakega moškega in ženske tako v družinskem kot v družbenem in kulturnem okviru, še zlasti pa spoštovanje najbolj ogroženih: otrok, prizadetih, riseljencev, priletnih, žrtev droge in senofobije« in »vse večja pozornost do različnih kultur, tudi če so manjšinske, naše celine, saj so te kulture premoženje evropske identitete«.
Cerkev je le eden od dejavnikov, ki so pozorni do manjšinske problematike. In ni naključje, da se o narodnos-
tnih vprašanjih v tem času kar precej ovori. Na stari celini je, tako na Za-odu kot na Vzhodu opaziti precejšnje narodnostno vrenje, ki ima pozitivne in tudi nekatere negativne aspekte. Vzporedno z iskanjem lastnih korenin in s poudarjanjem lastne identitete ter kulturne istovetnosti je namreč opaziti tudi pojave nacionalističnega zapiranja in ksenofobnih ekscesov.
Poudarjanje lastnih korenin je po mnenju raziskovalcev skoraj naravni odgovor ljudi na težnjo sodobnih razvitih družb po plitvi anonimnosti, v kateri je le malo prostora za različnost. Množični mediji, informatika, sistemi proizvodnje postopno brišejo specifične poteze vsakega narodnostnega obličja in kulture, mesta zgubljajo svoje Značilnosti in se prilagajajo
nekemu mednarodno veljavnemu modelu, ki ima veliko, morda največ ameriških prvin, kulturna industrija je pod močnim vplivom ameriške proizvodnje, angleški jezik pronica postopno v jezikovne kodekse ostalih narodov. Iskanje in poudarjanje korenin je v tem pogledu iskanje lastnega bistva, lastne kulturne identitete lastne različnosti.
Včasih pa je to iskanje in poudarjanje usmerjeno proti zgrešenemu sovražniku, priseljencu iz revnejše države, katerega prisotnost ljudje večkrat dojemajo kot grožnjo. Kdor krade, kdor sece korenine pa je drugje.
Protislovni pojav je po mnenju mnogih raziskovalcev posledica krize nacionalnih držav, ki so premajhne, da bi znale ustrezno reševati velike pro-
bleme sodobnega sveta od upravljanja z naravnim bogastvom, do zaščite okolja in do reševanja vse bolj težkih problemov v odnosih med Severom in Jugom, torej med razvitim in bogatime ter nerazvitim in revnim delom sveta, preveliki pa, da bi lahko učinkovito rešili krajevne probleme. In v tem okviru tudi probleme krajevnih skupnosti, jezikovnih in narodnih manjšin.
Veliki narodi so po svoji naravi manj občutljivi za probleme istovetnosti, ker se ne čutijo še ogroženi v lastni identiteti, čeravno se marsikdo začenja zavedati nevarnosti brezobličnega megalopolisa, v katerem bi človek izgubil del sebe, ker bi izgubil del lastne zgodovine in torej del lastnega jaza. Poročevalci, ki so julija lani sledili razpravam v Evropskem svetu o zaščiti manjšin, so v svojih poročilih ironizirali nad ugotovitvijo, da se poleg bolj razširjenih jezikov govori na stari celini vsaj še drugih 33 jezikov. Ali ni Evropska skupnost s svojimi devetimi jeziki zadosten babilonov stolp, se je vprašal nek novinar in dodal, da je skupnost prisiljena trošiti tretjino svojega proračuna za vzdrževanje aparata prevajalcev in tolmačev. Ali ne bi uveljavitev manjšinskih jezikov bila še večja obremenitev? Na to vprašanje je hudomušno odgovoril nekdo drug, da je to vsekakor veliko manjša nevarnost od nastajajočega birokratskega žargona, po katerem je cvet »neužitna rastlina«, oreh pa »sadež z lupino«...
Evropski parlament je šel na srečo v svojem prvem in tudi'drugem mandatu drugačno pot. Z odobritvijo Arfeje-ve listine o manjšinskih pravicah je v bistvu opozoril na nujnost, da se oblikuje nova kultura, ki bo sposobna premostiti kalupe posameznih narodnih in državnih kultur. S Kuijpersovo listino pa je splošne smernice Arfejevega predloga razčlenil na pgsameznih področjih.
Zato je za vse manjšine evropski parlament pomemben dejavnik, saj je dokazal voljo, da prispeva k oblikovanju nove kulture in k uvajanju tistega večkulturnega vzdušja, ki bo edino lahko omogočilo uspešno sožitje. Manjšine lahko spodbudijo parlament, da nadaljuje po tej poti: s svojim delom, z bojem za lastne pravice, pa tudi s premišljeno izbiro na skorajšnjih volitvah.
Gianni Bravo o svoji kandidaturi
Zastopnik razčlenjenih interesov
zita	111 časih Je rdeča kravata najbolj izra-
Po tiaii • J3 nie90vega »looka«. V tem se zgleduje ?koVa, lc*nejših predstavnikih svoje stranke, obi-‘H pH11t|11 Pa raci P°dari kravato z znakom »Made S^Povoa*', ^^?rav se P sam' ko,; kaže, zaenkrat ^Sovin ? ' Gianni Bravo, predsednik videmske xlij„e ulsKe zbornice ima nedvomno velike za-ka in Za uveljavitev furlanskega zaščitnega zna-vek n Ur*anskih proizvodov v svetu. Zato se člo-tiVt0PskaVno sPrašuje, ali se kot kandidat PSI za Nrjan*0 Parlament, čuti predvsem zastopnik ali pa širše deželne in meddeželne )talijanskega Severovzhoda. Sam, tudi ki	z neodvisnim tržaškim kandidatom
W Pravi takole: »Predvsem sem kandidat, čl držav11lzbral deželni odb°r PSI in ki ga je n ao vodstvo potrdilo. Zato sem kandidat j. obleigat.^lalistične stranke. Seveda osvajam ae9a okf ^ocelotnega severovzhodnega volil-,,rej za«t0zta' povsem naravno pa je, da sem naj-*as« fiirj Pnik Furlanije-Julijske krajine in še tn ^rlaif^ega zgodovinskega jedra.« jl*?bok ®sko gospodarstvo doživlja v teh dneh N trg j!rietres- Po vaši oceni bo enotni evrop-aiii, ajj ,~Prl nove možnosti furlanski ekono-Pi “Najor- b° otožkočil njeno življenje?
^Udel Poudaril, da je furlanski proizvod-dvau naiusPešnejšimi v Evropi, saj izva-Ptirr9'je krrat več od te9a. kar uvažamo, stroške ra^10dek ; 961110 s turizmom in poprečni osebni Ca?° trgu ,med naivišPmi v Italiji. Zato je pretisni ie Plen a knza ene9a same9a podjetja - čep-da^bla p največjimi - pomeni krizo celotnega tpNvo ,JePričan sem zato, da bo naše gospo-a32otnna o Okoristiti priložnosti, ki jih nudi nijonov potrošnikov.
Pripravil in uredil VOJMIR TAVČAR
Seveda pa imajo naša podjetja tudi svoje probleme, ki so predvsem finančnega značaja in ki jih je treba rešiti. To je že stara težava, prepričan sem pa, da bomo temu izzivu kos.«
Dežela je v tem okviru posegla dovolj učinkovito...
»Dežela bo morala nedvomno spremeniti nekatere mehanizme, predvsem tiste, ki zadevajo njeno finančno družbo. Prav tako bo morala sprementi nekatera določila zakona o finančni konsolidaciji in podpreti rizični kapital z ustanovitvijo neke "merchant bank". Prepričan sem tudi, da deželna vlada ne bo zapravila priložnosti, ki jih bo nudil skupni evropski trg.«
Katere probleme pa bo morala rešiti Furla-nija-Julijska krajina v pripravah na leto 1992?
»Gre prevsem za probleme infrastruktur: načrt pristanišč, načrt Trst-Europa, uveljavljanje mejnega območja v odnosu do evropske skupnosti z ustreznimi prevoznimi tarifami in manjšo davčno obremenitvijo. V tem okviru bi zakon za mejna območja lahko bil temeljni inštrument, ki povezuje paket za Trst in Gorico s tem novim pomembnim državnim zakonom. Če bo to storjeno, bomo naredili velik korak naprej na poti v Evropo.«
Furlanija-Julijska krajina se proglaša za most med Vzhodom in Zahodom. Pri narodnostnem vprašanju pa je v veliki zamudi v primerjavi s stališči evropskega parlamenta...
»Trditev, da je F-JK most je treba napolniti z vsebino. Naša dežela mora postati vezni člen med zahodnim liberalnim gospodarskim sistem in vzhodno plansko ekonomijo. V tem okviru bo dežela morala ovrednotiti manjšinske kulture in jezike narodnosti, ki živijo na njenem teritoriju, saj, kot pravijo škofje evropske skupnosti glede skorajšnjih volitev, je potrebna »vse večja pozornost do različnih kultur, pa čeprav so manjšinske, ker so bogastvo evropske identitete«. Zato je zakon o zaščiti Slovencev, ki ga je predložil tovariš in prijatelj Renzulli logična posledica tega našega stališča.«
Tako stališče je nedvomno plemenito. Toda PSI je nekoliko protislovna v tem vprašanju: Renzullijev zakon je na primer v nasprotju s stališči tržaških socialistov, predvsem pa s trditvami neodvisnega kandidata Camberja.
»Kot vsaka laična in demokratična stranka lahko tudi PSI različno ocenjuje to vprašanje. Tako je povsem možno, da ima kdo v Trstu svoje poglede in da imamo v Furlaniji drugačne poglede. Treba pa je ocenjevati dejstva. In Renzullijev zakonski osnutek je dejstvo, ki ga je treba ocenjevati za to, kar predstavlja. Treba je tudi poudariti, da je v demokratičnem ustroju socialistične stranke možnost različnih pogledov.«
No, ob koncu še poziv,i ki ga naslavljate svojim volilcem...
Volilcem Furlanije-Julijske krajine je Bravo naslovil sledeči poziv: »Dajte mi 60.000 preferenc in šel bom v Strasbourg, da zastopam interese te dežele. Ti interesi so zelo razčlenjeni, lahko tudi različni, vendar so vsi nabiti z evropsko vsebino in evropsko perspektivnostjo.«
Pogovor z Andrejem Bratužem
Odločno za pravice manjšin
Andrej Bratuž ni pesimist. Prepričan je, da bo združenju manjšinskih list, ki se predstavljajo na skupni listi Federalismo, tudi tokrat uspelo izvoliti poslanca v evropski parlament. In - če se bo Južnotirolcu Alfonsu Benedikterju sreča res nasmehnila - morda tudi dva. V tem primeru, »če bi se zgodil ta čudež«, je možno, da bi tudi Slovenec lahko za nekaj mesecev okusil opoj parlamentarnega predstavništva v Strasbourgu. Pa tudi če bi se stvari ne zasukale tako pozitivno, ni izključena nekajmesečna slovenska prisotnost v evropskem parlamentu. »Ob prejšnji volilni kampanji je bil dogovor o rotaciji v strasbourški skupščini samo usten,« pravi Bratuž, »letos smo pa podpisali pismen dogovor, po katerem bo prva tri leta bil v parlamentu prvi izvoljeni na listi, v zadnjih dveh letih pa naj bi se zvrstili zastopniki ostalih skupin, ki sodelujejo v skupni listi Federalismo.« In ta dogovor je najbrž eno od veznih tkiv, ki veže med sabo tako različne skupine. Sicer pa so te liste ob volitvah za evropski parlament znale najti skupen jezik in skupen program, čeprav - in tega pri Skupnosti ne zanikajo - je bilo pogajanje zahtevno in dolgotrajno.
»Tudi tokrat smo pristopili k skupni listi,« pravi Bratuž, »ker nam ustreza program te liste. SSk je od nekdaj navezala stike z manjšinskimi strankami in skupinami. Letos sodeluje v tej koaliciji osem skupin in sicer: Slovenska skupnost, furlanska zveza, južnotirolska skupina, ki pa ni SVP, južnjaško gibanje, valdostanska UV, okci-tanska stranka in sardinsko gibanje.«
Ali niso interesi teh skupin preveč različni, da bi lahko našli skupen jezik?
»Ne. Že ob prvih neposrednih volitvah evropskega parlamenta so te skupine znale najti skupen jezik. Tu nihče ne zagovarja nekih posebnih interesov, pač pa je bil izoblikovan program zaščite manjšin, ki v veliki meri ustreza programu Slovenske skupnosti.
Katere so bistvene programske točke?
»Mimo seveda osnovne zahteve, naj se v posameznih državah evropske skupnosti izvajajo določila resolucij, ki sta jih pripravila Arfe in Kuijpers in ki sta neke vrste 'magna charta" manjšin, program predvideva zaščito okolja, novo kakovost v odnosih Sever-Jug in, na izrecno zahtevo Slovenske skupnosti, tudi spodbujanje procesov demokratizacije v vzhodnih državah. Mi smo pri tem imeli v mislih procese v sosednji Jugoslaviji in še zlasti v Sloveniji, na Poljskem in na Madžarskem. Nadalje zahtevamo tudi podporo procesom evropske integracije.
Tako razčlenjen program kaže, da se tudi lista manjšinskih strank zaveda, da bi bilo preveč omejevalno, če bi se ustavila samo pri narodnostnem vprašanju...
»Ni prav tako. Dejstvo je namreč, da je ta lista angažirana na vseh področjih se je doslej predstavnik te liste v evropskem parlamentu zavedal, da mora zavzeti stališče do vseh bistvenih problemov, ki jih je skupščina obravnavala.
Če se ustaviva še za trenutek pri programu. Med vami in zelenimi ni velikih razlik. Kako, da niste našli neke skupne točke?
»Lahko bi odgovoril z načelom iz grške filozofije, ki pravi enako z enakim; zato iščemo stike
predvsem z nam sorodnimi. Vsekakor pa smo mi kot osnovno točko izpostavili narodnostno problematiko, medtem ko pri zelenih - vsaj pri nas, drugje je morda občutljivost večja - ni videti tolikšne občutljivosti za ta problem.«
Tudi če bi se vaša lista uveljavila na volitvah, bo pa vseeno prešibka, da bi imela zadostno težo v evropskem parlamentu. Kdo so v tisti skupščini vaši naravni zavezniki?
»Naša lista je bila že v prejšnji mandatni dobi v skupini, ki se imenuje mavrica, v kateri so predstavniki drugih evropskih manjšin ter avtonomističnih gibanj in ki je imela doslej 18 poslancev. Povezave se mi zdijo jasne in zdi se mi, da gre za skupino, ki ima možnost uveljavitve in ki s svojo bojevitostjo lahko doseže marsikaj, kot med drugim dokazuje tudi Kuijpersova listina.

Med vašimi kandidati je tudi južnotirolski predstavnik Benedikter. Ali ne gre za človeka, ki po svoji osebni zgodovini ne bi sodil v listo? Zaradi njega vas napada levica...
»Napadi levice na Benedikterja, češ da je skrajni desničar, so demagoški. Tega predstavnika poznam osebno, poudariti moram, da je osvojil in podpisal naš program in da zelo dobro pozna položaj Slovencev. Zato se mi napadi zdijo povsem neumestni.
In ob koncu: zakaj naj bi ljudje volili listo Federalismo?
»Reči, naj se manjšinci opredelijo za manjšinsko listo v tem okviru ni retorično. Mi ne zagovarjamo nacionalističnih pogledov, pač pa tiste prvine in vrednote, ki so prisotne zlasti v evropski zgodovini in ki so vodile naše slovensko politično življenje od uveljavitve pojma narodnostne samobitnosti. Končal bi z mislijo, ki tudi ni retorična: v letu, ko proslavljamo obletnico francoske revolucije in zlasti njenega plemenitega načela o svobodi, enakosti in bratstvu, upamo, da bodo tudi z našim skupnim naporom te vrednote udejanjene.
Odprli ga bodo v petek ob navzočnosti ministra Santuza
Letošnji 41. vzorčni velesejem odraz nove življenjskosti Trsta
Letošnji mednarodni vzorčni velesejem, ki bo na razstavišču pri Monte-bellu že 41. po vrsti, se bo pričel v petek, 16. junija, ob navzočnosti ministra Santuza in končal v sredo, 28. junija. Na njem bo sodelovalo več kot tisoč podjetij iz 35 držav, kar predstavlja približno 10-odstoten porast v primerjavi z lanskim letom. Povečana bo tudi razstavna površina, ki bo skupno znašala 16 tisoč kvadratnih metrov.
To so nekateri izmed pomembnejših podatkov o letošnjem vzorčnem velesejmu, ki so jih včeraj posredovali njegovi prireditelji na srečanju s časnikarji. Predsednik velesejemske ustanove Gianni Marchio je na tiskovni konferenci poudaril, da je prirediteljem letos uspelo napraviti nekaj bistvenih korakov za prekvalifikacijo osrednje tržaške gospodarske razstavne prireditve, ki je v resnici že zdavnaj prerasla generičnost tradicionalnih vzorčnih velesejmov in postala visoko specialistična. Marchio je dejal, da bo 41. vzorčni velesejem odražal temeljne smernice nove gospodarske rasti Trsta, ki postaja vse pomembnejše središče za države tretjega sveta, po drugi strani pa ima zaradi svoje naravne lege izredne možnosti sodelovanja s srednjo in zlasti z vzhodno Evropo. Pri tem je posebej poudaril že tradicionalno sejemsko udeležbo Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Marchiova optimistična izvajanja je na včerajšnji predstavitvi potrdil tudi
glavni tajnik velesejemske ustanove Tamaro, ki je dejal, da bo v letošnji izvedbi prišla jasno do izraza obnovljena tržaška življenjskost. Na razstavi si bo mogoče ogledati številne novosti na mnogih področjih, od živil do gradbeništva, od konfekcije do bele tehnike, od obrtništva do turizma. V skoraj dveh tednih razstave se bodo zvrstili
Minister Vassalli včeraj v Trstu
V Trstu se je včeraj končal študijski seminar o izvajanju novega kazenskega zakonika, ki bo stopil v veljavo čez štiri mesece. Zaključne slovesnosti se je udeležil tudi pravosodni minister Giuliano Vassalli, ki je povedal, da je ministrstvo že predložilo parlamentu izvršilne norme novega kazenskega zakonika, tako da ne bo zamud pri doslednem izvajanju teh norm. Sklepna poročila na seminarju so včeraj dopoldne prebrali goriški senator KPI Nereo Battello, predsednik tržaškega sodišča Sebasti-ano Cossu in odvetnik Sergio Kostoris. Battello je bil član komisije parlamentarcev in strokovnjakov, ki je pripravila osnutek novega kazenskega zakonika.
dnevi kave, lesa, obrti in turizma ter dnevi Češkoslovaške, Indije, Koroške, Jugoslavije, Avstrije, Cipra, Izraela, Madžarske, Argentine, Turčije, Romunije in Mongolije. Prvotno je bil na sporedu tudi dan Kitajske, vendar so ga ukinili po dramatičnih dogodkih v tej državi.
Ob osrednji razstavi se bodo zvrstile še številne stranske prireditve. Izmed mnogih posvetov, srečanj in predavanj naj omenimo predstavitev turističnega programa »Cesarska mesta Trst, Gradec, Celovec in Ljubljana«, ki bo na sporedu 16. junija, in seminar o novi jugoslovanski zakonodaji za tuje in-, vesticije, ki bo na sporedu 17. junija.
Med novostmi gre poudariti paviljon »Trieste arreda«, v katerem bo razstavljalo dvajset tržaških stanovanjskih opremljevalcev. Poleg tega se bodo v Stockovem standu tržaški natakarji vsak večer merili v pripravljanju long dringov, najboljšega pa bodo prograsili za »okus poletja«. Novost bo tudi tekmovanje v pripravi in serviranju kave, ki bo na sporedu vsak dan pod naslovom »Uživanje kave« v standu družbe Cimbali.
Na včerajšnji predstavitvi je bila podčrtana tudi vse večja vloga, ki jo v okviru tržaškega velesejma odigrava Laboratorij znanstvenega imaginarija. Ta zametek bodočega tržaškega muzeja znanosti je od letos stalna ustanova in dobiva vse več priznanj na vsedržavni in celo evropski ravni.
Novi avtomobiK in nove barve za mestne redarje
S krajšo svečanostjo na Trgu Unita bodo jutri ob 10. uri izročili mestnim redarjem deset novih službenih vozil znamke alfa romeo. Nova vozila bodo zamenjala dotrajana, v kratkem pa namerava občinska uprava dokupiti še druge, tako da bo vsak mestni okraj imel svoj avtomobil.
Za razliko od dosedanjih belordečih, bodo novi avtomobili belomodri, kar odraža težnjo, da bi poenotili barve, s katerimi mestni redarji iz vse Italije simbolično označujejo svoja vozila. Naj še omenimo, da mestni redarji praznujejo 127-obletnico ustanovitve, katere osrednja proslava bo v torek, 13. t. m., ob 10.30 v sejni dvorani občinske palače.
V devinsko-nabrežinski občini
Protest ob ukintvi vlakov
Prebivalci devinsko-nabrežinske občine, ki stanujejo v Sesljanu, Vižovljah, Mavhinjah in Cerovljah protestirajo zaradi novega poletnega urnika vlakov. Z njim so namreč ukinili krajevna vlaka, ki sta odpotovala iz Trsta ob 18. uri in ob 18.55. Z njima se je vozilo veliko ljudi, ki so se vračali z dela in z opravkov, ki so jih imeli v Trstu. Sedaj pa med 17.35 in 19.25 ni nobenega vlaka, kar pomeni dolgo čakanje in vrsto nevšečnosti. Skratka, prav v času, ko toliko govorimo o pomenu javnih prevozov, odgovorni pri železniški upravi krčijo število vlakov.
Premalo osebja na oddelku za oživljanje na Katinari
Osebje oddelka za oživljanje v bolnišnici na Katinari se je v preteklih dneh sestalo na skupščini in z dokaj jasnimi argumenti zavrnilo trditve, da so bolničarji v tako pomembnem oddelku slabo organizirani. Problem je drugje in zato so zdravstveni delavci oddelka — kjer je delo izjemno težko, saj sprejemajo le tiste bolnike, ki so v življenjski nevarnosti — izdelali dokument, v katerem zahtevajo, naj se uresničijo določila, ki predvidevajo, da je treba vsakemu bolniku posvetiti dnevno 12 ur zdravstvene nege.
Poleg tega bi moral v oddelku delati po en pomožni bolničar za vsako posteljo. Bolničarji imajo neodtujljivo pravico do poletnih počitnic. V vsaki izmeni bi morali na dopust štirje bolničarji, uslužbenci oddelka pa se sprašujejo, kako je mogoče redno delati brez štirih bolničarjev, posebno še, ker je treba računati na bolezni in nezgode na delu. Zdravstveni delavci nadalje ugotavljajo, da ne morejo jamčiti dovolj kvalitetne nege, zato se bodo v primeru napak, za katere bi jih lahko krivili, obrnili na državno prav-dništvo.
Bolničarji opozarjajo upravo, da mora v primeru nujnih posegov v drugih oddelkih bolnišnice ali prevoza hudih bolnikov iz ene bolnišnice v drugo poseči bolničar z oddelka za oživljanje, kar povzroča, da je razpoložljivih bolničarjev še manj. Povrhu pa se morajo zaradi uvajanja novih strojev permanentno izobraževati in usposabljati, za kar je potreben dodatni čas. V bolnišnicah — zaključuje dokument — pa so neobhodno potrebna tako sredstva kot ljudje.
Včeraj v Trstu nosilec manjšinske liste Benedikter
Slovenska skupnost o vprašanjih prevozov in naravne zaščite Krasa
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavilo nosilca manjšinske liste Alfonsa Benedikterja in politični program na področju prevozov in zaščite okolja. Po uvodnih besedah tajnika Iva Jevnikarja je o politiki prevozov in posebno o vlogi tržaškega pristanišča poročal Boris Gombač, pokrajinski sekretar Miro Oppelt pa je obravnaval nekatera specifična vprašanja v zvezi z zaščito okolja v krajevni stvarnosti. Gombač, ki je dolinski občinski svetovalec, je med drugim podčrtal, da se bo Slovenska skupnost na vseh ravneh zavzemala za dosledno izjavanje gospodarskega dela Osimskih sporazumov.
Oppelt pa je govoril o gradnji tako imenovane kraške avtoceste, ki ne glede na obveze pristojnih teles povzroča hudo škodo kraškemu teritoriju in tudi kraški stvarnosti. Kras plačuje zelo velik davek tako imenovanemu napredku, tudi zato, ker ne gre pri tem samo za avtocesto, ampak tudi za druge infrastrukture, s katerimi je posejan posebno tržaški Kras. Oppelt je pri tem omenil naftovod in metanovod in se vprašal, kdo pravzaprav nadzoruje njuno obratovanje in kdo odgovarja npr. za ekološko nesrečo, ki se je pred kratkim pripetila v Medji vasi. Pokrajinski tajnik se je navezal tudi na razvojne urbanistične projekte znanstvenega in raziskovalnega središča pri Padričah, ki so v marsičem v nasprotju z interesi kraške skupnosti.
Na srečanju z novinarji,- ki se ga je udeležil tudi deželni predsednik SSk Marjan Terpin, se je oglasil tudi Benedikter. Utemeljil je svojo kandidaturo na listi Federalizem in napovedal, da se bo v Strasbourgu, seveda če bo izvoljen, boril za dosledno izvajanje evropske listine o manjšinskih pravicah.
V petek zvečer so se v Mavhinjah zbrali na predvolilni skupščini pristaši in prijatelji devinsko-nabrežinske SSk. O pripravah na volitve je poročal pokrajinski tajnik Oppelt, župan Bojan Brezigar in občinski svetovalec Martin Brecelj pa sta ocenila politični in upravni položaj na občinski ravni. Glavna kandidata SSk na evropskih volitvah Andrej Bratuž in Boris Pahor bosta medtem jutri gosta Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček in Društva slovenskih izobražencev. Srečanje s kandidatoma bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3.
Sagra m Krmenki ponuja danes zelo zanimiv kulturni program
Včeraj se je na Krmenki začela tradicionalna šagra, ki jo že vrsto let prireja KD Fran Venturini od Domja. Poleg vseh zabavnih in okrepčevalnih priložnosti, ki jih pač ponuja večina podobnih prireditev na odprtem, je še posebej zanimiv današnji kulturni spored. Šagra na Krmenki bo trajala še jutri, vse tri večere pa za ples igra ansambel Pomlad.
Današnji kulturni spored se bo začel ob 17. uri, vse do večerne plesne zabave pa se bodo na odru in ploščadi zvrstili instrumentalna glasba, petje in ples. Nastopili bodo Godba na pihala Refolo iz Skednja, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, skupina rock akrobatov in plesna skupina iz Celja. MePZ Lipa je pri Domju in v okolici že star znanec, saj pevce veže dolgoletno prijateljstvo z vrstniki MPZ Fran Venturini. Tudi mladi člani tržaške plesne skupine akrobatskega rocka so pri nas že nastopili. Posebno priložnost predstavljajo predvsem člani skupine Igen, ki deluje v okviru Plesnega studia Celje. Skupina že osem let goji sodobni izrazni ples pod umetniškim vodstvom Igorja Jelena. V tem obdobju se je ansambel Igen predstavil na številnih množičnih akademijah, prireditvah, festivalih in gostovanjih v tujini. Koreografije pa so posnete za različne televizijske centre. Celjski plesalci so
bili deležni tudi številnih zasluženih priznanj, kot so med drugim Prešernova nagrada skupaj s Plesnim gledališčem Celje, zlata plaketa Koste Abraše-viča in srebrni znak ZSMS Celje.
(dam)
Brezplačno cepljenje psov v občini Dolina
Uprava občine Dolina sporoča interesentom, da je na županstvu v Dolini v teku brezplačno cepljenje psov proti steklini. Lastniki jih lahko cepijo vsak torek od 12. do 13. ure in vsak petek od 19. do 20. ure.
-----tržno obvestilo-
KREMO V3
Škodljivi
sončni
žarki
Danes zaključni nastop baletne šole ŠD Mladina
KD Jože Rapotec iz Prebenega se pripravlja na svoj jubilej
Baletna šola, ki deluje v okviru ŠD Mladina v Križu, se bo danes ob 18. uri predstavila v dvorani doma Albert Sirk z zaključnim nastopom, že včeraj pa so ob tej priložnosti odprli v domu razstavo slik Josipa (Pepija) Sigonija.
V dneh, ko so se še intenzivno pripravljali na nastop, smo se pogovarjali z učiteljico Anko Kocjančič, s predsednikom ŠD Mladina Enniom Bogat-cem in z z referentko za baletno dejavnost Marico Sedmak. »Baletni odsek je pomembna postavka v delovanju našega športnega društva, ki se sicer ukvarja še s smučanjem, z rekreacijo in v tem času še posebno z rolkanjem,« so nam povedali takoj na začetku. Potem je stekel razgovor o baletni šoli, ki je začela delovati leta 1976 in jo od tedaj vodi Anka Kocjančič. »Na začetku je bilo okrog 50 učenk, razdeljenih v tri vadbene skupine. Kot vse šole, slovenske in italijanske, občuti tudi naš baletni odsek demografski padec, tako da je danes v šoli le še okrog 20 gojenk,« je povedala.
Glavna točka današnje prireditve bo pravljica o Janku in Metki, v kateri nastopajo živali in cvetlice. »Prvi del programa bo najprej prikazal to, kar so se mlade baletke v šoli v tem kratkem času naučile,« nam je povedala učiteljica. V drugem delu pa bo stekla pravljica, ki bo z glasbeno spremljavo, izvirnimi kostumi in s plesom gojenk pričarala vsebino te lepe pravljice.
Vaje baletne šole potekajo v glavnem v prostorih bivšega otroškega vrtca, v bližini domače šole. Za zadnje vaje so se gojenke in učiteljica posluževale odra v dvorani A. Sirk. Ponavadi so vaje dvakrat tedensko, pred nastopom pa jih je bilo veliko več.
»Menimo, da je delovanje baletne šole zelo koristno in potrebno,« so dejali naši sogovorniki. »Predvsem se že majhni otroci skozi igro naučijo glav-
nih prvin plesa. Nato jih uvedemo še v svet ritmike, folklore in gimnastike, torej v vse tiste panoge, ki usklajujejo gibe rok in nog in ki uvajajo tudi v svet klasičnega baleta.«
Učiteljica Anka si je za ta nastop zamislila tudi kostume. Sedmakova je te njene zamisli uresničila, sešile so jih v glavnem mame, medtem ko je društvo prispevalo material.
»Brez takšnih zaključnih nastopov šola ne bi imela uspeha, na njih gojenke pokažejo svoje znanje in ga potem ponesejo med ljudi tudi z gostovanji. Tako je naša šola že večkrat nastopala na Opčinah, v Barkovljah, Nabrežini, na Proseku, v Ronkah, pri Metliki, v Sesljanu, v Sežani, na raznih prireditvah v Križu, v Dijaškem domu v Trstu in na reviji Zaplešimo, zapojmo.«
Od svojega nastanka je baletna šola pripravila že vrsto uspelih baletnih predstav, med njimi Rdečo kapico, Sanje muce Koči, Peer Gynt, Čebelica Maja, Valpurgina noč in še druge.
Tokrat je gojenk le dvajset in tako je učiteljica določila vsaki dve do tri, ali celo štiri vloge. To pomeni, da bodo morale vse nastopati v raznih vlogah in se kar se da hitro tudi preoblačiti. Pri tem naj zapišemo, da je koreografijo pripravila Anka Kocjančič, glasbena oprema bo v rokah Marina Brezovca, za kostume je poskrbela Marica Sedmak, za sceno in razsvetljavo Josip Sigoni in Aleks Sedmak, za šminkanje Rožica Bogateč.«
Kot gost bo na večereu nastopila Neodvisna eksperimentalna skupina, ki jo sestavljajo Ingrid Sedmak, Mic-hela Zanola in Paola Antonac.
»Od domačinov in od naših ustanov in organizacij si želimo čim več moralne opore,« so nam ob koncu dejali naši sogovorniki, mi pa dodajamo, da se nam zdi njihova želja povsem upravičena.	(Neva Lukeš)
Breško kulturno prizorišče je zadnje čase kar živahno prežeto z jubilejnimi prireditvami: konec prejšnjega leta so bili na vrsti KD Vodnik, KD Primorsko, KD Venturini in Godba na pihala Ricmanje. Že za jesen pripravljajo proslavo obletnice ricmanjskega SKD Slavec. Pomemben jubilej pa bo v kratkem praznovalo KD Jože Rapotec iz Prebenega. Čeprav gre le za 10-let-nico obnovitve tega društva, ne moremo mimo vsestransko pozitivne vloge te vaške organizacije. Društvo predstavlja predvsem zanesljivo osnovo za kulturno bogatenje vasi, obenem pa ugodno vpliva na vaško okolje, ki se skoraj v celoti prepoznava v njem.
Pred desetimi leti so se Prebeneža-ni odločili, da ponovno obudijo nekdanje vaško društvo, ki je poimenovano po prebeneškem rojaku in kul-turnoprosvetnem delavcu Jožetu Ra-potcu. Od tedaj je društvo vestno nadaljevalo svoje poslanstvo in vsako sezono poskrbelo za primerno bogato kulturno ponudbo, odbor si je zamislil tudi ureditev prireditvenega prostora na odprtem. Lansko poletje se je ta zamisel končno uresničila, ko so lani vaško šagro prvič priredili v parku Pri pilu. Prostor je večnamenski, zato se bo že letošnje proslavljanje 10-letnice odvijalo v tem prijetnem naravnem okolju.
Praznik ob jubileju KD Jože Rapotec bo trajal tri dni, in sicer od sobote, 17. junija, do ponedeljka, 19. junija. Vsak od treh dnevov ima svoj značilen spored, združuje pa jih skupen šagrski okvir z »običajno solidnimi prebeneš-kimi kioski«, kot so nam pred dnevi izjavili na vaškem sestanku. Tako bodo v soboto popoldne nastopili mladi gojenci plesne šole KD France Prešeren iz Boljunca. Zvečer pa. bosta na vrsti ples in zabava z ansamblom Happy Day. Prav tako razposajen se obeta ponedeljkov večer, ko bo na
odru prebeneškega parka igral popularni ljubljanski ansambel Agropop.
Osrednji del proslave bo seveda v nedeljo popoldne. Glavnino kulturnega sporeda si bodo delili MePZ Milan Pertot iz Barkovelj, Godbeno društvo Prosek ter folklorni ansambel in ženska pevska skupina TFS Stu ledi, ki se bosta predstavila s spletom pesmi in plesov iz Istre in Benečije. Slavnostni govornik bo dolinski pesnik Marij Čuk, mladi vaščani bodo recitirali nekaj slovenskih pesmi, v imenu slavljenca, KD Jože Rapotec, pa bo seveda spregovoril predsednik društva Boris Bandi. Tudi nedeljski večer se bo veselo zaključil, tokrat ob zvokih ansambla Taims.
Priprave na jubilejni društveni praznik si neutrudljivo sledijo iz dneva v dan. Prebenežani so že začeli urejati naravni park Pri pilu, namestili so novo električno napeljavo in počistili odvečno grmičevje. Sedaj le tiho upajo na naklonjenost vremena, saj bi bilo res škoda, ko bi se njihova zamisel ne mogla uresničiti zaradi muhastega neba. Medtem pa že mislijo na tradicionalno vaško šagro, ki bo seveda kot vsako leto na vrsti prvo nedeljo avgusta, (dam)
Predstavitev ladje Palladio
V poletnem času bo trajektna ladja Palladio, last družbe Adriatica di navi-gazione iz Benetk, plula iz Benetk in Trsta v Dalmacijo in Albanijo.
Na trajektu je prostora za 272 avtomobilov in 1100 potnikov, opremljen pa je z vsemi servisi, ki so značilni za mednarodna potovanja. Ladjo Palladio bodo v Trstu predstavili v petek ob 17.30.
Da za zagorelost, vendar s previdnostjo
MILAN - Poletno odhajanje. Čas sonca in sle po zagorelosti. Toda, če se je morje onesnažilo, se je sonce prav spremenilo. Že pred več meseci je neka zvezna ameriška raziskava omogočila študijo o tem problemu in številke so nemudoma udarile v oči: vsako leto sto in sto tisoč novih primerov kožnega raka v Združenih državah!
Danes je prav najbolj ugledna ustanova s tega področja — Skin Cancer Foundation iz New Yorka — tista, ki opozarja, da naj bi postopno uničevanje ozonske plasti in temu sledeče povečanje škodljivega sončnega sevanja na Žemljo, povzročala množenje števila primerov kožnega raka.
Da bi povečala varnost izpostavljanja soncu, je Foundation zaprosila multinacio-nalne kemijske družbe za p°' moč pri iskanju novih sončnih pregrad.
Med njimi je tudi multina-cionalna družba Korff s sedežem v New Yorku, ki je odkrila, da kombinacija treh sončnih filtrov pokrije snop sončnih žarkov UV, se pra^1 tistih najbolj škodljivih.
Ta nova zaščitna sredstv^ za sončenje Korff, ki omog0' čajo zdravo zagorelost bre tveganja, so v Združenih d žavah in v Italiji na prodaj lekarnah. So dveh vrst: otroke (ki so bolj izpostavi]^ ni nevarnostim sončnega s vanja) in za odrasle.	.
Kandidat PSI je bojkotiral javno soočanje s Ceschio
Melonarski veljak se je zbal slovenskih vabil mladih SKGZ
Poslanec v rimskem parlamentu in kandidat PSI na bližnjih evropskih volitvah Giulio Camber se boji javne-3a soočanja o aktualnih tržaških vprašanjih, posebno pa odkrite razprave o sožitju in o pravicah slovenske manjši-fie. V torek je po kratkem splošnem uvodnem posegu dobesedno zbežal s Pomorske postaje, kamor ga je povabilo združenje katoliških delavcev ACLI, včeraj popoldne pa se ni predstavil na soočenje s komunističnim kandidatom Lucianom Ceschio, ki ga je priredil Mladinski odbor SKGZ. Prirediteljem pobude je demagoško očital, da so uprizorili "sramotno provokacijo", ker so po mestu in po okolici naznanjali srečanje s slovenskimi in z italijanski-ub plakati. Camberjeva gesta res ni vredna komentarja, sai že sama zgovorno kvalificira človeka in politika. Šlo je za premišljeno propagandistično potezo, ki jo bo listarski yeljak očitno v zadnjem tednu volilne kampanje dobro ^koristil, posebno za pridobitev podpor v tistih naciona-ustičnih krogih (teh je vsekakor malo), ki še mislijo, da je Premalo odločen v obrambi tako imenovanega italijan-stva Trsta.
Prireditelji in precej številna publika, ki se je zbrala v botelu Savoia, so Camberja čakali pol ure po napoveda-bsm začetku srečanja, ob 17.30 pa je predsednik Mladinskega odbora Boris Peric stopil pred mikrofom, pozdravil j-eschio in obžaloval Camberjevo zamudo. Peric je lahko pustil le nekaj uvodnih stavkov, ko se je z dvorane oglasi neki mlajši moški (očitno Camberjev tajnik ali ožji sodelavec), ki je precej razburjeno glasno vprašal Ces-ohio, kako da ni še prebral pisma listarskega poslanca, “ivši direktor Piccola je padel z nebes, saj ni do takrat Prejel nobenega Camberjevega pisma, ki pa je prišlo nekaj minut kasneje. V pismu z uradno oznako poslanske zbornice je Camber napisal Ceschii dobesedno tole: “Sprejel sem vabilo na to srečanje iz dveh razlogov: da Pom lahko prikazal svoje napore za preporod tržaškega Pristanišča in spet ponovil svojo zelo odločno obvezo pro-u bilingvizmu privilegijev. Prireditelji srečanja pa so up-
rizorili sramotno provokacijo, saj so razobesili po Trstu dvojezične plakate. Srečanje je tako samo manifestacija v korist bilingvizma, zato se je ne nameravam na noben način udeležiti.« Camber je to dopisnico poslal Ceschii, ki je bil včeraj gost Mladinskega odbora SKGZ in z omalo-važevalnim odnosom popolnoma prezrl prireditelje, ki so ga že sredi tedna obvestili, da bodo natisnili plakate v italijanščini in v slovenščini.
Pozneje smo izvedeli, da se je poslanec Camber skupno z bivšim županom Staffierijem, podžupanom Seghenejem in še nekaterimi drugimi predstavniki tržaške PSI udeležil uradnega odprtja nekaterih balinarskih stez na Reški cesti. Takoj potem, ko je Ceschia prebral Camberjevo izjavo, so konferenčno dvorano klavrno zapustili nekateri priletni pristaši LpT, ki so zaman pričakovali svojega ljubljenca.
Mladinski odbor SKGZ je sinoči izdal tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja Camberjevo početje, ki diskvalificira človeka in toliko več parlamentarca, »ki hoče zastopati interese celotne tržaške skupnosti«. Farsa, ki jo je uprizoril Camber, vsekakor ni preprečila Ceschii, da je podrobno obrazložil svoja zelo odprta stališča o sožitju in o pravicah Slovencev. »Kaj bi počel socialistični kandidat, ki se razglaša za katoličana, med slovensko homilijo škofa Bellomija? Ali bi zapustil verski obred in označil škofovo potezo kot sramotno provokacijo?« se je polemično vprašal Ceschia, ki je z ironijo, a tudi z zaskrbljenostjo komentiral Camberjevo potezo, »ki jasno priča o vse bolj nevarnem in histeričnem zaprtju nacionalističnega in desničarskega Trsta«. V debato so posegli tudi mnogi poslušalci. Pod udarom kritik je bil predvsem sklep tržaške PSI, ki se je odločila za Camberjevo kandidaturo, marsikatera ostra pripomba pa je padla tudi na račun slovenskih socialistov, ki se po mnenju mnogih diskutantov niso dovolj jasno in odločno opredelili proti tej politični potezi PSI.
S. T.
Občina bo poleti poskrbela za otroške jasli in vrtec
, .Občina Trst sporoča, da bo v poletnih mesecih poskrbela za delovanje otroških jasli in otroškega vrtca. V jaslih v Ulici Veronese bodo lahko sprejeli 18 ?0jenčkov (starih do 18 mesecev) in 42 malčkov do 3. leta. Jasli bod odprte od 18. Mija do 25. avgusta. Za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec, pa bodo poskrbeli v hcu v Ul. Mamiani 2 pri Sv. Vidu v dveh izmenah in sicer od 4. julija do 4. ?v3usta in od 4. avausta do 4. septembra. V posameznih izmenah bodo sprejeli ^125 malčkov.
0 .^troke bodo sprejemali na osnovi lestvic z vnaprej določenimi kriteriji. Za Sffrho v jaslih bodo starši morali plačati vsoto, ki jo že plačujejo, razen v Phmerih, da se je finančno stanje družine spremenilo. Za otroke v vrtcih pa je Bt6dvidena vsota 2.500 lir na obrok.
o (Višnje morajo starši sestaviti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v kjpCitlskih iasKh in vrtcih, izročiti pa na sedežih, ki jih otroci sedaj obiskujejo in Ir. nudijo podrobnejše informacije. Zadnji rok za oddajanje prošenj zapade Junija ob 12. uri.
Volitve novinarjev
^ tern mesecu bodo novinarji iz vse Italije obnovili svoje vodilne organe na vsedržavni kot deželni ravni. Prvi krog volitev bo v soboto, 17. junija, ci^ ezi';l se jih mora absolutna večina upravičencev (to je novinarjev in publi-vpisanih v poklicna seznama), kajti drugače predvideva zakon nov krog Vsaj^v, ki so že določene za 25. junij. Tega dne, ko bodo volitve veljavne ob kan^ui udeležbi, bo tržaške volišče odprto od 10. do 18. ure. Izvoljeni bodo Pred$t ®li' hi bodo prejeli absolutno večino glasov. Za dokončno izvolitev svojih juniip , Uikov bodo novinarji morali še enkrat na volišče, in sicer v petek, 30. J ' ko bo na vrsti balotaža. •
Dijaška domova v Trstu in Gorici, v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan
priredita v Ljubljani
RAČUNALNIŠKI
SEMINAR
Seminar bo od 11. do 14. julija in je namenjen dijakom od 13. do 16. leta starosti. Bivanje bo zagotovljeno v dijaškem domu v Ljubljani v neposredni bližini Inštituta.
Informacije in prijave: tel. 0481-83495 (Dijaški dom Gorica) od 19. do 24. junija od 11. do 13. ure.
Poslovila se je Marcela Pertot
Mlad Tržačan ob življenje med nabiranjem klapavic
V Barko vij ah je bila skoraj inštitucija, povsod poznana in povsod doma. Čeprav se že nekaj let ni ukvarjala z ribarnico, v kateri je preživela dober del svojega življenja, je bila Marčela <-.Cn„	Pertot še vedno v
r, S,-V\i Vaške9a dogajanja z delom v Pbsot,. ’ s. svojo živahno in nasmejano . hnQ0i9° povsod, kjer je bilo po-riSNlw ivljenje ni bilo nikoli preveč v>s,n° z Marčelo Pertot. Hči revne Jetij a fužine je po materini smrti c °raJa n se danes dekleta še igrajo, kr?tri' Zarati mati mlajšemu bratu in tpriSe Se ryatera je skrbela tudi potem, kj^i.tnCNčila z Zvonkom Pertotom, ti Sl J® ski,ltn in prizadevnim zidarjem, a Sv°j rir n° z Marčelo znal pribori-n^žilla i,?Stor pod soncem. In če je Č^skrblj^?evala, če sta bili hčerki
bli v
■le' ki jn0?' Je bila tudi zasluga Mar-j, 0 ?iliCQ ie narava obdarila s trgov-oh hhsrvj,, , elom v ribarnici je znat-v r, ,,a v družinsko blagajno, je Jerih j n* nikoli pozabila na leta, bnwvheiff °kusila pomanjkanje. Zato kr'^ek, ji 111 vselej rada dodala pri-ie ; 0 aliJmi že nj darovala ribe ze rejMel^ t hčerjo. Za vse odjemalce pt clecent 1 Priiazno besedo in izvi-nert avha Pripravljanje rib.
VCNin MačiJnost Marčele je bila Vol- i Vp.j niena izredna življenjskost, kujk* d0 žj^a in nasmejana je s svojo Hah Je, 0r> vf|enja prestala hude preiz-W' ki bi?09la 51 je tudi v okoliščini 7?Mnje l de drugim lahko usodne. lek rt 91a- rt ke z zahrbtno boleznijo Naj irMrin 9° se ji je upirala, v pe-11 bo j ne pa je izmučena klonila, nka domača zemlja!
>5
za
a
Smrt mladega človeka je vedno težko sprejemljiva, naravnost absurdno pa je, da 23-letni fant izgubi življenje za nekaj kilogramov klapavic. Ta kruta usoda je včeraj doletela Natalina Kneza iz Ulice Denza 4, ki se je utopil pred pomolom SIOT v industrijski coni med (protizakonitim) nabiranjem školjk.
Knez je delal za podjetje Lo Porfido, kjer je bil zaposlen za oskrbovanje ladijski vezov. Toda fant je bil včeraj prost dela, zato se je s 24-letnim prijateljem Giuliom Vostelom s Trga Os-pedale 4 odpravil na morje. Nabiranje morskih sadežev je v Tržaškem zalivu prepovedano, Knez in Vostel pa sta se z malo ribiško barko vseeno podala na morje pred pomolom SIOT. Knez je pravzaprav imel posebno opravilo. Že včeraj je namreč nabral za 40 kilogramov pedočov, iz neznanih razlogov pa je vrečo pustil v vodi in jo pod morsko gladino pritrdil na cementni steber pomola. Včeraj sta se prijatelja do-
menila, da se bo Knez spustil v vodo, da bi iz nje potegnil školjke, Vostel pa naj bi ga »asistiral«. Knez si je oblekel podvodno obleko in ob 7. uri je skočil z barke. Zmenjeno je bilo, da bo ob osmi uri nazaj. Ker ga tudi pozneje ni bilo na spregled, je Vostela začelo skrbeti. Iskal ga je na morju in na suhem, pletel je razne domneve, češ da se je prijatelj skril pred možmi postave, ki so čakali ob zasidrani petrolejski ladji, ob 10.30 pa je sprožil alarm. Žal se je najhujše že zgodilo: Knezovo truplo, obteženo z utežmi, so gasilci-potaplja-či našli v bližini pomola, kakih 15 metrov globoko. Ob njem je ležala tudi mreža s školjkami. Kaj je povzročilo mladeničevo smrt, bo ugotovila obdukcija. Možno je, da ga je zajela slabost, najbolj verjetno pa je, da se je brez jeklenk spustil pregloboko.
Dne 8. t. m. nas je mirno zapustil naš dragi
Vladislao Marinaz
Po pogrebu sporočajo žalostno vest žena Elda, hči Marna, sin Marco z Donatello, vnučka Stefano in Cris-tina, sestre, bratje ter vsi sorodniki.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trst, 11. junija 1989
(Pogebno podjetje Zimolo)
Za vedno nas je zapustila naša I draga mama, nona in sestra
Marcela Pertot roj. Pipan
Pogreb bo jutri, 12. t . m., ob 12. uri iz barko vij anske kapele v cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Vera in Savi z možema Gigijem in Ar-mandom, sestra Ana, brat Mario z ženo Ivico, vnuki Igor, Štefan, David, Luka, Sandra, svakinje, svak, nečakinje, nečaki in ostalo sorodstvo.
Barkovlje, 11. junija 1989
SKD Barkovlje in MePZ Milan Pertot izrekata globoko sožalje svoji tajnici Veri, Savi ter družinama ob težki izgubi drage mame, dolgoletne odbornice Marčele Pertot roj. Pipan.
Ob težki izgubi drage mame izreka Veri in Savi iskreno sožalje
družina Meden
Združenje staršev osnovne šole Finžgar iz Barkovelj sočustvuje z učiteljico Vero Poljšak ob izgubi drage mame.
Kolegice Anica, Erika, Nevenka in Marta ter Miro izrekajo Veri Poljšak in družini iskreno sožalje ob izgubi nepozabne mame.
Ob bridki izgubi drage mame sočustvujejo s hčerkama Savi in Vero in družinama ter z ostalimi sorodniki Sonja in Vanja, Laura in Zorko, Neva in Rudi, Marjuča in Aljoša, Alda in Sergio, Nadja in Rafko, Laura in Nazario ter Barbara in Mario.
JK Čupa izreka iskreno sožalje članu Davidu Poljšaku ob izgubi drage none.
Ob težki izgubi drage mame Marčele sočustvujeta s Savi in njenimi dragimi
družini Rudež in Simunich
Ob izgubi Marčele Pertot izrekajo iskreno sožalje svojcem Vanda in Pepi, Magda in Vojmir, Maruša in Mitja.
Ob težki izgubi ljubljene mame Marčele Pertot izrekajo Veri in Savi ter družinama iskreno sožalje Graci-jela in Aleksij, Franka in Sandrino, Lidja in Edi, Neva in Luciano.
J. Dne 9. t. m. nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Erneste Kosmina
Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice iz Tržiča v cerkev v Sempolaj.
Žalostno vest sporočajo žena Marjeta, sinova Mirjan in Jordan z družinama, bratje in sestra ter vsi sorodniki.
Šempolaj, Devin, Koper, Beograd, 11. junija 1989
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Frančiške Stefančič vd. Bogateč
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se pridružili žalovanju in počastili njen spomin. Posebna zahvala zdravnikom I. medicinskega oddelka kati-narske bolnišnice, g. župniku Kunčiču in ostalim duhovnikom, cerkvenemu pevskemu zboru ter darovalcem cvetja.
VSI NJENI
Dolina, Križ, Trst, 11. junija 1989
ZAHVALA
Dne 30. maja nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono, brat in stric
Mirko Radovič
K večnemu počitku smo ga spremili v petek, 2. junija. Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni se vsem prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam, narodnim nošam, gospe Ivanki, MPZ I. Gruden, Godbenemu društvu Nabrežina, dr. Legiši za nagrobni govor, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se od njega zadnjikrat poslovili.
Žalujoči žena Lidija, sin Ivan in hči Vedrana z družinama in drugo sorodstvo.
Nasvidenje nono: Monika, Igor, Erika in Ingrid.
Nabrežina, 11. junija 1989
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Guida Mohorčiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
ŽALUJOČI SVOJCI Hvala stric Pino!
LIVIJA
Trst, 11. junija 1989
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Vladimira Kralja
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trebče 11. junija 1989
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene
Vittorie Štolfa vd. Verginella
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI Križ, 11. junija 1989
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in nonota
Izidorja Berdona
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
SVOJCI
Ricmanje, 11. junija 1989
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Antonie Bandelj vd. Filipčič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 11. junija 1989
10. junij, ta žalostni dan, tvoj boj s smrtjo je bil končan.
Ti si odšla, s tabo je šlo vse, ostale so nam le grenke solze.
10. junija je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama
Marija Mermolja
Z žalostjo v srcu se je spominjajo mož Karlo, hči Marina, vnukinja Gabrijela ter brat in sestre z družinami.
Trst, 11. junija 1989
KD FRAN VENTURINI - DOMJO
Šagra na Krmenki
11. in 12. junija
Danes, 11. t. m., ob 17. uri kulturni program: godba na pihala Refolo iz Skednja, plesna skupina IGEN iz Celja z Grimmovo Trnulčičo in MePZ Lipa iz Šempasa, ob 20. uri ples Jutri, 12. t. m., ob 20. ure ples.
Oba večera ples z ansamblom POMLAD.
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedmi na žaru in domačo kapljico.
Vabljeni!
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
UL sv. Frančiška 20, Trst
obvešča dijake nižjih in višjih srednjih šol, da sprejema prednaročila šolskih knjig za šolsko leto 1989/90.
Dijaki pohitite!
SKD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL
priredita v Nabrežini
5. KRAŠKI PRAZNIK PIVA
V	petek, 16. t. m., nastop skupine Rock Cafte
V	soboto, 17. t. m., nastop skupine Plava trava zaborava
V	nedeljo, 18. t. m., nastop skupine Happy day
Udeleženci praznika se bodo lahko pomerili v številnih zabavnih tekmovanjih.
Vabljeni!

GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
V torek, 13. junija 1989 ob 20.30
Vesna Zuppin
klavirski recital
Na sporedu: J. S. Bach, F. Buso-ni, C. Debussy, E. Chabrier, F. Liszt.
Vabljeni
razne prireditve
kino
ARISTON - 18.45, 22.15 Voci lontane sempre presenti.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 In fuga per tre, i. Nick Nolte, Martin Shore.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Mary per sempre, dram., r. Marco Risi, i. Michele Placido, Claudio Amendola (po romanu Claudia Gri-maldija).
LJUDSKI VRT - 21.15 Le streghe di Eas-twicke. Jutri: La rivincita dei Nerds.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scuola di mostri, komični film.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedeva allegra ma non troppo, i. Michelle Pfeiffer, Mathew Modine.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II libro della giungla, prod. Walt Disney.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Urlo nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep.
MIGNON - 16.00, 22.15 New York stori-es, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woo-dy Allen, Mia Farrow, □
EDEN - 16.00, 22.00 Perversioni carnali, pom. □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La Mosca II.
CAPITOL - 15.15, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, r. Mike Nichols, i. Mela-nie Griffith, Sigourney Weaver, Harri-son Ford.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Un pešce di nome VVanda, dram., VB 1988, r. Charles Crichton, i. John Cleese, Jamie Lee Curtis.
RADIO - 15.30, 21.30 Ragazze scandalo-se.porn., jutri: Impulsi carnali.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989 - V četrtek, 15. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu peti koncert, na katerem bo nastopila pianistka BELLA DAVIDO-VICH. Na programu Schumannove, Chopinove in Dvorakove skladbe.
V torek, 13., in v sredo, 14. t. m., ob 20.30 bo izredni KONCERT zbora gledališča Verdi. Dirigent Ines MEISTERS. Na sporedu Brahmsove in Schubertove skladbe.
ROSSETTI
Jutri, 12. t. m., ob 20.30 bo na sporedu KONCERT pianista MASSIMA GONA. Vstop prost.
razstave
Društvena gostilna na Proseku
razpisuje
NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA
Prošnje sprejema tajnik društva:
Marino Albi, Prosek št. 102.
5ynteko ekološka zaščita paiketa z garancijo.
ZSKD
vabi na
letni koncert MePZ MILAN PERTOT
Barkovlje - Trst Zborovodja Aleksandra Pertot V sredo, 14. t. m., ob 20.30 v
evangeličansko - luteranski cerkvi, Trg Paniili 6.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi obiskovalce torkovih večerov, člane in prijatelje na zaključno družabnost. Ob domačem prigrizku in pristni kapljici bomo uživali kraški večer v Rebulovi osmici v Repniču.
Zbirališče v torek, 13. junija, ob 20. uri na Trgu Oberdan. - Odbor
JK CUPA
vabi na
otvoritev
jadralne sezone ’89
danes, 11. t. m., ob 17. uri.
Vabljeni vsi tečajniki, mladi člani in simpatizerji.
čestitke
V petek je naša ljuba učiteljica ANICA praznovala svoj rojstni dan. Vse najlepše in vse naj, naj ji voščijo Borut, Aljoša, Martina, Jožica, Albert, Danijel, Alan ter Viktorija in Franka. Čestitkam se pridružuje tudi osebje COŠ Šempolaj.
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: jutri, 12. junija, ob 18. uri v slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo, 14. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu, v petek, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v Srenjski hiši v Borštu in v Domu I. Grbec v Skednju, v torek, 20. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo, 21. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, v četrtek, 22. t. m., ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari ter v soboto, 24. t. m ., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1988/89. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, V soboto, 17. t. m., ob 20.30: Stefano Artesi, Maja Grgič, Tatjana Jer-cog, Ivana Mahnič, Vera Repini, Sonja Rojac - klavir, Ambra Cossutta, Alja Hrvatič, Taisja Kodrič, Sara Mosetti, Frančišek Tavčar, Luisa Vigini - violina, Aleksander Sluga - violončelo, Aljoša Starc, Aljoša Tavčar, Beatrice Zonta -klavirska spremljava, šolski godalni orkester, solisti: Marko Sancin - klavir, Daša Radovič - violina, Vasja Legiša -violončelo, dirigent Borut Logar. Vabljeni!
ŠD Mladina - baletni odsek priredi danes, 11. junija, v Domu A. Sirk v Križu ob 18. uri ZAKLJUČNI LETNI NASTOP.
Krožek za družbena vprašanja Virgll Šček in Društvo slovenskih izobražencev prirejata jutri, 12. t. m., na SREČANJE Z ANDREJEM BRATUŽEM IN BORISOM PAHORJEM, ki bosta na bližnjih Evropskih volitvah zastopala Slovensko skupnost na listi manjšin. Razgovor bo uvedel deželni tajnik Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši - v
sredo, 14. t. m., ob 20.30 bo srečanje na temo BODO EVROPSKI MLINI MLELI HITREJE OD RIMSKIH? Senator Stojan Spetič bo spregovoril o pomenu evropskega parlamenta za zaščito jezikovnih in narodnostnih manjšin ter o najnovejših premikih v zvezi z zakonom o globalni zaščiti.
ol
GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
V četrtek, 15. junija 1989 ob 20.30
Tamara Ražem, Claudia Sedmak, Eva Zalran - klavir Dekliški pevski zbor Glasbene matice
Dirigent: Stojan Kuret
Vabljeni!
&k»rUa
Vas vabi v četrtek, 15. t. m., ob 18. uri
na otvoritev razstave
Lepenke
Marka Hreščaka
razna obvestila
Maturantje letnikov 1963/64 DTTZ Ž.
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj, od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
Katja in Andrej ne skrbita,	Zois skupno proslavljajo 25-letnico ma-ture v gostilni Suban 16. junija, ob 20. uri, Dobrodošli tudi vsi takratni profesor-	koncerti
JAN zdaj solzne oči, bomo pestvali na sejah bo zaspal kot v pravljici. Mladinski odbor SKGZ	ji- Glasbena matica vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.	VERDI V gledališču Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev za POLETNI FESTIVAL OPERETE 1989. Informacije dobite pri blagajni gledališča Verdi.
včeraj - danes		
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10 so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je na ogled razstava SPACAL 1989.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tribbio je do 23. t. m. odprta razstavaslikarja Giordana MERLA.
V	foyerju Doma A. Sirk v Križu je odprta slikarske razstave JOSIPA (PEPI-JA) SIDONIJA. Urnik: v soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek, torek in sredo od 17. do 19. ure.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu je odprta mednarodna razstava EX LIB-RISOV. Urnik od 9. do 13. ure.
Danes, NEDELJA, 11. junija 1989
HRVOJE
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 1.11.
Jutri, PONEDELJEK, 12. junija 1989
ZORICA
PLIMOVANJE DANES: ob 1,40 najvišje -1 cm, ob 8.57 najnižje -25 cm, ob 17.10 najvišje 30 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.11 najnižje -12 cm, ob 5.00 najvišje -7 cm, ob 9.58 najnižje -17 cm, 17.55 najvišje 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1019,2 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, 51-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje.	,
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Andrea Braico, Gi-orgio Secondo.
UMRLI SO: 28-letni Mario Mora, 67-letni Giacomo Crabonetto, 78-letna Anita Semissi, 57-letni Francesco Marinelli, 64-letna Maria Sai por. Polla, 78-letna Li-dia Stefanuti, 75-letna Marcella Pipan, 80-letna Pierina Zubin, 69-letna Romana Montani, 70-letni Ervino Konic, 66-letni Mario Severi, 91-letni Angelo Camassa, 63-letni Luciano Škerlj, 89-letna Maria Tlburzio vd. Mancini, 80-letni Matteo Muggia, 78-letna Maria Zennaro vd. Penzo, 68-letni Vladislao Marinaz.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 11. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. 'Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - Od 8.30 do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedelja, 12. do sobote, 17. junija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovannl 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovannl 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. deli’ Orolo-gio 6.
MILJE - Mazzi-1124) - samo po
______najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 q Garibaldi 5, Ul. deli Orologio 6.
BAzSviCA^fteL 2|262i0)TjMILJE -Mazzi-
"zDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praz-
nična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	12	81	33	67	68
CAGLIARI	85	23	87	15	35
FIRENCE	71	19	45	7	6
GENOVA	1	64	61	36	5
MILAN	26	87	88	8	42
NEAPELJ	45	72	15	11	24
PALERMO	68	43	31	6	29
RIM	80	81	62	71	38
TURIN	83	87	26	44	48
BENETKE	21	29 ENALOTTO		35	60	62
12 2 1 KVOTE:	1 X	2	2	2	1 2	2

TRST Ul Moinm
5/
12	61.604.000.—
11	1.819.000.—
10	152.000,—
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA

4
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi člane, planince ter vse zamejske Slovence, da se množično udeleže proslave
85-letnice ustanovitve SPDT
ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 12. uri na 2.087 m.visokem vrhu POL-DANJSNJE ŠPICE (Joz di Miezeg-not).
Ob 17. uri se bo proslava, nadaljevala v Domu Mangart v Žabnicah. Pohitite z rezervacijo prostorov v
avtobusu.
Vpisovanje se vrši pri ZSŠDI (tel.
izleti
SKD Vigred iz Šempolaja prireja v nedeljo, 25. t. m., IZLET NA BRIONE. Informacije in vpisovanja pri Franki Škrk, tel. 200150 in Armiti Kante, tel. 201102 od 19. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet preko Predila v Bovec, skozi Kranjsko goro, na Bled in k Močilniku pri Vrhniki v sredo, 14. t. m., ob 7. uri izpred Deželne palače na Trgu Oberdan.
šolske vesti
mali oglasi
Danes, 11. t. m., bo v nabrežinskem občinskem otroškem vrtcu RAZSTAVA ROČNIH DEL. Urnik od 9.30 do 12. ure ter od 15. do 18. ure. Vabljeni!
Učenci osnovne šole F. Milčinski vabijo na RAZSTAVO ROČNIH DEL IN RISB, ki bo danes, 11. junija, od 9. do 12.30 ter od 16.30 do 20. ure.
Otroci iz vrtca in učenci osnovne šole P. Tomažič v Trebčah vabijo na na ogled RAZSTAVE ROČNIH IN LIKO-VIH IZDELKOV jutri in v torek dopoldne.
Učenci in učitelji osnovne šole Karel Širok vabijo na razstavo risb in ročnih izdelkov, ki bo v šoli jutri in torek, od 9. do 12. ure.
Učenci COŠ F. S. Finžgar iz Barko-velj vabijo na ogled RAZSTAVE ROČNIH DEL IN LIKOVNIH IZDELKOV jutri, 12 . t, m., od 8.30 do 13. ure v šolskih prostorih.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo jutri, 12. junija na deželnem šolskem uradu objavljene naslednje lestvice habilitiranih za stolice na slovenskih višjih srednjih šolah: razred XX - gradbena tehnologija in tehnično risanje, razred LXXII - literarni predmeti, latinščina in grščina za klasični licej in razred XXXV - telesna vzgoja.
PRODAM po zelo ugodni ceni kotel za
______1 ' A 7 t i	r lir-'1 A 1
ogrevanje ' Vunderbus 41.000 kal., g°-
_Z r —K žir »- . 1 1 r. r-. - ■ .   r. i-  — —-rT .'t rr~1 dt C F , ^ 6
rilnik riello, pumpo, termometer, zervoar za 400 litrov, avtomatski star dve leti v odličnem stanju. Tel. 44738 od 9. do 15. ure.
PRODAM staro vespo, letnik 64, brez registrske tablice, z dobrim motorjem it1 dvemi rezervnimi kolesi za 350.000 diP Tel. 229246.
PRODAM Y 10 tire, letnik 1988, 10.000 km prevoženih v odličnem stanju. TeT 251050.	.
PRODAM avto citroen viša, letnik 35. 000 km v dobrem stanju. Tel. na ŠT 826527
OSMICA je odprta pri Goljevih v Sama-toreišt. 20.
OSMICO imata odprto Maksimiljan i” Dorjan Komar v Logu št. 243.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repniču št. 2.
V	MALIH LOČAH št. 16 prodajamo ko-zji sir.
V	DOBERDOBU pri Dacevih, JezersK0 št. 2 so odprli osmico. Točijo belo & črno vino.
PODARIM travo za košnjo na velike111 travniku na Opčinah. Tel 214383.
29. MAJA se je v Bazovici izgubil Psl’ ček, svetlo rjave barve, ki sliši na iT Viski. Kdor ga je našel, naj telefoni1 na št. 226335.
NAPRODAJ je trafika in obenem prod3^ jalna z različnimi licencami v Ricin8 njih na št. 24. Vse podatke dobite P telefonu na št. 280853 ali 944661.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti n. dimo vsakovrstno pomoč tudi s Pr' mernimi stroji, nudimo tudi semena z travnike, gredice in nasade vseh vfe rož in dreves ter urejamo tudi og13! Tel. 0481/884161 v večernih urah. 0
IŠČEM natančno gospo za nekajul enotedensko pomoč v majhnem dinjstvu v središču mesta. Telefoni: v dopoldanskih urah na št. 040/774° j
IZGUBILA se je psička pasme neI1L|i ovčar, stara dva meseca, v Krop1! . (Dolina). Najditelja prosimo, da na) lefonira na št. 228218.
IZGUBIL sem ključe, bele barve v niku ob razstavi vin. Najditelj naj 1 či ključe v zgoniški občini.
IZGUBIL se je papagal, sive in r ^ barve. Naiditeli dobi naorado. Te •
barve. Najditelj dobi nagrado št. 220104.	je-
RENAULT 4. 11 mesecev staro, PreVDro-nih 13.000 km, v odličnem stanju V dam. Tel. 200717 ali 291308.
AUTO VESPUCCI - pooblaščena ni n nična delavnica Audi in Volskvf i prodaja nove in rabljene avtomo garancijo: golf gl, opel ascona jj-, lancia fulvia, panda 30 L, uno turu regata 70 S, lancia delta 150	5e-
BMW 320 IES 2000, štiri vrata m z „e-mi dodatki. Odprto ob sobotah deljah zjutraj v Ul. Vespucci 4/ 755410.
k

isii

nedeljski televizijski in radijski sporedi
iilillllllili




[j£_ram_____________________
8.30	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
9.00	Nedeljska rubrika: Cani-gatti & C. - Piccoli passi, grandi affetti
10.00	Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere
14.20	Film: Furia Indiana (vestern, ZDA 1955, r. George Sherman, i. Victor Mature, Suzan Bali)
15.45	Kolesarstvo: 72. giro - zadnja etapa (iz Firenc)
17.05	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
17.20	Športne vesti
18.15	Športne vesti: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Domenica in... sera
22.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Rubrika: Speciale Mezza-
notte e dintorni (vodi Gigi Marzullo)
0.40 Plavanje
^ RAI 2___________________
8.00	Aktualno: Week end
8.30	Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf
10.20	Film: L'avventuriero di Burma (pust., 1955, r. Alan Dwan, i. Robert Ryan)
11.45	Rubrika: Video week end
12.25	Inf. oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.45	Film: Per chi suona la campana (vojni, ZDA 1943, r. Sam Wood, i. Gar-ry Cooper, Ingrid Bergman)
17.15	Šport: 45. minuta
17.20	Film (2. del)
17.55	Motociklizem: VN Jugoslavije, 500 ccm (Reke)
18.50	Nogomet A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Variete: Conto su di te
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Mixer
23.30	Rubrika o protestantizmu
24.00	Rubrika: L'Aquilone
1.00	Sanremo jazz '87 - Kenny Burrell
jK RAI 3_________________
11.25	Film: Rascel Marine (kom., It. 1958, r. Guido Leoni, r. Renato Rascel, Celina Cely, Ernesto Ca-lindri)
12.55	Motociklizem: VN Jugoslavije, 250 ccm (prenos z Reke)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarna oddaja: Drobci - Corti d'autore
14.55	Tenis: Turnir Roland Gar-ros - finalne posameznikov (prenos iz Pariza)
18.35	Športna rubrika: Domenica gol (urednik Aldo Bis-cardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Nogomet B lige
20.15	Kolesarstvo: 72. giro (povzetki in komentar Giaco-ma Santinija)
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto? -po sledi izginulih oseb (vodita Donatella Raffai in Paolo' Guzzanti, urednik Adriano Catani)
22.45	Rubrika: Filmske novosti
22.50	Nočni dnevnik
23.05	Deželni nogomet
RTV Ljubljana 1
9.30	Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nad. Nevarni zaliv (pon. 3. dela)
10.45	Nad.: Boljše življenje (Siniša Pavič, r. Aleksandar Djordjevič in Mihailo Boj-kovič, i. Ema Popadič, Marko Nolič, 1. del)
11.30	Glasbena oddaja: Alpski večer '89 (2. del)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Zabava vas Olive Drago-jevič
14.25	Film: Pri dobri kapljici (pon.) ,
16.00	Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, 1. del)
17.05	Dnevnik
17.10	Otroški film: Simon in Sara
17.40	Pogledi (pon.)
19.10	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Ptice pod nebom (r. Daniel Marušič, i. Zijad Gračič, Žarko Potočnjak, zadnji del)
23.10	Zdravo, vmes dnevnik
~(iP) TV Koper
12.30	Rubrika: Noi la domenica, šport in spektakel, vmes
13.00	teniški turnir Roland Garros - moški finale (prenos iz Pariza), 13.30 TVD Novice, 17.30 motociklizem - VN Jugoslavije (125, 250 in 500 ccm, posnetki z Grobnika)
20.30	Športna rubrika: A tutto campo
22.00	TVD Novice
22.10	Košarka NBA - četrtfinale
23.30	Konec 72. gira (povzetki)
24.00	Dokumentarec: Campo base
RTV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani
13.00	Motociklizem: VN Jugoslavije (250 ccm)
13.50	Športno popoldne
15.00	Motociklizem: VN Jugoslavije (500 ccm)
15.50	Tenis: turnir Roland Garros, moški finale
20.05	Dok.: Ptice na Kosovu
20.35	Dok.: Susak po Susku
21.10	Goranova pomlad
21.45	Šport, 22.15 Galerija
CANALE S_______________
8.45	Nabožna oddaja
9-30 Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne e Shirley
11.00	Aktualno: II girasole, 11.30 Le 7 bellezze
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Film: Ouella strana condi-zione di papa (kom., ZDA 1963, r. George Marshall, i. Jackie Gleason)
16.00	Nanizanki: 16.00 Fox - L'o-perazione, 17.00 Love boat - Intrigo a Hong Kong
19.00	Kviza: La ruota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album (vodi Marco Columbro)
20.30	TV film: I mulini a vento degli dei (dram., r. Lee Philips, i. Jaclyn Smith, Robert VVagner, 1. del)
22.20	Aktualna vprašanja: Oddaja o Iranu
23.20	Šport: golf
0.20 Nanizanki: Baretta - I bor-saioli, 1.15 Mannix - Passo degli angeli
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec: Pianeta Big Bang
10.10	Nanizanka: Mississippi
11.05	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.15	Rubrika iz parlamenta
12.00	Nanizanki: Longstreet,
13.00	Arabesgue
14.00	Aktualno: Ob evropskih volitvah
15.00	Nan.: Katie & Allie
15.30	Film: Giorni di dubbio (krim., ZDA 1956, r. Max-well Shane, i. Edward Robinson, Kevin Mc Carthy)
17.00	Nanizanka: L'ora di Hitchcock
18.30	Film: Carovana di coraggi-osi (pust., ZDA 1961, r. George Sherman, i. Steward VVhitman, Juliette Prowse)
20.20	Rubrika: Europeando
20.35	Film: L’avventuriero della Louisiana (pust., ZDA 1953, r. Rudolph Mate, i. Tyrone Power, Piper Laurie)
22.30	Aktualno: Ob evropskih volitvah
24.00	Nanizanki: Vegas - Salto mortale, 1.00 Missione im-possibile
ITAL! A 1________________
8.30	Otroška oddaja
10.30	Nanizanka: Boomer cane intelligente
11.00	Dok. oddaja: Jonathan
12.00	Rubrika: Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: II dono (dram., ZDA 1979, r. Don Taylor, i. Glenn Ford, Julie Harris)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke
18.00	Risanke: Ewoks, 18.30 Foo-fur Superstar, 19.00 Benjamin, 19.30 Gli amici cerca-famiglia, 20.00 IPuffi
20.30	Variete: Trisitors
22.00	Nanizanka: Tutti per uno
23.00	Rubrika: Nessundorma
23.15	Film: Jocks (kom., It. 1984,
r. Riccardo Sesani, i. Russel Spellman, P.Pasinotti)
1.15	Nanizanka: Star Trek
OPEON__________________
13.00	Rubrika: Ouestitalia
13.30	Nad.: La storia di Maria
15.30	Film: Al di la del male (dram., ZDA 1984, r. George Shaefer, i. Charles Haid)
17.30	Risanke: II gobbo di Notre Dame
19.30	Glasbena oddaja: Caffe Italia
20.30	Film: Hi-Riders (dram., ZDA 1978, r. Greydon Clark, i. Mel Ferrer, Step-hen McNally)
22.30	Film: Punk Angels (dram., ZRN 1982, r. Carl Shenkel, i. Dave Balko, Brigitte Wollner)
24.00	Nanizanka: NightHeat
TMC____________________
10.00	Risanke
12.00	Papežev blagoslov
12.55	Motociklizem: VN Jugoslavije (250 ccm, z Reke)
13.55	Dokumentarec: La valle degli Inča
15.00	Turnir Roland Garros
18.00	Motociklizem: VN Jugoslavije (500 ccm)
19.00	Nan.: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	72. giro - zadnja etapa
21.45	Film: L ape regina (kom.,
It.-Fr. 1963, r. Marco Ferre-ri, i. Ugo Tognazzi, Marina Vladi)
23.30	Dokumentarec: Pianeta az-zurro
TELEFRIULI_____________
10.30	Nanizanka: Riuscira la nostra carovana a...
11.00	Glasbena oddaja
11.30	Nan.: Matt e Jenny
12.00	Zelena dežela
12.30	Dokumentarec: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Film: La martingale (kom., r. Alain Bloch, i. Omar Sha-rif, Catherine Spaak)
16.30	Dokumentarec: Skrivnosti sveta
17.00	Glasbena oddaja: Sei cor-de
18.00	Nanizanka: Justice
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Attila (zgod., r. Piero Francisci, i. Anthony Qu-inn, Sophia Loren)
22.30	Nan.: Riuscira la nostra carovana a...
23.00	Šport
1.30	Vesti: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Vitezi skrivnostnih dežel - Lance-lot z jezera (Lučka Peterlin-Susič); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovensko pismo; 14.55 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, vmes (16.30) Otožni, veseli in zli norci (Anton Petje);17.30 Športne vesti;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela;
10.05	Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih;
17.05	Zbori; 17.30 Humoreska; 18.30 Opere; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Šport; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Su-perpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Nove plošče; 19.00 Glasba non stop in šport; 20.00 Radio Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba.
r
1			■ -	


ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
i'
■ill

RAI 1
	{ RAI 2	|	|	RAI 3		lj* RTV Ljubljana 1	|	TV Koper
?-15 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara 1().00 Variete:	Ci	vediamo	alle
dieci, vmes	(10.30)	dnev-
.	nik
1-00 Nad.: La spilla nera lo n5 Vreme in dnevnik m o Variete: Via Teulada 66 - ■30 Dnevnik
4-00 Nanizanka: Stazione di ,	servizio
•30 Rubrika: Kvarkov svet 00 Umetniki: Augusto Perez J.30 Ponedeljkov šport £00 Risanki
jj'00 Zanimivosti: Action
18	n ^nevr0k " kratke vesti
19	nc	na^e zgodovine
]9 3n ^a^,: Santa Barbara
2Q9o ^niiga, almanah, dnevnik 0 Film: IL giorno della ven-detta (vestern, ZDA 1959, r- John Sturges, i. K. Do-29 ne a9las' A- Ouinn)
23 9o 0>nevmk, tribuna, filmi ■ 0 Reportaža: Raid Peking-
23	c Pariz
0 Rubrika: Mezzanotte e
24	0. dintorni
0.1 s P)nevnik - v parlamentu ' Rubrika o knjigah
6.35	Prva izdaja
8.30	Rubrika o estetiki
9.00	Film: La scelta di Davy (dram., 1962, r. Andre Michel, i. Jill Hawaorth)
10.15	Rubrika: Poesia del trotto
10.55	Rubrika: Trentatrč
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno in Mezzo-giorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik, Volilna tribuna
17.10	Rubrika: La ruota
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.35	Raziskava: Tisoč in ena Italija - Centomila chiese
22.25	Dnevnik - nocoj
22.35	International DOC CLUB
23.25	Dnevnik, nato La ruota
1.05	Film: La corruzione
(dram., It. 1963, r. Mauro Bolognini, i. Rosanna Schiaffino)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro For-mentini
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Universo bambino - Non lasciamoli soli (ured. Fi-lippo De Santis)
,15.30 Bezbol - it. prvenstvo
15.55	Avtomobilizem (iz Turina)
16.15	Jahanje (iz Valdagna)
16.35	Video box
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo Reprint
18.15	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželna vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualno: lo confesso -Parole segrete in TV
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
16.25	Video strani
16.35	Poletna noč: nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa (pon. 2. dela), 17.30 nanizanka Samo bedaki in konji (pon. 1. dela)
18.00	Video strani
18.05	Dnevnik
18.10	Mozaik. Zrcalo tedna,
18.25	Naš utrip
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Most, 18.55 Tisoč idej za naravoslovce - Kamenine in fosili (1. odd.)
19.15	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Lov na miši (r. Zoran Tanaskovič, i. Lazar Ristovski, Nikola Jovanovič)
20.40	Dokumentarni film: Električna ekologija (VB)
21.10	Kulturna oddaja: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa (3. del) in humoristična serija Alo, Alo (2. del)
1.05	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Turnir Roland Garros finale moški (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: košarka in am. nogomet NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Ž volilnih shodov ŠTEVERJAN — O Slovencih na poti v Evropo TRST — Prireditve na šolah BOLOGNA — S tekme Mala-guti-Jadran
ZGONIK — Športne igre maloobmejnih podjetij
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Srečanje Leonard-Hearns
22.15	Novice, 22.25 Sportime
22.35	Motociklizem: VN YU
3.00	Boks: Ray »Sugar« Leo-
nard-Thomas Hearns
RTV Ljubljana 2
17.45	Dok. o Aziji, 18.15 Šport
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Na pragu 21. stol.
21.05	Dok. iveri: Mojster Turšič

CANALE5
Nanizanki: Una famiglia auiericana, 9.30 Peyton 10.30 j?ace
‘'■Vizi: Cantando cantando, 'lJ5 Tuttinfamiglia, 12.00 ?'$, 12.35 II pranzo e servi-
13.30	Čari genitori, 14.15 5.0q r*°co delle coppie
Nanizanke: Love Boat -1-arte truccate, 16.00 Web-l.er - Katherine la corag-.	H1.08®, 16.30 II mio amico
,?.00
ryi2i: Doppio slalom, 17.30 J-ast la vie, 18.00 O.K. 11 Pfezzo e giusto!, 19.00 II 9 °co dei nove (vodi Rai-aondo Vianello), 19.45 Tra °3lie e marito (vodi Mar-
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
^ ft?,<-°lumbro)
Pili
V*i)'
0 Ul: I muli a vento degli (jPjjldram., r. Lee Philips, 2.
■9. M4Uizanka: Top Secret -
'3'VvUovautopia
O- sta 'ete: Maurizio Co-00 N ?z° Show Estate 3 Nahr'ka: Premiere 'Us rtIZanki: Baretta - Lega-
'{sC*1 sangue, 1.50 Mannix 9® disperata
7.35	Nanizanki: Lou Grant, 8.25 Switch
9.25	Film: Cingue marines per cento ragazze (kom., It. 1962, r. Mario Mattoli, i. Ugo Tognazzi, Virna Lisi)
11.10	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.20	Nanizanki:	Petrocelli,
12.20	Agente Pepper
13.20	Nadaljevanke: Sentieri,
14.15	La valle dei pini,
15.10	Cosi gira il mondo,
16.00	Aspettando il domani
16.30	Nanizanka: California - Un uporno conteso
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'a-more
18.30	Nanizanki: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.20	Aktualno: Europeando
20.35	Film: Quel maledetto is-pettore Novak (krim., VB 1969, r. Sam VVanamaker, i. Jul Brynner, Charles Gray)
22.35	Dosje: La guerra che cam-bib il mondo
23.10	Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile
7.00
8.15
13.00
14.00
15.00 15.30
16.00
18.00
20.00
20.30
22.50
0.20
0.25
Risanke
Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
Otroška oddaja Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter - Caccia alVidraulico Variete: Smile Deejay Television Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days Risanka: Siamo fatti cosi Film: Chorus Line (glas., ZDA 1985, r. Richard At-tenborough, i. Michael Douglas, Vicky Fredrick) Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.50 Brothers -Una serata tra amici Rubrika: Premiere Nanizanki: Taxy, 0.55 Kung-fu
8.15	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nanizanka: The Collabo-rators
10.30	Filmske novosti
10.45	Nad.: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Goodtimes
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Mission Kil (pust., ZDA 1984, r. David Win-ters, i. Robert Mc Ginty, Merete Van Kamp)
22.30	Film: Rolling Thunder (dram., ZDA 1977, r. John Flynn, i. VVilliam Devane)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Un mondo nuovo (1. del)
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Nanizanka: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Avventura a Roma (krim., ZDA 1981, r. Robert Lewis, i. Nick Mancuso)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Oddaja o turizmu
22.45	Vesti, nato šport
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanka: Matt e Jenny
12.00	Dok.: Skrivnosti sveta
12.30	Kronika o motorjih
13.00	Vesti
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
14.00	Musič box
17.30	Nad.: Michele Strogoff,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Giorno per giorno
20.00	Športna rubrika
21.15	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.30	Dnevnik, nato News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opere;
11.30	Glasbeni listi; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Moj brat svetnik; 15.21 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Kultura; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kmetijski tednik; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Kempičev ansambel; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio ob 17.00; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Novosti naše diskoteke; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7;
10.35	Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba;
10.00	Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom, Ostali Trst; 18.00 Šport; 19.30 Klas. glasba; 21.00 Volilna oddaja SSk; 22.00 Glasba.
Iz skromne obrtne zadruge je ITE prerasla v 300-članski kolektiv
Včeraj proslava 40-letnice ustanovitve
Zadruga ITE, ki je danes med največjimi tovrstnimi podjetji v deželi in med večjimi v državnem merilu, praznuje štirideset let ustanovitve. Prvega marca 1949 je nudila delo okrog dvajsetim delavcem, danes je to več kakor tristočlanski kolektiv, ki z dokajšnjo stopnjo zanesljivosti in samozaupanja stojra v tretje tisočletje.
Štirideseto obletnico ustanovitve zadruge so včeraj dopoldne obeležili s slovesnostjo v Kulturnem domu, kjer so predsednik upravnega sveta Ugo Ciliesa, generalni ravnatelj Mariano Piva in član upravnega sveta Giovan-ni Culot orisali prehojeno pot, sedanji utrip in tudi usmeritev, ki naj podjetju tudi v spremenjenih pogojih tržišča zagotovi stabilnost in razvoj.
Giovanni Culot, ki je v podjetju že petintrideset let, je povedal, da je bilo najbolj težavno obdobje prvih petnajst let, medtem ko so se stvari po letu 1964 pričele obračati na bolje. Pravi polet, vsaj kar se zaposlovanja tiče je zadruga zabeležila v drugi polovici sedemdesetih let, tja do leta 1982. Kasneje so se spet pojavile precejšnje težave, ki pa jih je podjetje uspešno premostilo.
Inž. Mariano Piva je obrazložil novi koncept usmerjanja proizvodnje, ki se je pokazal kot uspešen: diversifikacija proizvodnje in kvaliteta, združena s težnjo po čimvečji produktivnosti.
Veliko si pri zadrugi obetajo od načrtov, ki jih uresničuje konzorcij Tele-via na področju telematike, potencialne možnosti so na področju zbiranja in obdelave podatkov o onesnaženosti okolja.
O trenutnem utripu je govoril predsednik upravnega sveta Ciliesa.
Slovesnosti ob 40-letnici se je udeležil tudi predsednik Vsedržavne zveze proizvodnih zadrug Roberto Marun-celli, ki je v zaključnem posegu poudaril, kako ima na zadružni osnovi organizirano delo, poleg omejevalnih elementov konkurenčnosti tudi vrsto pozitivnih elementov, ki jih je treba v primerni obliki ovrednotiti in spodbujati, predvsem pa je nujno stalno prilagajanje tržišču. Kljub temu da družbenogospodarski sistem doslej ni bil naklonjen zadružnim oblikam, je dejal Maruncelli, pa si je zadruga Ite nabrala dragocene izkušnje, kompetitiven pa je že sam sistem organiziranosti proizvodnje, oziroma dela, kjer morata
biti merilo uspešnost (produktivnost) in kakovost. Ob stalnem zasledovanju teh dveh ciljev je tudi ključ za uspešno kljubovanje novim pogojem poslovanja, ki se obetajo po letu 1992.
Zaključnemu posegu Roberta Ma-runcellija je sledilo podeljevanje pri-
znanj članom zadruge za 15, 20, 30 in
rge
35 let članstva in dela v zadrugi. Priznanje za‘30 let sta prejela Ermanno Collenzini in Lucio Mian, za 35 let pa Giovanni Culot, ki je bil dolgo let tudi predsednik zadruge.
Volilna kronika
Teden dni pred volitvami se množijo volilni shodi in razne pobude političnih strank in združenj. Na Pleši-vem, v Gradnikovi kleti, bo danes ob 16. uri sestanek članov in simpatizerjev SSk s predstavniki liste Federalis-mo.
V Palače hotelu bo jutri ob 17.30 srečanje s kandidatom na listi KPI Gi-orgio Rossettijem. Predstavil ga bo senator Nereo Battello.
Jutri ob 21. uri bo v Sovodnjah pri Francetu srečanje aktiva slovenskih komunistov s kandidatom PSI Gianni-jem Bravom.
Zaključna šolska prireditev v Števerjanu
Učenci so v pesmi in besedi predstavili ljudsko izročilo
»Babica pripoveduje«: tak je bil naslov letošnje zaključne šolske prireditve, ki so jo pripravili učenci celodnevne osnovne šole Alojza Gradnika iz Števerjana. Mladi in njihove učiteljice so v pesmi in besedi prikazali bogatost slovenskega ljudskega izročila. Stare slovenske navade in ljudski obi-
Treba je obnoviti izkaznice za oprostitev plačila ticketov
Vladni odlok dne 27. 4. 89, ki je uvedel nove tickete za zdravstvene storitve, je tudi določil nekatere novosti za manj premožne državljane, ki so oproščeni plačevanja ticketov. Odlok je med drugim določil, da veljavnost prejšnjih potrdil o oprostitvi plačevanja zapade 29. maja letos. Kdor bo v skladu z novimi predpisi še naprej oproščen teh dajatev, si mora na občini priskrbeti potrdilo o družinskem dohodku in samo s tem se bo lahko izognil plačevanju.
Toda, kot opozarja v letaku sindikat zaposlenih v zdravstvu Fisos-Cisl, nihče ni poskrbel, da bi bili uporabniki primerno obveščeni o tej novosti. Predvsem tega ni storila KZE, ki -tako obtožuje sindikat - ne samo, da ni obvestila uporabnikov, pač pa ni niti poskrbela, da bi bilo njeno osebje dovolj podrobno obveščeno o novosti. Problem je v tem, da je na starih potr-
dilih o oprostitvi napisano, da so veljavna do 30. junija letos, v resnici pa zaradi novega vladnega odloka ne veljajo več že od 29. maja dalje. Vsi, ki so se po tem datumu izognili plačilu ticketa na osnovi starega potrdila in nimajo pogojev, ki jih določajo novi predpisi, tvegajo zato težke kazenske sankcije.
Vsem občanom se torej priporoča, naj se ne poslužujejo več starih potrdil o oprostitvi ticketa in naj si na občini priskrbijo nova.
čestitke
SKD Hrast izreka iskrene čestitke Renzu in Anamariji ob rojstvu drugo-rojenke DAŠE.
Doberdobska skavtska družina pozdravlja rojstvo drugorojenke DAŠE in iskreno čestita družini Frandolič.
Tovarno Aeritalia v Ronkah bodo odprli že to jesen
Novo tovarno Aeritalia v Ronkah, kjer bo v končni fazi zaposlenih nad 200 visokokvalificiranih delavcev in uslužbencev, bodo odprli konec poletja. 60 uslužbencev je že zaposlenih in trenutno sledi tečajem strokovnega usposabljanja. V tovarni bodo izdelovali zahtevne instrumente in nadomestne dele za letala. Eden od glavnih izdelkov bo simulator letenja. Gre za zelo zahtevno in drago aparaturo, katere cena se suče okrog deset milijard lir.
O stopnji izvajanja nove gospodarske pobude, ki bo v znatni meri prispevala k ublažitvi vprašanja nezaposlenosti, je tekla beseda na petkovem srečanju na Trgovinski zbornici, med predstavniki te ustanove, podjetja Aeritalia, predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL ter predstavniki
strokovnih zvez industrij cev, obrtnikov, malih industrij cev, trgovcev.
Na sestanku je podpredsednik družbe Aeritalia zagotovil, da bodo pri najemanju delovne sile težili k zaposlitvi domačinov. Glede proizvodnega postopka pa bodo kar največ zunanjih del zaupali lokalnim podjetjem. Obseg take proizvodnje naj bi znašal okrog 50 odstotkov celotne proizvodnje.
Na srečanju so načeli tudi vprašanje priprave ustreznih strokovnih kadrov, ki jih trenutno primanjkuje.
Pohod na Kalvarijo
Dijaška domova v Trstu in Gorici, v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan
priredita v Ljubljani
RAČUNALNIŠKI
SEMINAR
Seminar bo od 11. do 14. julija in je namenjen dijakom od 13; do 16. leta starosti. Bivanje bo zagotovljeno v dijaškem domu v Ljubljani v neposredni bližini Inštituta.
Informacije in prijave: tel. 0481-83495 (Dijaški dom Gorica) od 19. do 24. junija od 11. do 13. ure.
V verižnem trčenju pri Krminu je bilo ranjenih šest oseb
Šest oseb je bilo ranjenih v verižnem trčenju, včeraj popoldne na državni cesti št. 56 pri Krminu, v bližini opekarn Venturini.
Na srečo so vse poškodbe lažjega značaja in je bila večina ranjenih že odpuščena iz bolnišnice.
Dinamika trčenja med traktorjem in tremi avtomobili še ni v celoti pojasnjena. Zdi se, da je najprej prišlo do naleta avtomobila znamke giulia v traktor, ki je vozil v smeri proti Gorici. V karambolirani vozili je nato trčilo še drugo vozilo, ki je pripeljalo v isti smeri.
Ob udarcu je giulio odbilo proti drugi strani cestišča, kjer je, iz smeri Gorice v ford orionu pripeljal 34-letni Amelio Naida. V avtomobilu so bili še žena in dva mladoletna otroka, ki pa so v nesreči zadobili le nekaj bunk in prask in so jih že odpustili iz bolnišnice. Petnajst dni se bo zdravil Naida. Zdravniško pomoč so nudili Giovanni-ju Musini iz Krmina, nekaj težje po-
škodbe pa je zadobil Mario Scozzai, prav tako iz Krmina.
V nesreči je nastala precejšnja gmotna škoda. Traktor se je po trčenju prebrnil, promet na državni cesti pa je bil za dobro uro povsem ustavljen.
Vzroke in odgovornosti nesreče raziskuje prometna policija.
Poletni urnik avtobusa št. 6
Goriško občinsko podjetje za prevoze obvešča, da stopa z današnjim dnem v veljavo poletni urnik na mestni progi št. 6 med glavno pošto, Sv. Ano in pokopališčem. Ob nedeljah in praznikih bodo avtobusi odpeljali izpred glavne pošte ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.05, 17.10, 18.00 in 19.00 (zadnja vožnja je samo do Sv. Ane). Povratne vožnje izpred pokopališča bodo ob
9.20,	10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30,
18.20.
Po prireditvah prejšnjo nedeljo, ob odprtju društvenih prostorov pripravlja sekcija ANA (združenje bivših al-pincev) iz Lečnika danes 6. pohod na Kalvarijo. Udeleženci bodo lahko izbirali med 7 in 12 kilometrov dolgo progo. Odhod ob 10. uri izpred novega društvenega sedeža. Prijave sprejemajo v gostilni Al Coltivatore in tudi neposredno pred pohodom.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 4. do 10. junija 1989.
RODILI SO SE: Alessandro Leo, Linda Sparano, Jacgues Castello, Selena Di Bi-aggio, Daniele Nanut, Sebastiano Forle-se, Rossella Rosin, Nicole Sirach, Fran-cesca Delpin, Elisa Meden, Giacomo Pit-tini.
UMRLI SO: 82-letna upokojenka Cris-tina Krivec, 79-letna upokojenka Olga Michelazzi Nardini, 85-letna upokojenka Marija Mrakič, 62-letni upokojenec Eve-lio Cechet, 88-letna upokojenka Elda Ca-terina Del Slabile vdova Valdemarin, 74-letna upokojenka Anna Lamolinara, 86-letna upokojenka Maria Visintin vdova Pinausig, 87-letna upokojenka Antonia Marini vdova Pollo, 56-letna upokojenka Lucilla Buttignon, 76-letna upokojenka Agnesina Visintin, 83-letni upokojenec Giuseppe Liubich, 71-letna upokojenka Giulia Giuseppina Battilana, 71-letni upokojenec Alvise Felchero, 57-letni upokojenec Peter Devetak, 65-letna upokojenka Angelina Segualino, 75-letni upokojenec Luigi Cernigoi, 82 —letna upokojenka Maria Furlan, 82-letna upokojenka Virginia Zecchin vdova Bucciol, 90-letna upokojenka Maria Vecchi.
SKPD F. B. SEDEJ - ŠTEVERJAN
SLOVENSKA SKUPNOST
vabita na
NAŠ PRAZNIK
ki bo v Števerjanu, na vrtu Sedejevega doma, Trg Svobode 6, s sledečim sporedom:
danes, 11. junija: ob 11. uri (v Formentinijevem gradu)
Okrogla miza na temo
Slovenci na poti v Evropo
ob 18.00 kulturni program ob 19.30 volilni shod: govorila bosta goriški pokrajinski tajnik SSk dr. Mirko Špacapan in kandidat SSk za Evropski parlament pisatelj Boris Pahor.
Sledi ples z ansamblom TAIMS.
Na voljo bo briška kapljica in prigrizek
NOVI ZASTOPNIK
= fl^l=h~ihril
AGROMARKET
Gorica - Ul. Favetti 5 - Tel. 0481/531741
Jinnilrltzzr diesel ali bencin
MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
vabi k okrogli mizi na temo
SLOVENCI NA POTI V EVROPO
Perspektive, pomisleki in izzivi evropske integracije v Sloveniji, rojakov na Koroškem in Slovencev v Italiji
SODELUJEJO:
Dejan Verčič - član predsedstva ZSMS, kolumnist tednika Mladina Roman Lavtar - član predsedstva RK ZSMS
Štefan Domej - zbornični svetnik v Kmetijski zbornici na Koroškem Miro Oppelt - novinar radia Trst A, pokrajinski tajnik SSk v Trstu
FORMENTINIJEV GRAD V ŠTEVERJANU DANES, 11. JUNIJA, OB 11. URI.
Avtobus za poletno središče kjer bo tečaj računalništva
KULTURNI KROŽEK »RINASCITA«
vabi na srečanje z
Lojzetom
Spacalom
slovenskim kandidatom za evropski parlament na listi KPI
Sodelovali bodo: Nereo Battello, Ivan Bratina, Miloš Budin, Aleksandra Devetak in Ace Mermolja.
Srečanje bo v torek, 13. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
CORSO 15.30-22.00 »Uh altra donna«. Allen.
VERDI 16.00-22.00 »Congiunzione di due lune«. Prep. ml. pod 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Le magnifictl<! porcelline«. Prep. ml. pod 18. letom-
pogrebi
Jutri v
iz bolnišnice Janeza od Boga v cer Ločniku in na tamkajšnje PokoP®ioJ0e ob 11. uri Erminio Marcosig iz talh bolnišnice v cerkev v Ločniku in n
kajšnje pokopališče.
Berile
»Novi Matajur«
čaji so prišli do izraza in otroška neposrednost je celotni prireditvi dodala poseben čar.
Povejmo, da so števerjanski otroci v preddverju šole pripravili tudi razstavo slikarskih, likovnih in drugih izdelkov.
V niz zaključnih šolskih prireditev sodi tudi srečanje na borjaču pred šolo na Plešivem, ki je najavljeno danes ob 18. uri. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih slovenskega vrtca v Ul. Battisti v Krminu.
Na sliki (foto Pavšič) števerjanski učenci na zaključni šolski prireditvi.
Zaradi velikega zanimanja in pestrega življenja v poletnem središču in v želji, da bi se veseli družbi pridružili vsi goriški otroci, je vodstvo središča letos poskrbelo za možnost avtobusnega prevoza. Avtobus bo peljal po sledečem voznem redu: ob 9.14 iz Jamelj, ob 9.23 iz Doberdoba, ob 9.26 s Poljan, ob 9.31 s Palkišča, ob 9.34 od Devetakov, ob 9.38 iz Gabrij in 9.40 iz Sovodenj. Povratek iz Gorice bo ob 16.15 z zadnjo postajo v Jamljah ob 16.50. Otroci se bodo prevažali v spremstvu vzgojiteljev.
Kot zanimivost naj povemo še to, da bo letos v poletnem središču dodatna dejavnost in sicer tečaj računalništva. Otroci bodo tako lahko na prijeten način spoznali računalnik "Computer" in možnosti njegove uporabe. Strokovnjaki na tem področju bodo nudili otrokom osnovne in srednje šole vsa potrebna navodila.
Tečaj bo zajemal 10 učnih enot. Za to dejavnost se je treba posebej prijaviti najkasneje po prvem dnevu središča.
Prijave za središče, ki bo delovalo od 26. junija do 7. julija, sprejemajo v pisarni dijaškega doma v Gorici, Šve-togorska ulica 84 (tudi telefonsko na št. 83495) vsak delavnik od 11. do 13. ure do vključno četrtka 22. junija.

		
kino	
Gorica	
\V-
DEŽURNA LEKARNA V GORI«1
Občinska, Ul. Sv. Mihaela, tel. 21074-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU, j(,
Občinska lekarna št. 2, Ul. A. Ma 14 - tel. 480405.
Gorici ob 9. uri Irena	v

Sporočilo skupne prireditve slovenskih in italijanskih učencev
Ob številnih zaključnih šolskih prireditvah, ki se v teh dneh vrstijo tudi pri nas in ki so vredne vse pozornosti zaradi truda, ki ga učenci in njihovi učitelji vlagajo v pripravo, si posebno mesto zasluži zaključna prireditev »Mi z vami — Noi con voi«, ki sta jo osnovni šoli Otona Župančiča in Franceta Bevka iz Gorice pripravili v go-riškem Kulturnem domu ob sodelovanju italijanske osnovne šole Largo Isonzo iz Tržiča. Prireditev je namreč
potrdila, da so vprašanja sožitja, prijateljstva in medsebojnega spoznavanja predvsem stvar dobre volje. To so pokazali učitelji vseh treh šol, ki so pripravili skupno prireditev, to so pokazali tudi učenci sami, saj so Tržičani zapeli slovenske pesmi, naši pa italijanske oziroma bizjaške.
V prepolni veliki dvorani goriškega Kulturnega doma so se občinstvu najprej predstavili učenci šole Franceta
Bevka, ki so predstavili legendo o Kralju Matjažu. Po nastopu pevskega zbora so bili na vrsti Tržičani, ki so v bizjaščini predstavili »La lezenda del diau zot«. »Goriško šagro« v plesu, pesmi in besedi so predstavili učenci osnovne šole Otona Zupančiča. Ob zaključku prireditve, katere režiser je bil Janez Povše, scenska zamisel pa Silvana Bevčarja, so vsi nastopajoči zapeli nekaj italijanskih in slovenskih pesmi. Otrokom in učiteljem za vloženi trud,
številnemu občinstvu (prisotna sta bila tudi predstavnik šolskega skrbništva Serena in goriški odbornik za šolstvo Ubaldo Agati) za pozornost sta se zahvalili ravnateljici treh šol.
V preddverju doma pa je bila na ogled razstava risb in ročnih del, ki so jih učenci treh šol pripravili v teku šolskega leta.
Na slikah (foto Pavšič) številno občinstvo na prireditvi ter prizor z legende o Kralju Matjažu
Razprava o Slovencih na poti v Evropo
Procesi evropske integracije, leto '92, razvoj in politika evropskih inštitucij, njihov odnos do manjšin in vzhodnih držav. O teh temah bo govor pri okrogli mizi, ki jo mladinska sekcija SSk prireja danes ob 11. uri v For-mentinijevem gradu v Števerjanu. Slovenci v Italiji smo edini del našega naroda v Evropski skupnosti. Morda \e nam bodo kmalu pridružili rojaki Oa Koroškem, v Sloveniji pa se mnogi, predvsem mladina, zavzemajo za pristop v združeno Evropo. Pričakovati je razpravo tudi o teh prizadevanjih in o perspektivah delov slovenskega naroda v različnih stvarnostih. Pri okrogli mizi bodo sodelovali člana predsedstva ZSMS Roman Lavtar in Dejan Verčič, svetnik koroške Kmetijske Gornice inž. Štefan Domej in tržaški Pokrajinski tajnik SSk Miro Oppelt.
Predlog za odpravo lova na ptice
Pokrajinski svetovalci so na zadnji seji pokrajinskega sveta razpravljali o predlogu resolucije za odpravo lova na ptice, niso pa o njem glasovali. Na seji načelnikov svetovalskih skupin so namreč sklenili, da bodo vprašanje poglobili in o njem ponovno razpravljali že na eni od prihodnjih sej. Za resolucijo so se na seji, poleg misovskega svetovalca, ki jo je predložil, izrekli zeleni in komunisti, podprl pa jo je tudi podpredsednik Pokrajine, socialist De lust. Resolucija obravnava eno najbolj spornih lovskih dejavnosti, tj. lov na ptice selivke, ki je marsikje v Evropi prepovedan, pri nas pa še vedno dovoljen. Svetovalci so navedli različne argumente za ukinitev te dejavnosti, ki so jo označili kot barbarsko. Gre za kruto obliko neselektivnega lova, ki ga največkrat ne opravičuje neka tradicija, pač pa zgolj ekonomska računica, saj pobijajo ptice tudi profesionalni lovci, ki imajo od tega dobiček. Sramotna dejavnost, so poudarili nasprotniki lova na ptice, pa prinaša tudi ekonomsko škodo, saj se marsikateri evropski turist izogiba naše in nekaterih drugih italijanskih dežel prav zato, ker je pri nas še dovoljena ta oblika lova.
V razpravi o resoluciji je zeleni Fiorelli postavil dodaten predlog, ki so ga podprli komunisti. V naši deželi je 500 podpisnikov predložilo prošnjo za deželna referenduma o lovu in za prepoved lova na ptice. Če bo deželna korfiisija ocenila, da sta sprejemljiva, bodo morali zbrati 20 tisoč podpisov, da pride do glasovanja. Toda referendum lahko zahtevata tudi dva pokrajinska sveta. Kaj, ko bi Goriška pokrajina, je dejal Fiorelli, podprla to zahtevo? Proti temu predlogu kot tudi proti resoluciji se je opredelil Bergamin (KD). Po njegovem mnenju lova na ptice ni mogoče kar tako enostavno odpraviti, amaterski lov pa je treba vsekakor ohraniti. Navedel pa je še drug pomislek: Pokrajina mora določit^ koliko primerkov posameznih vrst ptic smejo lovci pobiti. Če bi odobrili resolucijo, bi po njegovem mnenju Dežela imenovala komisarja, ki bi prevzel pristojnosti Pokrajine. Načelniki strank v pokrajinskem svetu so zato sklenili, da poglobijo to vprašanje. O resoluciji in Fiorellije-vem predlogu bodo zato predvidoma ponovno razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v torek, 20. junija.
Novo vodstvo društva Paglavec v Podgori
Člani novoizvoljenega odbora kulturnega društva Andrej Paglavec iz Podgore so se sestali ob koncu prejšnjega tedna, da bi si porazdelili odgovornosti. Ker je v odboru več novih članov so se odločili za kolektivno predsedstvo in to z namenom, da bi si v določenem času nabrali zadostne izkušnje. Za tajnico je bila imenovana Marina Jerman, blagajnik pa bo Rihard Kocjančič.
Kar zadeva program dela v poletnih mesecih, so se med odborniki domenili za nekatere prireditve. Beseda je tekla tudi o zborovski dejavnosti, predvsem v zvezi s kakovostno okrepitvijo skupine.
Zaprte ceste zaradi izkopa za vodovod
Dela za postavitev novega odseka goriškega vodovoda se v teh dneh nadaljujejo v smeri ulic Corsica, For-mica, Rafut in Giustiniani. Goriški župan je zato odredil prepoved prometa vozil (razen za stanovalce) v ulicah Corsica in Formica. Zaradi tega bodo omejili promet tudi v bližnjih ulicah. V Ul. Giustiniani bodo vozila usmerjali proti predoru v Ul. Bombi. V prihodnjih dneh, ko bodo začeli z izkopom tudi v ulicah Rafut in Giustiniani, bodo na njih omogočili izmenični enosmerni promet. V času trajanja del, je seveda tudi prepovedano parkiranje na vseh ulicah, kjer je teku izkop. Omejitve ostanejo v veljavi do konca del.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
V Štandrežu se nadaljuje
Praznik
špargljev
Danes, 11. junija — ob 19. uri
nagrajevanje slikarskega ex-tem-pore in nastop štandreške ritmične skupine
Sledi ples z ansamblom
MISEL
Ob koncu šolskega leta so imeli šest kakovostnih nastopov
Gojenci šole Glasbene matice so se izkazali
hit, erRa zaključnih nastopov goriške šole Glasbene matice in nje-la P°družnic v drugih slovenskih krajih na Goriškem se je priče-dvilreišnji teden s prvim nastopom goriških gojencev v veliki dva:411* Kulturnega doma. Večer je povsem uspel, saj je okrog bejV®* nastopajočih pripravilo lep prikaz delovanja goriške glas-Saj s- ®°le. Po vseh ocenah je bil program večera pester in zanimiv,
kot5*1 ^e. v teku večera sledilo 15 glasbenih točk z nastopi solistov Odij-^Pi v drugih sestavah od duov do tria in kvinteta godal, ki je - - '-no sklenil spored večera. Mladi izvajalci ^	u -----
S01id— sklenil spored večera. Mladi izvajalci so pokazali zares 9ot0y 0 Rlasbeno pripravljenost in samozavest, tako da so opravili stoDi 0 enega od najkvalitetnejših med tovrstnimi glasbenimi na-zadnjem času.
tem Prvem letošnjem zaključnem nastopu gojencev šole klea matice so po vrsti nastopili: trio Janina Cotič, Maja ' kitar ^'Pjnne Bais - violine, Tanja Kovic - klavir, Vesna Cescutti ^tatircf' .ccardo Gaier - harmonika , David Piccolo - klavir, duo ' klav:SCj Neži Muscau - violončelo in klavir, Sabrina Martinuč klavir E nuo flavt Sanja Ferlan in Majda Bratina, Tanja Pelicon -Koren - violina in Erika Zavadlav - klavir, F°i.	" klavir' duo kitar Vesna Cescutti in Katja Sfili-
L^kovst 3 Klemše ' Klnvir , Walter Ferfolja - harmonika. Spored b6tle rnat^3 koncerta je sklenil nastop kvinteta godal šole Glas-^Vli=i„ cCe' kl 9a ie pripravil prof. Silvan Križmančič in ga se-^ p]°fmanuela Koren, Rita Muscau, Aleš Klede - violine, Tat-V n° i j v. a ln Francesco Muscau violončelo.
%nflhSlednJih £neh je sledil0 še Pet nastopov v treh slovenskih 9oienri ' F I <?onci ter v Selcah. Tudi na teh koncertih so se C1' od najbolj izkušenih tja do najmlajših lepo izkazali
V Sovodnjah so nastopili duo violin Janina Cotič in Maja Klede, Katja Ožbot - klavir, Katja Batistič - klavir, Kristian Tommasi -kitara, Vanja Batistič - harmonika, Barbara Cotič - klavir, Danja Bagon - klavir, Fabio Tommasi - kitara, Peter Figelj - klavir, Martina Urdih - klavir, Aleš Klede - violina, Erika Pelicon - harmonika, duo pri klavirju Barbara Cotič in Martina Urdih, Alenka Černič - klavir, Elizabeta Klede - violončelo, Majda Klemše - klavir, Tanja Pelicon - klavir, Vesna Cescutti - kitara, Tanja Kovic -klavir, Magda Tomšič - harmonika, Rita Muscau - violina, Waletr Ferfolja - harmonika, Francesco Muscau - violončelo, Romina Flo-renin - klavir.
Na koncertu v Števerjanu so se po vrsti predstavili Neva Klanjšček - klavir, Ingrid Komjanc - klavir, Katja Štekar - klavir, duo kitar Denis in Robert Miklus, Mauro Maraž - harmonika, Tanja Humar - klavir, Katja Sfiligoj - kitara, Tamara Mizerit - klavir, Rita Muscau - violina, Aleksander Juretič - harmonika, Maja Humar -klavir, Petra Miklus - klavir, Aleksandra Marassi - klavir, Ivan Pipan - harmonika, duo kitar Vesna Cescutti in Katja Sfiligoj, duo flavt Sanja Ferlen in Majda Bratina, Valentina Devetak - klavir, Aleš Klede - violina, duo pri klavirju Maja in Tanja Humar, Kristina Cigoli - klavir, Vesna Cescutti - kitara, Valentina Kristančič -flavta (ob klavirski spremljavi Kristine Cigoli), Marko Juretič -harmonika, Sabrina Martinuč - klavir.
Na drugem goriškem koncertu so v četrtek nastopili Federica Bressan - klavir, Maja Ožbot - violina, Mauro Maraž - harmonika, Ivana Di Dio - kitara, Barbara Cotič - klavir, Erika Marassi -harmonika, David Bandelli - klavir, Sandro Juretič - harmonika,
Valentina Kristančič - flavta (ob spremljavi Kristine Cigoli), Erika Pelicon - harmonika, Elizabeta Klede - vilončelo, Katja Sfiligoj -kitara, Diego Naccini - harmonika, Rita Muscau - violina, Martina Urdih - klavir, Jure Prešeren - harmonika, Aleš Klede - violina, Magda Tomšič - harmonika, Annalara Colautti - klavir, Marko Juretič - harmonika, klavirski duo Barbara Cotič in Martina Urdih, Ivan Pipan - harmonika.
V Doberdobu so predsinoči na skupnem koncertu s tamkajšnjo mladinsko godbo na pihala Kras nastopili sledeči gojenci Glasbene matice: Dimitrij Devetak - kitara, Gabrijela Frandolič - kitara, Joško Radetti - kitara, Jana Jarc in Havir Gergolet - duo violin, Matjaž Černič in Ivan Gergolet - duo kitar, Nataša Soban - harmonika.
Gojenci Glasbene šole so program svojih letošnjih zaključnih nastopov sklenili sinoči s sodelovanjem na 10. srečanju učencev v Laškem, kjer so se predstavili Sanja Ferlan in Majda Bratina - duo flavt, Vesna Cescutti in Katja Sfiligoj - duo kitar, Riccardo Gaier -harmonika, kvartet Emanuela Koren, Rita Muscau, Aleš Klede (violine) in Francesco Muscau (violončelo), Mauro Bertogna - harmonika ter Elena Andrian - harmonika.
Čisto na koncu naj še navedemo profesorje, ki so v teku šolskega leta požrtvovalno sledili gojencem in jih uspešno pripravili na nastope. To so ob ravnatelju šole Silvanu Križmančiču Klavdija Jamšek, Tullio Možina, Ivan Klanjšček, Erika Zavadlav, Ennio Cossovel, Božica Ambrožič, Katarina Tabaj, Dorina Kante in Neži Muscau.
Na slikah: godalni kvintet in nekateri med gojenci šole GM na goriškem zaključnem koncertu.
Ko sem v četrtek prihajal v urad ravnatelja Slovenskega stalnega gledališča Miroslava Košute, je moj ne preveč trd korak že poletnih čevljev kar odmeval po Kulturnem domu, ki je bil dobesedno prazen. Igralcev nikjer, le uradnici, blagajničarka in Panči, ki se je s Košuto posvetoval o delu za poletno predstavo. Ali je to zatišje pred novim vžiganjem motorja? vprašam ravnatelja SSG.
V bistvu je to prvi del dopusta kolektiva, glede na dejstvo, da smo z lanskim letom uvedli poletno sezono in igralcem pa tehničnemu osebju prisilno razdelili dopust v dva dela. Moram poudariti to prisilnost, glede na to, da se je 273 delovnih dni razdelilo v dva sklopa. Na srečo smo vsi ugotovili, da je bila ta delitev zelo umestna in pametna glede na velik odziv, ki ga je imela naša lanska sezona. To vsekakor ni počitek bojevnika.
Slovensko stalno gledališče je letos prejelo veliko nagrad in priznanj, s čimer si je še bolj utrdilo svojo podobo. Eno največjih priznanj pa je najbrž odziv našega občinstva, ki je ob delih SSG spet začelo diskutirati, se odzivati na predstave, skratka, vzpostavljen je nov stik.
Naša težnja v tej sezoni je bila vsekakor vzpostaviti tesnejše vezi z občinstvom, čeprav smo repertoar zastavili zelo široko in nam je bilo na samem začetku jasno, da vse predstave ne bodo ugajale vsem. V isti sapi pa je bilo tudi na dlani, da bo vsakdo našel nekaj zase. In tako je tudi bilo.
Redko, da bi karkoli, kar ustvari človek, zadovoljilo prav vse. A to ni niti tako pomembno. Za primer lahko navedemo Sterijevo pozorje, ko je, po branju časopisnih kronik. Lepa Vida razdvojila kritiko in občinstvo. Kljub temu pa ste tam prejeli največje priznanje v zgodovini Slovenskega stalnega gledališča, če nagrado prevedemo v nogometni žargon, ste osvojili kar naslov prvakov. Poleg tega je bilo SSG edino slovensko gledališče, ki je prejelo vabilo za nastop v Novem Sadu.
Mislim, da je bilo prvo priznanje resnično že samo povabilo, da sodelujemo na letošnjem festivalu, nad katerim pač moramo priznati, da je visela senca trenutnih kulturno-političnih razmer v Jugoslaviji! Vendar je tudi to dejstvo neoporečno, da je Lepa Vida vsekakor med najboljšim, kar smo Slovenci v tem zadnjem času postavili na oder. V takih razmerah je bilo že vnaprej jasno, da bo naš nastop izjemno zahteven. No, občinstvo nas je, kljub polovično zasedeni dvorani, sprejelo z izrednim navdušenjem. Po predstavi so nas ljudje čakali pred vrati in nam čestitali, izražali svoje navdušenje nad enkratnostjo te postavitve, za nekatere je to najboljša predstava, ki so jo videli v zadnjih desetih letih. Že tedaj pa smo se zavedali, da bomo naslednjega dne na okrogli mizi pod težkim udarom neke »organizirane srbske protislovenske koalicije« in tako je tudi bilo. Napad na okrogli mizi ni šel toliko na Slovensko stalno gledališče v
Prizor iz Lepe Vide
Trstu, ampak je bil usmerjen v Meto Hočevarjevo in njeno estetiko, v samo Lepo Vido in se seveda končal z Ivanom Cankarjem. Kot neke vrste šalo naj povem, da je bil ugovor že to, da gre baje za 99. Lepo Vido na Sterijevem pozorju, a po njihovem ne bi smelo biti niti ene take predstave. Kaj pa Slovenci zmeraj hrepenijo? Že to, da Srbi nimajo adekvatnega izraza za hrepenenje je pač dokaz, da je to nekaj specifično slovenskega, in seveda negativna karakteristika slovenskega naroda, ki ni nikoli zadovoljen s tistim, kar ima, ampak zmeraj hrepeni po nečem drugem izven teh meja, ki ga oklepajo zdaj kot so ga oklepale nekoč itd. Vsa diskusija je prešla z umetniške na aktualistično politično obravnavo, ki nas je seveda žalila in ki je izzvala tudi pri nekaterih Srbih in Hrvatih zelo ostre reakcije, saj so vehementno reagirali v obrambo naše predstave, v obrambo umetnosti pred nasiljem dnevne politike.
Za nas vse te nagrade niso prišle nepričakovano. Že z nastopi v prejšnjih letih smo si zagotovili velik renome v Jugoslaviji in odnesli marsikatero vredno priznanje. Letos, po mnenju žirije, Lepa Vida ni imela adekvatnih tekmecev in je bila soglasno priznana za najboljšo predstavo. Naj povem, da je to tolikšno priznanje, ki smo ga Slovenci v zadnjih 15 letih doživeli samo enkrat, in sicer leta 1981 s Hlapci Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Dušana Jovanoviča. Torej to kaže na izjemnost tega dogodka.
Po tem izčrpnem in sočnem opisu, ali bi lahko kaj povedal o poletni sezoni Slovenskega stalnega gledališča?
V gledališču je pač tako: ko pade zavesa je vsega konec, je predstava že arhivirana v spomin in se začenjajo priprave za nove uprizoritve. Ta hip pripravljamo Županovo Micko, obnovitvene vaje bodo stekle 26. junija, premiera pa bo v petek, 30. junija v Trnovci. Potem bomo do 23. julija, ko se zaključi poletna sezona, skušali obiskati čim več vasi, upoštevaje, da bomo imeli na prostem tudi
nekaj predstav Slehernika. Slehernika bomo na Tržaškem igrali samo na Repentabru, v Gorici bomo imeli predstavo pred cerkvijo Sv. Ivana. Te dni zaključujemo dogovore za nastopa pred Stolno cerkvijo v Ljubljani in na Brezjah. Ostaja tudi možnost nastopa v Mariboru.
In nova sezona?
Za novo sezono tečejo pogovori. Upravni svet bo moral v naslednjih dneh odločiti kaj in kako. Tendenca je, da bi Se nekoliko reducirali izdatki, kar je seveda z naše strani, stališča gledaliških delavcev, težko sprejemljivo. Bistveno ne smemo odstopati od tega, kar smo dosegli letos, čeprav je jasno, da ne bo mogoče vključiti v repertoar toliko velikih predstav. Kljub temu moramo stremeti h kakovosti in iskati take igre, ki omogočajo imenitne vloge.Taka bo otvoritvena predstava, Schillerjeva drama Spletka in ljubzen, ki jo bo režiral Zvone Šedlbauer.
In za konec bi vprašal še za osebne občutke ob pravkar končani sezoni in sploh o delu v tem našem gledališču.
Ob taki sezoni, kakršna je bila naša, je plačilo za umetniškega vodjo že občutek, ki me je spremljal, in sicer, da je uspelo stvari realizirati na visokem nivoju. Poleg vseh teh otipljivih priznanj, tudi izjemne uveljavitve na festivalu Alpe-Jadran, je zame priznanje zavest, da sem odprl vrata gledališča mladim domačim silam, in če govorim malce neosebno, da ravnatelj uveljavlja nove gledališke obraze tudi med gosti in predvem to, da o njegovem gledališču govorijo z največjim spoštovanjem na vseh forumih, kjerkoli se o gledališču govori. Da o njegovem gledališču pišejo različne revije, različni časopisi in da tudi ko letijo upravičene kritike na določene predstave, poročevalci ne pozabljajo poudariti, kolikšen vzpon je doseglo gledališče v teh zadnjih letih pod določenim vodstvom. Osebno namreč mislim, da sem bil s Steri-jevim kipom, ki sedaj krasi mojo pisarno, poplačan tudi za vse tisto, kar sem moral grenkega poslušati na samem začetku, ko sem si zastavil za nalogo prebijanje iz zamejske zaprtosti v širši jugoslovanski in evropski prostor. Skratka, uveljavljanje visokega umetniškega gledališča. In to nam uspeva, saj imamo predstave, s katerimi nas vabijo na gostovanja v širni svet. Prav v zadnjem času so tu konkretna vabila v Sovjetsko zvezo, Mehiko, London, morda še kam. O tem je sedaj preuranjeno govoriti, hočem povedati samo to, da je naše gledališče dejansko prisotno v teatrskem svetu, da si selektorji raznih festivalov ogledajo naše predstave in da jih izredno pozitivno ocenjujejo. To pa je velika stvar, kot je velika stvar tudi to, da se začenja naše občinstvo spet zavedati velikega umetniškega naboja, ki ga Slovensko stalno gledališče nosi v sebi.
Pogovor oblikoval in zapisal MARIJ ČUK
Spričevalo ali sheda?
Konec šolskega leta je: učitelji slovenskih obveznih šol v Italiji bodo kmalu razdeljevali shede, pa tudi osebne pole, pole, osebne liste oz. spričevala in jezikovno občutljivejši med njimi bodo pri tem znova upravičeno v zadregi.
Shedo je priklicala v življenje tukajšnje slovenščine šolska reforma iz sedemdesetih let. Ko so bile v obvezni šoli številčne ocene v spričevalih zamenjane z opisnimi, se je v italijanščini spremenilo tudi ime dokumenta, kjer so ocene zapisane: pagella je bila nadomeščena z dokumentom, imenovanim scheda di valutazione. To poimenovanje je bilo suženjsko prevzeto v slovenščino kot sheda,- v uradno šolsko terminologijo sicer ni prišlo, prepričljivo pa se uveljavlja v govorjenem jeziku v knjižnih in neknjižnih govornih položajih.
Ima sheda glede na jezikovne zakonitosti pravico do obstoja v slovenščini ali živi v jeziku nelegitimno?
Pomen besede pagella je »dokument s številčno izraženimi ocenami«; scheda di valutazione je »dokument z opisno izraženimi ocenami«. Prehod od številčnih k opisnim ocenam se je v italijanščini moral izraziti, saj prvo poimenovanje implicira samo številčne ocene, drugo pa samo opisne. V slovenščini je drugače, ker ima izraz spričevalo širši pomenski obseg bodisi kot pagella bodisi kot scheda di v. Poenostavljena pomenska razlaga za spričevalo je »dokument z ocenami«. Ker ima sestavina tega pomena »ocena« lastnost, da je lahko izražena številčno ali opisno in torej prekriva tako pomen »voto« kot »valutazione«, tudi pomen izraza spričevalo prekriva pomena za pagella in scheda di v. Na izrazni ravni se opisana pomenska asimetrija med italijanščino in slovenščino kaže v tem, da poimenujemo z besedo spričevalo to, kar je v italijanščini pagella in to, kar je scheda di v. - pa še kaj drugega (prim. zdravniško spričevalo, spričevalo o izvoru blaga/ o sposobnosti ladje...)
Shede, ki jih bomo delili čez nekaj dni, so torej spričevala. Večina slovenskih govorcev intuitivno dojema, da je s shedo nekaj narobe, saj se pred izrekanjem te besede v mnogih primerih pojavlja premor, tipičen pred izrazi, ki jih čutimo kot neprimerne. Ker je tudi v jeziku zadnji argument argument moči, je od nas vseh odvisno, ali se bo slovenščini v škodo uveljavilo poimenovanje, tuje slovenskemu pojmovno-pomenskemu sistemu, ali se bo orhanila domača beseda.
MAJDA KAUČIČ-BAŠA
S prevodom Materade nova pot koprske Lipe
V okviru ciklusa združenja Chromas
Izjemen koncert Rihmovih skladb
S prevodom Tomizzove Materade začenja koprska Založba Lipa novo življenje. Založba, ki je nepogrešljiva za primorski in vseslovenski prostor, je zašla v velike težave, tako da je komaj dihala na meji med življenjem in smrtjo, sedaj pa kaže, da se bo hranila z novimi sokovi, vsaj po
MATERADA
programskih izjavah novega Lipine-ga direktorja in glavnega urednika Jožeta A. Hočevarja sodeč. Korak naprej je že v tem, da smo dobili vabilo na predstavitveno tiskovno konferenco Tomizzovega prvega dela.
V prostorih koprskega Pokrajinskega muzeja je bilo v četrtek zvečer zato zelo slovesno: številni gostje, ljubitelji knjige, predstavniki oblasti in italijanski konzul Scauso in seveda predstavniki založbe, Ful-vio Tomizza sam, prevajalca Rado Bordon in Viktor Bravar pa direktor Istrabenz iz Kopra Kosmina, ki je izid knjige denarno podprl.
Roman Materada je izšel v Milanu leta 1960, z njim pa je Tomizza stopil na književno sceno. Roman razkriva bolečino in nemir ljudi, ko jih zgodovina-revolucija nenadoma prestavi v povsem drugačne, nove čase. Opisuje dvome in notranje boje teh ljudi, ko se odločajo, da zapustijo zemljo, ki jih je rodila in grejo v negotovost. O tem je, očitno ganjen ob poslušanju odlomka, ki ga je prebral Alojz Milič, spregovoril tudi sam pisatelj, o prevodnem trudu pa Rado Bordon, ki je obljubil izid še drugih prevodov italijanskega pisatelja.
Večkrat slišimo za izraze kot "neoromantika" ali "nova preprostost" (Neue Einfachheit), premalo pa poznamo glasbo, ki se za njimi skriva.
Po vojni se je v Darmstadtu razvil glasbeni laboratorij na svetovni ravni, ki je uveljavil ideologijo, utemeljeno na serialni dediščini (Webern) - miselnost, ki je z leti postala vse bolj toga. Generacija nemških skladateljev 1947-56 je temu racionalnemu destiliranju glasbe v sedemdesetih letih zoperstavila skladatelja kot subjekta in liriko kot glasbeno vodilno nit. O stilu odloča sam subjekt (pojavi se tako tonalni akord - seveda ne kot sistem, pač pa kot poseben trenutek skladateljevega občutja).
Najvidnejši predstavnik tega "upora" se je v torek razodel tudi tržaški publiki, sicer na italijanskih koncertnih programih prava redkost.
Wolfgang Rihm je 6. junija prvič stopil na tržaški oder (v baziliki sv. Silvestra) z monografskim recitalom pianista Corrada Gulina. Združenje Chromas si je tako za svoj tretji koncert sezone Trieste Prima "dovolilo" res zgodovinski večer.
Prva skladba na sporedu, Ldndler (1979), tipično nemški ples, zadobi v Rihmovi duševnosti meditativni pridah, ki
V petek, 16. junija zvečer, bodo v prostorih ljubljanske Moderne galerije odprli letošnji Mednarodni grafični bienale, eno največjih, če ne največje, tovrstnih prireditev na svetu. Tja do spetembra bodo na ogled dela priznanih svetovnih grafičnih mojstrov, posebnega pomena pa je tudi dejstvo, da bodo na razstavi s svojimi stvaritvami zastopani tudi nekateri naši mojstri.
ga skladatelj razvija z enostvnimi elementi (na primer ste-reotipiranimi ritmičnimi obrazci), vendar ostaja na čisti lirični izpovedi, kljub formalnim namigom v zaokrožujočih tonalnih kadencah. Glasba sama izpričuje neko notranjo globino, "preprostost" ostaja le učinek, ki omogoča takojšen stik s publiko.
Nemogoče je trditi, da je Rihmov opus "preprost". V resnici so sedemdeseta leta zabeležila njegova "masovna dela" (Morphonie za veliki orkester), začetek osemdesetih let pa večjo intimnost, kot izpričuje tretja skladba večera, Klavierstiick št. 7 (1980), kjer zasledimo odmeve začetna agresivnosti neoromantike v poudarjeni perkusivnosti, s, katero se skladba začne in zaključi. Tonaliteta se pojavi po dolgi pripravi in izgine v jedkih udarcih. Rihm nikoli ne podleže lažni estetiki tonalnosti, bolezni, ki je pokveči-la krepost nove smeri predvsem na glasbenem podeželja-
Nasprotno - na najnevarnejšim področju - operistiki - je Rihm žel največ uspeha (Jakob Lenz, 1978). .Skladatelj se izkaže v simbiozi s svojo ideologijo, ki sta ji tehnika in stil totalno podrejena.
Skladnost s samim seboj vodi tako Rihma skozi drug0 skladbo večera, "skope" Malenkosti iz Klavierstiicka št. 0 (1978), kjer ostaja forma poduhovljenih" variacij skrita v trenutku inspiracije.
Rihmovi modeli so Mahlerjeva monumentalna simfonika in obenem Vareseva iskanja timbrike, ki se iz začetnih del prelijejo na Shonbergove "odtenke" v klavirskem op11' su, ko spoznamo "prvega komornega Rihma".
V tem smislu gre interpretirati citate iz Nagrobnika v zaključni skladbi večera, Klavierstiicku št. 5 (1975), bi p°u' daril Corrado Gulin, ki je v svoji igri izpričal tehtno skla dateljsko analizo.
CORRADO ROJAC
Založba Borec predstavila štiri knjige
Ce bi res še veljala stara ugotovitev, da pomeni vsak izid knjige praznik, potem bi se morali kar veseliti četrtkove predstavitve najnovejših knjig založbg Borec. V ljubljanskem Cankarjevem domu jih je omenjena založba namreč predstavila štiri - zbirko novel "Na drugi strani Krke" Jožeta Dulerja, spominsko prozo ' Preteklost se nadaljuje" Žarka Petana, politično fantastični roman "Zelena zaveza" Mihe Remca in roman "V znamenju tehtnice" Iva Zormana.
Dularjevo knjigo je predstavil urednik založbe Janez Mušič. Dejal je, da je delo neke vrste nadaljevanje proznega slikanja Dularjevih domačih krajev, to je dolenjskih grap in zidanic, medtem ko je Jože Stabej o Žarku Petanu rekel, da odlikuje pisateljev način pisanja predvsem spokojnost, ne glede na dejstvo, da so dogodki, ki jih opisuje travmatični. Sicer pa je o tem spregovoril bolj podrobno sam Petan, ki je dejal, da so na nastanek knjige vplivali lanski dogodki v zvezi s tako imenovano četverico. Povedal je, da je bilo med temi dogodki in njegovim sodnim primerom veliko podobnosti, čeprav takrat,
ko je bil obsojen, ni imel nikakršne solidarnosti, niti tiste iz vrst pisateljev.
Stabej je nato predstavil delo Mihe Remca. Čeravno je delo preneseno v imaginarno leto 2087, velja tudi zanj to, da obravnava nekatere sodobne probleme, na primer vprašanje suverenosti Slovenije, ekoloških problemov, itd. Zormanov roman V znamenju tehtnice pa po mnenju Borčevega urednika Mušič spada med njegova najboljša dela. V njem se pisec loteva prelomnega medvojnega in povojnega časa v slovenski družbi, značilna pa je bolečinska nostalgičnost po preživetem. To misel je Zorman pojasnil z ugotovitvijo, da vsaka generacija preživlja travme in da nosi vsaj delček krivde za to sama. Roman slika portret upokojenega oznovca, ki v procesu spreminjanja slovenske družbe razpoznava nekatere krivice; ta negativen lik je pisatelj navezal na dejstvo, da njegova generacija počasi odhaja v ozadje in da njeni najvidnejši predstavniki doživljajo moralno razkroj.	IVAN VOGRIČ
PODJETJE
Gentro della porta
Ul. della lesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972
ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE
+ dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov
■'cenjo*'
Razstavljamo na velesejmu, kjer nudimo posebne cene-
Zaskrbljenost SKGZ zaradi zaostritve mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji
Soočanje SKGZ z deželnim tajništvom PSI
ČEDAD — Slovenci v Italiji smo zaskrbljeni zaradi naraščajočih trenj v Jugoslaviji, še zlasti takrat ko prihaja do ostrih nasprotij nacionalnega značaja, ki preraščajo v polemike med republikami. Še zlasti smo zaskrbljeni, ko nekateri zavračajo ponudbo političnega vodstva Socialistične republike Slovenije za odkrito soočanje o raznih vprašanjih. O tem je bil govor na zadnji seji Izvršnega odbora SKGZ, ki je bila v Čedadu. Ugotovljeno je bilo, s tem v zvezi, da je politični položaj v Sloveniji dandanašnji zelo stabilen. Govor je bil tudi o obisku delegacije Evropskega parlamenta v Beogradu in na Kosovu, ki pa ni potekal tako kot so si pobudniki zamišljali, o čemer je jugoslovansko časopisje obširno poročalo.
Na seji je bila pozitivno ocenjena Pobuda Zveze, da razdeli med držav-Ijane italijanske narodnosti v naši deželi zgibanko, v kateri Slovenci našim sodržavljanom odkrito povemo kakšne Pravice si želimo. Akcija je v teku, čez čas bo mogoče ugotoviti kak je odziv
na tak neposredni pristop do vseh družin v mestih in na podeželju, kjer poleg Italijanov živimo tudi Slovenci.
Delegacija SKGZ, v njej sta bila predsednik Palčič in tajnik Udovič ter zastopstvo Pokrajinskega odbora Zveze za Videmsko pokrajino z Viljemom Černom na čelu, je imela prvi stik z novoizvoljenim deželnim tajnikom PSI odv. Pierom Zanfagninijem. Na sestanku so zastopniki SKGZ seznanili tajnika PSI z zveznim stališčem o Maccani-covem osnutku zaščitnega zakona ter z nezadovoljstvom slovenske javnosti zaradi kandidature neodvisnega Cam-berja na listi socialistične stranke za evropske volitve ter želeli izvedeti kakšno je stališče deželnega vodstva PSI do vprašanj, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost. Zanfagnini je poudaril, da se stališče socialistične stranke do teh vprašanj ni spremenilo, da deželno vodstvo PSI še vedno ima za svojega Renzullijev osnutek, ki ga bosta tako poslanec Renzulli kot podtajnik senator Castiglione zagovarjala
in s tem skušala izboljšati Maccanicov osnutek. Za deželnega tajnika PSI ne velja zahteva po ločevanju Slovencev v razne kategorije. Povedal pa je tudi, tudi v zvezi s Camberjevo kandidaturo, da obstojajo določena različna gledanja med deželnim vodstvom PSI in socialističnim vodstvom v Trstu. Na tem sestanku je bil govor tudi o zakonu za obmejna področja.
V zvezi z volilno kampanjo za evropske volitve, ki poteka mirno in morda na nezanimiv način, še zlasti ker so predmet razprave v predvolilni polemiki mednarodna vprašanja, je bila tudi ugotovljena izjava ministra Ferrija, ki utegne biti zanimiva, saj je v nekem intervjuju dejal, da bi bilo mogoče uvesti "fakultativno dvojezičnost". Ocenjena je bila tudi izjava zunanjega ministra Andreottija o zaščitnem zakonu.
Na seji Izvršnega odbora SKGZ je bilo precej pažnje posvečene občnemu zboru ene izmed članic, t.j. Zveze slovenskih športnih društev, ki se nahaja pred novimi in zahtevnimi nalogami.
Zanimivo delo dunajskega jezikoslovca Wolfganga Dresslerja
Poročilo o položaju manjšin v Avstriji
»Po vsem svetu je mnogo primerov številčno nazadovanje narodnih skupnosti, toda enkratna je situacija koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, če primerjamo koliko mednarodnih zaščitnih zakonov je bilo sprejetih v njihovo korist in koliko od tega je bilo res uresničenega«. Tako je Pred dnevi na celovški univerzi dunajski jezikoslovec dr. VVolfgang Dressler Hpostavil eno izmed ugotovitev poročila z naslovom »Položaj in perspekti-ve narodnih skupnosti v Avstriji.« Potočilo, ki so ga v torek predstavili tudi na Dunaju, je v zadnjih dveh letih iz-Mala po nalogu Avstrijske rektorske konference posebna mednarodna skupina strokovnjakov. Osredotočila se je Predvsem na izdelavo predlogov kako ' ne samo zaščititi - temveč izboljšati Položaj slovenske, hrvaške, madžarske *n češke narodne skupnosti v Avstriji
Novi kulturni dom v Hrvatinih
HRVATINI — Konec tega ted-je bil v krajevni skupnosti Hr-vatini nadvse slovesen. Potem ko se krajani 1985. leta odločili, da oodo tudi s samoprispevkom prispevali denar za obnovitev in do-SJraditev kulturnega doma v Hrvatinih, so pred dvema letoma (27. ®aja 1987) dom začeli res graditi zirorna obnavljati, sinoči pa so 9a slovesno otvorili.
Slovesnost je bila še posebej zanimiva tudi zato, ker so na njej Podpisali listino o prijateljstvu in odelovanju med krajevnima kupnostima Hrvatini in Ankaran er Vio Bologna iz Ferrare, itali-J?nske občine, pobratene s kopr-,K°' Ob tej priložnosti se je zvrsti-tudi več športnih srečanj.
(D. G.)
na gospodarskem, družbenem, šolskem in pravnem področju.
Med drugim je v poročilu zapisano, da je treba: - ponovno vzpostaviti in razvijati skupno dvojezično šolo na Koroškem; - obstoj narodnih skupnosti zagotoviti z gospodarsko okrepitvijo regij, v katerih živijo; - periferije, kjer živijo manjšine razviti v centre sodelovanja med sosednjima državama. Deželne in zvezne politike poziva poročilo naj se javno zavzemajo za prednosti večjezičnosti. Namesto pravno-politično nezadovoljivih sosvetov pa bi bilo treba ustanoviti prava in avtonomna zastopstva narodnih skupnosti.
Predstavitev poročila je bila tako na Dunaju kot v Celovcu deležna izredne pozornosti. Spremljali so jo znanstveniki, javna občila in politiki. Predvsem v Celovcu je prišlo do vroče razprave v zvezi s partizanstvom Slovencev. Člani delovne skupine so pozvali večinski narod v deželi naj bo končno tudi ponosen na te tradicije koroških Slovencev, tega seveda nekateri poslušalci, med njimi tudi klubski šef svobodnjakov v koroškem deželnem zboru Jbrg Freunschlag ni mogel sprejeti. Temeljito pa so znanstveniki obračunali tudi s ponovno oživitvijo »vindišarske teorije«. Deželnega glavarja Haiderja, ki se v bodoče hoče pogovarjati le še z »domovini zvestimi« Slovenci, pa so opozorili, da Avstrijska državna pogodba ščiti pravice vseh pripadnikov narodnostnih skupnosti, neodvisno od njihovega političnega prepričanja, vere itd. Po domače povedano je na celovški predstavitvi poročila »pogorel« tudi vrhovni koroški jurist, dr. Ralf Unkart, ker enostavno ni znal utemeljiti svoje trditve, da je poročilo neznanstveno!
Ob izidu omenjenega priročnika je rektor celovške univerze, dr. Giinther Hodi, podkrepil, da se bodo univerze še naprej vključevale v aktualne družbene razprave, čeprav so morali do sedaj prestati že številne politične pritiske.
Študija o položaju in perspektivah narodnih skupnosti je predvsem v se-
danjem političnem trenutku zelo pomembna za samozavest narodnih skupnosti. Kajti število ustanov, ki se temeljito in argumentirano upirajo oživljanju nemškega nacionalizma v Avstriji, v zadnjem času upada.
Študija je tudi kritična do raznih vprašljivih obrambnih načinov manjšin. Koroški Slovenci se naj otresejo defenzivne obrambe, naj bolj mobilizirajo lastne sile, naj ne izklučno upajo na subvencije itd., temeljito in odkrito pa naj razpravljajo tudi o lastni zgodovini.
Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da bo Avstrija le z moderno zaščitno politiko, ki ohranjuje raznolikost kultur, prispevala k svobodnejši integrirani Evropi.
VINKO VVIESER
gospodarski dopis iz ljubljane
Povabilo h kupčiji
V novejšem času nekoliko močnejšega liberalizma na gospodarskem področju skušajo tvorci nove gospodarske usmeritve istočasno opraviti tri zelo zahtevne naloge: zmanjšati inflacijo, spremeniti gospodarski sistem in pospešiti gospodarsko rast. Vse tri naloge so izrazito dolgoročne: izpeljati se jih namreč ne da z enim zamahom roke, ampak z dolgotrajnimi pripravami.
Boj proti inflaciji in večja gospodarska rast sta zelo odvisni od osrednjega vprašanja, od spremembe gospodarskega sistema, ki je os, okoli katere se vrtijo vsa jugoslovanska reformna prizadevanja. Soglasje o novih spornih točkah, na katere naj bi legla reformirana sistemska os, je sicer doseženo, seveda pa gre za načelno soglasje, ki ga ideologi najrazličnejših barv lahko hitro podrejo. Ker ti ideologi izrabljajo ljudsko mnenje v svojo korist, mora reformno krilo poskušati združiti prej omenjeni, sicer pa nasprotujoči si gospodarski nalogi: brzdati inflacijo in pospešiti proizvodno rast. Pri ljudeh (javno mnenje) je treba dobiti zaupanje: brez manjše draginje in gospodarskega napredka pa zaupanja ne bo.
Tako nekako razumemo bistvo Markovičeve gospodarske politike, ki je že dobila dokaj močne zagovornike. Markoviču gre na primer zelo na roko novi predsednik države Janez Drnovšek, ki je na nedavnem srečanju svetovnih bančnikov v Dubrovniku vabil vse tuje investitorje, naj sodelujejo pri oživljanju jugoslovanskega gospodarstva. Bančnikom je ponudil drugačne splošne gospodarske okvire za njihove naložbe (»ustvarjamo pogoje za popolnoma samostojno delovanje naših podjetij in bank po vzpostavitvi tržne konkurence.«), hkrati pa je naše upnike odkrito pozval, naj kakšen dolg tudi odpišejo ali pa naj del svojih posojil dajo za takšne naložbe, ki so tudi v interesu drugih držav — na primer: za gradnjo cest.
Drnovškove ponudbe niso bile odbite. Naklonjenost za sveže reformne poizkuse je bila dokajšnja. Skorajda istočasno so tako naklo-
njenost dokazali tudi na drugem koncu v Beogradu, na srečanju Et-nobiznis, ki ga je organizirala jugoslovanska zbornica in kjer so jugoslovanski poslovneži iz tujine (zdomci in izseljenci) zagotavljali, da bodo vlagali v jugoslovansko gospodarstvo, če bodo gospodarski okviri res spremenjeni v tržni maniri. Jasno so dali vedeti, da bodo svoj denar vlagali zaradi dobička, ne pa zaradi patriotske zavesti, kot marsikdo v naši državi še upa in kot pričakujejo zlasti srbski politiki, ki so na svojo roko razpisali veliko ljudsko posojilo za gospodarski razvoj.
Večjo gospodarsko kondicijo -torej sorazmerno visoko proizvodno rast - pa sprotno vzdržuje tudi vlada: močno sprošča uvoz, zmanjšuje carine, skuša razbremenjevati gospodarstvo davkov in dajatev... Pri tem je uspešna, saj gospodarstvo letos dosega sorazmerno visoko proizvodno rast.
Veliko prostora pa na tem področju ni več. Uvoz, ki je zdaj glavno gospodarsko gibalo, ne more naraščati kar v nedogled, sicer bodo devizne rezerve skopnele, povečal se bo trgovinski primanjkljaj, prišlo bo do motenj na deviznem trgu... Tudi zadolževati se ne kaže na veliko, zlasti pa ne na star način, z najemanjem posojil. To so nevarnosti, ki se jim do zdaj vlade niso znale izogniti. Zato je po našem mnenju, veliko pomembnejše od teh zunanjih manifestacij, s katerimi Jugoslavija kaže, da je odprta za tuj kapital, spreminjanje zakonov, v kar se je vlada zakopala z vsemi močmi. Začela se je t.i. druga faza Markovičevega programa: spreminjanje gospodarskega sistema. Ta faza bo šele pokazala, do kam sežemo! Zato bo nenavadno odločilna, saj ne bo odvisna samo od gospodarske volje, ampak zlasti od razporeditve politične moči v državi, od ideologije vseh vrst, zunanjih vplivov in spleta svetovnih okoliščin, pa tudi od najrazličnejših naključij. Ne moremo torej, pa če bi še tako radi, govoriti o stanovitnosti.
JOŽE PETROVČIČ
Pri čiščenju Reke sodelovala tudi kajakaška sekcija SK Devin
Uspeh ekološke akcije Za čisto reko
V prenovljenih prostorih v doževi palači v Vili Manin
Izdelki umetne obrti v Passarianu
ii» 'i,,
-

^PrIt^ANO ~~ Ze več let, odkar
Hta dveh stolpov, ki na jugu celotni kompleks, odprli trgo-
vino obrtnih izdelkov. V njej prodajajo lesene, kovinske, platnene in še druge izdelke, ki so jih naredili obrtniki iz Furlanij e-J ulij ske krajine. Trgovino upravlja Deželna ustanova za
razvoj obrti ESA. Prodaja teh izdelkov gre dobro v promet, saj je obiskovalcev doževe palače veliko, še zlasti v poletnem času, ko so v njej zanimive razstave. Prav pred nekaj dnevi so na pobudo ESA tudi v Vidmu odprli podobno trgovino. V poletnih mesecih pa pridejo obrtniki v Lignano in Gra-dež, da tudi poletnim turistom ponudijo marsikaj lepega in zanimivega.
ESA pa je pred časom prišla do zanimive zamisli. V enem delu doževe palače v Passarianu, tam kjer so nekoč bili prostori za služničad, bodo uredili obrtne delavnice. Vanje se bodo vselili obrtniki iz raznih krajev naše dežele. Obiskovalci bodo lahko vstopali v delavnice, videli kakšen je način dela, na licu mesta lahko kupili izdelek. Nekaj podobnega je v številnih drugih krajih v več evropskih državah.
Včeraj so pričeli s temi deli. Na pobudo EŠA je v Passarianu bila slovesnost, na kateri so bili prisotni najvidnejši deželni prestavniki. Gost je bil predsednik ESA Carlo Faleschini. Načrt za obnovitev prostorov je naredil arhitekt Gianni Avon. (mw)
Pred dnevi se je zaključil drugi del ekološke akcije Za čisto reko, ki so jo priredili člani jamarske sekcije Netopir in bistriškega PD Snežnik, pri kateri je sodelovala tudi kajakaška sekcija SK Devin. Po uspelem spustu z gumijastimi čolni in kajaki po reki Reki od Ilirske Bistrice do Škocjana, so udeleženci zaveslali še po reki Timavi od štivanskih izvirov do devinskih čeri.
Reka Reka, ki se vije od vznožja Snežnika po čudoviti dolini med številnimi naravnimi in kulturnimi zani-
mivostmi in ponikne v Škocjansko jamo, je zaradi brezobzirnega onesnaževanja izgubila svoj turkiznozeleni videz in se spremenila v smrdečo, blatno vodo. Domačini, ki se še spominjajo bistrosti kraške ponikalnice, so želeli s to pobudo opozoriti na hudo škodo, ki jo zaradi zastrupljanja utrpi reka in njena okolica in spodbuditi k čimprejšnji rešitvi problema.
Ob zaključku ekološkega spusta so prireditelji, kajakaši in odborniki SK Devin izrazili na družabnem večeru željo za nadaljnje sodelovanje ter zadovoljstvo zaradi pristnih in konstruktivnih odnosov, ki so se ustvarili med člani društev. (Sirk)
Na sliki: udeleženci akcije Za čisto reko med delom.
Porast turizma na Primorskem
V hotelih in zasebnih sobah Slovenskega Primorja in na Krasu se nahaja te dni 5.500 turistov, to je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med njimi je vsega 1.200 domačih turistov, preostali pa so tujci. Porast turizma na Primorskem je razveseljiv, saj kaže, da so se turisti iz tujine, kljub jugoslovanski krizi, vseeno odločili za oddih v turističnih krajih na Primorskem.
HAmillATI
Ul. Vergerio 9/1 (dvorišče SUPERCOOP) Tel. (040) 948343
ZARADI PRENOVE POSLOVNIH PROSTOROV POSEBNA RAZPRODAJA
—	LINOLEUM in TALNE OBLOGE PVC 2-3-4 m po 10.000 lir m2
—	MOOUETTE 4 m po 6.000 lir m2
—	LESENI POD s popusti 20 - 30 - 40%
—	OPREMA ZA ZAVESE po 15.000 lir m
—	SAMOLEPLJIVE PLOSClOE PVC po 8.000 lir m2
—	LADIJSKI POD (lakirana švedska smreka) I. kat. po 10.000 lir m2 (IVA vključena)
VSE PO IZREDNIH CENAH
Letošnje kopalne obleke med nagajivo izzivalnostjo ter živahno barvitostjo
O kopalkah oziroma o kopalnih oblekah za letošnjo poletno sezono, ki je končno pred durmi, smo na teh straneh že pisali. Vendar pa je bila takrat še muhasta zima, zato skomin po kopalkah širši krog odjemalk še ni občutil.
Letošnja sezona je kopalkam zelo naklonjena, z vidika ustvarjalcev ter proizvajalcev namreč, ki so temu delu ženske in moške garderobe namenili več pozornosti kot v prejšnjih letih. Kopalke so leta in leta uvrščali med artikle za šport ter prosti čas, ki takrat niso bili tako »v modi« kot dandanes.
Veliki modni ustvarjalci se s kopalkami niso ukvarjali, kot je vsa moda zanemarjala oblačila za prosti čas. Ko so mojstri začeli krojiti še kopalke, so te postale kopalne obleke in so se z estetskega vidika nedvomno popestrile in postale veliko privlačnejše. Dokler je sicer veljalo pravilo, da morajo ženske čimvečjo površino svojega telesa nastavljati sončnim žarkom, so imeli modni ustvarjalci težko nalogo, kajti čimmanjše dvodelne kopalke ne prenesejo veliko inačic.
V zadnjih letih pa je začelo prevladovati pravilo, da so kopalke pomemben kos garderobe vsake ženske, ki ga je treba nositi ter razkazovati, ne pa čimprej sleči. Tako so si kopalne obleke kot zadnje pridobile pravico do uvrstitve v široko paleto, ki sestavlja »obvezno garderobo sodobne ženske«, za katero seveda skrbijo modni ustvarjalci ter proizvajalci.
Če seveda kopalna obleka ne služi več prvenstveno za plavanje ter sončenje, se lahko mirneje kot doslej prepusti iskrivi domišljiji stilistov. Za letošnjo sezono so bili darežljivi s predlogi tako »veliki« mojstri kot tudi specializirana podjetja.
Kot velja v splošnem za letošnjo poletno modo je tudi pri kopalkah veliko zelo raznovr-
stnih predlogov. Zato nikakor ne moremo trditi, da športni modeli ali male dvodelne kopalke niso več v modi, vendar pa je res, da imajo najizrazitejši pečat modne novosti za poletje "89 enodelne kopalke poudarjenega elegantnega kroja. Čeprav so praviloma precej spodrezane pa imajo letošnje kopalne obleke lahko zelo bogate dodatke kot so volančki, pentlje ter razne okraske in našitke, istočasno so zelo različnih krojev od klasičnih, ki spominjajo na tekmovalne drese, do izzivalne j ših, ki so še najbolj podobni steznikom, ob teh pa je še veliko domiselnih predlogov, ki se poslužujejo izrezov, naramnic in celo rokavčkov.
Bistveno v tej igri pa je, da je ženska oblečena ter se spogleduje š svojim telesom. Lepa postava je namreč skoraj neobhodno potrebna, kajti visoka ustvarjalnost terja brezhibno interpretacijo. Veliko modelov, ki so iz izredno lepih materialov, se namreč skorajda dobesedno prilepi na lastnice, ki zato svoje morebitne hi-bice težko zakrijejo.
Vsekakor je izbira tako široka, da vsaka postava najde primeren model zase v skladu s svojimi željami. Najmlajše, ki imajo pravzaprav najmanj problemov s postavo, imajo na voljo vrsto pisanih inačic tako imenovanih olimpijskih dresov, ki so v skladu z ostalo ponudbo za prosti čas, veselo popisani. Poskrbeli so tudi za ljubiteljice bikink, ki lahko izbirajo med številnimi modeli. Za mlajše ali za duhovitejše so nadalje pripravili dvodelne komplete, ki niso samo za na plažo: zgornji del je namreč že skoraj »prerasel« v majico, spodnji pa se lahko spremeni v oprijete hlače, kakršne na primer nosijo tekmovalni kolesarji, ali v res mini krilce.
V kategoriji dvodelnih kopalnih oblek je izbira res zelo velika, kajti zaobjete so skoraj
vse variante od bikink do enodelnih kopalk. V bistvu kopalke v tem povzemajo možnosti, ki so jih že upoštevali pri spodnjem perilu, seveda so uporabili povsem drugačen material in barve oziroma vzorce. V letošnji ponudbi je namreč spet veliko cvetličnih vzorcev in živih barv.
Kljub preboju živahnejših barv pa je še vedno zelo priljubljena črna barva, ki so jo kreatorji uporabili predvsem pri elegantnejših modelih. Veliko pa se pojavlja tudi črna barva v kombinaciji z drugimi ali pa z raznimi dodatki. Tako je veliko modelov v črno-beli kombinaciji, črne kopalne obleke pa so obogatili na primer s čipkami ali z domiselno igro izrezov.
Poglavje zase so seveda predlogi znanih mojstrov, kajti njihovi modeli so večkrat uni-
kati. Na splošno lahko rečemo, da so letošnji modeli zelo bogati, domiselno krojeni iz lepega materiala. Sicer bi materiali, ki jih uporabljajo za kopalke, zaslužili več kot omembo, kajti prav italijanski ustvarjalci in proizvajalci, ki so na tem področju prvi v Evropi, posvečajo veliko pozornosti preučevanju ter uporabi najprimernejših materialov. Ob ceni, ki je primerno visoka glede na sloves mojstra, pa so modeli znanih modnih ustvarjalcev večinoma zelo v skladu z letošnjim poletnim pravilom, ki pravi, da si je treba kopalno obleko nadeti iz lastne nečimrnosti in zaradi radovednosti ostalih, prekomerno sončenje itak ni priporočljivo, za plavanje pa so res najuporabnejši stari dobri plavalni dresi.
BREDA PAHOR

S. R. L.
Ul. Maiolica 15/b
*>. ž'./.
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483
Velika izbira dragocenih daril
OBLAČILA ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI
MOŠKA IN ŽENSKA OBUTEV
Lepota za vsako ceno
Vedno več ljudi, moških in žensk, se zateka k lepotnim kirurgom
Biti všeč sebi in drugim: to je prav gotovo ena strožjih zapovedi današnjega prevladujočega življenjskega stila. Želja, da bi se z veseljem in odobravanjem pogledali v ogledalu, je še posebej močna na začetku poletja, ko se obetajo počitniški dnevi na plaži. Resnici na ijubo je treba priznati, da malokatera postava dobro prenese strožji pregled vseh podrobnosti, ki se neizprosno zasidrajo v kožo in telo.
Današnja merila, predvsem glede ženske lepote, so tako stroga in vezana na mladostno obdobje, da so večje in manjše hibe kmalu opazne. Istočasno pa se z bolj ali manj prikrito agresivnostjo postavlja zahteva po lepem izgledu, kar seveda pomeni, da so »nevšečnosti« kot so maščobne blazinice ali gube vsaj nezaželene.
Proti takšnim in podobnim nadlegam se današnji človek bori na razne načine. Najbolj dolgoročna investicija je telovadba oziroma razgibavanje. Ob takih sredstvih, ki so sicer bolj uperjena v skrb za dobro počutje, kar na lepoto lahko vpliva le blagodejno, pa se vedno bolj uveljavljajo veliko bolj drastični načini. Poleg masaž in raznih sličnih prijemov se zadnja leta osebe obeh spolov v naraščajočem številu zatekajo k lepotnim kirurgom.
Ustvarite sebi in zase svojo novo podobo - tako se glasi moto nekaterih slavnih lepotno-zdravstvenih centrov ali »kirurgov-čarodejev«. Nedvomno so na tem področju, ki je bilo nekdaj veliko bolj zdravstveno uravnano in ni polagalo toliko pozornosti na nezadovoljstvo posameznika nad delom svojega telesa, dosegli velik napredek. Po eni strani so posegi veliko manj nevarni, rezultati so občutno boljši, s finančnega vidika pa so za povprečnega državljana še kar dosegljivi.
Mnenja o umestnosti posegov lepotne kirurgije so sicer še vedno deljena: razen pri nesrečah, ko nihče ne oporeka, da so določeni posegi nujni, je pri drugačnih primerih stvar osebne presoje. Če je bila mogoče odločitev nekdanje pevke in sedanje filmske igralke Cher, da si popolnoma »predela«
postavo, nekoliko pretirana, pa so v povprečju primeri enostavnejši.
Naguban obraz bolj moti lastnika kot ostale, ker mu jemlje veselje do življenja, zato je prav, da si »zravna« obraz in ozdravi dušo. Tega mnenja so večinoma najslavnejši kirurgi, ki v tem duhu tudi opravljajo zaželene posege. Vestnejši med njimi tudi opozarjajo, da gre za kirurške posege, ki jih je treba kot take jemati. Če torej po eni strani poudarjajo, da je na primer odprava gubic okoli oči povsem upravičena želja tako moških kot žensk, po drugi pa opominjajo, da se je treba za poseg odločiti po tehtnem premisleku in po razgovoru s strokovnjakom.
Najprej je treba vedeti, da lepotna kirurgija lahko odpravi marsikatero nevšečnost, vendar čudežev ne dela. Če pred posegom niste imeli pogojev za nastop na lepotnem tekmovanju, jih tudi potem ne boste imeli. Zato so po mnenju strokovnjakov precej neumestne želje nekaterih pacientk, da bi jim na primer »naredili takšna usta kot jih ima Francesca Dellera« ter podobno. Sicer pa sodi igralka Dellera med naj-priljubljenejše »vzorce« (slika spodaj).
Vsakdo bi moral sebe kritično oceniti in presoditi, če lahko svoj izgled zboljša, v čem in do kakšne meje. Tudi zato, ker ga lahko po posegu čaka neljubo presenečenje, da si na v primer kljub »popravkom« še vedno ne bo dovolj všeč.
Istočasno se je treba zavedati, da niso vsi posegi dokončni: tako imeno-
vani lifting, se pravi odprava gub na obrazu, traja več let, vendar ne za nedoločen čas. Imeti pa je treba tudi potrpljenje, kajti pri nekaterih posegih rezultatov ne opazimo takoj. Na primer pri posegih na bedrih, s katerih lahko »posrkajo« odvečne maščobne blazinice, lahko o dokončnem učinku presojamo nekaj mesecev po operaciji.
Čeprav nekatere posege opravljajo že ambulantno, gre v večini primerov za operacije, ki potekajo v totalni ali delni anesteziji z vsemi posledicami-To pa pomeni, da je bolje, če nekaj dni po posegu mirujemo in se sploh obnašamo kot ubogljivi bolniki.
In še nekaj je dobro vedeti: uspehi so pri nekaterih posegih, na primer prav glede gub, skorajda zagotovljeni, nekateri posegi pa niso priporočljivi-Med slednje sodijo tudi poskusi, da bi »dvignili« zadnjico. Na dober rezultat posega seveda vpliva vrsta elementov, ki jih je treba predhodno upoštevati. Ko pa se človek le odloči za takšen korak, potem je že boljše, če se zaupa priznanemu specialistu, pa čeprav je mogoče nekoliko dražji.
Na kratko še o cenah, ki vladajo v bolj priznanih italijanskih centrih: lif' ting stane od 4 do 8 milijonov lij,' samo okoli oči 3, »popravilo« nosa od 2,5 do 10, od 2 do 8 pa odprava pod' bradka, za poseg na prsih je treba ra' čunati na 3 do 7 milijonov, lepotna operacija trebuha stane približno 5 d 7 milijonov, poseg na bedrih od 3 d 5, na zadnjici, ki ga sicer odsvetuje]0, pa okoli 4 milijone.
I

UL. CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3
V Italiji je še premalo izrabljena
Lažje je s kreditno kartico na potovanje v tujino
Z novimi atrakcijami si Zagreb želi pridobiti čimveč turistov
Hrvaška je v jugoslovanski turistični ponudbi in iztržku na prvem mestu v Jugoslaviji, saj je skoro vsa jadranska obala, z izjemo le nekaj kilometrov na Slovenskem in v Bosni-Hercegovini ter daljšega dela obale v Črni gori, na ozemlju te republike. V Istri in v Dalmaciji unovčijo največ turističnih deviz. Da ne bi te prihajale samo iz obmorskih krajev si v Zagrebu prizadevajo, da bi tudi oni nudili turistom nekaj vabljivega.
Lani so v Zagrebu od tujih turistov iztržili nad 100 milijonov dolarjev deviz. Težko bi rekli, da je bil to denar turistov. Najbrž tu prednjačijo poslovni gostje, ki pridejo v Zagreb zaradi stikov z gospodarstveniki in tudi ob času raznih sejmov. Kljub temu pa je Zagreb zanimiv tudi za turiste, domače in tuje.
V starem mestu so v zadnjih letih popravili marsikaj. Še bolj se bodo trudili v tem letu. Turistični savez mesta Zagreb ima soglasje tistih, ki so za razvoj turizma najbolj zainteresirani, t.j. gostincev in tour operaterjev. Leta 1994 bodo v Zagrebu slavili 900-letnico mesta. Zara-
di tega so se že sedaj lotili priprav, da bo mesto kar se da privlačno.
Obnovili in še obnavljajo nekatere hotele v tem mestu, gradijo tudi nove. Ker so hoteli, kot v vseh večjih mestih, ob koncu tedna prazni, so si omislili vikendov-ske pakete. Te ponujajo tudi tujim turistom. S takim paketom je mogoče dobiti 40-odstotni popust v hotelih (to velja za tujce). V paketu je mogoče dobiti popuste v nekaterih restavracijah ter trgovinah. Nekaj podobnega so naredili z uspehom v Benetkah, tam sicer samo v zimskem času.
V	Zagrebu so nekatere turistične agencije pripravile avtobusne oglede mesta podnevi in ponoči, V nekaterih karakterističnih mestnih predelih bodo gostišča odprta do poznih nočnih ur.
V	tujini bodo razdeljevali več turističnih prospektov o Zagrebu. V letalih JAT bodo predvajali turistično zanimive filme tudi o tem mestu.
Turistični delavci v Zagrebu si nadejajo, da bodo imeli tudi uspešne rezultate.
S poletnimi koncerti in razstavami je Padova vabljivo mesto
V	zadnjih tednih smo pod velikim propagandnim pritiskom velikih finančnih družb, ki ponujajo kreditne kartice. American Express, Visa, MasterCard, Creditcard in druge, ti ponujajo njihove usluge na televizijskem ekranu, v dnevnikih, tednikih in mesečnikih.
V	zadnjih dneh je finančna družba, ki upravlja kreditno kartico CartaSf, v okviru katere so MasterCard, Euro-card in Visa, v nekaterih dnevnikih objavila reklamni oglas čez celo stran in označila tudi tiste italijanske banke, ki klientom ponujajo te kartice. Med temi so Kmečka banka v Gorici (njen dvojezični naslov je bil objavljen v najbolj razširjenih italijanskih dnevnikih), Goriška ter Tržaška hranilnica, Banca del Friuli, ter kmečko-obrtne posojilnice.
Tako razširjeno reklamno akcijo so finančne družbe naredile v času pred poletnimi počitnicami. Znano je, da s kreditno kartico lahko plačaš usluge v hotelih in restavracijah, kupiš letalsko ter železniško vozovnico, plačaš blago v trgovinah, itd. Poraba denarja je seveda omejena na plačilne sposobnosti posameznika - imetnika teh kartic. Banka, ki je kartico izdala, običajno razširi možnost uporabe tudi na tujino. Na tak način lahko greš v tujino, ne da bi pri sebi imel večje vsote papirnatega denarja. Seveda se moraš pred odhodom pozanimati če v dotičid državi voljni sprejemati eno oziroma drugo kartico.
Za uporabo take kartice boš seveda moral plačati letno pristojbino, imel
pa boš korist od tega, ker ti bodo na tak način porabljene vsote zaračunali šele v naslednjem mesecu.
Taka reklamna vnema je čisto razumljiva, kajti v Italiji je doslej malo takih kreditnih kartic: komaj 3.000.000. V Španiji jih je že 7 milijonov, v Franciji pa 21 milijonov. V ZDA so kreditne kartice že tako razširjene, da z njimi lahko kupiš domala vse.
V Italiji lahko za kreditno kartico kupiš blago v številnih trgovinah, še zlasti v tistih krajih kamor prihajajo turisti iz tujine. Ti ne prinašajo s seboj papirnatega denarja, trgovca pa seveda zanima, da proda čimveč blaga. Ker pa bo trgovec vnovčil denar šele čez mesec dni (strošek te bo seveda bremenil en mesec kasneje) običajno ne dobiš popusta takrat ko plačaš s kartico.
Sorazmerno bolj kot navadne kreditne kartice so v Italiji razširjene podobne kartice, ki jih uporabljaš na avtocestah. Te imajo naslov Viacard. Njihova vrednost je sicer omejena na 50.000 ter 90.000 lir. Te kartice lahko kupiš v okrepčilnih postajah na avtocestah. Prednost imaš, ker se lahko pri izvozu z avtocest poslužiš posebnih vrat. Družba Autostrade bo še pred poletjem izdala novo vrsto kreditnih kartic. S temi bomo na avtocestah lahko plačevali cestnino, nakup bencina, vse, kar si bomo želeli v okrepčilnih postajah. Preden prično prodajati tako kartico pa morajo blagajne na vseh prodajnih prostorih na avtocesti opremiti s posebnimi strojčki.
Padova in vsa mesta Veneta si že več let prizadevajo, da bi vse italijanske in tuje turiste namenjene v Benetke, vsaj za kak dan ustavile v svojem kraju. Gostinci in trgovci seveda imajo od tega dobiček.
Poleg muzejev in cerkva prirejajo v vseh teh krajih še zlasti v poletnem času več razstav in drugih prireditev.
V	Padovi so lani poleti imeli več večernih koncertov v cerkvah in samostanih. Padova se seveda ponaša z izredno velikim številom romarjev, ki pridejo na ogled bazilike sv.Antona.
Sredi Padove, kjer si lahko ogledaš slikovito sadno in zelenjadno tržnico na prostem, ki ohranja čar nekdanjih tržnic, je nekaj znanih in pomembnih spomenikov: Palazzo della Ragione, v katerem prirejajo zanimive razstave, častitljiva Univerza, ki jo sedaj popravljajo, kavarna Pedrocchi, ki je simbol političnega in kulturnega življenja prejšnjega stoletja.
V	kavarni Pedrocchi bo do 23. julija odprta razstava pahljač. Prireditelj je občinska uprava v Padovi, sponzor pa zavarovalnica RAS. Razstavljenih je 150 pahljač. Gre za izdelke iz Kitajske,
Evrope, Indije, Afrike, Bližnjega Vzhoda. Izdelane so bile v razdobju od 17. do 20. stoletja, posodili so jih zasebniki. Zbirko je uredila Amalia Sacchetto Filippini.
V	juniju pa je v katedrali bivše klavpice odprta razstava del sto fotografov, ki so imeli opravka s fotografiranjem vlakov.
V	že omenjenem Palazzo della Ragione pa je do prvih dni julija odprta razstava z naslovom Padova: citta d'-acgue. Razstavljenih je kup dokumentov o vodnih poteh v tem mestu.
Srednji vek v Landshutu
V	bavarskem srednjeveškem mestu Landshut bodo od 24. junija do 16. julija imeli zgodovinske prireditve. Nad 2.000 v srednjeveške noše oblečenih ljudi sodeluje na mestnih ulicah in trgih na prireditvah, ki spominjajo kraljevo poroko 20-letnega vojvode Wit-telsbacha. Te prireditve, ki se odvija-
jo v glavnem v večernih urah, privabljajo v to mesto veliko tujcev.
V	Parizu razstava o Eifflovem stolpu
Pariz in vsa Francija so v prazničnem vzdušju, saj povsod praznujejo 200-letnico francoske revolucije. Največ prireditev bo seveda sredi julija, 14. julija, ko bo točno 200 let od zavzetja Bastilje.
Pred sto leti, na čast prvi stoletnici revolucije, je bil v Parizu zgrajen Eifflov stolp. Letos ima torej ta stolp sto let.
V	muzeju d'Orsay, novem muzeju francoske sodobne umetnosti, ki so ga uredili v stavbi nekdanjega železniškega kolodvora v samem mestnem središču, kamor so svoj čas dopotovale vidne osebnosti, ki so prišle na obisk v Francijo, je odprta razstava dokumentov, načrtov, osnutkov, slik o Eifflovem stolpu in o svetovni razstavi, ki je bila v Parizu leta 1889.
Razstava bo odprta do 15. avgusta.
Ob vznožju visokih gora in ognjenikov
Arequipa, veliko staro mesto v Andih
Ko sem se potikal po Peruju sem obšel mnogo mest in vsako mi je pus-ulo v spominu poseben vtis vezan Predvsem na doživetja. Posebno rad Pa se spomnim na Areguipo, mesto grajeno v višini 2.330 metrov v objemu And, ki se že spuščajo proti Pacifi-Ku. Visoke gore in tudi delujoči ognjeniki so zelo malo oddaljeni od mesta. Neguipa ima še to posebnost, da ima izredno prijetno podnebje. Skoraj vse eto tu kraljujeta sonce in čisto modro ebo, poleg tega pa v mestu ni tistega mfaza, ki je značilen za visokogorje, prašni in ozki neasfaltirani poti
Prek Andov smo v zgornjem jutro pri-bzili v Areguipo. Kljub zgodnji uri je o mesto še živo. Prišli smo namreč av v času, ko prebivalstvo praznuje istni dan mesta s plesi, mimohodom jiegoričnih voz in glasbo. V prejšnjem so namreč praznovali 448. obletni-bstanovitve.
so ,esto 80 zgradili Španci. Še prej pa dolini reke Chili in na obronkih živela ljudstva, ki so govorila v ajmara. Legenda trdi, da se je že dij vst°letju ink Tupac Vupangui mu-fCtistih krajih in je bil tudi prvi - P' ki je stopil na goro Misti. To
:,s-82i
dvin^41 m visoka gora, ki se ponosno Let nac* mostom.
Vič	80 v dolino reke Chili pr-
t>ia2alsj_i. Španci pod poveljstvom Ruy Prog 'Ki je s svojimi vojaki skušal vel]ni, 1 v Chile, kjer ga je čakal po-Poraj Dieg° de Almagro. Ta je bil ^biirtn a se 3e lota 1537 umaknil v
Mest equipe'
?Svajaip ^requipa je vojskovodja in Ua Francisco Pizzarro ustanovil
kila pom*53 le za španske osvajalce 'btvijo emben kraj. Že pred ustano-Cete, kinaselbine so se tu ustavljale Piestu jnf° Prodirale proti glavnemu r° nH ,0Vskega cesarstva El Cuzco. Pietrov jJ^iono nekaj nad 600 kilo-P°iasi jp,aselbina se je v začetku le 12 Svetlpri a' Stavbe v njej so zgrajene r®. ki 9a kamna ognj eniškega izvo-rPh, hkrsK 'me sillar- Kamen je odpo-a delati Xpa 86 9a da tudi zelo dobro dregnin' Morda tudi zaradi tega je Pa zelo karakteristično peruj-
sko mesto. Ne smemo pa pozabiti, da je to povsem špansko mesto bilo zgrajeno v za Špance čisto novem svetu. Čeprav je, kot povsod drugod, center mesta Plaza de Armas, me je presenetilo to, da je na tem trgu polno zelenja. Najbolj pa sem bil presenečen nad čistočo ulic in trgov. Na treh straneh je Plaza de Armas obdana s palačami zgrajenimi po načelih španske kolonialne arhitekture. Vse naokrog so oboki, kot v kateremkoli španskem mestu. Katedrala, zgrajena iz belega sillarja, pa zapira četrto stranico osrednjega mestnega trga. V 17. in 18. stoletju so v mestu zgradili še polno stanovanjskih hiš, številne cerkve, samostane in palače.
V začetku prejšnjega stoletja je Are-guipa bila samostojna republika. Vseskozi je bila uporniško mesto. Mesto pa je visok materialni in krvni davek plačalo raznim potresom. Zadnja sta bila v letih 1958 in 1960. Mesto je namreč zgrajeno na potresno aktivnem področju. Vsakdo, ki pride v ta kraj in tam živi vsaj nekaj časa čuti lažje potresne sunke, ki domačine sploh ne vznemirjajo.
Zanimivost v Areguipi je veliko. Posebnega pomena je samostan Santa Catalina, ustanovljen leta 1579. Občinstvu so ga odprli šele leta 1970. To je bil nunski samostan. Iz njega redovnice niso smele. Bile so v strogi klavzuri. Ker je redovnic bilo iz leta v leto
več, so prvotnim stavbam dodajali še druge. Na tak način je bilo v osrčju mesta zgrajeno mesto v malem. V njem je živelo 450 redovnic, poleg teh pa veliko dekel in kuharic. Visok zid okrog samostana je skrival pogled na vrsto lepih vrtov. Na območju samostana so stanovanja za redovnice, skupne sobe, več cerkva. Obiskovalca, ki se pomika po ozkih uličicah samostanskega kompleksa, spominja na majhne bele vasice na jugu Španije. Zaradi tega je čisto jasno, da so načrtovalci in graditelji tega samostana imeli v mislih rodno Andaluzijo.
Areguipo nosim v lepem spominu tudi, ker sem tja na obisk prišel prav ko so prebivalci - teh je približno
220.000 - praznovali obletnico ustanovitve mesta, ki ji pravijo La semana jubilares de Areguipa.
V	ta okvir sodijo folklorne in glasbene prireditve, veseljačenje in tudi sejmi ter prodaja ročnih izdelkov.
Mesto je obdano od visokih gora. Nad mestom se dviga značilni stožec gore Misti, vrh katere dospemo po dvanajstih urah hoje, seveda če nas poprej pospremijo s terenskim vozilom do višine 3.600 m. Če pa greš peš prideš na vrh ognjenika v dveh dneh. Tako vsaj pripovedujejo domačini. V neposredni okolici so poleg Mistija še drugi ognjeniki: Chachani, visok 5.800 m, Pichu Pichu, visok 5.540 m, Ubinas, visok 5.632 m. Zadnji je še delujoč in ko prideš do kraterja lahko vidiš gorečo in deročo lavo.
Marsikaterega ameriškega in tudi evropskega alpinista zanimajo vrhovi v tem predelu Andov. To so zahtevni šesttisočaki: Ampato (6.300 m), štirje vrhovi Caropuna z najvišjo točko 6.615 m, Sabacaya (6.040 m), Solimana Norte (6.232 m), Solimana Sur (6.200 m). Pogled na te vrhove mi je dal misliti, da bi lahko šel vsaj na kakšnega od njih, a kaj, ko nisem imel časa.
V	neposredni okolici Areguipe so še čudoviti kraji, globoki kanjoni, med katerimi je turistom najbolj dostopen in znan Canon de Majes, ki je dolg 70 kilometrov. Turistične agencije vabijo še v kraj z naslovom Toro Muerto, kjer lahko vidiš stare figure izklesane v kamnu. Če nočeš posredništva turističnih agencij, potem lahko greš kar sam na pot, saj po tistih krajih je vse polno tovornjakov. S šoferjem se je treba le zmeniti za primerno plačilo.
Iz prestolnice Lima trikrat dnevno letijo letala domačih družb Faucett in Aeroperu. Vozovnice pa si je treba nabaviti vsaj nekaj dni prej. Po dolgi cesti Panaamerica pa vozijo precej udobni in hitri avtobusi. Za razdaljo dolgo 1.100 km se z njimi voziš dobrih dvajset ur. Marsikje čez sierro pa se ti na vožnji zaježijo lasje. Avtobusi namreč vozijo mimo globokih prepadov katerim ne vidiš dna.
MARKO JARC
Na današnji etapi na kronometer (53 km) ga nihče ne more resno ogroziti
Na Giru Fignon le korak od končne zmage
Le kaka nepredvidljiva okoliščina, denimo padec, bi lahko Francozu Laurentu Fignonu po današnji etapi na kronometer (53 km) preprečila, da bi proslavljal svojo prvo zmago na Giru, kjer je pred petimi leti, ko se je zadnjič udeležil italijanske ektapne dirke, zasedel drugo mesto za Moserjem,
Včerajšnjo etapo do Prata s petimi gorskimi nagradami je s tričetrminutnim naskokom dobil Italijan Bugno, a Fignon je brez težav ubranil rožnato majico pred brezupnimi napadi drugouvrščeenega Giupponija, medtem ko so ostali protagonisti dirke v bistvu nezainteresirano sledili razpletu, tako da je bila tudi 21. etapa mnogo bolj nezanimiva in počasna od predvidenega, Fignon je z odbitkom Intergira celo še povečal svojo prednost. V težavah je bil med predzadnjim spustom dneva, ko je padel. Giupponi je to nekoliko nefer izkoristil za nov napad. Zbral je 15" prednosti, a Fignonu je iz zagate pomagal RoChe, ki je svoje zavež-ništvo s Francozom na cilju takole opravičil: »Ni prav, da kdorkoli izkoristi padec nasprotnika za napad.«
Američan Hampsten je svojo pasivnost utemeljil s skrbjo, da si ne bi pokvaril forme pred Tourom.
Komentar Fignona: »Giupponija sem tokrat premagal še v šprintu za gorsko nagrado. Kaj hočete več od mene?«
Med najboljšimi je bil tudi včeraj Jure Pavlič, ki je na prvih dveh vzponih prišel na vrh kot tretji.
VRSTNI RED 21. ETAPE (La Spezia -Prato, 216 km): 1. Bugno (It.) 6.26'50" s povprečno hitrostjo 33,503 km na uro; 2. Criguielion (Bel.) po 46"; 3. Fignon (Fr.); 4. Giupponi (It.); 5. Hampsten (ZDA); 6. Breukink (Niz.); 7. Conti (It.); 8. Lejarreta (Šp.); 9. Puljnikov (SZ) po 1'56"; itd.
SKUPNA LESTVICA: 1. Fignon (Fr.) 92.22'21"; 2. Giupponi (It.) po 1'31"; 3. Hampsten (ZDA) po 1'39"; 4. Zimmermann (Švi.) po 4'05"; 5. Breukink (Niz.) po 4'32"; 6. Chioccioli (It.) po 5'27"; 7. Conti (It.) po 5'48"; 8. Lejarreta (Šp.) po 5'50"; 9. Roche (Ir.) po 5'35"; 10. Criguielion (Bel.) po 6’06".
Jugoslovan Jure Pavlič, Italijan Flavio Giupponi in Francoz Laurent Fignon med včerajšnjo etapo.	(telefoto AP)
Amaterski Giro dyItalia
Sedaj v vodstvu Antonio Grandati
PRATO (FIRENCE) — Danes se bo z zadnjo etapo na kronometer končal tudi Giro za amaterje. Tudi včeraj je prišlo do spremembe na vrhu lestvice, saj je vodstvo prevzel 21-letni Milančan Antonio Grandati pred rojakom Stefanom Cattaiem, ki sedaj zaostaja za 52".
Težko je, da bo prišlo do presenečenja prav na današnji zadnji etapi, ker je Grandati tudi soliden tekmovalec na kronometer. Sovjet Teterjuk je sicer favorit današnje etape, njegov zaostanek na lestvici (2'44") pa je prevelik, da bi lahko ogrozil Grandatija.
VRSTNI RED VČERAJŠNJE ETAPE (Pietrasanta - Prato, 145 km)
1. Klimov (SZ) 3.40'48"; 2. Ozols (SZ);
3.	Teterjuk (SZ) po 55"; 4. Trubin (SZ), 5. Casagrande (It.) i.č.
SKUPNA LESTVICA
1. Grandati (It.) 29.54'01"; 2. Cattai (It.) po 52"; 3. Lanfranchi (It.) po 1T8";
4.	Zanini (It.) po 2T2"; 5. Gotti (It.) po 2'40"; 6. Teterjuk (SZ) po 2'44".
Na Roland Garrosu poraz favoritinje Grafove
Poplačana vztrajnost Sanchezove
PARIZ - Komaj 17-letna Španka Arantxa Sanchez (10. igralka sveta) je nova teniška kraljica Roland Garrosa. S francoskega prestola je nepričakovano strmoglavila nosilko prve skupine Zahodno Nemko Steffi Grafovo, ki ji je tako spodletelo, da bi tu v Franciji zmagala tretjič zapored. Zanjo je hkrati splaval po vodi tudi Veliki slam. Končni izid ženskega finalnega dvoboja je bil 7:6, 3:6, 7:5. .
Sanchezova je dokazala, da Grafova res ni nepremagljiva. Španka je igrala odlično, zelo zbrano in borbeno, taktično pa je nadkrilila prvo igralko sveta Grafovo, ki nikakor ni našla pravega orožja, da bi ukrotila svojo nasprotnico, v prvem nizu pa je celo zapravila dve set-žogi. V tretjem nizu je vendarle kazalo, da bo bolj izkušena Nemka le prevladala, saj je v osmi igri iztržila mladi nasprotnici igro in povedla s 5:3, toda Sanchezova ni popustila, izenačila na 5:5 in nato v končnici povsem nadigrala presenečeno Nemko.
Danes bo še moški Jinale med Američanom kitajskega porekla Changom in Švedom Edbergom. Šved je v tem dvoboju nesporen favorit, saj bi lahko s svojim močnim servisom (in voleji ob mreži) preprečil Changovo učinkovito igro z zadnje črte, toda mladi Američan je doslej že večkrat postavil na glavo vsa predvidevanja. Ne glede na današnji razplet lahko že rečemo, da je bil letošnji Roland Garros res v rokah mladoletnikov.
Na sliki (telefoto AP): zagnanost Sanchezove
Azzurri za košarkarsko EP v Zagrebu
Brez Gentileja in Vescovija
ATENE — Italijanski zvezni trener košarkarske reprezentance Alessandro Gamba je določil igralce, ki bodo zastopali Italijo na evropskem prvenstvu v Zagrebu. Le-ti so: Brunamonti, DAntoni, Gracis, Riva, lacopini, Morandotti, Dell-Agnello, Bosa, Magnifico, Costa, Binelli in Carera.
Na seznamu potnikov za Zagreb torej ni Nanda Gentileja (Snaidero Caserta) in Francesca Vescovija (Divarese). Preseneča predvsem, da ni v reprezetnanci Gentileja, ki je gotovo eden boljših play-ma-kerjev v Italiji. Gamba pa je obrazložil svojo odločitev takole: »Izbira je izključno tehničnega značaja. Dolgo sem premišljeval, da bi lahko imeli štiri nizke igralce v moštvu. Naposled pa sem se odločil za tri, saj bi nasprotno izgubili na višini in teži, kar nas bi lahko drago stalo.
Po turnirju v Atenah se bodo azzurri spet zbrali že danes v Montecatiniju, kjer bodo trenirali tudi jutri. V torek, 13. t. m., se bodo v Lucci v prijateljski tekmi pomerili z Jugoslavijo. Dan kasneje pa bodo opravili še eno prijateljsko srečanje s plavimi, tokrat v Pistoii.
Italijani se bodo 15. t. m. preselili v Milan, dan pozneje bodo igrali prijateljsko srečanje v Pavii proti selekciji Lombardije, 18. t. m. pa bodo odpotovali v Zagreb na EP.
Turnir dožev
BENETKE — V Mestrah bo 17. in 18. t. m. velik mednarodni košarkaarski turnir »dožev«, na katerem bodo nastopale naslednje ekipe: ameriška selekcija (z nekaterimi igralci NBA lige), selekcija Jugoslavije, »ostala Italija« (igralci italijanske A-l lige) in selekcija »dožev« (igralci iz Benetk in Mester).
Danes tretja tekma Lakers Pistons
LOS ANGELES — Danes bodo igrali tretje finalno srečanje NBA lige med ekipama Lakers iz Los Angelesa in Pis-tonsa iz Detroita. Po prvih dveh tekmah vodi Pistons z 2:0.
Drevišnje srečanje iz Los Angelesa bo neposredno prenašala koprska televizija s pričekotm ob 21.30.
Obeta se zelo zanimiva 39. motociklistična VN Jugoslavije
Na Grobniku izenačeno v vseh razredih
Plavalni miting
Nov italijanski rekord Cagellija
RIM — Massimiliano Cagelli je na plavalnem mitingu v Rimu dosegel nov italijanski rekord na 200 m prsno s časom 2T7"96.
Prejšnji rekord je bil last Francesca Postiglioneja z 2T8"39.
Benichou ohranil svetovni naslov
FROSINONE — Francoz Benichou je ohranil naslov svetovnega prvaka v superpetelinji kategoriji po verziji IBF.
V petem krogu je s KO premagal Južnafričana Badenhorsta. Ta je prej padel na tla dvakrat, v prvem in četrtem krogu.
Drugi in tretji krog sta bila izenačena.
Dirka tris
PADOVA — Zmagovita kombinacija tega tedna dirke tris je 16 - 17 - 15.
Dobitnikov je 833, ki bodo prejeli po 1.141.200 lir.
GROBNIK — Danes se na dirkališču na Grobniku pri Reki obeta res izjemno spektakularna 39. velika nagrada Jugoslavije, ki šteje kot osma preizkušnja za svetovno motociklistično prvenstvo. Vremenske razmere so bile doslej odlične in tudi današnje napovedi obetajo sončen dan, proga je dobro pripravljena, o čemer priča tudi zelo majhno število padcev med poskusnimi vožnjami (včeraj le dva, še ta brez hujših posledic), vrh tega pa prevladuje v vseh treh razredih velika izenačenost. Kevin Schwantz na suzukiju (500 ccm), Sito Pons na hondi (250 ccm) in Stefan Dorflinger (80 ccm) na krauserju so sicer tudi po drugem dnevu poskusnih voženj ohranili pole position, a za njimi se je razvnel oster boj za štartna mesta.
V razredu do 500 ccm sta bila še posebej aktivna Rainey in Lawson, ki sta dosegla drugi oziroma tretji čas, Schvvantz pa vsekakor ostaja favorit, čeprav mladi Američan, zmagovalec dveh VN prvič tekmuje na Grobniku. Italijan Cirili na hondi bo štartal kot
peti. Ni se odrezal slabo, če vemo, da je bil hitrejši od Spencerja na yamahi. Med 30 dirkači ne bo nobenega Jugoslovana. Silvo Habat, edini domači predstavnik, je sam ocenil, da njegov stari tricilindrski honda ne more konkurirati s sodobnejšimi vozili.
V	četrtlitrskem razredu loči osem pilotov le sedem desetink sekunde, le vodilni Pons je odločno boljši od ostalih in vse kaže, da bo letošnji že štirikratni dobitnik dirk za SP na Grobniku zmagal tudi danes, kot že lani in predlani. Premoč honde potrjujeta tudi drugo in tretje mesto Rotha in Cornu-ja. Italijan Cadalora na yamahi je z drugega zdrknil na četrto mesto. Star-talo bo 36 tekmovalcev, med njimi pa ni trikratnega jugoslovanskega prvaka Martina Sraja na yamahi, ki je dosegel 40. čas, slabši od njega so bili le trije tekmovalci.
V	razredu do 80 ccm gospodarijo vozila znamke krauser z Dorflinger-jem, Oettlem in Torronteguijem, Her-reros na derbiju je četrti. Od Italijanov je najboljši Priori na krauserju. Ima
dveti čas. Nastopilo bo tudi osem Jugoslovanov, najboljši (17. mesto) je bil včeraj Domžalčan Janez Pintar.
IZIDI POSKUSNIH VOŽENJ 500 ccm: Schwantz (ZDA) r29"164; Rainey (ZDA) 1'29"257; Lawson (ZDA) 1'29"604; Magee (Avstral.) 1'29"745; Mamola (ZDA) 1'30"131; Sarron (Fr.) T30"154; Chili (It.) 1'30"255; Spencer (ZDA) 1'30"797.
250 ccm: Pons (Šp.) 1'31"766; Roth (ZRN) 1'32"059; Comu (Švi.) 1'32"220; Cadalora (It.) 1'32"324; Wimmer (ZRN) 1'32"339; Ruggia (Fr.) 1’32"503; Garriga (Šp.) T32"629; Reggiani (It.) 1'32"689.
80 ccm: Dorflinger (Švi.) r41"893; Oettl (ZRN) 1'42"258; Torrontegui (Sp.) 1'42"769; Herreros (Sp.) r43"633; Seel (ZRN) 1’43"979; Alvaro (Sp.) 1'44"119; Miralles (Šp.) 1'44"348; Koopman (Niz.) 1'44"614.
DANAŠNJI SPORED Danes zjutraj bo med 9. in 10. uro prosta vožnja. Tekmovanje se bo pričelo ob 11.30 za razred do 80 ccm, ob 13. uri bodo štartali v četrtlitrskem razredu, ob 15. uri pa v pollitrskem, (ak)
Od jutri v Gorici
Odbojkarski turnir Špacapan
Z nastopom osmih od boljših ekip iz naše dežele, ki se bodo v prihodnji sezoni udeležili prvenstva moške C-2 lige, se bo jutri (v ponedeljek) začel 14. odbojkarski turnir »Peter Špacapan«, ki ga prireja Športno Združenje 01ympia.
Na letošnji prireditvi bodo sodelovale ekipe društev Vivil iz Ville Vi-centine, Libertas Turriaco iz Turjaka, Torriana iz Gradišča, Natisonia iz San Giovannija al Natisone , ASFJR iz Čedad, Meblo Imsa iz Gorice, Fincantieri iz Tržiča in seveda 01ympia.
Na turnirju bodo nastopile tudi ženske ekipe Agoresta, Soče in 01ympie-Ženski troboj bo v četrtek.
DEŽELNI POKAL
Sinočnja izida zadnjega 5. kola: Sokol Indules - Breg Agrar 3:0; Villachef - Torriana 3:0 (15:5, 15:8, 15:5).
1. MOŠKA DIVIZIJA
Sinočnji izid 4. kola play off: Slog® Sagor - Prevenire 1:3.
• Jadran
plačal svoj davek temu nenapisanemu pravilu. Čestitam svojim igralcem, ki so do 30. minute igrali krasno in navdušujočo Jad-ranovo tekmo s srcem, pametno glavo, dobrim delom nog, žal je trenutek odločitev nastopil zelo zgodaj: oba sodnika sta se naposled odločila, da morajo zmagati domačini. Od tega trenutka dalje seveda ni bilo več tekme. Če bi jaz tako sodil kako košarkarsko tekmo, bi sam sebi iztrgal piščalko z vratu.«
ETTORE MANNUCCI (trener Malagutija); »Mi smo ekipa, ki je letos napredovala v B2 ligo, zato smo štartali le z namenom, da se izognemo izpadu. Ta ekipa je štirikrat napredovala v petih sezonah, vodim pa jo že celo vrsto let. Igralci se poznajo že od mladih nog, njihova značilnost pa je, da se borijo s srcem. Pohvaliti pa moram tudi celotno Jadranovo ekipo. Prepričan sem, da bi premagal tako ekipo iz Padove, kot tudi Ra-venne, ki nastopata v drugem polfinalnem paru play offa. Jadranu naša hitra »jugoslovanska igra«, ki je zelo podobna njihovi, ne leži. Predvsem občudujem Marka Bana in Klavdija Starca, ki sta prava stebra te ekipe. Marko Ban je izreden igralec, katerega bi tudi jaz rad imel v ekipi, vsekakor pa spada v A ligo. Vsekakor čestitam Jadranu za odlično današnjo košarkarsko predstavo.« '	DUŠAN JELINČIČ
Malaguti S. Lazzaro - Jadran	88:72 (40:38)
MALAGUTI S. LAZZARO: Manenti, Galassi 24 (4:7), Nerozzi 7 (3:4), Franceschi, Coronelli, Tubertini 20 (4:6), Cuccoli 8 (2:5), Fattori, Bergonzoni 18 (3:5), Portioli 11 (1:4), Dovesi.
JADRAN: Starc 14 (2:3), Čuk 10 (0:2), Manzano 4, Sosič, Gob-bo 14 (0:2), Rauber 12 (4:5), Ban 12 (4:6), Daneu 6, Persi, Corsi.
SODNIKA: Dasiari (Milano), Fumagalli (Cantu). PON: Daneu (27), Ban (34), Gobbo (38), IZKLJUČEN: v 37.min. tehnični direktor Jadrana Jure Krečič. GLEDALCEV: 800.
Danes za ženski naslov under 14 na Tržaškem
V finalu dve naši ekipi
Danes zjutraj bo v telovadnici šole Rossetti na Ul. Zandonai finalni del ženskega odbojkarskega prvenstva under 14 na Tržaškem. Finala se bodo udeležile štiri ekipe, od teh dve slovenski, to sta Bor Friulexport A in Sloga Sagor, ki sta kot zmagovalki dveh od treh kvalifikacijskih skupin tudi favorita za vstop v finale za naslov prvaka.
V	prvem polfinalu se bodo borovke s pričetkom ob 9.30 pomerile z zmagovalcem četrtfinalnega dvoboja med Virtusom in Club Alturo (to srečanje so odigrali sinoči). Ob 10.30 bo Sloga Sagor igrala z ekipo OMA, ki je v četrtek z 2:1 premagala ekipo Prima Scuola Pallavolo. Finale za prvo mesto bo predvidoma ob 12. uri.
Povejmo, da se bosta v deželno fazo (ta bo v nedeljo, 18. t. m., v Tržiču) uvrstila oba pokrajinska finalista.
V	četrtfinalu je Sloga Sagor premagala B ekipa Bora Friulexport, Bor Friulexport A pa je odpravil Ricreato-rija. Prvenstva se je skupno udeležilo 15 šesterk.
SLOGA SAGOR -
BOR FRIULEKPORT B 2:0 (15:7, 15:1)
SLOGA SAGOR: Bizjak, Daniela ^ Kristina Bogateč, Brišnik, Fonda, Ka 1 Mahnič, Spacal, Starc.
BOR FRIULEKPORT: Marija in P®, ra Krapež, Flego, Pernarčič, Vidali, u ugovaz, Tersar.
Po predvidevanjih so v slovensa derbiju v četrtfinalu pokrajinskega Pg venstva slavile domačinke. Sloga® .. sicer v prvem nizu niso zaigrale n bolje, vendar so to popravile v gem in povsem nadigrale nasprotn ,
stavljal uspeh že uvrstitev v cen“..^o le, je svojo nalogo sicer zadovo ^ opravil, povsem jasno pa je bilo, ^g. ne bo mogel enakovredno upira 1 gašicam. (Inka)
BOR FRIULEKPORT A -	j:0
RICREATORI	ate'
BOR FRIULEKPORT: Ažman, zagori, Vitez, Neubauer, Legovic, lič, Čok in Vodopivec.	. vpra*'
Zmaga borovk ni bila nikoli Ijiva, saj je razlika v kakovos so ekipama več kot očitna. b°r„ mra16
ekipama več kot očitna. U'J‘~ jgp odlično servirale, v polju pa s slabše kot zmorejo.
Bor Friulexport B, za katerega

Danes v predzadnjem kolu italijanske B lige
V Vidmu vse pripravljeno za slavje
Jutri v Trstu na Trgu Unitd ob 20. uri
Pravi športni praznik
VIDEM — V Vidmu je vse nared za današnje slavje, v primeru da bi Udinese osvojil točko, ki bi si tako tudi z matematično gostovostjo prislužil napredovanje v A ligo.
Prav zaradi tega pa je trener Sonetti že pred dnevi peljal ekipo v Humin, da bi se v miru pripravila na današnji spopad z Genoo, ki je že zanesljivo z dvema koloma pred koncem napredovala v višjo ligo in naj bi bila zato demotivirana za današnje srečanje.
Trener Sonetti pa svari svoje nogometaše ravno pred to nevarnostjo: Genoa bo lahko igrala sproščeno in je zato še nevarnejša. Videmski nogometaši si torej morajo sami zaslužiti napredovanje in ne čakati na tuje usluge. Videmčani bodo igrali s popolno postavo. Igral bo tudi Zannoni, ki bo verjetno nadomestil Pa-ganina.
Poleg srečanja v Vidmu bo v tem Predzadnjem kolu še vrsta drugih zanimivih tekem za vrh in spodnji del lestvice.
V Cremoni bo skoraj odločilno srečanje med domačim moštvom in Reggino. V primeru zmage domačinov, bi le-ti s kolom pred koncem že napredovali v A ligo. V vsakem drugem primeru pa bi postal položaj za uvrstitev na četrto mesto zapleten in odločitev, katera ekipa bi napredovala v višjo ligo, bi padla prav v zadnjem kolu.
Precej zapleteno pa je tudi na dnu lestvice. Le Piacenza je že zanesljivo v nižji ligi. V boju pred izpadom pa je še kar pet ekip.
DANAŠNJI SPORED (16.30) Barletta - Avellino; Cosenza - Ancona; Cremonese - Reggina; Empoli - Piacenza; Messina - Catanzaro; Monza - Taranto; Padova - Bari; Parma - Brescia; Sambe-nedettese - Licata; UDINESE - Licata.
V A ligi zanimivi boji predvsem na dnu
Odgovorni pri italijanski nogometni zvezi, navijači in verjetno sami igralci
(vsaj tisti, ki bi izgubili lep kupec denarja...) so si oddahnili. Stavke ne bo! To pa je bilo navsezadnje tudi pričakovati.
Tri kola pred koncem prvenstva je seveda sedaj boj v glavnem osredotočen na ekipe, ki se borijo proti izpadu. Na vrhu (z Interjem že prvakom) je namreč vse rešeno.
Kar osem ekip se na vse kriplje bori proti izpadu, v Bologni in Comu pa bosta neposredna obračuna proti nazadovanju v B ligo. Bologna bo gostila Pescaro, Como pa Torino. Zelo zanimivo pa bo tudi v Lecceju, kjer bo gostovala Cesena. Ascoli bo gostil moštvo Napolija, medtem ko bo Lazio igral v Turinu proti Ju-ventusu. Skratka, obetajo se izredno zanimiva srečanja.
DANAŠNJI SPORED (16.30)
Ascoli - Napoli; Bologna - Pescara; Como - Torino; Inter - Atalanta; Juventus - Lazio; Lecce - Cesena; Piša - Milan; Roma -Fiorentina; Sampdoria - Verona (v Firencah).
Jutri bo s pričetkom ob 20. uri na Trgu Unita v Trstu pravi športni praznik.
Tržaška občina bo namreč priredila veliko manifestacijo ob letošnji zelo uspešni športni sezoni: Triestina je namreč napredovala v italijansko nogometno B ligo, Stefanel se je vrnil v A-2 košarkarsko ligo, košarkarice moštva CRUP so si prislužile nastop v A-l ligi, v A-2 ligo pa so napredovale tudi košarkarice ekipe Principe.
Na odru pred občinsko palačo se bodo zvrstili pevci in ansambli ter seveda slavljenci večera (igralci, trenerji in odborniki). Župan Richetti pa bo športnikom podelil spominske kolajne.
Bayern za tekmo proti Triestini
Za prijateljsko nogometno srečanje, ki bo v torek, 13. t. m., v Trstu ob
20.30 med Triestino, ki je napredovala v B ligo in zahodnonemškimi prvaki Bayerna iz Miinchna, vlada med tržaškimi navijači veliko pričakovanje.
Medtem pa je društvo iz Miinchna poslalo Triestini seznam igralcev, ki naj bi nastopali na srečanju v Trstu.
Tile nogometaši so: Raimond Au-mann, Klaus Augenthaler, Roland Grahammer, Stefan Reuter, Hans Ddrfner, Hans Flink, Olaf Thon, Hans Pflulger, Ludwig Kdgel, Roland Wohlfahrt, Johnny Ekstrdm; rezerve: VVegmann, Nachtwein, Eck, Sirch, Johnson. Naj omenimo, da v Bayernu nastopa kar šest državnih reprezentantov.
Kot je znano, je vodstvo Triestine priredilo to prijateljsko nogometno tekmo kot nagrada igralcem in navijačem za napredovanje med drugoli-gaši.
Krasovka Biserka Simoneta na turnirju v Franciji
Krasova namiznoteniška igralka Biserka Simoneta se od petka mudi v športnem centru v Fiuggiiu, kjer je na pripravah z italijansko državno mladinsko reprezentanco.
Biserka bo v Fiuggiju do 14. t.m., ko bo direktno odpotovala v Pariz na mednarodno namiznoteniško prvenstvo Francije, kjer se bo udeležila tekmovanj v mladinskih kategorijah. Mlada Krasova predstavnica bo namreč nastopila v naraščajniški kategoriji, in sicer v ekipni konkurenci skupno z Negrisolijevo, ki je tudi letošnja italijanska državna prvakinja.
Biserka Simoneta bo seveda nastopila tudi med posameznicami in v dvojicah.
Prvenstvo v Parizu bo trajalo do 19. t. m.
Nastop Biserke Simonete v državni reprezentanci je nedvomno za mlado tekmovalko, za ŠK Kras in za ves naš šport veliko priznanje.
Prvo povratno kolo zamejskega balinarskega prvenstva
Tri zaporedne zmage Kraškega doma
Zamejsko balinarsko prvenstvo prehaja v svojo najzanimivejšo fazo, čeprav so odigrali šele prvo povratno kolo in jih do konca manjka nič manj kot osem.
Največ zaslug za to pa nedvomno imajo ta čas neustavljivi balinarji Kraškega doma, ki so s tremi zaporednimi čistimi zmagami postavili res svojevrsten rekord. Kot zanimivost je treba navesti, da so v prvih petih nastopih zbrali le pet točk in takrat so samevali na predzadnjem mestu lestvice. V naslednjih štirih pa so zaigrali kot prerojeni in točke so padale kot za stavo, tako da so trenutno Repenči na odličnem 3. mestu tik za drugo uvrščeno Danico in v stanju, da se čim-prej vključijo v boj za naslov. Njihovo realno moč pa bomo »odkrili« že v tem tednu, ko bodo najprej jutri srečali Sokol, v četrtek pa še vodilni Kras.
Najvažnejše srečanje kola je bilo na Vrhu, kjer so vedno nevarni igralci Danice preverjali trenutno formo vodilnega Krasa. Če so se domačini hoteli približati gostom na lestvici, bi jim morali nujno iztržiti vsaj dve točki. Krašovci pa so dokazali, da so nedvomno izredno homogena postava in prav nič ni manjkalo, da bi se z Vrha vrnili s trojno zmago, saj je četverka zapravila izredno priložnost, ki so jo na najboljši način izkoristili Černič in tovariši, ki so zadali Krasu pekoč poraz z 10:11. Za goste se je obračun z Vrhovci začel skoraj porazno, saj sta tako dvojica kot četverka že izgubljali z 0:5. Izredna pomembnost srečanja je botrovala, da so se krasovci takoj zbrali, tako da je bila četverka že na pragu zmage, medtem ko se je dvojice držala velika smola. Povrhu sta imela Zgoničana nasproti dva odlična bližal-
ca. V težkih okoliščinah pa sta Skupek in Simoneta z odlično predstavo dovolila nasprotniku le še točko in v velikem slogu srečanje obrnila v lastno korist. Zmagoslavje Krasa je dopolnil še DelFAnno, ki je proti večnemu tekmecu Devetaku nadoknadil zaostanek 5:7 in v samih treh lučajih presenetil nasprotnika in prišel do odločilnih enajstih točk.
IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA: Danica - Kras 1:2 (7:11, 6:11, 11:10); Sokol -Mak 2:1 (11:6, 4:11, 11:6); Zarja - Kraški dom 0:3 (5:11, 7:11, 4:11); Gaja - Polet 2:1 (6:11, 11:2, 11:7); prosta Nabrežina.
LESTVICA: Kras 20; Danica 17; Sokol, Kraški dom 16; Polet 13; Nabrežina 12; Gaja 11; Zarja 10; Mak 5.
JUTRIŠNJI SPORED: v Nabrežini, ob 19.30: Nabrežina - Danica; v Bazovici, ob 19.00: Zarja - Kras; na Vrhu, ob 19.30: Mak - Gaja; v Repnu, ob 19.00: Kraški dom - Sokol. (Z. S.)
Ob 20-letnici SZ Mladost
Mednarodni nogometni turnir v Doberdobu
okviru prireditev ob 20-letnici us %?vitve Športnega združenja Mia iz.Doberdoba bodo ob sodelova Ooori Dl pripravili tudi mednarodn her plletni tumir. Za to priložnost tre Stjv^tTjen Ferfolja sklicuje igralce, l tot^Pd° morali za prvi trening zbrati Dqj5 13- t- m., ob 18. uri na igrišču
Skilobu-. , .
Pulvio^1 19ra ci SO: Sandi Gergole Pola, ^evetak' Hilarij Kobal, Adria sirnir enčič' Luciano Frandolič, Mas LU),;jlario1. Argcntm, Mitja Frandolh deri? .ColJa' Marko Fajt, Marjan Cin Pabino355™0 Tabai. Marco Cernigo ri° Zanie™b°' DaVid Klanišček in Da
2SŠDI v Repnu
ŠD Zarja in pod po-tiu 'pteljstvom ZSŠDI bo danes v Rep-9ornm miv mednarodni mladinski no-
'“•■ssTdjrzirDT”60"510-
10 on „ SPORED TURNIRJA.
Polrn -ZSSDI - SAK Celovec;
ttlestoeČ18ooVOZila' 17'°0: h"316
: finale za 1. mesto.
11.00: za 3.
W
Pred kratkim na povabilo Karate kluba Črnuče
Tudi naši na mednarodnem tumiiju
Tudi letos se je Shinkai Karate Club odzval vabilu Kk Črnuče, ter sodeloval na 6. karate turnirju v katah, ki je imel letos mednarodno razsežnost.
Tako so se namreč pred dnevi dobili karateisti iz raznih predelov Slovenije, iz Srbije in Hrvatske, tekmovalci
namškega kluba, reprezentanca kluba iz Avstrije ter člani karate sekcije Ginnastice Triestine in Shinkai Karate s Tržaškega.
Skupno se je prijavilo približno 80 tekmovalcev, vseh stopenj; na žalost v vrstah shinkajevcev sta bila upraviče-
no odsotna Željko Pogačnik in Romana Maiano, najobetavnejša tekmovalca kluba. Kljub temu so bili člani kluba trn v peti nasprotnikov; med pionirji so tekmovali: Alessio Štoka, Vojko Zotti in Ksenija Zotti; med starejšimi člani pa so bili Igor Štoka, David Potočnik, Suzi Cappelli in Katja Pirc, ki je prišla v finale ter zasedla dobro 6. mesto. Nivo nasprotnikov-fi-nalistov pa je bil za točko višji (tekmovali so tudi državni prvaki in prvakinje), tako da so naši lahko zadovoljni z rezultati. Tudi kvaliteta sodstva je bila dobra; sodili so republiški in državni sodniki - zraven, v vlogi centralnega sodnika je sedel tudi Sergij Štoka, trener Shinkai kluba.
Tekmovanja karateistov pa se ne zaključijo v Ljubljani; v nedeljo, 18. t. m. se bo odvijal v Železni Kapli (v Avstriji) karate turnir v katah, v organizaciji Karate Kluba Obir. Člani našega kluba se zato še naprej pripravljajo, da bodo poleg zanimivega spomina na kraj odnesli tudi dobre rezultate, (r. m.)
Na sliki: skupina karateistov, ki se je pred kratkim udeležila tečaja v Zgoniku.
Uspel športni dan
>0 ip31 dan za osnovnošolce, ki ga že i te'ov m.ireia ŠK Kras, odsek za otroš-velit 0 ob sodelovanju učiteljev veselje otrok zelo lepo uspel. 9. in p L. Kokoravec-Gorazd iz Sa-, ponikg 2- razred) in COŠ 1. maj 1945 iz tis i0c* 3 dndsekonla Gabrovec in Brišči-toi dniih S- razreda) so se pomerili v
rnest(a°k°li te&h:
li * a' rriet č°Vadnice), skok v daljino z sportgj r,5r°9bce in poligon. Na uspe-
je soa^^cev6^j.1® tekomoval° skuP' tTago tadi net^ta7eavn,ZaCI)1 ^
? Ilednjj iB°Valn° stopničko so stopili ' Sara	1- RAZRED, DEKLICE:
relli; 2. Tanja Blasina. DEČ-
KI: 1. Lorenzo Breda; 2. Andrej Škerlj; 3. Alan Milič. 4. RAZRED, DEKLICE: 1. Irena Briščak; 2. Martina Hrovatin; 3. Katrin Rebula. DEČKI: 1. David Sardo; 2. Žarko Bukavec; 3. Miran Simoneta. 3. RAZRED, DEKLICE: 1. Emanuela Škrk; 2. Martina Živec; 3. Irene Gilotta. DEČKI: 1. Goran Obad; 2. Marjan Milič; 3. Matej Scherli.
2.	RAZRED, DEKLICE: 1. Vanja Milič; 2. Martina Kralj; 3. Susanna Gilotta. DEČKI: 1. Emanuel Kralj; 2. Goran Simoneta;
3.	Robi Paoletič. 1. RAZRED, DEKLICE:
1.	Valentina Battigelli; 2. Jagoda Milič; 3. Daša Bresciani. DEČKI: 1. Matej Budin,-
2.	Bojan Simoneta; 3. Igor Černjava. (J. J.)
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov arC°ni 6 - Tel. 775483 - 4

Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
EDOARDO FURLANI s.r.i.
TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200
VRTNA KOSILNICA
HONDA.
—	kmetijski stroji vseh vrst
—	vsa orodja za obdelavo zemlje
—	stroji za obrezovanje grmičevja STIHI
—	motokopač ELHO
*■!		obvestila	1 1	5.
TRENERSKI AKTIV ZSŠDI vabi na sestanek, ki bo v torek, 13. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. košarkarski tabor (od 15. do 30. 8. 1989); 2. sodelovanje naših trenerjev na tečaju v okviru EP v Zagrebu.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse tečajnike, člane in simpatizerje na otvoritev jadralne sezone ’89, ki bo danes, 11. t. m., ob 17. uri na klubskem sedežu v Sesljanu. Program je naslednji: predstavitev programa začetniških tečajev, ogled kratkega videofilma o klubskem delovanju, kratko križarjenje s kajutnimi jadrnicami in krst dveh jadrnic. Sledila bo družabnost.
OBČNI ZBOR ŠZ BOR Športno združenje Bor sklicuje jutri, 12. t. m., svoj redni občni zbor v prostorih Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu s prvim sklicanjem ob 20.00 in z drugim ob 20.30. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. poročilo predsednika; 4. razprava o poročilu in pozdravi; 5. razno.
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 14. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Primorje na Proseku seja nogometne komisije. Dnevni red: delovanje komisije za sezono 1988/89 in razno.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
vabi vse minikošarkarje in njihove starše, sedanje in bivše Poletove košarkarje in vse tiste košarkarje, ki igrajo pri drugih društvih, bivajo pa na Opčinah, na Poletov košarkarski dan, ki bo danes, 11. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu bodo tekme mi-nikošarkarjev, mladincev, članov in veteranov ter družabne igre. Začetek prireditve bo ob 9.30, konec pa predvidoma ob 13.00.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje v torek, 13. t. m., na stadionu "1. maj" svoj redni občni zbor. Prvo sklicanje bo ob 20.00, drugo pa ob 20.30. Program je sledeč: izvolitev delovnega predsedstva; predsedniško poročilo; razprava o predsedniškem poročilu; blagajniško poročilo; pozdravi; razno. Vabljeni!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 17. t. m., v Borovem športnem centru s pričetkom ob 16. uri.
ODBOJKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor v soboto, 17. t. m., ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red: otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava na poročilo, nagrajevanje in razno.
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI priredi v soboto, 17. t. m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Repnu izpopolnjevalni tečaj za odbojkarske trenerje. Predaval bo znani odbojkarski trener Scalzotto na temo TEHNIČNA PRIPRAVA MLADIM ODBOJKARJEM.
(
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.700.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000	- din, letno 240.000.- din Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
11. junija 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
V Montrealu se je v petek zaključil peti svetovni kongres o aidsu
Mnogo vprašanj še brez odgovora Morda odkrito cepivo proti aidsu
MONTREAL — V Montrealu se je v petek zaključil peti svetovni kongres o aidsu. Med mnogimi še odprtimi vprašanji, na katera tudi ta kongres ni odgovoril, pa je nedvomno med najbolj žgočimi tisto, kako bo svetovna javnost gledala na zdrave nosilce virusa in obolele za aidsom potem, ko bosta usahnila solidarnost in sočustvovanje, ki sta v tem prvem obdobju na neki način vsem prizadetim olajšala trpljenje in težave. V tem prvem obdobju po odkritju te strašne bolezni je svetovna javnost s precejšnjim zanimanjem in podporo spremljala vsa prizadevanja za premaga-nje te bolezni. Za odkritje uspešnega zdravila so bila širom po svetu vložena tudi velika finančna sredstva.
Toda zdaj se počasi začenja pojavljati nevarnost, da ne bi že v bližnji prihodnosti ta ista javnost začela bolnike obtoževati. Do te spremembe naj bi prišlo zato, ker so zdaj že znani nekateri elementi, ki pospešujejo razvoj te bolezni. Ljudje so bili tudi obveščeni o vseh možnih ukrepih za zaščito pred aidsom, seznanjeni pa so bili tudi o najbolj rizičnih skupinah oseb. Zato po mnenju sodelujočih na montrealskem kongresu ne bi bilo nič čudnega, če bi kdo s prstom pokazal na bolnika, češ, »saj si vedel, kaj iščeš.«
Do takih obtožb lahko pride kaj hitro in na kongresu so nekateri bolniki že tožili, da se počutijo vedno bolj odrinjene in zapuščene ter da se jih vse manj obravnava kot ljudi, vse bolj pa postajajo le statistične številke, ki ponazarjajo razvoj te strašne bolezni v svetu.
Iskanje ustreznega zdravila se nadaljuje, v ospredje pa prihaja še cela vrsta drugih vprašanj. Samo informiranje za preprečevanje' aidsa ni zadostno, zato bo treba čim prej najti odgovore na vprašanja, kako konkretno pomagati bolnikom, kako mlade generacije zaščititi pred to boleznijo, kako odkriti nove nosilce, kako preprečiti trpljenje bolnikom v zadnjem stadiju te bolezni in predvsem kako zagotoviti zdravim nosilcem in obolelim njihovo pravico do dela, ne da bi se pri tem počutili diskriminirani.
Ob kongresu v Montrealu pa je iz Ciudad Mexica prišla vest, da naj bi 72-letni zdravnik Ramon Suarez Mendoza odkril cepivo proti aidsu, ki naj bi dajalo zelo dobre rezultate. Mehiški zdravnik je skušal odkriti zdravilo, ki naj bi stimuliralo obrambne mehanizme v človekovem telesu in razvilo protitelesca, ki naj bi uničila virus aidsa. Mendoza je pripravljen svojo metodo zagovarjati pred specialisti.
Dva Jugoslovana umrla pri Vicenzi
VICENZA — Dva jugoslovanska državljana sta izgubila življenje, druga dva pa sta bila hudo ranjena v prometni nesreči, do katere je prišlo na avtocesti A4 v kraju Grumolo delle Abadesse pri Vicenzi. Žrtvi sta 30-letni Fehim Hodžič in 51-let-ni Miroslav Borenovič, ranjenca pa sta Zikrja Tufet in Vinko Ma-istrorovič. Vsi štirje so se v oplu manta peljali proti Padovi, vzroki nesreče pa niso še znani.
Nemarnost pri pretakanju kriva za izlitje mazuta v reko Mežo
RAVNE NA KOROŠKEM — V Mežiški dolini je v noči na soboto prišlo do novega primera velikega onesnaženja naravnega okolja. V reko Mežo se je namreč izlil mazut. Znak za preplah je bil dan šele včeraj zjutraj, toda v preiskavi so takoj ugotovili, da je do izlitja prišlo že v noči na soboto in da je mazut iztekel iz topilnice Rudnika Mežica v Žerjavu. Komisija je ugotovila, da je do nesreče prišlo pri prečrpavanju treh ton mazuta iz cisterne, do izlitja pa je prišlo zaradi nemarnosti delavcev, ki so se med prečrpavanjem oddaljili z delovnega mesta. Meža je tako onesnažena od Žerjava pa vse do Prevalj, na terenu pa se enote civilne zaščite iz Rudnika Mežica skupno z gasilci z Raven na Koroškem borijo zato, da bi preprečile nadaljnje širjenje mazuta po reki navzdol. Posebna komisija, ki so jo odgovorni imenovali takoj po ekološki katastrofi, škode in vseh drugih posledic razlitja mazuta še ni ocenila.
Papež zapustil Švedsko
Katastrofalna suša pesti južno Italijo Glavni krivec nezadostna vodna zajetja
RIM — Confagricoltura je objavila obširno študijo o posledicah katastrofalne suše, ki pesti predvsem južno in v manjši meri tudi srednjo Italijo. Položaj je še hujši, ker se suša ponavlja že nekaj let, tako da so umetna zajetja vode skoraj prazna. Dokument Confagricolture ne navaja gmotne škode, opozarja pa, da bo ta iz leta v leto večja, če ne bodo takoj sprejeli primerne ukrepe.
Meteorologi in klimatologi opozarjajo, da lahko tudi v prihodnjih letih pričakujemo na Jugu manj padavin, da bo treba torej izkoristiti vsak dež. Pri tem je zgovoren primer Sicilije, kjer so lani in letos zabeležili 20 odstotkov manj padavin kot je stoletno povprečje. Podatek navsezadnje ne bi bil tako tragičen, če bi vodo zadržali v umetnih bazenih in zbirališčih, a kaj, ko se svobodno izteka v morje, tako da zajezijo le malenkosten del. Na Siciliji je sedemnajst zajezitev z umetnimi vodnimi zbirališči, ki
imajo kapaciteto 621,6 milijona kubičnih metrov vode, 5. aprila pa je bilo v teh zbirališčih le 70 milijonov kubičnih metrov vode. Količina je prebor-na, da bi lahko kmetje mirno pričakovali poletje, saj je lahko vsakomur jasno, da v prihodnjih dveh treh mesecih ne moremo pričakovati izdatnejših padavin, tako da bodo skoraj gotovo vodo odvzeli kmetijstvu in jo preusmerili za potrebe mest in industrije.
Na Sardiniji so izjemne aprilske padavine omilile katastrofalne napovedi. Po dveh letih izredne suše pa sardinskemu kmetijstvu primanjkuje sape. Konzorcij za namakanje južne Sardinije ne sprejema novih prošenj za namakanje in opozarja, da bo kak kubičen meter vode razpoložljiv le za agrume, saj je v vodnih zbirališčih le še 45 milijonov kubičnih metrov vode, medtem ko je njihova kapaciteta 400 milijonov kubičnih metrov.
Nič boljši ni položaj v Kalabriji, kjer je prizadeto predvsem jonsko priobalno območje. V zbiralnikih je od 60 do 70 odstotkov manj vode, tako da bodo morali namakanje omejiti samo za najnujnejše pri-
V Abrucih je bilo 50 odstotkov manj padvin, tako da je ogrožen pridelek žit, podoben položaj je za povrtnino, suša pa bi lahko prizadela celo oljčne nasade in vinograde.
Nekoliko boljši je položaj v Toskani, kjer bo pridelek za kakih 50 odstotkov manjši. Najhuje pa je po podatkih Confagricolture v Markah, kjer je na priobalnem pasu v širini kakih 30 kilometrov od morja položaj dobesedno dramatičen. Po dvanajstih mesecih suše je v celoti uničen pridelek krmilnih rastlin, v vinogradih in sadovnjakih pa bo tudi do 70 odstotkov manj pridelka.
Arafat zavrnil izraelski načrt
TUNIS — Medtem ko palestinska intifada stopa v 19 mesec je vodja PLO Jaser Arafat na včerajšnji tiskovni konferenci v Tunisu zavrnil izrarelski predlog o volitvah na zasedenih arabskih ozemljih. Arafat pristaja le na svobodne politične volitve vseh, Židov, muslimanov in kristjanov ne glede na državljanstvo, če živijo v mejah Izraela ali na zasedenih arabskih ozemljih.
Arafat je tudi poudaril, da je položaj v Gazi in v Cisjordaniji iz dneva v dan bolj eksploziven. V dokaz je navedel odstop nekega izraelskega generala, ki se je umaknil preden bo položaj postal tako »katastrofalen«, da bi se moral odpovedati svojemu »človeškemu ugledu in oficirskemu dostojanstvu«. Vodja PLO je tudi obsodil predvčerajšnji veto ZDA na resolucijo, ki je v varnostnem svetu obsojala izraelsko represijo. Po njegovih besedah je nedopustno, da ZDA toliko govorijo o človeških pravicah, a pozabljajo na palestinske pravice.
Avstrijsko razumevanje
DUNAJ — Avstrija si skupaj z Norveško že več kot leto in pol prizadeva vzpostaviti koncept omejene svobodne trgovinske cone med EFTA in Jugoslavijo. To je v avstrijskem zveznem parlamentu izjavil zunanji minister Alois Mock v razpravi ob zunanjepolitičnem poročilu dunajskega zunanjega ministrstva za minulo leto.
Mock je dejal, da je med nedavnim obiskom v Jugoslaviji omenil, da vsestransko podpira željo Srbije, da bi sodelovala v obdonavskem Forumu, kar velja tudi za Črno goro. Vodja parlamentarne frakcije socialistične stranke Heinz Fischer je poudaril zainteresiranost Avstrije za stabilnost Jugoslavije. Dodal je, da imajo v Jugoslaviji kljub gospodarskim težavam resne namene prebroditi krizo. V zunanjepolitičnem letnem poročilu za minulo leto so poudarili, da pomeni izbira Jugoslavije za gostiteljico devetega srečanja na vrhu in presedujočo gibanja neuvrščenosti priznanje jugoslovanski vlogi v tem gibanju. Pomembna pa je tudi ocena v poročilu, da
je imela Jugoslavija pomembno vlogo pri sklicu in pozitivnem poteku prve konference zunanjih ministrov balkanskih držav februarja v Beogradu. Ob tem so dodali, da to srečanje ni prispevalo le k zmanjšanju napetosti v tem predelu, temveč je tudi povečalo možnosti za vsestransko sodelovanje na Balkanu. V letnem poročilu je navedena tudi ugotovitev, da je jugoslovanska zunanja politika poudarila regionalno sodelovanje na skupni meji (DS Alpe-Jadran) in prizadevanja da bi intenzivno sodelovala v integracijskih procesih v Evropi, ne da bi se odrekla svojemu položaju neuvrščene sredozemske in države v razvoju. V poročilu so med drugim zapisali, da Avstrija pripisuje velik pomen uspešni razrešitvi gospodarskih težav, s katerimi se spopada Jugoslavija. Jugoslavija bo to dosegla s spodbujanjem procesa reform in pospešitvijo gospodarskega saniranja, ob tržni usmeritvi samoupravnega sistema in povečanju deleža tujih investitorjev, (dd)
VADSTENA — Papež Janez Pavel II. je zaključil svoj 10-dnevni obisk v
.Skandinaviji na Svedckom, Kjer je bil deležen sorazmerno toplega in prijaz- ' nega sprejema. Švedi so mu torej pomagali, da je »pozabil« na rutinske sprejeme na Norveškem in na Danskem, na skromne množice vernikov, ki so sledili njegovim skupinskim molitvam bolj iz radovednosti (saj so bili prvič deležni papeževega obiska) kot iz verskega prepričanja. Na Švedskem pa so zastopniki luteranske Cerkve segli v roko rimskemu papežu. Pristali so na skupno molitev tudi v imenu svete Brigite, ki jo častijo tako luteranci kot katoličani, papežu Janezu Pavlu II. pa so izročili tudi kamen, ki je bil nekdaj del srednjeveške katedrale. Papež je ta kamen blagoslovil na letališču, malo pred poslovilnim govorom, blagoslovljeni drobec švedske zgodovine pa bo postal temeljni kamen bodoče katoliške cerke, ki j° bodo zgradili v Ostergotlandu.
Švedski luteranci pa so kljub prijaznosti in človeški toplini, ki so jo izkazali gostu, jasno povedali zastopnik^ rimskokatoliške Cerkve, da ima 500-
1
rimskokatoliške Cerkve, aa ima ov” letna reforma le svoj pomen, ki ga ne bo mogel potujoči papež kar tak° zbrisati. Luteranci so torej za sodelovanje, vendar na enakopravni ravni d1 se prav nič ne čutijo dolžne nasledniku tistih papežev, zaradi katerih Je Martin Luter izbral novo versko pot.
V svojem poslovilnem govoru je pa' pež opustil vsemorebitne polemike in je nagovoril le mladino, ki se je zbral v zgodovinskem mestu Vadstena. Ml®' Hi «n prišli tudi iz drugih skandina . držav, papež pa jim je obrazlo*
. VB	! r-. r-* —1	l C1^* ITI d d T" t~\ ^ J	I'
di SO prisil tuai iz arugm snanuu*-.j skih držav, papež pa jim je obrazlof pomen svojega obiska in darov, ki 1 je pustil v posameznih državah. Grg za razpela, ki simbolizirajo darovan) a Janez Pavel II. je rekel, da so ta dab ^ namenjena predvsem mladim, ker ti duševno najbolj bogati.	n
Na sliki (telefoto AP); papež s® drevesce v Vadsteni na ŠvedsK% kjer se je mudil tri dni pred zaklj® v kom svojega pastoralnega obisk® Skandinaviji
Najbolj znan nemški proizvajalec šivalnih strojev
CEH* TARCISIO MAIER
TRST — Ul. U. Foscolo 3/5 (stranska ul. Trga Garibaldi) — Tel. 730322
NOVOSTI 1989 — POSEBNA CENA
SAMO 399.000 LIR (IVA vključena)	SAMO 650.000 lir (IVA vključena)
1 »
ni

' | 1	_ t’TDj
l -3^-*
1862-1987
125 let
nemške dovršenosti
MODEL 4910 — stroj in kovček
PLAČLJIVO V 12 MESECIH BREZ OBRESTI
Razstavljamo na Tržaškem velesejmu
MODEL 907 — stroj in kovček
farsina eat
s.r.l.
34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst) Nabrežina Kamnolomi 63/A Tel. 040/201122 - Fax 040/201130
A
/ \
(La finaatraj
ZASTEKLITVE iz P.V.C.