Kakšna usoda čaka zaposlene v Cinkarni Celje?
Gordijski vozel je v primeri z njihovim prava malenkost!
Svoje kupce Cinkarna Celje hočeš nočeš kreditira že s 40 milijoni dinarjev, zato pa je sama nelikvidna. Ker podjetje ni fikvidno, mu banke ne morejo dodeliti že odobrenih namenskih kreditov za obratna sredstva. Ker pa Cinkarna Celje nima dovolj obratnih sredstev, obratuje z močno zmanjšanimi zmogljivostmi tudi tisti njen obrat, ki bi sicer lahko bil visoko rentabilen.	Stran 5
1942 - TRIDESET LET - 1972
ENOTNOST
..___
Oddih na smučiščih Zelenice
Izgovori nti sistem ne opravičujejo anomalij
j Na m. plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je predsednik VINKO KASTELIC govoril o nekaterih problemih naše ekonomske politike in prakse
!	. Nam vsem je jasno, da naš
sindikat kot politična organi-i zacija ne more in ne sme ozko obravnavati samo svojega področja in se boriti samo za inte-rese svojega članstva. Dolžni smo tudi širše oceniti določene stvari in o njih podati svoje brnenje kot politična organizacija.
Praksa od 1965. leta dalje je Izkazala, da v naši vsakoletni ekonomski politiki poznamo Predvsem dva instrumenta za fijeno realizacijo, in sicer: devalvacijo in zmanjšanje sredstev za družbeni standard. Praksa pa tudi kaže, da to ne daje nobe-
nega rezultata, saj smo zdaj še v težavnejšem položaju kot leta 1965, ker so vse bilance slabše in ker ni nobene rezerve več. Dogodki in razvoj kažejo, da s tako prakticističnim delom ne bomo speljali ekonomske politike. Na tem področju je nujno potrebna globalna analiza problemov.
Z ustavnimi amandmaji smo deklarirali politične cilje, ki so vsebovani predvsem v „delav-skih ustavnih amandmajih", po katerih delavci odločajo in razpolagajo z dohodkom in s katerimi je treba doseči, da bodo delavci imeli vpliv na materialne/
odločitve na vseh ravneh. Ukrepi ekonomske politike morajo biti kompletni. Tudi v teh dokumentih pa se izgovarjamo na sistem. Izredno resno se postavlja vprašanje, kdo je zainteresiran oziroma ni zainteresiran za spremembo. Nedvomno tej družbeni strukturi, ki danes razpolaga z dmžbenim kapitalom, ni v interesu, da se sistem menja. V današnjem sistemu se v Jugoslaviji ustvarja veliko dohodka, ustvarjajo se veliki dobički — ne v proizvajalnih delovnih organizacijah pri ustvarjanju dobrin, ampak pri špekulacijah, pri manipuliranju s trgovskim in bančnim kapitalom. To je razvidno tudi iz podatkov o osebnih dohodkih v nekaterih dejavnostih, po podatkih o gospodarjenju in po podatkih, kje je dohodek. Te stvari moramo začeti ugotavljati.
O SAMOPRISPEVKU GLASUJEMO -KAJ PA
O MILIJARDAH ZA MARMORNATE PALAČE?
Ugotavljati moramo tudi, zakaj so tolikšne razlike med političnimi cilji naše družbe, ki so deklarirani v ustavnih
amandmajih in drugih dokumentih, in med tistim, kar se pri nas dogaja. Zato tudi prva reforma ,n dala rezultatov. Predlagajo ,se sicer različne prakticistične rešitve, ki peljejo celo tako daleč, da tehnokracija ugotavlja, da je rešitev edino v ponovni uvedbi kapitalističnega sistema gospodarjenja. Alternative temu v praksi še ni bilo. Posebno mi, posebno komunisti v sindikatih smo večkrat inertni do teh vprašanj. Konec koncev stvar ne bi bila tako tragična, če bi vsaj ta kapital, ki se tako obnaša, vlagali v produktivne gospodarske naložbe, čeprav delavski vpliv še ni tako daleč, da bi to povzročil. Dejstvo pa je, da se ta kapital vlaga v marmornate palače — v negospodarske zgradbe (tako na primer 230 milijonov novih din v trgovsko hišo, 110 milijonov novih din v stavbo pri Metalki, 115 milijonov novih din v tretjo poslovno zgradbo). Odločitev delavcev z referendumom za šole in vrtce je potrebna — o teh stvareh pa se javno ne odloča. Če to seštejemo, ugotovimo, da so bile samo v Ljubljani vložene težke milijarde S-din v
(Nadaljevanje na 8. strani)
vreme ni zanesljive
zanesljiv je

rndfp
S Kaj predlaga komisija za družbenoekonomske odnose pri Svetu ZSJ?
Sprejem zaključnih računov naj ne bo samo gola obveznost
▲	Stran 3
♦ 1
Čudna strategija
S V Sloveniji obsojajo poskus ŽTP Zagreb, da bi zavoljo lastnih koristi ravnalo v škodo širših družbenih interesov
Stran 4
cej>
Mercator

7 DNI V SINDIKATIH
FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA # FOTO KRONIK
LJUBLJANA, 27. januarja -Danes dopoldne se je v Domu sindikatov v Ljubljani sestal na plenarno zasedanje republiški odbor Sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije. Na tej seji so člani obravnavali neposredne naloge republiškega odbora v prihodnjem obdobju, opredelili naloge sindkata pri uveljavljanju samoupravnih sporazumov, razpravljali o predlogu zakona o združevanju v kmetijstvu ter o pripravah na zvezni kongres Sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugoslavije. Plenum je sprejel tudi program dela tega sindikata v letošnjem letu.
LJUBLJANA
NA UNIJI 323-554
CELJE
Občinski sindikalni svet Celje je pred dnevi pričel z razpravo o tezah za zakonsko ureditev družbene intervencije ob rieuresniče-vanju samoupravnih pravic delavcev v organizacijah združenega dela. Pred dnevi so razposlali v vse delovne organizacije potrebno gradivo, po javni razpravi pa organizirali še poseben sestanek o tem vprašanju.
M. B.
SINDIKATI IN TISK
Mestni sindikalni svet Ljubljana je prejšnji petek povabil na razgovor novinarje ljubljanskih časopisnih hiš, da bi se pogovorili o še tesnejšem sodelovanju in nadaljnji skupni zavzetosti za pravočasno in objektivno seznanjanje delovnih ljudi in občanov o prizadevanjih ljubljanskih sindikatov za razreševanje najbolj žgočih problemov dela in življenja v Ljubljani. Razgovor je potrdil ugotovitev o dokaj uspešnem dosedanjem skupnem delu, obenem pa poudaril potrebo po pogostejših tovrstnih stikih. Ker gre za enega prvih poskusov sindikatov, da bi našli skupno govorico z vsemi sredstvi javnega obveščanja, bi bilo prav, če bi tej pobudi Mestnega sveta sindikatov Ljubljana sledili tudi drugi sindikalni organi.	-mG
MARIBOR
ČLOVEK NI ORODJE!
Ob koncu minulega leta je Skupščina SR Slovenije prejela zakon o javnih cestah ter odlok o razvrstitvi javnih cest II. reda v naši republiki. S tem odlokom so bile vse ceste - razen tistih, ki jih navaja odlok -prenešene v upravljanje in vzdrževanje občinskim skupščinam. Na območju Cestnega podjetja Maribor je bilo s tem odlokom preneseno v upravljanje občin 610 kilometrov lokalnih cest. S tem pa je nastalo vprašanje, kaj in kako s cestarji, zaposlenimi v Cestnem podjetju Maribor, ki jih je odlok „izločil“\z kolektiva cestnega podjetja. Tako rekoč preko noči je bilo potrebno rešiti vprašanje nadaljnje zaposlitve 85 cestnih delavcev.
Predsedstvo izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije Cestnega podjetja Maribor seje z vso resnostjo lotilo tega problema. Sprejelo je stališče, da se zavoljo drugačne razvrstitve javnih cest v nobeni od občin ne sme primeriti, da pri prenosu cest v upravljanje občin ne bi sprejeli tudi cestarjev. To toliko bolj, ker gre predvsem za starejše delavce, ki so v marsikaterem primeru pustili na cestah svoje zdravje in svoje delovne sposobnosti, zavoljo česar bi lahko zdaj ostali brez dela in kruha. Osnovna organizacija sindikata seje tudi odločila, da bo organizirala razgovore z občinskimi sindikalnimi sveti tistih občin, ki naj bi prevzele največ cestaijev, delavski svet Cestnega podjetja Maribor in odbor za poslovno politiko pa sta zadolžila vodstvo podjetja, da hkrati ob predaji cest predstavnikom občinskih skupščin posreduje zahtevo, da prevzamejo tudi delavce.
Doslej je zapustilo Cestno podjetje Maribor že 61 cestarjev, do konca februarja pa bo potrebno zagotoviti delo še za preostalih 25 cestnih delavcev.
Ta primer prenosa cest v upravljanje občinskih skupščin vnovič opozarja na to, da lahko ukrep, ki stopi v veljavo tako rekoč preko noči, povzroči resne težave delovnim organizacijam. Opozarja, da z delavci ravnamo tako kot z orodjem. Tako ravnanje s proizvajalci, za katere pravimo, da so tudi upravljavci, pa ima kaj malo skupnega z načeli, ki smo sijih zapisali v ustavne amandmaje.
I. S.
Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE OSS MARIBOR
Enotno in brez zaletavosti
Uresničevanje ustavnih dopolnil bi bilo prepočasno in marsikdaj tudi slabo, Če hi nadaljevali s prakso, ko smo uresničevali XV. ustavni amandma
Občinski sindikalni svet Maribor je v sredo na razširjeni plenarni seji, ki so ji prisostvovali tudi člani občinske komisije za samoupravne odnose, razpravljal o uresničevanju ustavnih dopolnil in še posebej o uveljavljanju temeljnih organizacij združenega dela, nato pa je obravnaval in tudi sprejel delovni program za letošnje leto.
Zavoljo že zaključene redakcije lista bomo o delovnem programu mariborskih sindikatov poročali v naslednji številki našega tednika. Tokrat pa povzemimo le nekatere naj-
važnejše misli iz razprave o uresničevanju ustavnih dopolnil. Najvažnejše je pač mnenje, da bomo ta dopolnila uresničili predvsem formalno, ne pa tudi vsebinsko, če se bomo odločili za podobno pot, kot pri uveljavljanju XV. ustavnega dopolnila, ki smo se oprli tako-rekoč samo na vodstvene strukture podjetij in na vodstva političnih organizacij, zdmžene proizvajalce pa pučali ob strani. Trenutni razvoj dogodkov v mariborski občini kaže, da si družbenopolitične organizacije v občini glede tega niso najbolj enotne, iz tega pa izvirajo tudi
dokaj posplošene ocene o „be-tonskih zidovih", za katerimi naj bi se skrivali direktorji in drugi vodilni delavci kot najhujši nasprotniki uveljavljanja ustavnih dopolnil, češ da v praksi pomenijo spodbudo dez-integracijskim težnjam in drugim oblikam razbijanja podjetij.
Zato glede vsega tega mariborski sindikati zastopajo mnenje, da se je treba o pobudah za uresničevanje ustavnih dopolnil pogovoriti z vsemi zaposlenimi, spodbuditi razprave tudi med neposrednimi proizvajalci injpo-izvedeti za njihova mnenja. Sele
Kritične pripombe
Predsedstvo RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije o zasnovi družbenega plana razvoja Jugoslavije do leta 1975
Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije je na zadnji seji v sredo obravnavalo gradivo za družbeni plan razvoja Jugoslavije v obdobju od 1971. do 1975. leta. Člani predsedstva so se v osnovi strinjali s pripombami, ki jih je pred časom k temu gradivu že izrekel zvezni odbor njihovega sindikata, dodali pa so še precej novih kritičnih pripomb in po-
tet sr
POHIŠTVO
mislekov. Predvsem jih moti to, da gradivo preveč na splošno in v primerjavi z drugimi dejavnostmi tudi zelo na kratko govori o vlogi in pomenu prometnih dejavnosti v našem družbenem in gospodarskem sistemu, čeprav je tudi od natančnejše in konkretnejše opredelitve položaja in vloge prometa in zvez bistveno odvisen razvoj drugih dejavnosti našega gospodarstva.
Naslednja bistvena pripomba velja temu, da sestavljavci gradiva niso povedali, iz kakšnih osnov sicer izhaja skopo odmerjeni del gradiva, ki govori o prometu in zvezah. Zato so z ene strani možna ugibanja in podtikanja, ki ne prispevajo h krepitvi ustvarjalnega vzdušja. Po drugi strani pa najbrž ni vzrokov, zakaj sestavljavci gradiva ne bi jasno povedali, na podlagi kakšnih dokumentov in katerega gradiva so izoblikovali svojo zasnovo družbenega plana razvoja naše države v obdobju do leta 1975. Ker gre, skratka, za precejšnje nejasnosti, tudi ni možen kritičnejšr pristop k obravnavi predloženega gradiva, ampak je mogoče vnovič opozoriti le na nekatere „večne“ probleme prometa in zvez. V zvezi s tem so člani predsedstva RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije poudarili, da bi v končnem predlogu dmžbenega plana razvoja Jugoslavije v obdobju do 1975. leta vsekakor morali bolj poudariti potrebo po rešitvi načelnih vprašanj .transportne politike in njene mednarodne
usmeritve, pogojev gospodarjenja in poslovanja, odnosov med posameznimi prometnimi panogami in vloge zasebnega sektorja transporta.
-mG
na tej osnovi bo možno ugotoviti neposredne nasprotnice uveljavljanja ustavnih dopolnil in s tem nasprotnike izvirnih interesov delavcev. Teh nasprotnikov po mnenju sindikatov tudi ne kaže identificirati z vsemi direktorji in drugimi člani vodstvenih struktur podjetij. Ko pa bodo le-ti nesporno ugotovljeni, bi jih morale politično obsoditi vse politične organizacije ne glede na to, ali so ali pa tudi niso člani Zveze komunistov.
Sicer pa naj bi v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil v praksi v razgovorih v kolektivih najprej ugotovili vprašanja, na katera si sami ne znajo odgo-1 voriti. Drugič naj bi sploh ugotovili, ali v posameznih delovnih organizacijah obstaja možnost za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Če pa teh možnosti ni, kako bodo sedanje samoupravne akte prilagodili vsebini ustavnih dopolnil. Teh dveh, po mnenju mariborskih sindikatov v tem trenutku najnujnejših nalog, pa bi se morah v kolektivih lotiti trezno, enotno in brez zaletavosti.
-mg
SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANE JE SPREJEL PROGRAM DELA ZA LETOS_
OBSEŽNI
NAČRTI
Pri uresničevanju programskih nalog bo potrebno intenzivnejše sodelovanje s članstvom osnovnih organizacij
Minuli torek je bila v Ljubljani XI. seja sveta Zveze sindikatov Ljubljana,, na kateri so sprejeli delovni program za letošnje leto. Predlog delovnega programa, ki ga je pripravilo predsedstvo že ob koncu minulega leta, so na seji soglasno sprejeli, saj načelnih pomislekov ni bilo. Nekateri člani sveta so sicer podvomili, ali bo sploh možno uresničiti tako obsežen delovni načrt, vendar so ob spoznanju, da se pravzaprav ne bi smeli odreči nobeni točki programa dela, tudi sami glasovali zanj brez pomislekov.
Program dela, ki so si ga zadali ljubljanski sindikati za letošnje leto, je nedvomno zares široko zastavljen. In prav je tako. Tudi v letošnjem letu namreč ljudje veliko pričakujejo od sindikatov, saj je odprtih vprašanj in problemov najmanj toliko, če že ne več, kot jih je bilo minulo leto. Treba se bo jasno opredeliti in začrtati nadaljnjo pot pri reševanju posameznih vprašanj tako na področju samoupravljanja, gospodarjenja, socialne varnosti kot izobraževanja, oddiha zaposlenih in na drugih področjih.
Izhodišča politične dejavnosti ljubljanskih sindikatov za letošnje leto predstavljajo ustavne spremembe, resolucije II. kongresa samoupravljavcev, sklepi III. konference slovenskih sindikatov in republiških kongresov sindikatov delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, zlasti pa misli tovariša Tita, izrečene na XXI. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije ter sklepi predsedstva.
Ljublajnski sindikati poudarjajo, da zahteva reševanje aktualnih družbenih problemov kontinuirano spremljanje ekonomskih in političnih gibanj v naši družbi ter vztrajno prizadevanje sindikatov za učinkovito urejanje vseh življenjskih pomembnih vprašanj delovnih ljudi. To so tudi razlogi, poudarjajo sindikati, da so vnesli v program dela za prvo polovico letošnjega leta nekatera vprašanja, ki so bila predmet sindikalne aktivnosti že v minulem letu.
Ljubljanski sindikati menijo, da bo potrebno v prihodnje pri uresničevanju programskih nalog še bolj sodelovati s članstvom osnovnih organizacij. Ljudje so namreč zelo zainteresirani za učinkovitejše reševanje ekonomskih, socialnih in političnih vprašanj v družbi in še posebej za hitrejše urejevanje
nekaterih žgočih življenjskih, problemov, kot so, denimo, stanovanjska gradrga, delitev dohodka in osebnih dohodkov tet izobraževanje. Skratka, gre za izredno resno in zahtevno delo, ki bo uspešno opravljeno le ob tesnem sodelovanju s članstvom.
Le v skromnih orisih si oglejmo konkreten program dela, ki so si ga zastavili ljubljanski sindikati za letošnjo leto. Zedinili so se, da bodo aktivni na šestih področjih: Najzahtevnejše delo jih vsekakor čaka pri poglabljanju samoupravnih odnosov ter na področju družbeno-eko-nomskih odnosov. Svoja prizadevanja bodo usmerili še na področja izobraževanja, socialne varnosti delavcev, rekreacije zaposlenih in ne nazadnje tudi v izpopolnjevanje organizacije sindikatov. O slednjem vprašanju menimo sindikati naslednje:
,,Da bi ljubljanski sindikati učinkovito uresničevali svojo vlogo in naloge v sklopu skupnih prizadevanj družbenih de-
javnikov za vsesplošni razvoj in napredek naše skupnosti, je potrebno nenehno skrbeti in ustrezno izpopolnjevati organizacijsko strukturo. Ustanovitev aktivov predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata po občinah je gotovo eden izmed zelo pomembnih korakov za poživitev dejavnosti sindikatov v specifični komunalni ureditvi Ljubljane. Prvi začetki delovanja „občinskih sindikalnih aktivov" so pokazali dobre rezultate, tako na primer ob ustavni razpravi, v akciji ob referendumu o otroškem varstvu in šolstvu itd. To nas spodbuja, da se bomo v letošnjem letu po-služiU te oblike dela še v večjem obsegu ...“
A. Ul-
Pravna posvoiovalni^ii Hit
Vprašanje: V letu 1971 sem bil v nekem podjetju zaposlen pet mesecev; delovno razmerje mije prenehalo sporazumno. Sedaj sem zvedel, da je to podjetje delilo dobiček za celotno leto 1971, vendar jaz nisem ničesar prejel. Na ustno vprašanje so mi odgovorili, ‘ da imajo po sklepu DS pravico do dobička le tisti delavci, ki so v času izplačila v delovnem razmerju. Zanima me, ali je takšen sklep delavskega sveta zakonit oziroma ali sem tudi jaz upravičen do dela dobička.	M. J.-POSTOJNA
Odgovor: Če gre za delitev dobička za vse leto 1971 in ne morda le za del leta, ko vi niste delali, ste upravičeni do sorazmernega dela, saj ste tudi vi sodelovali pri ustvarjanju sredstev, ki sojih sedaj delili. Delavski svet ne more omejiti pravice do udeležbe pri delitvi le na tiste, ki so še v delovnem razmerju, oziroma ločiti tistih, ki niso več. Pravice do udeležbe v sorazmernem delu s časom, prebitim na delu ali na podlagi kakšne druge osnove in merila, ki ga predvideva pravilnik vaše delovne organizacije, vam delavski svet ne more odvzeti, ker temelji že na samem zakonu. Svetujemo vam, da naslovite na samoupravni organ delovne organizacije pismeni zahtevek za obračun in izplačilo pripadajočega dela dobička, ki so ga delili delavcem; če vam delovna organizacija tega deleža ne bi iz-palačala, lahko uveljavite svojo pravico tudi s tožbo na pristojnem sodišču.	m. LIPUŽIČ
Vprašanje: Ker nameravam v letu 1972 uveljaviti pravico do pokojnine, me zanima, kakšni bodo količniki za valorizacijo osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1971.
T. M. - SOLKAN
Odgovor: Skladno z določbo 32. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju določi valorizacijske količnike skupščin3 republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ^ začetku vsakega leta na podlagi statističnih podatkov republiškega zavoda za statistiko o gibanju povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v minulem letu. Lani je skupščina tak sklep sprejela v marcu in je bil objavljen v uradnem listu SRS št. 9. z dne 17. 3. 1971. leta; v letošnjem letu pa tak sklep še ni bil objavljen
M. VEHOVEC
7 DNL V SINDIKATIH
Sprejem zaključnih računov naj ne bo samo zakonska obveznost ^jy
diferencirana
uporabnost
baterij
Stališče komisije za družbenoekonomske odnose Sveta ZSJ o razpravi pri sprejemanju zaključnih računov za minulo leto
vam omogoča optimalno
super
zlata — za zahtevne aparate
extra
srebrna — za navadne aparate
normal

SSiiiS--- !
;
Kiiii'-
Komisija za družbenoekonomske odnose pri svetu ZSJ je 21. januarja letos obravnavala naloge sindikatov pri organiziranju razprave o zaključnih računih za minulo poslovno leto. Pri tem je komisija opozorila, da morajo prav sindikalne organizacije dati pobudo za javno razpravo o zaključnih računih za leto 1971 v vseh delovnih organizacijah gospodarstva in družbenih dejavnostih, in to pred in po sprejemu zaključnih računov na zborih delavcev ali v samoupravnih organih. Samo tako bodo delavci v samoupravno organiziranem delu vsestransko uveljavili svoje ustavne pravice v delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter sredstev za skupno porabo. V tem primeru bi tudi prekinili z dosedanjo prakso formalističnega obravnavanja in sprejemanja zaključnih računov, kije postala že reden pojav v velikem številu organizacij združenega dela.
Komisija za družbenoekonomske odnose sodi, da bi delavci in delavski sveti na podlagi dokumentacije, ki jo bodo pripravile strokovne službe o poslovanju v minulem letu, posvetile posebno pozornost zlasti naslednjim vprašanjem:
-	Kakšni so bili skupni stroški poslovanja in pri tem zlasti plačila zasebnemu sektorju za opravljena dela in storitve;
-	kolikšna, za kaj so bila porabljena sredstva za reklamo, reprezentanco in za podobne izdatke;
-	kolikšni so bili skupni stroški prodaje in še posebej kolikšni so bili dohodki trgovskih potnikov;
-	kolikšni so bili izdatki za nadurno delo, kakšna dela so bila opravljena v nadurah in kdo je o tem odločal;
-	kolikšna so bila izplačila za delo po pogodbah in kolikšna za delo oseb v dopolnilnem delovnem razmerju ter kakšna dela so bila opravljena na tej podlagi;
-	kolikšna sredstva so bila porabljena za terenske dodatke, službena potovanja, darila, uporabo zasebnih avtomobilov v službene namene itd.;
-	kakšni so bili sodni stroški in kolikšne zamudne obresti ter drugi stroški zavoljo nelikvidnosti.
Člani komisije so ugotovili, daje obravnavanje in sprejemanje zaključnih računov delovnih organizacij za 1971. leto ugodna priložnost, da delavci - samoupravljavci, ki ustvarjajo dohodek, ugo-tove, ali so bili v minulem letu primeri nepotrebne in neplanske porabe dohodka kot celote in še po-^bej tistega dela dohodka, ki je bil namenjen za osebne dohodke in za osebne prejemke in ali so bili resnično potrebni vsi stroški poslovanja. Pri tej obravnavi je treba vztrajati pri doslednem spoštovanju zakonitosti in odgovornosti posameznikov in kolektivnih organov, če
sklepi, ki so jih sprejemali, niso bili v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter normativnimi akti delovnih organizacij.
Na podlagi gibanj v delitvi skupnega dohodka in dohodka v letu 1971 je potrebno v normativnih aktih delovnih organizacij ustrezneje urediti vse oblike delitve, pri čemer si moramo prizadevati, da bi bila ta delitev kar najbolj objektivizirana in odvisna od obsega proizvodnje, opravljenih storitev, dejanskih rezultatov dela in ustvarjenega dohodka. Prav tako je potrebno zagotoviti redno informiranje ddavcev o vseh materialnih izdatkih, ki pomenijo osebne prejemke. Urediti je potrebno odnose v delitvi dela dohodka na osnovna in obratna sredstva, na amortizacijo in investicijsko vzdrževanje, potrebno je realno ovrednotiti tudi nedokončano proizvodnjo, surovine itd., saj bi tako lahko bistveno pripomogli k izboljšanju likvidnosti delovnih organizacij in zagotovili dovolj velika lastna sredstva za povečanje obsega proizvodnje v letošnjem letu. Hkrati bi morali obravnavati tudi razmere pri sprejemanju in uresničevanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, pri čemer bi morali dosledno vztrajati pri tem, da uveljavijo sprejete dogovore in sporazume tudi tam, kjer jih doslej še niso.
Komisija je prav tako ugotovila, da bo tak pristop pri obravnavi in sprejemanju zaključnih računov delovnih oiganizacij za 1971. leto, za katerega se bodo dosledno zavzemali sindikati, v marsičem pripomogel k izboljšanju likvidnosti, stabilizaciji in k uveljavitvi takšne delitve dohodka, ki bo v sorazmerju s prizadevanji delavcev, z doseženim poslovnim uspehom in z razvojem temeljne organizacije združenega
dela, delovne organizacije in vseh drugih oblik združenega dela.
Komisija za družbenoekonomske odnose sveta ZSJ se odločno zavzema, da obravnave zaključnih računov za minulo poslovno leto ne bi omejevali le na golo izpolnjevanje zakonskih obveznosti delavskih svetov oziroma svetov delovnih skupnosti, ter opozarja, daje dolžnost in interes delavcev, da so čimbolj vsestransko informirani o celotnem poslovanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter s tem tudi o rezultatih, slabostih in problemih gospodarjenja.
Da .bi zagotovili čimbolj učinkovito in čimbolj vsestransko angažiranje delavcev pri obravnavi teh vprašanj, morajo sindikalne organizacije, delavski sveti in sveti delovnih skupnosti zagotoviti polno demokratičnost in javnost pri obravnavanju in sprejemanju zaključnih računov za minulo poslovno leto. Prav tako se je potrebno energično upreti slehernim poskusom pritiskov ali drugih vplivov na delavce, ki bodo konkretno in argumentirano opozarjali na primere neracionalne porabe družbenih sredstev, slabega gospodarjenja, nesprejemljivih odnosov v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pri porabi sredstev skladov delovne organizacije ali na druge oblike nesamoupravnega odločanja.
Komisija še posebej poudarja odgovornost vseh strokovnih služb v organizacijah združenega dela in pričakuje, da bodo delavci, ki so v njih zaposleni, kar najbolj angažirali delavce, sindikalne organizacije in samoupravne organe za izboljšanje rezultatov gospodarjenja in poslovanja. Komisija hkrati predlaga Službi družbenega knjigovodstva, da ob analizi zaključnih računov upošteva tudi družbeno oceno delovnih kolektivov, da obravnava vprašanja, ki so še posebej pomembna za delavce, ter da zagotovi tudi širšo družbeno oceno gospodarjenja in delitve dohodka.
izkoriščanje energije črna — za razsvetljavo
ALI BO POSKUS USPEL?
Kranjska sindikalna šola po novem_______
V četrtek, 3. februarja popoldne se bo pričela v hotelu Alpe-Adria v Radovljici letošnja sindikalna šola za sindikalne delavce osnovnih organizacij sindikata kranjske občine. V prvi temi bodo udeleženci šole razpravljali o sindikatih kot sestavnem delu socialističnega družbenega sistema, o vlogi in nalogah osnovne organizacije sindikata v delovni organizaciji ter o metodah dela v sindikalni organizaciji. Šola bo vsakih štirinajst dni in to vselej v četrtkih popoldne, v petkih dopoldne in popoldne ter v sobotah dopoldne.
Lanskoletna sindikalna šola je pomenila v vsebinskem in organizacijskem pogledu korak naprej v primeri s takimi šolami v prejšnjih letih. Vsak udeleženec se je vključeval v razpravo o obdelanih temah, izbral neki problem iz svoje delovne organizacije in ga skladno s stališči svoje osnovne organizacije sindikata o izbrani problematiki obdelal v seminarski nalogi. Ob koncu šole je vsak udeleženec predloženo nalogo zagovarjal in o svojih ugotovitvah, stališčih in predlogih na javnem nastopu seznanil druge udeležence šole.
Letos so se na Delavski univerzi „Tomo Brejc“ in na kranjskem občinskem svetu Zveze sindikatov odločili za še bolj neposredno vključevanje udeležencev sindikalne šole v njeno
SLOVENSKE KONJICE
Organi občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah pripravljajo predlog delovnega programa za obdobje po prvi konferenci konjiških sindikatov. Posebno pozornost bodo sindikati posvetili nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in izobraževanja delavcev, njihovi re-
kreaciji in socialni varnosti, dobremu gospodarjenju v delovnih organizacijah, delitvi dohodka in nagrajevanju ter uresničevanju samoupravnih sporazumov.
Vse predloge bo zbrala posebna komisija, ki jih bo nato predložila predsedstvu, dokončno pa bo delovni program sprejel svet v februarju.
delo. Tako namreč menijo, da bo šola ne samo še bolj zanimiva in poučna, ampak bo tudi nudila vsem udeležencem še več praktičnih izkušenj za delo v osnovnih sindikalnih organizacijah.
SINDIKAT KOT SUBJEKTIVNA SILA
Snovalci sindikalne šole v Kranju hočejo udeležencem pokazati, kako lahko osnovna organizacija sindikata kot subjektivna sila skladno z interesi in pričakovanji svojega članstva v delovni organizaciji spodbudi in doseže najbolj racionalno odločitev samoupravnega organa.
Vsem udeležencem šole bodo čez nekaj dni poslali vabilo v šolo z nazornim načrtom predavanj in praktičnega skupinskega dela na prvem seminarju od 3. do 5. februarja. Vabilu bodo priložili kratko, vendar pregledno in razumljivo informacijo o zaključnem računu delovne organizacije „X“ za leto 1971 ter predlog dveh variantnih, med seboj zelo različnih in nasprotujočih si sklepov, ki naj bi jih obravnaval de-
Ni govora o krizi Jugoslavije
Na rob II. konferenci jugoslovanskih komunistov
V četrtek dopoldne, v času, ko moramo v našem uredništvu oddati zadnji rokopis v tiskamo, je delo II. konference ZKJ še v polnem razmahu; trajalo bo še tudi popoldne, ko bo konferenca sprejela akcijski program ZKJ. Toda kljub temu, da konferenca še ni zaključena, bi vendarle lahko dali vsaj najvažnejše elemente za njeno oceno, brez bojazni, da jih bo zaključni dokument konference demantiral Konferenca ZKJ je njen najvišji organ med dvema kongresoma; II. konferenca pomeni torej najvišji organ ZKJ med njenim zadrjim, devetim kongresom in njenim prihodnjim desetim kongresom. Priprave nanjo so potekale v znamenju večmesečnih intenzivnih razprav v organizacijah Zveze komunistov Jugoslavije, lahko pa bi rekli, da so se priprave začele pravzaprav že s
17. sejo predsedstva ZKJ (z brionsko sejo). Takrat je bil sprejet sklep, da bo II. konferenca proučila nekatera važna vprašanja ZKJ in odnosov v njej; zgodilo pa se je, da je šele 21. seja predsedstva ZKJ v Karadjordjevem, ko je predsedstvo reklo odločen „ne“ vsemu, kar pri nas spodkoplje ne samo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, temveč tudi ned samoupravni socializem, da je šele ta seja omogočila odgovore na mnoga izredno pomembna vprašanja našega življenja in nadaljnjega razvoja.
Konferenca je spregovorila o družbenoekonomskem položaju v Jugoslaviji ter o nalogah ZKJ. Njeni udeleženci so trezno, brez vsakega malodušja ocenili naše sedanje probleme in težave ter z odprtimi očmi in brez vsakega strahu pogledali naloge, ki stojijo pred nami
Kot že tolikokrat doslej, je tudi tokrat tovariš Tito spregovoril iz srca ne samo vseh komunistov, temveč tudi vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Poudaril je, da ne more biti govora o kakšni krizi naše države, da lahko govorimo le o določenih napakah v vrstah ZKJ, še posebej kar zadeva izpolnjevanje sklepov njenega 9. kongresa. Če bi te sklepe dosledno izpolnjevali, potem ne bi prišlo niti v gospodarstvu niti v drugih družbenih dejavnostih do znanih težav, katerih posledice so bile tolikšne, da je zaradi njih dvignil glavo celo naš notranji sovražnik.. In dalje: dejstvo je, da smo v našem razvoju dosegli velike uspehe, kipa bi bili lahko še mnogo večji, če bi bili komunisti vedno na svojem mestu...
Glede ocenjevanja uspehov in težav v našem gospodarstvu je Kiro Gligorov na konfe-
renci poudaril, da vse premalo poznamo podatke, da je od začetka reforme do konca leta 1970 bilo zamenjanega več kot 40% strojnega parka jugoslovanske industrije, od tega dobro tretjino z avtomatskimi in polavtomatskimi stroji In dalje: dejstvo, da smo v zadnjih treh letih nabavili v tujini za približno 2,5 milijarde dolarjev opreme, postavlja vpmšanje naših dolgov v tujini v precej drugačno luč, kot bi ga želeli postaviti neobjektivni kritiki
Ko je na konferenci govoril o nalogah ZKJ, je Veljko Vlahovič dejal, da je ZKJ žal dopustila, da je bil delavski razred odrinjen od odločanja v naši družbi, zaradi česar so protirevolucionarne sile postale nasilnejše in predrznejše, okrepili so se različni odpori samoupravljanju in se povečale socialne razlike v družbi Samoupravni družbeni odnosi

- je poudaril Vlahovič - so najboljše zagotovilo, da se noben narod ne bo čutil politično ali gospodarsko neenakopravnega, ali oškodovanega. Socialistična Jugoslavija mora biti last vseh njenih narodov, kajti samo tako je mogoče napredovati in se krepiti; narodnostno vprašanje pri nas je zato najtesneje povezano z bojem za samoupravljanje.
To so bile izhodiščne misli, ki so kot rdeča nit povezovale tudi vso razpravo na konferenci, ki je bila zares dostojna komunistov. Zato tudi ne moremo od konference pričakovati drugačnih sklepov kot odločno podporo prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva, za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in za uresničitev odločujoče vloge delavskega razreda v naši družbi
MILAN POGAČNIK
lavski svet in se za enega odločil.
Drugi dan sindikalne šole v prvem seminarju bodo udeleženci obravnavali med drugim tudi sestanek kot način demokratično usmerjene izmenjave mnenj, pogledov in stališč prisotnih o izbranem problemu, nakar bodo kot namišljeni člani delavskega sveta podjetja „X“ razpravljali o predloženem zaključnem računu in se dogovorili za dnevni red seje tega samoupravnega organa in o načinu, po katerem naj bi predlagani odločitvi posredovali v oceno vsem članom delovne skupnosti. Pri tem bo skupina udeležencev šole kot namišljeni izvršni odbor osnovne organizacije sindikata pripravila za sejo delavskega sveta nov, dopolnjen predlog odločitve ter ga na seji delavskega sveta branila in zagovarjala.
Po končani seji tako namišljenega delavskega sveta podjetja „X“ bodo o glavnih značilnostih poslovanja in o sprejetih odločitvah glede predloženega zaključnega računa za leto 1971 pripravili kratko poročilo in ga v posebni izdaji internega biltena natisnili za vse člane delovne skupnosti.
ZA VSAKOGAR NEKAJ...
Tako zasnovano seminarsko delo v kranjski sindikalni šoli bo nudilo prav slehernemu udeležencu možnost za tvorno sodelovanje. Eden med njimi bo moral prevzeti vlogo predsednika delavskega sveta, dva bosta pisala zapisnik na informativnem sestanku in na seji sveta, večina preostalih se bo razdelila v tri skupine: prva bo na seji sveta delovne skupnosti zagovarjala prvo variantno odločitev predlagateljev, druga drugo, tretja pa novo, ki jo bo izoblikovala kot osnovna organizacija sindikata. Nekaj udeležencev bo prevzelo obveznost, da po seji delavskega sveta oblikuje na podlagi zapisnika končno poročilo, dva ali trije udeleženci pa bodo pripravili matrice in natisnili potrebno število izvodov internega biltena.
Ker bo vsak udeleženec pred pričetkom prvega seminarja prejel priročnik o delu sindikalne organizacije med dvema občnima zboroma, teze predavanj, skico praktičnega dela, informacijo o predloženem zaključnem računu ter vabilo na sejo namišljenega delavskega sveta podjetja „X“ z nekaj izvodi natisnjenega internega biltena, bo tudi obogatil zbirko svojih zapiskov, priročnikov in gradiva za delo v osnovni organizaciji sindikata. In kar je najvažnejše: vsak udeleženec bo s svojim prispevkom pripomogel opraviti koristno politično nalogo, ki jo že ali jo bo še morala izpeljati tudi sindikalna organizacija, v kateri sam aktivno dela ... DUŠAN REBOLJ
Svet delovne skupnosti pri republiškem svetu ZSS
razglaša prosto delovno mesto:
SVETOVALCA —
strokovnega sodelavca za vprašanja samoupravnega prava.
Pogoj : dokončana pravna fakulteta, 8 let delovne prakse, družbeno-politična angažiranost in pet mesecev poskusne dobe.
Prijave sprejema tajništvo republiškega sveta do 10. februarja 1972.
KOMENTATORJEV STOLPEC
V čigavih rokah je ekonomska moč?
Pred šestimi leti smo prerokovali, da bo lani in letos gospodarstvo razpolagalo že s približno 70 odstotki sredstev, namenjenih za razširjeno reprodukcijo. Te napovedi pa ne le, da se niso uresničile, marveč je tok denarja krenil celo v nasprotno smer - na vplivno območje bank in družbeno-političnih skupnosti Delovne organizacije razpolagajo samo s približno 30 % ustvarjenega presežka dela. Ce pa izključimo zunanjetrgovinska in reeksportna podjetja, znaša presežek v korist gospodarstva komajda kakih 22 %. Velika količina na novo natisnjenega denarja in mednarodnih zadolžitev tudi ni v dosegu delavskega razreda. To je hkrati najkrajši odgovor na vprašanje, kdo ima v naši družbi ekonomsko moč. Razpolaganje s presežkom dela je torej tista osnova, iz katere se porajajo vsi drugi družbenoekonomski problemi
Čeprav se je potrebno čimprej dogovoriti o politiki gospodarskega razvoja, pa nikakor ne kaže hiteti na račun demokratičnih dogovorov. Brez jasno izraženih interesov delavcev in njihovih medsebojnih dogovorov, kako naprej, si lahko bolj Škodimo kot koristimo. Z administrativnimi ukrepi pa tudi z medrepubliškimi dogovori bhko le za nekaj investicijskih zveznih zamisli porabimo vso akumubcijo in ves presežek dela za naslednjih pet let in ponovno omrtvičimo razvoj samoupravljanja. Takšno „gospodarjenje“ se nam že krepko maščuje. Tako smo lani vil mesecih imeli 144 milijard dinarjev medsebojnih nepokritih obveznosti, več kot 1300 podjetij je imelo blokirane račune, več kot pol milijona delavcev še vedno pričakuje prvega v mesecu z negotovostjo, ali bodo dobili osebne dohodke
Vendar pa smo v tem času ugotovili tudi najpomembnejša žarišča nelikvidnosti, ki so: država kot potrošnik in dobavitelj, banke kot kreditorji in končno delovne organizacije same.
Gospodarstveniki računajo, da družbeno-politične skupnosti skupaj z negospodarskimi dejavnostmi dolgujejo gospodarstvu dobrih 9 milijonov dinarjev. Ker za plačilo teh dolgov ni mogoče uvesti prisilnega plačila oziroma stečaja, je edini izhod iz nelikvidnosti v razširitev obveznega plačevanja v gotovini. Tokovi koncentracije sredstev v minulih letih so privedli do premočne vloge bank v financiranju investicij. Edini izhod naj bi po nekaterih predlogih poiskali v tem, da bi investitor s precej večjim zneskom lastnih sredstev kot doslej - morda celo s petino - sodeloval v financiranju svojega programa. Z novimi ukrepi naj bi tudi preprečili vsako neposredno bančno kreditiranje objektov infrastrukture. Kar pa zadeva obratna sredstva, pa bi bilo potrebno do 1975. leta doseči, da bi trajni viri obratnih sredstev predstavljali 70 % količine obratnih sredstev.
Ti predlogi so nedvomno koristni, uveljaviti pa jih bo mogoče šele takrat, ko bodo družbenopolitične skupnosti plačale gospodarstvu sedanje dolgove, ki niso majhni	V. B.
V OBJEKTIVU
Ugodna znamenja
Za devizni trg je bil lanski december mesec rekordov in ugodnih vesti. Po vojni še nikoli nismo uspeli izvoziti blaga v vrednosti 3280 milijonov din, še manj pa ugotoviti, da je neblagovni de-
vizni priliv od nakazil zdomcev, turizma in drugih virov v enajstih mesecih presegel milijardo dolarjev. Prvič po dvajsetih mesecih smo tudi blagovni devizni deficit
zmanjšali na 820 milijonov din. Kljub takšnim rezultatom pa se je po oceni gospodarstvenikov prava bitka za utrditev na tujih trgih in za stabilizacijo domačega trga šele začela.
Manj pa vendar več
Plan izvoza mariborskega gospodarstva dosežen s 94%, vendar je izvoz za 11 % večji kot leto poprej
Čudna strategija
V RO Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije obsojajo poskus hrvaških železničarjev, da bi zavoljo lastnih koristi ravnali v škodo jugoslovanskih in slovenskih interesov
Lani poleti je ŽTP Zagreb skupaj s svojimi partnerji na skrivaj sklenilo pogodbo z avstrijskim koncernom VOEST o kombiniranem železniško rečnem prevozu železove rude od Luke Bakar do avstrijskih železarn. Po tej pogodbi bi pridobilo ŽTP Zagreb s partnerji Luka Reka, Transjug Reka in Donavski Lloyd iz Siska precejšnje finančne koristi na škodo jugoslovanskih železnic kot celote in še posebej Z ŽTP Ljubljana ter tudi v škodo avstrijskih železnic. Zaradi tega je Skupnost JŽ 11. novembra lani to pogodbo tudi preklicala, saj bi njeno izvajanje razen tega pomenilo tudi uradno priznan poskus razbijanja in razpadanja enotnega jugoslovanskega železniškega sistema.
Slovenski železničarji so ta poskus hrvaških železničarjev sprva ocenjevali kot izraz negativnih pojavov v družbenem življenju na Hrvaškem v bližnji preteklosti. Zdaj se je izkazalo, da kljub najnovejšemu političnemu razvoju na Hrvaškem in v Jugoslaviji nekateri vodilni delavci ŽTP Zagreb ob očitni podpori pristojnih republiških organov še vedno vztrajajo pri uresničitvi omenjene pogodbe. O tem se na Hrvaškem zdaj tudi odkrito govori kot o izredno pomembni postavki v „prometni strategiji" te
republike, kot je, denimo, zapisal zagrebški Ve-čemji list v svoji številki z dne 10. januarja letos. Večemji list tudi ocenjuje ta škodljivi in nelegalni posel kot izredno pomemben uspeh hrvaških podjetij, češ da je rezultat „pravilne ocene trenutka".
O tem vprašanju je razpravljalo tudi predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Člani predsedstva so bili enotnega mnenja, dajgre za škodljivo akcijo in za očiten poskus razbijanja enotnega sistema jugoslovanskih železnic, za popolno nasprotje vsega tistega, kar je o skladnem razvoju posameznih prometnih dejavnosti in o medsebojnem usklajevanju interesov sklenil V. kongres sindikata delavcev v prometu in zvezah Jugoslavije decembra lani v Skopju. Zaradi teh vzrokov predsedstvo RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije obsoja omenjeno akcijo ŽTP Zagreb in njegovih partnerjev. Vedeti je namreč treba tudi to, da decentralizacija jugoslovanskih železnic ni nikdar imela za cilj razpad jugoslovanskega železniškega sistema, ampak smo se in se še trudimo za njegovo utrditev in uveljavitev na samoupravnih osnovah ter da bi na tej podlagi zagotovili enoten nastop JŽ doma in na tujem.	'	— mG
Po planskih predvidevanjih naj bi gospodarstvo mariborske, slovensko-bistriške in lenarške občine lani izvozilo za nekaj več kot 50 milijonov dolarjev proizvodov. Delovne organizacije pa teh predvidevanj niso v celoti izpolnile, saj je bil letni plan dosežen le s 94%. Skupna vrednost izvoza iz vseh treh občin je znašala nekaj več kot 47 milijonov dolarjev, kar pa je kljub zaostanku za planom za 11 % več kot leto poprej.
Največji izvoznik na mariborskem območju je bila tovarna Impol iz Slovenske Bistrice, ki je leta 1971 prodala na tuja tržišča za skoraj 11 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Industrijske panoge, ki so lani izvozile več, kot so predvidevale, so elektroindustrija, industrija papirja, podjetja tekstilne stroke ter obutvena in živilska industrija, med drugimi gospodarskimi dejavnostmi pa gradbeništvo, transport in gozdarstvo. Med posameznimi industrijskimi delovnimi organizacijami so dosegli najboljše uspehe pri izvozu v Tovarni stikalnih naprav, v Tovarni pletenin in konfekcije, v tovarnah papirja na Ceršaku in Sladkem vrhu ter v tovarni obutve Lilet. Na mednarodnem tržišču pa se vse bolj uveljavlja mariborsko transportno podjetje Špedtrans, saj je lani ta kolektiv opravil v tujini že skoraj polovico vseh svojih storitev in ustvaril za več kot 2 milijona 300 tisoč dolarjev deviznega priliva.
Čeprav še ni popolnih podatkov o izvoznih načrtih mariborskih tovarn za letošnje leto, pa že lahko zapišemo, da v večini podjetij napovedujejo prodor na tuja tržišča. Zlasti devalvacija dinarja in revalvacija nekaterih tujih valut silita delovne organizacije, da se še bolj kot doslej vključujejo v mednarodno delitev dela.	D. P.
Predilničarji v žagali
Predlogi Predilnice Litija za ublažitev posledic podražitve bombaža na svetovnem trgu
Z inflacijo in stalnim porastom cen se ne ubada samo naše gospodarstvo. Podražitve so reden pojav tudi drugod v svetu. Tako so pred nedavnim največji proizvajalci bombaža na svetu povečali cene tej surovini za polnih 25 %. Litijski pre-dilničarji so še lani kupovali bombaž po največ 8 din za kilogram, danes morajo odšteti zanj že 13 din.	>
Samo zaradi podražitve te surovine, ki jo seveda litijska predilnica v celoti uvaža, bo moralo podjetje doplačati 12 mili-
jonov din. Zavoljo devalvacije dinarja bo izgubila predilnica Litija novih 12 milijonov din, pri uvozu sin te tik e pa bo imel kolektiv izgubo skoraj 8 milijonov din. Vse podražitve surovin, revalvacije tujih valut in razvrednotenje našega dinarja bodo predilniški kolektiv veljale dobrih 31 milijonov din. To pa je več, kot znašajo vsa njihova letošnja amortizacijska sredstva in polovica sredstev za izplačila osebnih dohodkov zaposlenih.
Zvezna d ir ek ega za rezerve je sicer predilniški industriji pri-
skočila v pomoč s tem, da ji je iz svojih zalog odstopila 10.000 ton bombaža. Vendar ta količina surovin zadošča komaj za 40-dnevno	obratovanje pre-
dilnic. V litijski predilnici zato opozarjajo, da bo treba čimprej najti izhod iz zagate, sicer se bo vsa naša predilniška in tekstilna industrija znašla v težavah, iz katerih se ne bo zlepa izkopala. Litijska Predilnica bi sicer vso svojo proizvodnjo preje lahko prodala na tuja tržišča, toda če bi se odločili za tak korak, bi dobršen del slovenske tekstilne
industrije ostal praktično brez možnosti za nadaljnje obratovanje.
Zavoljo teh razmer so slovenski pred ilničarji predlagali zveznim organom tri možne rešitve: zvišanje cen preji, regres pri uvozu surovin ali znižanje carinskih stopenj pri uvozu surovin. Vse pa kaže, da se pristojni zvezni organi ne bodo odločili za nobenega od naštetih predlogov v celoti, pač pa bodo verjetno zmanjšali carino in dovolili deloma spremeniti cene preje.	-m-
Novo
v
»EMO«
Tovarna „EMO“ iz Celja je lani praznovala 75-letnico obstoja. Nekdanja proizvodnja - v glavnem kuhinjska in druga posoda, vsako leto relativno nazaduje. Obseg po vrednosti je sicer enak oziroma celo narašča, posebno še, ker iz leta v leto prehajajo na proizvodnjo zahtevnejše in kvalitetnejše („UNIVERZAL“) posode. Ker pa v tovarni osvajajo in razširjajo proizvodnjo novih izdelkov, dosega posoda le še 30 do 35 % celotne proizvodnje. Tovarna se v zadnjih letih širi predvsem na račun kotlov za centralno ogrevanje, radiatorjev, peči na olje in trdo gorivo, od-pleskov za avtomobilsko industrijo, frite - surovine za emajle. V zadnjem času pa pripravljajo proizvodnjo novih emoterm radiatorjev in conteinerjev, ki jih bodo delali za ameriškega naročnika.
Proizvodni trak za izdelavo novih emoterm radiatorjev prav sedaj usposabljajo za normalno proizvodnjo. Inženir Mirko Jan-
čigaj je povedal, da so začeli s poskusno proizvodnjo lani novembra. Emoterm radiatorje delajo po nemški licenci, pravzaprav razvijajo tehnologijo skupaj, saj je tudi za nemškega partnerja to nov proizvod. Največja prednost novega radiatorja je predvsem v tem, daje za isto toplotno moč znatno manjši, saj je 5,3 cm širok in le 15 cm daljši radiator enakovreden klasičnemu, kije širok 11 cm. Prednost pa je tudi ta, da na 1 kilogram vloženega materiala daje novi radiator od 20 % do 25 % več kalorij.
Trenutno dela oddelek za nove radiatorje s 30 % zmogljivostjo. ,,ekako v dveh mesecih, ko bodo proizvodno linijo dopolnili, bodo dnevno izdelali 16 ton oziroma 800 tekočih metrov radiatorjev različnih velikosti. Klasičnih radiatorjev izdelajo sedaj v „EMO“ od 5.500 do 6.000 ton letno. Poleg tega pa bodo, ko bo proizvodna linija emoterm radiatorjev stekla s polno paro, izdelali še več kot 4.000 ton novih radiatorjev.	A. A.
t	4
Emoterm radiatorje delajo na dveh vzporednih tekočih trakovih. Ena od faz delaje tudi rezanje radiatorjev na določeno dolžino.
Predno gre nov radiator v lakirnico, ga pod pritiskom preizkusijo. Čeprav mora zdržati Posamezne člene radiatorja na posebnem stroju zvarijo 4 atmosfere, ga preizkusijo pod pritiskom 9 atmosfer.	z zbirnim oziroma razdelilnim kanalom.

TOKOVI GOSPODARJENJA
Trenutni položaj 1500-član-skega kolektiva Cinkarne Celje
najbolj spominja na utapljajočega se kopalca, ki je še zbral toliko moči, da se je ves izne-niogel sicer privlekel na rešilno obrežje, pa so ga neusmiljeno spet pahnili nazaj v vodo in ga zdaj v njej načrtno „tunkajo“.
Vsem tistim, ki prispodobe ne razumejo, bodo stvari postale jasne, če povemo, da so v Cinkarni Celje leta 1970 zaradi Zastarele tehnologije, pomanjkanja cinkovih koncentratov in zaradi plafoniranih cen — nekatere med njimi se „držijo“ še °d reforme sem — prigospodarili 25 milijonov dinarjev poslovne izgube, medtem ko so si s poslovnim načrtom in sanacijskim programom za minulo leto Postavili cilj, da proizvodnjo Preusmerijo tako daleč, da v tem letu ne bi bilo več izgube, kasneje pa naj bi bilo na osnovi spremenjenega proizvodnega Pfograma zagotovljeno rentabilno poslovanje.
S številnimi ukrepi, ki so jih izvedli in o katerih bomo še spregovorili, predvsem pa z iz-Mdnimi delovnimi napori so si-fer dosegli, da se je poslovno leto 1971 izteklo brez izgube, da so v breme lastnega dohodka Pokrili 10 milijonov dinarjev Proškov v zvezi s sanacijo podrtja in da že odplačujejo tudi Poslovno izgubo iz leta 1970. Vendar pa tudi „cinkarjev“, ki
komaj malo iz vode pogledali, razvrednotenje dinarja in stabilizacij ski ukrepi niso obšli, be več: objektivno gledano so Jih pahnili v položaj, kije slabši °d tistega pred letom dni. Skratka, komaj se je po dolgem začel porajati optimizem, Ze se je moral umakniti pesi-djizmu z njegovim najbolj brid-vprašanjem: „Kakšna je naša perspektiva, kaj bo z nami? “
»Zdaj je položaj pri nas tak, da vsak ukrep v zvezi s stabili-zacijo gospodarstva in gospodarjenja prinese samo težave in Materialno škodo, torej razvred-n°ti vsa naša prizadevanja in Mzultate našega dela, da bi končno le zlezli na zeleno vejo.
11 vemo več ljudem pojasniti, Zakaj mora biti tako, ali pa smo esposobni, da bi jih še naprej avajali z besedami in jim me-,.1 pesek v oči,“ je pred krat-ljn na enem izmed sestankov Političnih delavcev celjske re-naravnost povedal Martin ^ndrejaš, predsednik tovarniške
organizacije sindikata v Cinkarni Celje.
TEPENI ZATO,
KER SO DOBRO DELALI!
Po vsem tem je na mestu vprašanje: „Cinkarna - kam greš? “
Za odgovor smo zaprosili prvega moža v podjetju, glavnega direktorja inž. Franja Klin-gerja. Takole je odgovoril:
„Pri nas gremo po programu naprej, vendar ta program z vso doslednostjo in ostrino, žal, velja samo za nas, ne pa tudi za vse tiste, ki so tudi prevzeli obveznosti. To, kar se dogaja zdaj, je tako tragikomično, da moram začeti pri začetku ...
S sanacijskim programom smo si med drugim zadah nalogo, da bomo ukinili nerentabilno proizvodnjo, razširili proizvodnjo rentabilnih izdelkov in
ljenih obratov znašajo za minulo leto več kot 10 milijonov din in smo jih tudi pokrili iz lanskega dohodka.
Po dolgotrajnih dogovaija-njih smo lani poleti le dobili kredit, s katerim smo pokrili izgubo iz leta 1970. Kredit je v bistvu edino, s čimer nam je pomagala širša skupnost, kajti odplačati ga bomo morali v celoti sami. Naša izguba v letu 1970 pa v dobršni meri izvira iz plafoniranih cen, torej vsaj ta del izgube ni nastal po naši krivdi, če smo že po mnenju nekaterih ,krivi1, da se nismo že poprej modernizirali. . .
Kljub vsemu pa so se ljudje resno zagrizli v delo. Rezultat lanskoletnega garanja je, da smo ob težjih pogojih gospodarjenja ustvarili enako realizacijo kot predlani, čeprav smo ustavili lastno proizvodnjo cinka, ki
konca minulega leta se je položaj občutno zaostril: kupci dolgujejo cinkarni dvakrat toliko, kot le-ta dolguje svojim dobaviteljem. Zdaj torej gre ne le za 5, ampak že za 40 milijonov dinarjev, s katerimi Cinkarna Celje kreditira kupce, sama pa je hkrati, zaradi lastne nelikvidnosti seveda, neprekinjeno blokirana že od lanskega aprila dalje. Zato, ker ima blokiran žiro račun, ji banka ne da sicer odobrenega kredita za obratna sredstva, namensko dodeljenega za to, da bi v polnem obsegu lahko začel obratovati obrat za izdelovanje tiskarskih barv. Teh pa bi lahko prodali velikoveč, kot jih trenutno zmorejo narediti glede na razpoložljiva obratna sredstva . ..
S tem je sklenjen gordijski vozel pri proizvodnji tiskarskih barv, precej podobno pa je
vzporedno s sanacijo starega dela tovarne po programu dograjevali obrat za izdelovanje titanovega dioksida, kjer sodelujejo z nami partneiji iz Nemške demokratične republike!
'Zavoljo zastarelosti postopka, pomanjkanja koncentratov in še nekaterih drugih vzrokov, smo lani v celoti ustavili proizvodnjo cinka, kar je za seboj potegnilo tudi zmanjšanje proizvodnje žveplene kisline. Tako smo prenehali obratovati v topilnici, pražarni in keramiki, za tri četrtine smo zmanjšali proizvodnjo v naši plinarni in v spremljajočih obratih. Tako smo razen sto let starih naprav izločili iz obratovanja tudi komaj tri do pet let stare naprave. Čeprav ne obratujejo, pa le-te seveda predstavljajo naše osnovno sredstvo. Vsako tako sredstvo pa spremljajo obveznosti. Samo fiksni stroški ustav-
pomeni nekako četrtino vseh naših zmogljivosti. Tudi finančni rezultat ni negativen, saj smo že pokrili fiksne stroške ustavljenih obratov in, kot kaže, v naši bilanci vseeno ne bo zapisanih številk v rdeči barvi — torej izgube. To pa smo dosegli ob 700 manj zaposlenih, toda ob močno povečani proizvodnji izdelkov za grafično industrijo, ob tem, da smo ukinili nočno delo v valjarni, ki zdaj v dveh izmenah daje toliko, kot poprej v treh itd.
Kljub vsemu temu, kar nam je vlivalo optimizem, pa smo zaradi devalvacije in stabilizacijskih ukrepov pa tudi zavoljo nelikvidnosti, stopili .v letošnje leto vse prej kot optimisti.. .“
KLEŠČE SE STISKAJO
Še aprila lani je imela Cinkarna Celje pri svojih kupcih le kakih 5 milijonov dinarjev, do
čeprav zaradi drugih vzrokov -pri večini preostalih njihovih izdelkov. Spet ima besedo direktor inž. Klinger:
„Ne morem še govoriti o finančnih učinkih devalvacije, ker jih še nismo uspeli v celoti izračunati. Vendar bom problem ponazoril z nekaj primeri.
Delno zaradi devalvacije, delno zaradi zamrznitve cen, je le še malo naših izdelkov, katerih proizvodnja je še rentabilna. Z ene strani je .namreč tako, da moramo uvažati surovine, kijih doma ni na voljo, denimo pigmente za organska barvila, z druge strani pa tako, da moramo uvažati celo cink in druge kovine, ki jih potrebujemo pri naši proizvodnji, vendar tega blaga na domačem trgu ni, ker se proizvajalcem vse to bolj splača izvažati. Zavoljo devalvacije dinarja pa je uvoz seveda dražji, zavoljo zamrznjenih cen. Nekatere so zamrznjene še iz ,leta 1965, pa proizvodnja pomeni samo izgubo. Vem, da se s podobnimi problemi borijo tudi druga podjetja: Toda laže je te probleme reševati tam, kjer obstaja vsaj nekaj proste akumulacije, s katero je vsaj začasno možno pokrivati proizvodnjo z izgubo, kot pa je primer pri nas, ki smo podjetje bazične industrije, ki je komaj malo pogledalo iz vode, pa seje nanj takoj zgrnilo najhujše breme.
Kot sem že omenil, je vse manj proizvodov, ki so glede na naše pogoje dela in proizvodnje še rentabilni. Drži, da lahko ustavimo še velik del proizvodnje. Ampak: nekje je meja, prek katere ne bomo mogli, ko skratka ne bo več toliko rentabilnih artiklov, da bi ob sedanjih pogojih gospodarjenja še pokrivali izgubo pri vseh drugih. Kaj pa tedaj?
Lahko rečem, da je pri nas
trenutno najbolj prizadeta proizvodnja organskih barvil. Tudi zanje še vedno veljajo cene iz leta 1965, čeprav se je od takrat do danes vse podražilo. Če v najkrajšem času problematika cen ne bo urejena, bomo to proizvodnjo, hočeš nočeš, morali ustaviti. V enakem položaju kot naše podjetje je glede te proizvodnje tudi Kemična industrija Zagreb, ki skupaj z nami domačemu trgu dobavlja organska barvila. Tako se lahko primeri, da v državi ne bomo izdelali več niti kilograma organskih barvil. Če je pametno uničevati domačo proizvodnjo, presodite sami...“
ŠE JE UPANJE, AMPAK . ..
Največje upanje „cinkaijev“ je proizvodnja titanovega dioksida. Po programu naj bi proizvodnja v novem obratu stekla letos aprila, vendar so - zaradi težav pri financiranju — rok pomaknili na oktober. Žal pa tudi za ta datum še ni nobenih zagotovil, da bi obveljal. Če bi se karkoli zataknilo, bo kolektiv Cinkarne Celje postavljen pred novo in zelo hudo preizkušnjo, čeprav bi bil tega sam še najmanj kriv.
Kot rečeno, Cinkarna Celje gradi ta obrat skupaj s partnerjem iz Nemške demokratične republike. Z „naše strani11 se zatika, ker banke še niso odobrile sredstev za dokončanje gradnje, skratka sredstev, ki naj bi pokrile prekoračitev prvotno programiranih stroškov. Nemški partner pa je svoj del stroškov poravnal in vztraja, da bi novi obrat začel s proizvodnjo ob dogovorjenem roku. Da bi bila zadeva za Cinkarno Celje in tudi za našo državo še bolj neprijetna, je izvoz dela titanovega dioksida že vključen v blagovno listo zunanjetrgo-
vinske menjave za leto 1973. Bomo torej titanov dioksid uvozili z Zahoda, da bi ga izvozili v Nemško demokratično republiko in tako zadovoljili pogodbenim obveznostim, če domače banke ne bodo pravočasno zagotovile sredstev, kijih Cinkarna Celje potrebuje za dokončanje novega obrata?
Drugič pa se z vso ostrino postavlja naslednje vprašanje: ali je v redu in prav, da pristojni državni organi najprej dovolijo uvoz tujega kapitala, v konkretnem primeru torej nemško soudeležbo pri gradnji obrata celjske cinkarne, ne da bi hkrati dovolj celovito preverili vsestransko sposobnost domačega partneija in bank — njegovih poslovnih partnerjev. Ce domači partner zdaj v roku ne more dokončati odobrenega projekta, tega očitno ne more biti sam kriv, oziroma vsaj ne more biti edini krivec. V primeru, da se bo gradnja še bolj zavlekla, pa bo morala Cinkarna Celje začeti ne le plačevati anuitete za proizvodnjo, ki niti še ni stekla, ampak tudi penale tujemu partnerju!
KAKO TOREJ IZ ZAGATE?
Zares — kako torej iz zagate?
„Odkrito povedano:	ne
vem!11 je odgovoril glavni direktor Cinkarne Celje inž. Franjo Klinger. „Edino upanje je v tem, da bi vsem dosedanjim stabilizacijskim ukrepom, ki izrazito negativno delujejo, čimprej sledili tudi ukrepi s pozitivnimi učinki. Če tega ne bomo .dočakali, bi stabilizacija, ki jo podpiramo, tudi pri nas pomenila nadaljnje siromašenje še zdravega jedra našega gospodarstva, skratka poslabšanje že tako kritičnega stanja!11
MILAN GOVEKAR
Svoje kupce Cinkarna Celje hočeš nočeš kreditira že s 40 milijoni dinarjev, zato pa je <► sama nelikvidna.	<>
V smislu veljavnih predpisov pa banke ne smejo dodeliti že odobrenih namenskih kredi- <► tov za obratna sredstva tistim podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti in imajo zato j; blokiran žiro račun.	\\
Zaradi tega, ker Cinkarni Celje manjka obratnih sredstev, z močno zmanjšanimi zmog-Ijivostmi obratuje njen obrat, ki bi sicer lahko bil visoko rentabilen in so mu tista obratna o sredstva tudi namenjena.	o
Kako bi bilo, če bi sprejeli nov predpis, ki bi v opisanih primerih na povzročitelje pre- o nesel oosledice takega stanja z obrestmi vred? Saj smo pred zakonom menda vsi enaki — o v dobrem in v slabem?	o
IZ ŠESTIH REPUBLIK
...v jugoslovanskih sindikatih
POSPEŠITI RAZVOJ
KOSOVO
Minuli teden je končala z delom I. konferenca Zveze sindikatov Kosova, na kateri so sindikati te pokrajine ocenili rezultate dela v minulem štiri in polletnem obdobju, sprejeli akcijski program za naslednje obdobje in izbrali novo vodstvo.
Konferenca Zveze sindikatov Kosova je poudarila, da je po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi Kosova in ob podpori delavskega razreda Srbije in celotne države pokrajina dosegla v minulem obdobju nekatere pomembne uspehe. Čeprav se niso uresničile vse planske napovedi, pa se je Kosovo v minulem petletnem obdobju znatno hitreje razvijalo kot poprej; povečal se je družbeni proizvod, narodni dohodek, splošna poraba, porasli pa so tudi osebni dohodki. V tem obdobju se je na novo zaposlilo več kot 7500 delavcev, zgradili so 29.000 stanovanj. Kljub temu pa nerazvitost in nizka materialna baza pokrajine ter odtujevanje presežkov dela negativno vplivajo na družbenoekonomski položaj delavskega razreda Kosova, zlasti pa na položaj tiste kategorije delavcev, ki zavoljo nizkih osebnih dohodkov ne morejo sami sebi zagotoviti niti najosnovnejših življenjskih potreb, kot so, denimo, stanovanje, prehrana, šolanje otrok in drugo. Vse to vpliva tudi na zaposlovanje novih delavcev, ki je na Kosovu še poseben problem, saj trenutno išče delo prek zavoda za zaposlovanje več kot 30.000 delavcev, da ne omenjamo potencialov aktivnega prebivalstva, ki so znatno večji. Zato je- po ocenitvi prve konference kosovskih sindikatov boj za hitrejši razvoj pokrajine glavna naloga delavskega razreda Kosova in sindikatov.
KAKŠEN BO NOVI DAVČNI SISTEM?
Na Slovenskem že dolgo stresamo pikre na rovaš naše davčne politike — prvi pa so davčni sistem spremenili v Srbiji
Slovenci v Vojvodini
V zadnjem času se v Vojvodini največ govori o integraciji vojvodinskih podjetij s slovenskim gospodarstvom. Čeprav je tu in tam slišati govorice o ..razprodaji vojvodinskega gospodarstva" Slovenp, je le malo gospodarstvenikov, ki ne bi ugodno ocenjevali sedanjih integracijskih gibanj v Vojvodini. Integracije so v Vojvodini razbile mnenje o komunalnih, pokrajinskih in republiških inte-
J
+
*
\
Ž
resih, oziroma mejah. Moč ekonomskega razuma je postala gibalo pospešenega gibanja na področju specializacije, delitve dela in načrtno usmerjene proizvodnje. V zadrg ih treh letih je najmanj 60 podjetij iz Vojvodine našlo rešitev svojega nadaljnjega obstoja v integraciji s podjetji iz drugih republik. Računajo, da je kakih 20 delovnih organizacij zelo tesno povezanih s podjetji iz Slovenije.
Vse kaže, da bomo v Sloveniji že letos vpeljali nov, sodobnejši in družbenim potrebam prilagojen davčni sistem, ki bo po napovedih sestavljavcev deloval tudi bolj stabilizacijsko ter učinkoviteje prispeval k zmanjšanju socialnih razlik. V ta namen je republiški izvršni svet že predložil teze o novem davčnem sistemu v razpravo, hkrati pa predlagal nekatere osnutke zakonskih predpisov, ki pomenijo prve korake v uresničevanju nove vloge republike pri oblikovanju davčne politike. Predlagane spremembe temeljijo predvsem na načelu, naj ekonomsko sposobnejši tudi sorazmerno več prispeva k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. Davčni službi pa bo omogočeno učinkovitejše nastopanje proti utajam davkov in drugim negativnim pojavom.
Čeprav se v Sloveniji radi pohvalimo, da prvi v Jugoslaviji uvajamo koristne novosti, pa v tem primeru ni tako! Ob koncu minulega leta je namreč že Srbija - prva v Jugoslaviji - sprejela zakon o davkih občanov, do konca februarja pa bodo sprejeli še 21 spremljajočih predpisov. Davčni sistem, ki ga s tem zakonom uveljavljajo, spodbuja razvoj terciarnih dejavnosti, ugotavlja' različne davčne stopnje in olajšave, vse ostalo pa je prepuščeno občinam. Davčha osnova je bruto osebni dohodek, da bi tako bili kolektivi stimulirani za večja vlaganja. Osnova za obdavčenje individualnih kmetov je katastrski dohodek, ki ga bodo revalorizirali vsakih pet let. Ukinili so davek na orodje in na uporabo . tuje delovne sile. Občine lahko povsem‘ ali deloma oprostijo individualne kmetijske proizvajalce davka, če vlagajo v razvoj kmetijstva, v
vzgajanje industrijskih kultur in podobno. Davčne stopnje za obrtnike so različne za proizvodno in za uslužnostno obrt ter za gostince. Povsem novo pa je, da obdavčujejo lastnike zgradb. Tudi tu so vpeljali diferencirane stopnje
-	za zgradbo v mestu in m podeželju. Posebni davčni status imajo vile in vikendi, ki morajo biti obvezno obdavčeni, obdavčevali pa jih bodo po kvadraturi. Obdavčen bo tudi presežek stavbnega prostora. Zelo ostro bodo obdavčevali prodajo nepremičnin. Zakon temelji tudi na načelu, da je vsak davkoplačevalec pošten, zato bodo upoštevali njegovo prijavo dohodkov. Če pa bodo ugotovili utaje, bodo kazni zelo ostre
-	denarne od 500 do 20.000 dinarjev in zapor do 10 let.
Ne le republiški, tudi zvezni organi bodo poslej ostreje ukrepali proti ljudem, ki se izmikajo davčnim obveznostim. Davčni zavezanci, ki so doslej izkoriščali razlike in neusklajenost republiških, pokrajinskih in občinskih predpisov, bodo morali v prihodnje plačati celoten znesek družbenih obveznosti ne glede na izmišljeni ali stalni kraj bivanja. Navidezne selitve iz občine v občino ali republiko, ki so jim prinašale velike „prihranke“, skupnost pa prikrajšale za ravno tolikšne dohodke, ne bodo več vplivale na višino plačevanja davkov, ker je zvezna skupščina pred dnevi slednjič le sprejela zakonski osnutek o usklajevanju republiških oziroma pokrajinskih zakonov o davkih, prispevkih in taksah.
Tako smo končno v davčni sistem le začeli vnašati red in odgovorno ravnanje. Res pa je tudi, da tokrat Slovenci nismo prvi	v. K.
Za tri železarne
Za uvoz železa smo plačali že ogromen znesek, tako da je eden izmed najpomembnejših virov plačilnega deficita. Vse tudi kaže, da bo uvoz železa še dolgo povzročal odtok velikih vsot zelenih dolarjev iz Jugoslavije. Zaradi omejene proizvodnje železa smo namreč v zadnjih desetih letih uvozili kakih 6 milijonov ton železa, za kar smo plačali milijardo dolarjev! Za to vsoto pa bi — po trditvah metalurgov — lahko zgradili doma kar tri železarne, vsako z zmogljivostjo 4 milijone ton železa letno.
TUJINA ZVABLJA
v%w%%v%wv£
Tiste bosanske komune, ki so tradicionalno »izvozniki delovne sile", se srečujejo s čedalje* bolj zapletenimi problemi, 'tako ugotavljajo očitne težnje nekaterih evropskih držav, da bi mlade Bosance čimbolj odtujile domovini. Letos iz Nemčije ni prišlo domov nekaj sto mladincev. Veliko elementov pa dokpzuje, da v tujini že nekaj let vodijo daljnosežno in zelo subtilno politiko raznarodovanja mladih in zdravih tujih delavcev. Pričelo seje s tem, da so podjetja in institucije pričela nuditi zaposlitev tudi ženam teh;delavcev, jim začela graditi družinske hiše, otroške vrtce in drugo. Skušajo celo ustvariti navidezno atmosfero domovine: pohištvo v hišah je izdelano v Jugoslaviji, podarjajo jim gramofonske plošče z narodno glasbo, postavljajo kioske z jugoslovanskim tiskom, nudijo izredno ugodne možnosti za na-
jemanje kreditov itd. Po drugi strani pa uvajajo intenzivne tečaje tujega jezika, strokovno usposabljanje in specializacijo in odstranjujejo vse, kar ovira
delavce pri vključitvi v. novo 'okolje.
Dobri prijemi, ni kaj reči! Morda le to: zakaj se jih ne poslužujemo tudi pri nas?
ENA ŠTUDIJA -DVE POLITIKI

Študijo,Politika razvoja prometa do 1985. leta", ki sta jo izdelala inštituta za promet, pomorstvo inzzveze iz Zagreba in
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
r
19 er
ZA.

.1#
/M
*
sv
s
wv
s
M
Beograda, v Beogradu in Zagrebu različno ocenjujejo. V Zagrebu so mnenja, da je bila pomorska usmerjenost pri nas zapostavljena, beograjski avtor pa meni, da to ni bilo naključno, čeprav priznava, da vse prednosti takšne usmeritve nismo dovolj cenili. V Beogradu predlagajo, naj bi na Jadranu zgradili štiri luške kontejnerske terminale, v Zagrebu pa menijo, da zadostuje en sam — in to na Reki — vendar močan, z velikimi zmogljivostmi in z zelo dobro razvito prometno infrastrukturo v zaledju. Tudi trg transportnih storitev v Beogradu obravnavajo kot enoten, medtem ko se Zagreb poteguje za usmeritev na republiške trge, vendar v okviru enotnega prometnega sistema Jugoslavije. Tako prvi kot drugi pa se strinjajo v ugotovitvi, da promet doslej ni imel ustreznega deleža v delitvi družbenega dohodka in da v ekonomski politiki niso bile zagotovljene ustrezne sistemske rešitve, ki bi spodbujale njegov razvoj.
I
Kaže, da bodo krediti dražji!
Za sejo združenja bank Jugoslavije so pripravili predlog, po katerem naj bi dogovorjene obresti za denar na tekočih računih državljanov povečali od 3 na 4 %. Za sredstva na žiro in drugih računih delovnih organizacij pa naj bi tudi uvedli maksimalno obrestno mero v višini 4,5 %. Doslej je bila z zakonom določena samo minimalna obrestna mera v višini 2 %. Skupščine bank bodo v prihodnje določale višino tako imenovanih aktivnih obresti, vendar naj bi banke obrestno stopnjo za bančne kredite ne povečevale linearno, temveč diferencirano. Z nižjimi obrestmi naj bi spodbujale proizvodnjo in izvoz, višje pa bi bile namenjene za kreditiranje državljanov, negospodarskih dejavnosti ter uvoza blaga.
Če bo ta predlog sprejet, lahko pričakujemo občutno povečanje obresti za potrošniške kredite, pri čemer pa bi bili izvzeti krediti za gradnjo stanovanj.
TE DNI SO REKLI
Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS STANE KAVČIČ na seji predsedstva in izvršnega odbora SZDL Slovenije:
»Naša politika je, da čim manj obremenimo tiste elemente gospodarstva, kjer gredo te obre-menitve neposredno v ceno. Te so prispevki in davki; hkrati pa se mnogo bolj napajati iz trga, ii različnih davkov, iz osebne porabe itd.
Splošna poraba bo odvisna od gibanj v gospodarstvu, pri te® pa se bomo morah držati določene politike, da mora biti med gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu in v negospo-' darstvu zveza, ravnovesje in sorazmerje, da moramo z enotnimi merili vrednotiti vsa področja družbene reprodukcije.
V tako zasnovani splošni po-rabi-pa že imamo tudi vrsto ele-rpentov socialnega programa z namenom, da ne povečujemo, temveč zmanjšujemo razlike. Prvo takšno načelo je, da naj bi nižji osebni dohodki rasli hitreje kot višji; drugo takšno načelo pa je, da se morajo najbolj povečati otroški dodatki - in njihovo povečanje je zato tudi najvišje, to se pravi za 87 %. S tem pomagamo družinam z manjšim dohodkom in z več otroki. Povečane so tudi pokojnine, in sicer za 21, %. Vse to so dajatve, ki rastejo bolj kot družbeni proizvod; razen tega začenjamo zbirati akumulacijo za kmečke pokojnine. Bolj kot družbeni proizvod rastejo tudi socialne podpore, ki jih dajemo iz republiškega proračuna in računamo, da bodo enako mesto dobile tudi v občinskih proračunih.
Pri negospodarskih investicijah gre skoraj izključno za investicije v šolstvo in zdravstvo. To so ti elementi socialnega programa. Priznati moramo, da bi bilo tega programa lahko več ifl da bi bilo tudi koristno, da bi ga bilo več, seveda, če bi imeli na voljo več denarja. Vsak socialni program namreč ni odvisen le od želje, temveč od konkretnih sredstev, ki so na voljo.
Naslednja značilnost je, da ta paket ukrepov ni samo nekakšna planska prognoza, ki bo izpolnjena ali ne, temveč so vanj vgrajeni že določeni konkretni instrumenti ah pa so že dogovorjeni konkretni ukrepi, ki bodo vsaj v minimalnem obsegu tudi jamstvo, da bo to uresničeno. Na primer: glede gibanj osebnih dohodkov v gospodarstvu ne mislimo v ničemer spreminjati dosedanjih meril. To se pravi, da vsi kalkulativni elementi za njihovo izračunavanje, kot so samoupravni sporazumi, ostanejo. To pomeni, da se spričo povečanja življenjskih stroškov ifl spričo porasta inflacije "že sami po sebi zaostrujejo, če ostanejo kvantitativno na isti ravni.
Počakati moramo na zaključne račune in tedaj videti, kako so se na podlagi samoupravnih sporazumov obnašale gospodarske organizacije. Če bi se pokazalo, da svojega dohodka niso delile dovolj gospodarno znano je, da gredo lahko sedaj prek okvirov sporazumov - potem bodo morale plačati davek. Če bi prišlo do tega in če bi odtod dobih precej davka, razmišljamo o tem, da bi predlagali spremembo zakona in prepovedali prekoračenje okvirov, ki jih dovoljujejo samoupravni sporazumi. Zaenkrat sicer ni dokazov-da bi bilo to potrebno, ne bi se pa bali tudi tega administrativnega ukrepa v letošnjem letu. če bi imeh za to konkretne elemente."
Dedovanje poklicev
Zveza mladine Srbije: »Vsem mladim zagotoviti možnost za izobraževanj6
in kulturni razvoj«
Otroci se v veliki meri opredeljujejo za poklic staršev, določeni sloji — delavski, u služb en -ski - pa se obnavljajo iz generacije v generacijo, so ugotovili na republiški konferenci Zveze mladine Srbije. Vzrok za to je predvsem v socialnem poreklu
in materialnih možnostih, ne pa v zanimanju in opredelitvi mladih. Zato so mladinci zahtevali, daje treba s sredstvi združenega gospodarstva zagotoviti šolanje vsem sposobnim mladim ljudem in ustvariti možnosti za njihovo izobraževanje in kulturni raz-
voj. Zveza mladine Srbije )l tudi proti vsem vrstam šolflih' proti ekonomskim cenam v df jaških in študentskih domov**1 in restavracijah, hkrati pa izboljšanje dela v šolah za Kv delavce ter za popolno zdrav-stveno zavarovanje učencev-

PODOBE
NAŠEGA
ČASA
Kako veličastna ustvarjalna akcija! Na vseh ravneh samoupravnega odločanja in v vseh odgovornih sredinah potekajo generalne spremembe. Kaj nisem vedno trdil, da so naši ljudje po srcu predani in dobri kot kruh? ! Zdaj se je to potrdilo v praksi: delovni ljudje so se končno poglobili v številne akcijske resolucije in začeli ustrezno reagirati. Odklenkalo je internemu obdobju besed, napočil je čas dejanj.
Tudi moje delo seje spremenilo: nabito je z ustvarjalno atmosfero. Ni mi več treba hoditi na sestanke in poslušati, kaj kdo pametnega reče, odbirati zrnje od plev. Zdaj poročila s terena dežujejo: prava toča pomembnih premikov! Če mi bo sreča vsaj malo mila, mi poslej ne bo treba več pisati dolgočasnih poročil s sestan-1 kov za „Podobe“, obravna-| vane materije se bom lotil manj zavito in zapleteno, pogumno, z živahnimi slogovnimi prijemi, reportažno. Če se pa človek enkrat uve-| ljavi kot uspešen reporter o
našem življenju, ej, ej...
Glej, tu je sporočilo iz Maribora! Pa bo obravnavani tovariš menda res vrnil tiste milijone, ki jih je spravil v žep potem, ko je preprodal ekskluzivno gradbeno parcelo. Z lastnim zgledom je treba pokazati, ja, tako piše v dokumentih, ki veljajo zdaj, kot kaže, od štajer-skege Pohoija ,do piranske obide. Drugi so še tiho, piše v poročilu, prodajah pa ne bodo. Niso šli do konca, po-
mislim, napravili pa so vendarle pomemben korak naprej. Hvala jim!
Sli bomo do konca! pišejo iz Pirana. Za nas zadeva ni zaključena. Vsak, kdor je imel prste vmes, bo sedel, pa čeprav je zdaj v samem občinskem vrhu. Tisti, ki so lahko odločali, bi se ne smeh osebno okoriščati!
Kakšno revolucionarno spoznanje! Novico trikrat podčrtam.
Potem so tu novomeški mah bogovi z gradovi, pogrebnim zavodom in Seni-čaijem, prisojne faraonske naselbine iz Celja in Kopra, kranjske vodovodne zadrege, specializirana gradnja stolpnic v Ljubljani za ustrezne odgovorne profile. Vse te zadeve imajo v rokah posebne
komisije za obnovo demokratičnih postopkov. Tu še piše, da je nekaj odgovornih faktorjev v zakonitem roku zaprosilo, ki doslej niso bili nikjer • registrirani, nekaj osnovo tudi fiksne dodatke za reprezentanco, ki doslej niso bili gikjer registrirani, nekaj pa jih moleduje podjetje Dom, naj spet vpišejo njihove hiše v seznam družbene lastnine.
Vtem zazvoni telefon in iz banke mi po službeni
dolžnosti sporočajo, da imajo pri okencih strahoten naval tistih, ki želijo samokritično valorizirati kredite, ki so jih dobili za gradnjo svojih hiš, češ da so zaradi inflacije v zadnjih letih preveč skopneh. Ljudje se zelo pozitivno razburjajo:	ni
prav, pravijo, da morajo tisti, ki stanujejo v najemniških stanovanjih, plačevati več za najemnino, kot znašajo mesečni obroki tistih, ki smo itd. Kakšna revolucionarna zavest!
Pa spet zazvoni, tokrat budilka. Šest je ura, treba bo v službo. Ja, in napisati poročilo, kako poteka akcija? Katera že? Ves moten sem še. Aha, že vem: o socialni diferenciaciji.
VINKO BLATNIK
NAGRADNA
KRIŽANKA
Nagrade: 1. zbirka knjig, 2. zbirka knjig, 3. do 6. po ena knjiga in 7. do 10. celoletna naročnina na Delavsko enotnost. Rešitve pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II do torka, 8. februarja. Na ovojnico napišite oznako: Nagradna križanka. Izid žrebanja bomo objavili do sobote 12. februarja 1972.
NOVI KRIŽNI KOLUTI IZ PLASTIČNE MASE
Znani so različni tipi križnih kolutov, ki so uspešno nameščeni na velikih žariščih že nekaj let.
Nov pa je križni kolut iz plastične mase 90 mm 0.
Na vrtečem se telesu je na zunanjem obodu nameščenih 6 delov bečvastih valjev, ki se lahko vrtijo počez glede na glavno smer gibanja.
Ploščata transportna roba se lahko na ta način premika v vsako smer.
Zaradi pomembne nove konstrukcije se lahko uporabljajo samo bečvasti valji s premerom 30 mm. Nevarnost, da se transportna roba poškoduje, je pri tem postopku skrajno majhna.
Za vsa ležišča valjastega telesa in bečvastih valjev je -bila izbrana preizkušena plastična masa z odličnimi drsnimi lastnostmi. Na ta način dobi nov križni' kolut odlikujoče se lastnosti gibanja. Koluti se zavijači jo v jekleno železo. Z izgotovlje-
nimi kolutnimi letvami se lahko, če jih postavimo eno poleg druge, napravijo ko-lutne mize poljubnih velikosti.
Kadar se transportni tokovi zajamejo in razdelijo v različne smeri, se na kritičnih točkah ponudijo križni koluti.
Velike možnosti uporabe se najdejo tudi na področju pakiranja in na vseh zoženih mestih.
Vsi deli koluta so popolnoma nerjaveči.
Proizvajalcem, ki hočejo letve in mize izdelovati sami, so načrti za namestitev na razpolago.
id
IBl 00 TRBOVLJE
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TONČKE ČEČEVE 45
KDO IN KAKO?
Trpke izkušnje, ki si jih nabirajo delavci, ko si prizadevajo uveljaviti to ali ono svojo pravico, pričajo, da je prav birokratizem vodilnih ljudi ena najresnejših ovir, ki se jim postavlja po robu, ko žele uresničevati svoje interese. Kaj je birokratizem kot pojav v družbi, so povedali tudi že teoretiki: to je takšen sistem družbenih odnosov, v katerem vodilne skupine ljudi v imenu večje poslovnosti in racionalnosti gospodarjenja odtujujejo delavcu pravico upravljanja z rezultatom lastnega dela. Družbeno iniciativo in samo-upravljavsko uveljavitev delavskega razreda pa se v takšnem sistemu poskuša nadomestiti z oblastjo ozke, vodstvene tehnokratske skupine ljudi
Zastavlja se torej vprašanje, kako se spopasti s tem negativnim družbenim pojavom in kdo naj se z njim spopade.
Če želimo tehnokratizmu spodkopati korenine, moramo spremeniti sedanji podrejeni družbeni položaj proizvajalcev in zagotoviti njihov odločujoč vpliv na družbeno reprodukcijo. To nalogo pa so dolžni izvesti predvsem sindikati Sindikati se morajo bojevati za moderno organizacjjo proizvodnje, tehnologijo in proizvodno-tehnološko koncentracijo, hkrati pa tudi za samoupravno družbeno vsebino tehnološkega napredka, integracij, organizacije dela in zoper težnje, da bi prehod k novi stopnji sodobne tehnologije postal podlaga za različne oblike tehnokratskega monopola in odtujevanja Sodobne proizvajalne sile morajo bistveno povečati družbeno moč'in vpliv delavskega razreda.
Že sama ta delovna naloga priča, da so sindikati pomemben sestavni del našega družbenoekonomskega in političnega sistema. Naloge, ki jih prevzemajo sindikati, so sestavni del splošnih prizadevanj vseh subjektivnih dejavnikov naše družbe v boju za hitrejšo graditev samoupravnega so-, cializma, pri čemer pa je sindikat odgovoren predvsem delavskemu razredu. Te naloge tudi nedvomno zahtevajo, da se razkrijejo in onemogočijo vsi, ki so v sedanjih družbenih razmerah nosilci odtujevanja in omejevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi in pobudniki za ohranitev ali nastajanje takšnih družbenih odnosov, ki zavirajo in onemogočajo hitrejši razvoj samoupravljanja.
Na sedanji stopnji razvoja družbenih odnosov, se mora torej dejavnost sindikatov vsebinsko bggatiti, in sicer kot dejavnost sestavnega dela našega političnega sistema in kot nosilca skupnih interesov in povezanosti delovnih ljudi v prizadevanjih za zagotovitev vodilne vloge delavskega razreda v vseh družbenih odnosih. Druga seja konference ZK je pokazala, da Zveza komunistov podpira krepitev politične vloge sindikalnih organizacij in da odločno nasprotuje težnjam, ki si prizadevajo zmanjševati družbeni pomen organiziranja delavcev v sindikatih. Sindikati so predvsem politični instrument delavskega razreda. V njih ter z njihovo pomočjo pa tudi Zveza komunistov uresničuje vodilno mesto delavskega razreda v družbi
V.B.
Vzgojno-vaistveni zavod Tončke-Čteceve v Celju je bil leta 1965, ko so prostore preuredili, dovolj velik za 220 otrok. Danes trkajo na njegova vrata novi in novi, v zavodu pa ni prostora zanje.
V Celju referendum za šole in vrtce
Tako kot v večini naših občin, so tudi v celjski potrebe po šolskih in vzgojno-varstvenih prostorih večje, kot zmogljivosti. In tako kot drugod, je tudi tod premalo denarja, da bi z njim dohajali tisto najnujnejše. Tudi v tej občini vedo, koliko in kaj potrebujejo sedaj in v prihodnjih letih. Nekaj pa ni čisto tako, kot drugod: so med redkimi občinami, ki za te namene še niso uvedle samoprispevka občanov. Ta pa je neizbežen, če hočejo s šolstvom in otroškim varstvom ne samo kreniti s slepe ulice, temveč tudi zadovoljiti najnujnejše potrebe.
Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije so tudi o tem precej časa resno razmišljale, tehtale in iskale rešitev. Res, drugega izhoda ni, kot samoprispevek. Ne samo ta, temveč tudi delež občinske skupščine, skupnosti otroškega varstva in ne nazadnje tudi delež delovnih organizacij. Pa vendar, samoprispevek je potreben.
Sedaj je vse pripravljeno in tudi občani so seznanjeni s temi problemi. Svojo voljo bodo povedali na referendumu 6. februarja. Če so tako odgovorno brali in poslušali obrazložitve, kot jih je pripravila občinska skupščina, potem bodo prvo nedeljo v februarju rekli DA.
v
Skrb za zaposleno žensko in mater naj ne bo le praznična, temveč vsakdanja tema. Naš časopis vse leto - enkrat bolj, drugič manj uspešno - spremlja te probleme. Kljub temu pa smo se v uredništvu odločili, da posvetimo v tem mesecu temu vprašanju posebno pozornost. Do 8. marca bomo obiskali nekaj kolektivov, v katerih so zaposlene v veliki meri ženske in jih povprašali, kako živijo, kako usklajajo delovne in materinske dolžnosti. Ob 8. marcu bomo sklenili krog
naših strnjenih obiskov. Morda nam bo uspelo zbrati skupaj tista vprašanja, ki zaposlene ženske, zlasti matere, najbolj tarejo. Naše intervjuvanke bodo izbrane naključno, vemo pa, da problemi, ki tarejo zaposlene ženske, zlasti matere, žal, niso od včeraj. Kljub temu, ali prav zato, jih bomo strnili in objavili za 8. marec, praznik žensk. Zavoljo tega, da nanje znova opozorimo in zavoljo tega, da bi jih bilo ob letu - s pomočjo družbe in delovnih skupnosti - vsaj nekaj rešenih.
ENA OD ŽIVLJENJSKIH ZGODB IZ »SATURNUSA«
Trije e garsonjeri
S KAROLINO HOČEVAR sva se pogovarjali v ljubljanskem Saturnusu". Prijazno so nama odstopili sobico, da sva se lahko v miru in sami pogovarjali, čeprav nima Karolina. ničesar, kar bi morala skrivati. Mladostni obraz te tihe in prijetne ženske skriva, da je stara 37 let, še bolj pa njene skrbi, ki jih ima kot samohranilka dveh sinov. Takole pripoveduje o svojem življenju in tegobah:
»Tukaj v Saturnusu, na delovnem mestu v montaži avtoopreme, delam že 15 let. Med tem časom sem bila pet let doma, ko sta bila sinova še čisto majhna. Ne glede na to sem se morala, ko nas je mož zapustil, vrniti v službo. Imela sem vsaj to srečo, da so imeli v našem
1800-č lanskem kolektivu posluh tudi za moje težave in mi dodelili garsonjero, v kateri smo še danes. To je bilo nekako pred devetimi leti. Otroka sem dala v vrtec, kamor sem ju morala peljati okoli pete ure zjutraj, ker je moj delovni čas od šestih zjutraj do dveh popoldne. Mlajšega sem nosila v naročju, ker je po navadi še spal. Toda te neprijetnosti jc odtehtala zavest, da sta otroka na toplem, da imata hrano, da nekdo skrbi zanju. Zato sem veliko lažje in brezskrbneje delala. Sedaj teh problemov ni več, sinova sta stara 16 in 13 let, ostali pa so seveda drugi problemi.
Moj mesečni dohodek je 1040 do 1100 dinarjev, 400 dinarjev pa dobivata otroka od očeta, odkar sem
IZGOVORI NA SISTEM NE OPRAVIČUJEJO ANOMALIJ
(Nadaljevanje s 1. str.)
neproduktivne naložbe, ki ne bodo dale ne gospodarskega ne socialnega učinka. Mi pa mislimo, da bomo rešili gospodarstvo s tem, da bomo vzeli 60 milijonov novih din šolstvu, nekaj zdravstvu itd. S tem ne bomo nič rešili — samo povečali socialno razlikovanje.
KAM BI PRIŠLI,
ČE BI SE STVARI TAKO NADALJEVALE
Nekateri se izgovarjajo na sistem. Ta_ izgovor ne drži. Če ne gre drugače, je treba narediti spiske in komunistom v prizadetih organizacijah naložiti, kaj morajo storiti in kaj opustiti ne glede na sistem in ne glede na to, da bo nekdo rekel, da je to njegov dohodek, ker je jasno, da mora vsakdo gospodariti v družbenem in ne predvsem v svojem interesu. Saj približno tudi vemo, koliko se da z intelektualnim ali fizičnim delom v enem letu zaslužiti. Drugo vprašanje pa je, kdo ima na osnovi tega pravico dejansko upravljati z dohodkom. Točno vemo, kako številčne so strukture, ki tako trošijo. Znano pa je tudi, da uradnih podatkov o tem ni. Iz tega lahko zaključim, da je vpliv teh struktur že tako močan, da se jim niti oblast ne m .re več upirati.
Če se bodo stvari tako nadaljevale, je rešitev za to Jugoslavijo administrativni socializem vzhodnega tipa. Verjetno se oblast ali režim ne bo pustil zamenjati od koga drugega. Kakšne bi bile posledice za ljudi in jugoslovansko ekonomijo ter za njen napredek, pa si lahko predstavljamo.
Tudi delavci v družbenih dejavnostih bi morah o teh stvareh začeti konkretno, odkrito razpravljati in zahtevati, da se take stvari začno reševati hitreje, da se te stvari odkrito prikaže in da jih začnemo reševati pri korenu.
ENAKO PLAČANO DELO, NE GLEDE NA FIRMO, KI JE PRED VHODOM V TOVARNO ALI USTANOVO
Pri politiki osebnih dohodkov v sindikatih v celoti ne moremo imeti več različnih interesov. Interes je ta, da so delavci na vseh področjih plačani po delu ne glede na to, kakšna firma je pred vhodom v tovarno ah ustanovo. Vemo, kje so lahko razlike (v pogojih dela in v večjem ah manjšem delovnem učinku ter v večjem ah manjšem delu).
V naši družbi pa moramo prenehati še z nečem. Zavajamo delovne ljudi večino leta s tem, kako bomo razvih družbeni standard, kako bomo več otrok vzeli v otroško varstvo, financirali »male šole", uredili, da pacientom v zdravstvu ne bo treba več čakati itd. - skratka, govoričenja je skozi vse leto dosti, konec leta pa ugotovimo, da ni sredstev in potem nič ne naredimo od tistega, kar smo obljubljah. Zaradi neizpolnjenih obljub prihaja tudi do »belih štrajkov" itd. Nimamo več argumentov, da bi od naših delavcev zahtevah opravljanje dela, ker nismo izpolnili svojih obljub in ker se družba kot celota ni dogovorila, kaj in kako.
Drug problem pa so razlike v regijah. Ne moremo več pristajati na koncentracijo kapitala v nekaterih slovenskih središčih in na istočasno decentralizacijo solidarnosti po regijah in občinah (šolstvo, zdravstvo itd.) Šibkejše regije morajo potem z razpisi samoprispevkov in z apeh na pripravljenost občanov reševati pereče probleme na področju zdravstvenega zavarovanja in šolstva. Povejmo enkrat, kaj je slovenski nacionalni interes in kako je treba solidarno sodelovati na področju zdravstvenega zavarovanja, šolstva itd. Povejmo tudi, da je treba tempo razvoja zaustavljati oziroma doseči počasnejši razvoj tam, kjer je bil doslej boljši in kjer je bila boljša tudi
materialna osnova. I da je treba doseči, da bo tempo razvoja hitrejši tam, kjer je bil doslej počasen in kjer je šibkejša materialna osnova. To bi morah izredno jasno reči. To je tudi naša odgovornost, ker ne moremo enostransko nekaj zahtevati, ampak moramo zahtevati stvari tako, da sodelujemo v skupnih naporih in da bodo delovni ljudje vseh dejavnosti razumeh tisto^ kar predlagamo in to sprejeh kot svoje. Tega razkoraka med prakso in deklaracijami ljudje ne razumejo in ne sprejemajo več.
Izredno resno moramo postaviti vprašanje tudi do naših delavcev v družbenih dejavnostih. Večkrat se plačuje tudi slabo delo, zato je družba (interesna skupnost) upravičena, da ne da denarja, če delo ni bilo opravljeno kvahtetno. Ne moremo samo na osnovi potreb dokazovati, kaj zahtevamo. Zahtevamo, da se plačniki dela usposobijo in kontrolirajo tisto, kar plačajo, to so jim občani naložili z izvolitvijo v interesne skupnosti.
Z DINARJEM ZA ZDRAVILA GRADIJO
HOTELSKE OBJEKTE
Konkretne rešitve zahtevamo tudi v pogojih gospodarjenja za nekatere panoge gospodarstva, ki direktno vplivajo na družbene dejavnosti. Nerazumljivo je, da farmacevtska industrija z dinarjem za zdravila gradi hotelske kapacitete. Dejansko smo zdaj tudi pred zvišanjem cen v farmacevtski industriji. Vsi znaki kažejo na to, da bo ta grupacija s svojim vplivom dosegla, da se bodo cene zdravil povečale. Istočasno pa zdravstveno zavarovanje ne bo imelo nikakršne možnosti, da to obvladuje s sredstvi. Edini izhod je radikalno zmanjšanje predpisovanja zdravil na recept ah pa odločitev, da gre to na račun plač zdravstvenih delavcev, ah pa na račun participacije v zdravstvu. Vendar pa sedanji podatki kažejo, da se količina predpisanih zdravil giblje tako, kot narašča šte-
vilo zavarovanih oseb in ne kaj dosti hitreje.
Izredno jasno moramo postaviti vprašanje o politični orientaciji v praktični ekonomski politiki in moramo zahtevati, da pristojni organi to problematiko obravnavajo in zavzamejo ustrezna stališča ter napovedo, do kdaj, v kakšnih rokih in na kakšen način bomo začeli realizirati tisto, kar smo zapisali v ustavo. Pri tem je potrebna družbena disciplina in izvajanje neposredne odgovornosti povsod.
ga tožila za vzdrževalnino. Od tega gre vsak mesec 600 do 700 dinarjev za hrano, 400 dinarjev za stanovanje, elektriko, vodo, potem pa je tu še kakšen kredit, pa vrtec, v katerega še vedno hodi mlajši sin . ..
Dobro moram premisliti, kako naj obrnem denar za obleko, šolske knjige, ozimnico, drva. Zato je jeseni najhuje. Toda, ne pritožujem sc; nismo lačni, strgani pa tudi ne. Nekako že pridem skozi, da pa bi kaj privarčevala, no, to pa se res ne da. Vse je ljubi „pufek“ ... S sinovoma sem resnično zadovoljna, vidita in vesta, v kakšnih skromnih razmerah živimo in ne zahtevata preveč. Starejši sin hodi v tekstilno šolo, priden je in delaven, ker ga ta šola veseli. Štipendijo, ki znaša 210 dinarjev, porabi za avtobus in malice. Mlajši hodi sedaj v šesti razred osnovne šole. Redno hodim na govorilne ure, s šolo sem stalno v stiku, tako, da sem na tekočem, kako mu gre."
»Kakšen je potem vaš delovni dan? “ N
,,No, tega mi pa ni težko povedati, ker je vedno isti. Tri četrt na pet vstanem, zakurim, pripravim za otroka zajtrk . . . Kot samohranilka imam to ugodnost, da delam vedno dopoldne in sem potem popoldne lahko z otrokoma. Po opravljenem delu grem hitro domov, da bi do treh pripravila kosilo za starejšega sina in zase. Mlajši dobi kosilo v vrtcu. Popoldan pospravljam, pe-rem, likam, pa še z mlajšim sinom se ukvarjam, ko dela domače naloge. Pazim, da ima v redu zvezke, pa sprašujem ga tisto, kar se mora naučiti. Tako lahko rečem, da se učiva oba. Medtem je že čas za večerjo in nato gresta ob osmih spat, če ni ravno kaj izjemnega na TV. Tako sta navajena že čisto od majhnega."
»Kako pa je ob nedeljah? “
Karolina Hočevar dela v oddelku avtoelektrike v Saturnusu. Tekoči trak se zanjo vrti vsak teden 42 ur. Na njem teče montaža predvsem avtomobilskih žarometov. Danes je na vrsti žaromet za Zastavo 750. — A. AGNIČ
»Ni dosti razlike. Ob nedeljah zjutraj malo dalj poležimo, pospravimo, potem je kosilo. Če je kaj na televiziji, gledamo, obvezno pa jim pripravim stvari za ponedeljek. Čista in urejena morata biti."
»Kaj pa, ko imata fanta počitnice? “
,,Do predlanskim sta šla še vsako leto na morje, s kolonijo. To sem jima lahko privoščila, ker sem dobila popust zanju. Lani je šel mlajši s šolo na Travno goro, letos pa bi šel k stari mami na Dolenjsko, da bi se sankal, a ima gripo."
»Kdo pa pazi nanj sedaj, ko je doma sam in bolan? "
,,Ja, kar sam je, a me ne skrbi preveč. Ko je imel še vročino, sem bila jaz pri njem, dobila sem bolniško, sedaj pa mu je že malo bolje. Zjutraj, preden grem od doma, mu pripravim kaj za prigrizek, potem pa bere, riše ter čaka name ali brata, da prideva domov."
»Pa vaš dopust, kako ga preživite? “
_ ,,Na deželo grem, k mami. Počitniški regres, 210 dinarjev, zadostuje ravno za pot in kakšno malenkost. Leta 1967 sem bila v domu, ki ga ima tovarna v Kranjski gori. Bilo je res lepo, še danes se rada spominjam. Za vse poskrbijo drugi, vsaj za nekaj časa ni nobenih težav. Sicer pa, veste, nikoli ne vzamem celotnega -dopusta, le deset, največ dvanajst dni. Ostalega porabim, če je kaj bolan starejši sin, za katerega ne dobim bolniške, ali pa, če je z mlajšim ali menoj kaj narobe. Če si na bolniški, se takoj pozna pri plači, tega pa si ne morem privoščiti.
Karolina je mirna in mila ženska, čeprav sama pravi, da je doma nemalokrat sitna. Menda pa se sinova vseeno ne jezita; dovolj sta že stara, da razumeta, da ji ni lahko. Sedi s prekrižanimi rokami, pogovor teče lahkotno, čeprav ni klepetava. Sčasoma se ji začne muditi; vestna delavka je, pa tudi sedaj ne želi zamuditi veliko delovnega časa. Čeprav bi jo želela še mnogokaj vprašati, zato le zaprosim, naj mi pove, kaj je trenutno njen največji problem.
»Veste, to pa je vsekakor stanovanje. Fanta sta že velika, že zaradi spanja je nerodno, da spimo vsi trije v enem prostoru, še posebno pa zaradi njunega učenja. Oba se učita na glas, tako, da motita drug drugega. Starejši pravi, da se gre učit v svoj »kabinet" in jo mora mahniti kar v kopalnico. Tolažim pa se, da bo že bolje. Delovnemu kolektivu je moj primer znan, vem pa, da imamo veliko še bolj perečih problemov. Enkrat bom že prišla na vrsto . . . Najvažneje je, da fanta ostaneta takšna kot sta, pridna in poštena, brez slabe družbe."
In žeje ni bilo več. Nasmehnila se mi je in hitro odšla na delo, ki ji daje sicer skromen zaslužek, vendar pa ji zagotavlja življenje, njej in nje-ničpa fantoma. Življenje, kije polno odfekanja, pa vseeno nekako srečno. Zato, ker je zdrava, zato, ker sta sinova pridna in ne zahtevata več, kot jima lahko nudi - ter zato, ker čuti, da jo njen kolektiv razume in da bi ji rad pomagal.
Ni mnogo, toda skromna Karolina Hočevar se ne pritožuje. Smehlja se: vprašujem se, ali se zaveda, kako močna je?
MOJCA REPEŽ
IZ NAŠE DRUŽBE
Družbeni cilji in izobraževanje
Zelo ugodno so člani izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti ocenili osnutek načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letih 1971—1975. Pripravili so ga strokovni sodelavci te izobraževalne skupnosti v sodelovanju z nekaterimi zunanjimi sodelavci. Izvršni odbor, ki je s obravnavo tega načrta tako rekoč že začel javno razpravo o njem, bo osnutek načrta v kratkem predložil skupščini Izobraževalne skupnosti SRS s predlogom, da ga le-ta objavi in da v široko javno razpravo med vse zainteresirane. Javna razprava naj bi trajala vsaj dva meseca.
smislu te ugotovitve ima Slovenija že neke prednosti. Toda prednosti, ki jih Slovenci glede na našo prete-
Ker Bomo zagotovo v prihodnje * večkrat poročali o poteku te Javne razprave in ob tem o posameznih problemih, ki jih ta načrt Prikazuje, ocenjuje in nakazuje Jduepe za njih razreševanje, se to-krat ustavimo le ob glavnih značilnostih in nekaterih izhodiščih načrta razvoja vzgoje in izobraževanja do leta 1975.
Osnovna značilnost tega načrta je gotovo v pristopu k njegovi izdelavi. Spreminjanje stanja na področju ^goje in izobraževanja v naslednjih lotih, ki naj pelje k že opredeljenim ciljem srednjeročnega in dolgoročnega družbenega razvoja v SR Sloveniji, načrtovalci niso utemeljevali 1 različnimi kvantifikacijami, kot smo bili to doslej navajeni. Omejili 50 se predvsem na to, da prikažejo osnovne
ocenijo možnosti za smotrnejL •n določnejše ukrepanje s tem v zve-Zl v naslednjih letih, pa tudi v dolgoročnejšem obdobju. Načrt naj bi l°rej pripomogel k ustvarjanju Ustrezne vzgojno-izobraževalne koncepcije in politike, ki bi morala biti glede na pričakovanja, zahteve in mlje^naše družbe mnogo bolj učin-
Uvodno poglavje, ki so ga zapisali sestavljavci načrta razvoja vzgoje in I c.Oraževanja v naslednjih štirih letih, zasluži posebno pozornost, izhodiščna spoznanja, tu zapisana, m morala prodreti v vse pore našega družbenega življenja in bi jih morala uasa samoupravljavska družba na vseh ravneh imeti pred očmi tako rekoč ob vsakokratnem odločanju, m tako ali drugače vpliva na razvoj vzgoje in izobraževanja. Pa se usta-J'™? pri nekaterih izhodiščih, o kanem odb^J* Iazprava Že na bvrŠ"
dn^k«ne so. Primerjave, da bodo zoe z najboljšim izobraževalnim pr,Jvlans,tv?™im sistemom zavzemale ak položaj, kot so ga nekdaj druž-z največjim priročnim bogastvom ali mdustntskim potencialom. V
Za potrebno znanje
Splošno gradbeno podjetje „Zidar“ iz Kočevja toa svoja gradbišča v Ljubljani, na Reki, v Kočevju in še kod drugod. Samoupravni organi in vodstvo podjetja si prizadevajo, da bi zaposlovali čimmanj nekvalificiranih delavcev. Izkušnje jim namreč kažejo, da sedanji pogoji te dejavnosti terjajo od vsakega zaposlenega čim več znanja, *i pripomore k temu, da je poslovanje racionalno, hitro in poceni. Pa tudi produktivnost je veliko ™>ja, če so delavci strokovno usposobljeni V glavnem dobiva »Zidar svoje delavce iz Bosne in Hercegovine. S tamkajšnjimi zavodi za zaposlovanje so se sporazumeli, da delavci, preden pridejo v Slovenijo, ze dobijo osnovno potrebno znanje in manjšo prakso. V ta namen prirejajo v Bosni večmesečne tečaje. Izkušnje takega izobraževanja so dale spodbudne rezultate. zato bodo s tem
val * V Pr^10c*Itie nadalje-D. V.
klost imamo, nas ne bi smele odvračati od novejših ugotovitev. Slovenija glede na število zaposlenih že zaostaja celo za manj razvitimi npr. po številu študentov, zaostaja v razvoju srednjega šolstva in drugod.
Posebno pozornost uvod posveča polni zaposlenosti naravnih sposobnosti prebivalstva. Ugotavlja, da se mora naš šolski sistem bistveno spremeniti, saj vse dosedanje analize kažejo, da ne izkoriščamo naravnih sposobnosti niti 50 %. S tem v zvezi pa se postavlja tudi vprašanje izkoriščenosti znanja. Zlasti na vseh
'h*
rf» \ i
. .sim
ključnih mestih družbenogospodarskega usmerjanja bi morali zagotoviti strokovni kader, ki bo pospeševal razvoj, ne pa ga oviral ali prilagajal obstoječi kadrovski strukturi zaposlenih. Ugotovitve analiz pravijo, da je izkoriščenost znanja že zaposlenih strokovnih delavcev komaj 30 %, kar bi za družbo moralo vsekakor predstavljati bolj nevaren problem, kot pa je število nezaposlenih ali v tujini zaposlenih strokovnih delavcev.
Načrtovalci razvoja vzgoje in izobraževanja navajajo tudi optimalni izobrazbeni produkt vsakega letnika mlade generacije ob polnem izkoriščanju naravnih sposobnosti naroda: 15 % akademsko izobraženih, 35 % višje in srednje izobraženih, 35 % kvalificiranih in 15 % priučenih oziroma specializiranih delavcev na delovnih mestih ozkih profilov. Seveda bi tako celotno strukturo zaposlenih lahko optimalno zagotovili šele nekje blizu leta 2000, toda le ob dodatnem izobraževanju že zaposlenih. Torej mora dobiti izobraževanje odraslih kot dopol-
nilno izobraževanje in stalno izpopolnjevanje znanja eno najpomembnejših mest v našem izobraževalnem sistemu, seveda če se bomo bolj proučeno lotevali nalog nenehnega izobraževanja, če bodo delovne organizacije ustvaijale normalne pogoje za izredni študij zaposlenih in ne nazadnje, če bodo tudi širše družbene odločitve podprle tovrstno izobraževanje, saj tudi na tem področju brez rešitve določenih kadrovskih in materialnih problemov ni mogoče bistveno napredovati
Največji zaostanek je v razvoju srednjega šolstva, za katero bi potrebovali v nadaljnjih letih 220 milijonov din, če bi hoteli, da bi 90 % generacije z uspešno dokončano osemletko nadaljevalo šolanje na drugi stopnji (zdaj jih komaj 30 %). Ne nazadnje bi nam to omogočalo tudi boljšo selekcijo študentov na visokih šolah. Seveda pa tudi razvoj srednjega šolstva terja nekatere jasnejše družbene opredelitve. Slišali smo pripombo, da je nemara srednjega kadra celo že dovolj, če bomo v Sloveniji tako. množično razvijali »licenčno11 industrijo, ali kot ji tudi pravijo, »šraufenindustrijo11.
Usklajevanje načrtovanja razvoja vzgoje in izobraževanja glede na naravne sposobnosti prebivalstva z družbenimi cilji ki še niso opredeljeni, bo torej še vedno moralo ostati stvar odločitve tistih, ki so odgovorni za načrtovanje celovitega družbenega razvoja v Sloveniji.
SONJA GAŠPERŠIČ
V Ptuju zopet sindikalna šola
Na junijski seji lani je plenum občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj sprejel sklep, naj ponovno začne z delom Sindikalna šola Ptuj. V obdobju 1960-1966 je v Ptuju in v Majšperku namreč že delovala taka šola in v njej so se usposabljali številni delavci za funkcije v sindikatih in v samoupravnih organih.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj in komisija za organizacijsko in kadrovsko politiko sta se odgovorno lotila vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav za ponovni pričetek Sindikalne šole Ptuj, v kateri bodo z rednimi predavanji začeli 1. februarja 1972. leta. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikatov bodo v teh dneh zaključili kadrovanje, tako da se bodo slušatelji šole še v tem mesecu sestali na prvi posvet.
V	občinskem svetu ZSS Ptuj poudarjajo, da bo Sindikalna šola Ptuj imela pomembno vlogo v kadrovski politiki sindikatov. Sola mora omogočiti širokemu krogu delavcev, da se bodo s pridobljenim političnim in družbeno-ekonomskim znanjem uveljavljali v samoupravnih organih in v političnih vodstvih na različnih ravneh, v katerih morajo delavci postati resnično odločujoč dejavnik.
V	Sindikalni šoli Ptuj bo naslednji učni program: druž-beno-politični sistem SFRJ in ustavne spremembe; samoupravljanje in samoupravna normativna dejavnost delovnih organizacij; delovna razmerja in druga aktualna vprašanja v delovnih organizacijah; mesto in vloga delovne organizacije v našem sistemu, gospodarjenje, ustvarjanje in delitev dohodka ter osebnih dohodkov; družbeni standard delavcev; vsebina, organizacija in metode delovanja sindikatov v samoupravni družbi; aktualna politična vprašanja v Jugoslaviji in mednarodni odnosi s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Predavanjem v okviru takega programa bo sledila razprava po skupinah slušateljev. Delo teh skupin pa se bo odvijalo po večjih delovnih organizacijah, kjer bodo proučevali konkretne oblike dela samoupravnih organov, se seznanjali s konkretnimi samoupravnimi akti. Gre za samoupravno prakso, ki naj bi jo sindikalni delavci dobro poznali.
FELIKS BAGAR
NOVATORJI IN RACIONAL1ZATORJI V JESENIŠKI ŽELEZARNI_
USPEŠNA BILANCA
Zimske počitnice
Že leta nazaj imajo v jeseniški železarni vzorno organizirano službo, ki zasleduje delo novatoijev in racionalizatoijev v železarni. Samoupravni organi in upravne službe posvečajo tej dejavnosti veliko pozornost. Prav zato se v tem velikem železarskem kolektivu načrtno ukvaija z inovacijami vse večje število energetikov, strojnih in elektro vzdrževalcev pa tudi neposrednih proizvajalcev iz topilnic, valjarn, predelovalnih in drugih obratov.
Jeseniški iznajditelji, nova-torji in racionalizatoiji so v zadnjih letih odlično nadomestili
drago plačane inozemske strokovnjake. Prizadevajo si, da bi povečali in izboljšali kvaliteto izdelkov, ki so cenjeno in iskano blago na domačem in tujem tržišču. Posamezni avtoiji tehničnih izboljšav se trudijo z modernizacijo in mehanizacijo ter avtomatizacijo starih, večkrat že popolnoma zastarelih in dotrajanih strojev.
Iznajditelji rešujejo sami delovne in tehnološke probleme ali pa se združujejo v delovne skupine, da bi uspešno rešili vprašanja, ki hrome in zavirajo vzpon kolektiva v večjo po-
NAPREDEK GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA JE TESNO POVEZAN Z NAPREDKOM IN PRAKTIČNIM UVELJAVLJANJEM ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA_
Sindikati in raziskovalno delo
Komisija RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo je v sredo organizirala v Domu sindikatov pogovor o vprašanjih razvoja znanstveno raziskovalnega dela v gospodarskih delovnih organizacijah — med drugim z namenom, da se opredeli vloga sindikatov pri pospeševanju znanstveno raziskovalnega dela.
Podlaga za razpravo na tem spregovorili v naslednji številki sestanku - udeležili so se ga	našega tednika, ker zasluži vso
mimo predstavnikov ZSS tudi	pozornost; tokrat pa samo ne-
predstavniki raznih znanstve-no-raziskovalnih ustanov in organizacij, na žalost vsi v dokaj pičlem številu — sta bili dve gradivi o problematiki znanstve-no-raziskovalnega dela. Prvo gradivo je pripravila komisija sveta ZSJ za idejno-politična vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture, dmgo gradivo pa je pripravilo predsedstvo Raziskovalne skupnosti Slovenije. Udeleženci pogovora so obe gradivi ocenjevali predvsem s stališča zadovoljevanja potreb gospodarstva po raziskovalnem delu in pa — kot že omenjeno — s stališča vsebine in smeri družbene angažiranosti sindikatov na področju nadaljnjega razvoja znanstveno-raziskovalnega dela v gospodarskih delovnih organizacijah in v širšem slovenskem prostora.
O problematiki, ki jo je zajel ta pogovor, bomo obširneje
kaj najvažnejših ugotovitev, ki jih je dal ta pogovor.
Ena izmed njih je vsekakor ta, da znanstveno-raziskovalno delo ne more živeti in napredovati brez tesne povezanosti s potrebami in zahtevami gospodarstva. Na žalost pa danes gospodarstvo še ne kaže, da se zaveda izrednega pomena raziskovalnega dela za j napredek tehnologije, organizacije dela, povečanja produktivnosti itd. oziroma za rentabilnejše poslovanje, s tem pa tudi za dvig življenjske ravni zaposlenih.
Druga ugotovitev je bila, da raziskovalno delo ni samo stvar visokih strokovnjakov, temveč vseh zaposlenih, ki na svojem delovnem mestu opažajo, kaj bi v delovnem procesu kazalo izboljšati in ki skušajo najti rešitve za te izboljšave.
In tretja ugotovitev, da so sindikati neposredno zaintere-
sirani za napredek in čim večje praktično uveljavljanje znanstveno-raziskovalnega dela, kije lahko naj večjega pomena pri sanacijah podjetij, ki poslujejo z izgubo, pri preusmerjanju njihovega poslovanja, pri izboljševanju pogojev dela, odpravljanju neproduktivnih delovnih mest itd; Od tod tudi njihova • zainteresiranost, da se v delovnih organizacijah in v naši družbi nasploh ustvari vzdušje, v katerem bo znanstveno-raziskovalno delo dobijo tisto mesto, ki mu po njegovem pomenu za napredek našega gospodarskega, pa tudi družbenega življenja zares pripada.
Udeleženci pogovora so se domenili, da kaže podobne po govore organizirati tudi v repu bliških odborih posebnih sin dikatov, ob udeležbi predstav nikov raznih panog našega go spodarstva, na katerih bi pro učili konkretne možnosti sode lovanja med gospodarskimi organizacijami in raziskovalnimi ustanovami, pa tudi možnosti za ureditev raznih vprašanj raz iskovalnega dela s samo upravnimi sporazumi, statuti in
pravilniki delovnih organizacij itd-	M. P.
slovnost in rentabilnost. V sklopu DIATI (Društva iznajditeljev in avtoijev tehničnih izboljšav) načrtno razvijajo znanstvenoraziskovalno delo.
Lani so patentne pisarne priznale jeseniškim železaijem dva patenta, eden pa je še v proučevanju. Osem komisij za oceno tehničnih izboljšav pri svetih delovnih enot je pozitivno ocenilo 35 izboljšav v proizvodnji, avtoijem pa so priznali in izplačali 23.228,25 dinarjev. Več vredne tehnične izboljšave je ocenjeval poseben odbor za izume in novatorstvo pri DS železarne. 21 avtoijem so priznali in izplačali spodbudne akontacije, nagrade in odškodnine v skupni višini 43.040,00 din.
Vsega skupaj so jeseniški no-vatorji in racionalizatoiji lani uvedb v proizvodnjo 65 tehničnih izboljšav, to je 20 več, kot v letu poprej. Vse te izboljšave pa so prihranile kolektivu več milijonov dinarjev.
U. Ž.
Ne samo enkrat na leto ...
Zasavska podjetja so pred leti sprejela patronate nad osnovnimi pa tudi nekaterimi srednjimi šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami. Doslej se je to patronatstvo večidel izražalo v vsakoletnem darilu, ki so ga kolektivi namenili šolarjem ob praznovanju novoletne jelke ali pa kvečjemu še v občasnih, nič kaj organiziranih stikih učencev in dijakov s temi delovnimi skupnostmi.
Kolektiv Investicijskih birojev pa se je odločil za trajnejše zveze s svojimi varovanci na osemletki Ivana Cankarja v Zgornjih Trbovljah. Našli so čas, sedli za mizo in se pogovorili o tem, kaj storiti, da bi bili stiki pristnejši, stalni, zanimivi in v obojestransko korist. Izkazalo se je, daje mogoče dejansko poglobiti sodelovanje, da obstoje številne možnosti, samo izkoristiti jih je treba.
Med drugim so že sprejeli letošnji okvirni delovni načrt. Učenci in dijaki bodo redno pošiljali uredniškemu odboru glasila Investicijskih birojev »Naši stiki11 sestavke ali dobre likovne izdelke. Tako se bodo zaposlem v tem podjetju kar najhitreje seznanjali z delom in življenjem učencev in dijakov. Glasilo »Naši stiki11 bo odslej našlo svoj stalni prostor tudi v pionirski knjižnici osemletke Ivana Cankarja. Poslej bodo predstavniki Investicijskih birojev pogosteje prihajali v šolo, predvsem pa na delovne konference pionirjev in učiteljskega kolektiva pa tudi na nekatere proslave in prireditve, kijih bodo imeli v tej vzgojno-izobraževalni ustanovi. Ker deluje na šoli aktiv mladih matematikov, si bodo ti dijaki in učenci ogledali računalniški center v Investicijskih birojih in spoznavali zapleten mehanizem sodobnega računalništva. Ob vsakoletnem seznanjanju s poklici si bodo dijaki osmih razredov ogledali proizvodne enote Investicijskih birojev.
—m—
KAJ JE NOVEGA V INDUSTRIJI PLASTIKE POLYPEX V ŠOŠTANJU
L
REPRESALIJE
Tako, zdaj pa ne boš šel nikamor, dokler se ne poboljšaš!
Odstop sprejet
Vseh šest suspendiranih delavcev, ki so jim izrekli ukrep odstranitve z delovnega mesta, spet dela, vendar proti trem discipl:nski postopek še ni končan # Normalizacija proizvodnje
Pred štirinajstimi dnevi smo v »Delavski enotnosti" obširneje poročali o zadnjih dogodkih v Industriji plastike Polypex v Šoštanju. Prav je, da sporočimo, kaj se je v zadnjih dneh novega dogodilo v tej Šoštanjski delovni organizaciji.
Kot smo že poročali, je direktor Industrije plastike Po-lypex RUDI DELOPST potem, ko sta sprejela takšno zahtevo predsedstvo OSS Velenje in komite DE ZKS Velenje, podal pismeni odstop. Na zadnji seji je delavski svet Polypexa odstop direktorja sprejel in hkrati sklenil, da ga s 1. februarjem 1972 razreši dolžnosti direktorja. S tem dnem pa, sporazumno, preneha Rudiju De-lopstu tudi delovno razmerje v Polypexu.
Osnovna zahteva podpisnikov pisma 63 delavcev samoupravnemu organu Polypexa,
prav tako pa tudi občinskih vodstev Zveze sindikatov in Zveze komunistov, je bila, daje treba omogočiti vrnitev na delo vsem 6 suspendiranim delavcem iz obrata gumbarna. Disciplinska komisija IP Polypex Šoštanj je trem delavcem, ki so jih bili suspendirali, že izrekla disciplinske kazni zaradi sporne prekinitve dela 15. novembra. Ti so se vrnili potem na delovna mesta. Delavski svet pa je sprejel stališče, naj se vrnejo na delo tudi preostali trije suspendirani delavci, seveda pa proti njim teče še naprej disciplinski postopek.
Stanje v_ Industriji plastike Polypex v Šoštanju se tako začenja počasi normalizirati. Jasno pa je, da z odstopom in razrešitvijo direktorja vseh problemov še ni konec oziroma niso razrešeni Treba bo storiti .še marsikaj.
Novi kamnolomi in
peskolomi
Spomladi bodo začeli z izkoriščanjem eruptivnih kamenin v Cerovcu pri Rogaški Slatini Odkrili so jih pred nedavnim, po svoji kakovosti pa sodijo te kamenine med najkvalitetnejše za gradnjo gornjih ustrojev hitrih in težko obremenjenih cest. Ker na Slovenskem tako kakovostnega kamenja ni so napravili načrt za 25 let, kako bodo pridobivali kamenje in pesek. Strokovnjaki menijo, da bo tega materiala dovolj za vse slovenske ceste; ki jih bomo zgradili v naslednjih 25 letih.
Strojne in separacijske naprave bodo kupili pri za-hodnonemških firmah Krupp in Aesch. Investitorji pa bodo nekatera podjetja, ki bodo prevzela dela pri hitri cesti, ter Cestni sklad Slovenije in Ljubljanska banka.
M. B.
PODJETJE »KROJ« Sl JE ZGRADILO NOVO TOVARNO IN Sl S TEM ZAGOTOVILO LEPŠI JUTRIŠNJI DAN
Samorastniki na tuji trg
Vrednost izvoza v minulem letu: 110.000 dolarjev
Petindvajset let je tega, ko so v majhni delavnici v Škofji Loki, v nekdanjih dvoriščnih prostorih Thalerjeve hiše, ustanovili v okviru mestnih podjetij skromno krojaško delavnico.
„Naša družinica je štela pet Hudi . .obuja spomine VINKO PRIMOŽIČ, diektor podjetja Kroj. „Od Unre smo dobili dva šivalna stroja in to je bilo tudi obenem vse, kar smo imeti. Rasli smo kot samorastniki in morda je prav to odločilno vplivalo na naš nadaljnji razvoj. Trdo in zavzeto smo se borili za vsak korak, za vsako delo, za vsak nov stroj in sploh za vse, kar nam je zagotavljalo lepši jutrišnji dan. Z leti je število zaposlenih naraščalo, prav tako je naraščalo število naročil. Do leta 1958 smo v glavnem izdelovali oblačila po meri, obenem pa smo pričeli s serijsko proizvodnjo delovnih oblek za trgovska podjetja, bolnišnice in Železniško-transport-no podjetje. Od vsega tega pa nismo imeli prave koristi Zaslužek je bil premajhen, da bi se lahko trdno postavili na lastne noge ...“
TEŽAK ZAČETEK
Zaradi razdrobljenosti proizvodnje, opravljanja vseh mogočih uslug in širokega asortimenta proizvodov je kolektivu pogosto predla dokaj trda. Podjetju Kroj se je pridružilo več manjših krojaških podjetij, pred osmimi leti pa je pričelo kooperirati tudi s Konfekcijo Idrija. Razcepljenost sil je dražila proizvodnjo, onemogočala potrebno delovno disciplino in z vsem tem zmanjševala učinek vloženih naporov. Že podatek, daje imelo podjetje Kroj svoj čas kar osem različnih skladiščnih prostorov, ki so bili raztreseni po vsej občini, pove .veliko.
„V iskanju donosnejšega dela smo se odločili za proizvodnjo lastne konfekcije. Glede na pogoje, v katerih smo delali in živeli, smo se znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Bili smo brez izkušenj, in pestila nas je huda konkurenca. Treba je bilo misliti na novo opremo in obenem tudi na novo tovarno ...,“ razlaga Vinko Primožič.
UD NOVEGA LETA NAPREJ NOVA ORGANIZACIJA V ŽELEZARNI RAVNE
Po novem: dve osnovni proizvodni enoti
Železarna Ravne na Koroškem se v zadnjem času uvršča med največje in tudi poslovno najuspešnejše proizvodne tvornosti na Slovenskem. Vendar pa si ravenski železatji navkljub temu prizadevajo, da bi tudi v prihodnje izkoristili vse možnosti za nadaljnji razvoj svoje delovne organizacije, pri čemer bi radi izkoristili^ zlasti prednosti, ki jih ima Železarna, to je, da ležijo Ravne na meji z Zahodno Evropo, kamor izvozijo tudi največ izdelkov, in pa strokovno usposobljeni delavci, ki jih imajo.
Nadaljnji razvoj naj bi dosegla Železarna predvsem z novo organizacijo. Ta nova organizacija, ki jo je pripravila norveška tvrdka ICO iz Osla, naj bi omogočila v prihodnje še večjo uveljavitev na tujih tržiščih, istočasno pa zagotovila povečanje obsega mehanske predelave, posebej izdelkov, ki so tudi dohodkovno najbolj zanimivi.
Železarna je zdaj organi-
zirana na podlagi najsodobnejših načel vodenja, razdeljena pa je od novega leta 1972 naprej na dve osnovni proizvodni enoti, in sicer na metalurške obrate in na mehansko predelavo. Vodstvom obeh novih enot so dali precejšnja pooblastila, razširili pa so tudi področja neposredne odgovornosti. Proizvodnja in prodaja sta decentralizirani, skupen je še izvoz.
Nova organizacija ravenske Železarne mora, kot poudarjajo, omogočiti oziroma zagotoviti v prihodnje večjo specializacijo proizvodnje, prav tako pa tudi večjo rentabilnost poslovanja. V večji meri kot doslej pa bi radi izkoristili tudi znanje zaposlenih strokovnjakov. Povsem na novo pa je bilo ustanovljeno področje za razvoj in razširitev tovarne, v okviru katerega so združili dolgoročno preučevanje trga ter programiranje. Nadalje želijo v prihodnje dosledneje izpolnjevati dobavne roke, zmanjšati stroške proiz-
vodnje in, ne nazadnje, izboljšati tudi k valit eto izdelkov.
Višjo raven pa naj bi, hkrati z uveljavitvijo nove organizacije, doseglo tudi samoupravljanje. Organizacijo samoupravljanja bodo uskladili z novo organizacijsko shemo delovne organizacije. Tako bodo zraven delavnega sveta podjetja delovali v prihodnje še trije sveti enot, in sicer 2 sveta proizvodnih enot ter delavski svet skupnih služb.
Z novo organizacijo želijo v Železarni Ravne na Koroškem torej doseči večjo delitev dela, natančnejšo opredelitev odgovornosti posameznikov in organizacijskih enot, decentralizacijo odgovornosti ter večjo organizacijsko povezanost važnih funkcij.
(Ma)
nnrsr
POHIŠTVO
KONČNO VSI POD ENO STREHO
Po štiriindvajsetih letih obstoja je kolektiv Kroja uresničil svojo največjo željo: lansko leto je zgradil lepo novo tovarno in s tem združil vso svojo dejavnost pod eno streho. Delavci podjetja Kroj pa niso prišli le do novih prostorov. Obenem so prišli tudi do novih strojev, do sodobne tehnologije, ki omogoča najsodobnejšo proizvodnjo in s tem uspešno konkuriranje tako na domačem kot tujem trgu.
»Nova tovarna ima 4800 kvadratnih metrov površine. Grajena je' dolgoročno in prilagojena vsem zahtevam sodobne konfekcijske proizvodnje. Kolektiv je veljala nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev in od celotne investicije dolguje banki le še dobro četrtino . .., nam pripovedujejo delavci tovarne Kroj v Škofji Loki.
Z novo tovarno in novo tehnologijo je tudi vidno poskočila produktivnost. Že minulo leto, ko so delavci v novih prostorih šele začeli globoko dihati, je poskočil promet na 40 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo kar 13 milijonov več, kot leto dni poprej. Letos je povečal kolektiv svoj plan v primerjavi z lanskim za 5 milijonov dinarjev, medtem ko računa v prihodnjem letu na promet v višini 55 milijonov dinarjev. Seveda, pod pogojem, da mu bo uspelo vključiti v svoje vrste nove sodelavce, ki pa jih, žal, v okolici Škofje Loke ni kaj dosti na voljo.
NOV PLAŠČ V 180 MINUTAH
Konfekcijsko podjetje Kroj izdeluje ženske in moške plašče ter kostime. Nedavno pa je pričelo tudi s poizkusno proizvodnjo ženskih oblek.
„Že minulo leto smo dosegli pri izdelavi posameznega proizvoda evropski čas oziroma evropsko normo, ki znaša na primer za plašč 192 minut. No . . ., pri večjih serijah smo normo celo že skrajšali na 180
minut, kar sploh ni slabo. Računamo, da bomo v letošnjem letu produktivnost še povečali. Dejstvo namreč je, da nam nekateri stroji še manjkajo, smo jih pa že naročili in, da novi tehnologiji prav v celoti še vedno nismo kos. .zvemo od direktorja Vinka Primožiča.
Kroj slovi po svojih kvalitetnih izdelkih tako na domačem kot tujem trgu, čeprav se je tako rekoč komaj vključil v izvoz. Že lani je sklenil aranžmaje s Švico, Nemčijo in Francijo in izvozil v te države za 110 tisoč dolarjev. V letošnjem letu bo izvoz narasel. V tovarni predvidevajo, da najmanj za 10 odstotkov.
V NEENAKOPRAVNEM POLOŽAJU
Sicer pa imajo samoupravni organi Kroja sploh še velike načrte. Za njihovo uresničitev pa bo potrebno dobiti v tovarno precej parov novih pridnih rok. Do prihodnjega leta bi potrebovali v Kroju kar 60 novih delavcev oziroma delavk.
Delavk pravimo zato, ker so v Kroju zaposlene v veliki večini ženske. Kakih 85 odstotkov jih je.
„Ob tem naj poudarim, da gre za zelo pridne in sposobne delavke, ki pa se v povprečju zaradi svojih naravnih funkcij in dolžnosti vseeno ne morejo meriti po produktivnosti z moškimi. Ni govora o tem, da ne bi bile ženske pridne delavke. Nasprotno. Toda skrb za vzgojo otrok in za urejeno družinsko življenje sploh ter druge obremenitve, ki jih je narava naložila ženskam, onemogočajo, da bi bile ženske na vseh delovnih mestih enakovredne moškim. Zaradi te posebnosti tekstilna industrija, ki je dala Jugoslaviji že zelo veliko, ne more ustvarjati toliko kot druge dejavnosti, kjer so zaposleni v glavnem moški. Menim, da bi morali to upoštevati in tekstilno industrijo vsaj delno oprostiti nekaterih dajatev ...“, razmišlja direktor Vinko Primožič.
A. UL.
Večja proizvodnja
V tovarni olja Slovenska Bistrica so lani povečali proizvodnjo olja za 22 % v primerjavi z letom poprej. Tako je lani ta delovni kolektiv, v katerem je nekaj nad 100 delavcev, proizvedel 6.000 ton olja in ustekleničil 4 milijone steklenic jedilnega olja. Uspehi pa bi bili lahko še večji,- če ne bi primanjkovalo surovin na domačem trgu. Tako sojih morali kupovati v sosednjih republikah, nekaj pa tudi v tujini. Skušali so se vsaj delno postaviti na lastne noge, vendar tako hitro ne gre. Kolektiv je namreč začel gojiti bučnice golice. Pri gojenju te zvrsti bučnic sodeluje tudi Kmetijski zavod iz Maribora. S temi skupnimi poskusi so naleteli na dober odziv in na pripravljenost za sodelovanje zlasti pri zasebnih kmetovalcih. Če bodo uspehi takšni, kot predvidevajo, bo bučnega olja pri nas kmalu dovolj.
V. H.
Prva naloga bo zdaj poiskati novo vodstvo delovne organizacije, nič manj pomembna pa tudi ni čimprejšnja izdelava programa nadaljnjega razvoja delovne organizacije, saj so večkrat doslej številni delavci opozarjali, da jim ni jasna perspektiva podjetja.
Kakor koli že: dogodki zadnjih dni v Industriji plastike Polypex omogočajo začetek konsolidacije razmer in odnosov znotraj te Šoštanj ske delovne organizacije. Seveda pa je tudi od delovnega kolektiva odvisno, kako bo v prihodnje z odnosi, samoupravljanjem in nadaljnjim razvojem delovne organizacije.
M. L.
Koristna
pobuda
Novomeška tovarna zdravil „Krka“ je po temeljitem proučevanju predlagala občinski skupščini, da bi združili zdra-vilrški in rekreacijski turizem v dolini Krke. H ,JCrki“ bi se pripojili: Dolenjske in Šmarješke toplice in Grad Mokrice iz brežiške občine. Novomeška občinska skupščina je to zamisel podprla. Prav tako je pripravljena pomagati oziroma sodelovati pri urejanju zadev splošnega pomena, saj je„Krka“ samo v tem primeru pripravljena svoj načrt tudi uresničiti.	—b
MED IZVOZNIKI TUDI VELENJSKI »MODNI SALON«
Med kolektivi s področja občine Velenje, ki se v zadnjem času v vse večji meri vključujejo v mednarodno delitev dela, je tudi 80-članski delovni kolektiv Modnega salona Velenje, ki je enota v okiru Komunalno obrtnega centra Velenje. Lani so dosegli zaposleni v Modnem salonu 3,750.000 dinarjev realizacije, letos pa je bodo že najmanj 5 milijonov dinarjev.
Velenjski Modni salon opravlja usluge za nekatere zahodno-evrpske proizvajalce konfekcije oziroma velike trgovinske hiše. Tako bodo letos za zahodno-nemškega proizvajalca Florbell izdelali okrog 100.000 spalnih srajc in jutranjih halj, izdelovali pa bodo, na primer, ženske spalne srajce v kar 40 različnih modelih. Za veliko zahod no-nemško trgovsko hišo Quelle pa bodo izdelali 18.000 jersey srajc za otroke. Že v tem mesecu morajo odpremiti 10.000 ženskih spalnih srajc in 8.000 jersey srajc. Prav zdaj se predstavniki velenjskega Modnega salona pogovarjajo s Švicarji za izvoz otroške konfekcije.
V oddelku Modnega salona Velenje, ki dela za izvoz, bodo letos modernizirali strojni park in namestili več novih strojev, s čimer bodo povečali pr°' duktivnost najmanj za tretjino, večja pa bo tudi proizvodnja.
(Vš)
ŠPORT IN REKREACIJA
•	RADOVLJICA
Občinski sindikalni svet Radovljica bo organiziral v nedeljo, 30. januarja peto tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu za leto 1972. Tekmovanje, ki se bo pričelo ob pol desetih dopoldan, bo v Krpinu pri Begunjah. Nastopajoči bodo tekmovali v petilr kategorijah. Število tekmovalcev iz posameznih sindikalnih organizacij je neomejeno. Za ekipnega zmagovalca v moški konkurenci bo štel organizator čase treh najbolje uvrščenih tekmovalcev iz posameznih osnovnih organizacij, prav tako za ekipnega zmagovalca v ženski konkurenci. Ekipni zmagovalci v obeh konkurencah bodo prejeli prehodna in spominska pokala, medtem ko bodo drugo in tretjeuvrščene ekipe prejele le spominske pokale. Najboljši posamezniki v vseh petih kategorijah pa bodo prejeli medalje, praktična darila in diplome. Vsi udeleženci tekmovanja bodo dobili spominsko značko.
Pod pokroviteljstvom OSS Radovljica bosta tekmovanje izvedla TVD Partizan in športno društvo sindikalne organizacije Elana.
•	LJUBLJANA
Ljubljansko društvo za podvodne dejavnosti, sestavljajo ga v glavnem podvodni lovci in potapljači, šteje že blizu 1000 članov in se s tem uvršča med najmočnejše športne organizacije Pri nas. Zanimivo je, da društvo tudi pozimi ne počiva, čeprav si marsikdo predstavlja, da je potapljanje le sezonski šport. Ker Pa so možnosti dejavnosti v teh mesecih le nekoliko omejene, skrbijo potapljači za svojo kondicijo tudi v bazenih in seveda -kje drugje kot na snegu. Tako bodo med drugim organizirali 6. februarja na Krvavcu svoje tekmovanje - za spremembo v veleslalomu.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
TUDI SMUČARJI
avtomobilske:
INDUSTRIJE NA SNEGU!
Že dolgo časa si smučarji v avtomobilski industriji želijo podobna tekmovanja, kot so na programu v drugih gospodarskih panogah. Kljub temu, daje v Sloveniji precej delovnih kolektivov, katerih proizvodnja je izključno avtomobilske zvrsti in da štejejo ta podjetja po številu zaposlenih v vrh slovenske industrije, uradno še ni bilo avtomobilskih športnih iger.
Komisija za šport in smučarski klub TAM sta v želji, da organizirata takšno tekmovanje, razpisala v mesecu februarju srečanje predstavnikov avtomobilske industrije na snegu. V primeru udeležbe vseh delovnih
'kolektivov avtomobilske industrije, bodo že na Pohorju sprejeli program tekmovanj in sestavili odbor, ki bi v prihodnje organiziral zimske in letne „avtomobiliade“.
Tekmovanje v veleslalomu bo v soboto, 12. februarja ob 9. uri na smučišču Habakuk na Pohorju. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine.in bodo tekmovali v posamezni in ekipni konkurenci.
Delovnim kolektivom avtomobilske industrije je organizator pravočasno poslal razpise o tekmovanju, zato pričakuje polno udeležbo.
J. RAIŠP
Začela-se je sezona sindikalnih tekmovanj na snegu
IZŠLA JE LETOŠNJA PRVA ŠTEVILKA
TELESNE KULTURE
VKLJUČITE SE V AKCIJO TRIM!
Tudi vi se vključite v športno rekreacijsko akcijo TRIM v okviru novega slovenskega gibanja„šport za vsakogar“.
Naša prva oblika TRIM akcije je TRIM značka. TRIM je angleška beseda, ki označuje uravnoteženje ladijskega tovora, v športnem izrazoslovju pa pomeni ravnotežje duha in telesa ali dela in razvedrila.
Gibanje je zajelo že skoraj ves svet. Izvajanje programa TRIM zagotavlja zdravega, vedrega in sposobnega človeka.
Kako se počutite, veste samo vi, kako izgledate, pa vedo vsi! Ni dovolj, če greste na sprehod samo v nedeljo. Vsak dan po malem, to je osnovno načelo pri športu za vsakogar.
Osvojitev značke TRIM naj vam bo prva naloga!
V ljubljani je izšla nova številka revije Telesna kultura, prva v letošnjem letu, to pot kar na 64 straneh. Tako kot prejšnje prinaša tudi ta številka Telesne kulture obilo zanimivega in poučnega branja s področja teoretičnih in praktičnih vprašanj telesne vzgoje, športa in rekreacije.
Janez Šmitek piše o pomenu ogrevanja za dosežke pri tekmovanjih v alpskih disciplinah, Oto Giacomelli pa o pripravah skakalcev na zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo. Tudi prispevki Josipa Kecerina, Silva Kristana ter Elanovih strokovnjakov govore o smučanju oziroma opremi, ki je potrebna za ta zimski šport. O tendencah razvoja odbojkarske igre v svetu in pri nas piše v novi številki Te-
lesne kulture Viktor Krevsel. Prispevek o kineziologiji, znanosti na področju telesne kulture, je prispeval Inštitut za kj-neziologijo VŠFK iz Zagreba. Zelo zanimivo je razmišljanje Toneta Svetine, avtorja znane knjige Ukana, ki je posvečeno telesni vzgoji kot duhovni vrednosti in šoli volje.
Poleg omenjenih prispevkov najdemo to pot v Telesni kulturi še vrsto drugih strokovnih člankov, ki so jih prispevali naj-vidnješi telesnokultumi delavci v Sloveniji. Pod rubriko „trim — šport za vsakogar", najdemo vse o trimu. Prav je, da je Telesna kultura posvetila del svo-
jega prostora tudi akciji trim, ki je pri nas še v povojih, vendar so od nje precej obetamo. O predlogu za organiziranje trim — športa za vsakogar v SR Sloveniji obširno govori Marjan Lenarčič.
Le bežno smo se torej dotaknili letošnje prve številke Telesna kultura, pravzaprav edine strokovne revije za telesnokul-turna vprašanja v Sloveniji. Tudi to pot jo moramo pohvaliti. Dobrodošla bo vsem, ki se v svojem vsakdanjem življenju na katerikoli način ukvarjajo z teoretičnimi in praktičnimi vprašanji telesne vzgoje, športa in rekreacije.	—a.
CELJSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE IZ LETA V LETO USPEŠNEJŠE
TRIM — šport za vsakogar:
Zakaj se redite?
V Celju so 20. januarja svečano zaključili sedme sindikalne športne igre, kijih organizira komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu. Zaključno prireditev so združili z razglasitvijo najboljših športnikov in športnic v celjski občini.
Za najboljšega športnika so razglasili atleta Mira Kocuvana, za športnico pa atletinjo Natašo Urbančič. Po uvodnih besedah Toneta Goršiča, strokovnega sodelavca za rekreacijo, je predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Kramer podelil najuspešnejšim delovnim organizacijam pokale in priznanja. Med člani je dosegla najboljše mesto delovna organizacija acS’ Prec* Železarno Štore in AEROM. Med starejšimi člani pa so bih najuspešnejši tekmo-'^Ri iz Železarne Štore, pred Cinkarno in tovarno EMO. Med ženskami je v skupnem plasmaju bila naboljša delovna organizacija Ingrad, pred Toprom in Prosveto.
so leta 1965 v Celju za-oeli organizirati sindikalne portne igre, si najbrž ni nihče jrpal prerokovati, da bodo te rgre že čez nekaj let doživele
k razmah in zanimanje med delavci in delavkami. Na prvih igrah je sodelovalo 28 sindikalnih organizacij. Na petih se ;6i°, števil° povečalo že na 39 sodelujočih sindikalnih orga-mzacij. Na lanskih sedmih igrah pa Je sodelovalo že 54 sindikal-nmih organizacij. Ce pri tem postevamo še združene ekipe manjših sindikalnih organizacij, p?j~ej dobimo zavidljivo šte-u, °_ 84 nastopajočih sindi-kahiih organizacij.
,e, k°lj zanimivo pa je število
»delUJOČih ekip pj letQ je
opilo 87 ekip, peto leto že
233 ekip, lani pa kar 379 ekip, kar je tudi rekord. Vsi ti podatki kažejo na zavidljive uspehe, ki so jih dosegli v Celju. Vendar pa ti uspehi niso prišli sami od sebe. Razumevanje in podpora občinskega sindikalnega sveta, dobro organizirana komisija za rekreacijo ter strokovni sodelavec prof. Tone Gor-šič imajo največ zaslug za ta zavidljiv uspeh. Njihovo medsebojno sodelovanje s pomočjo referentov rekreacije v delovnih organizacijah zagotovilo, da se bodo sindikalne športne igre in druge oblike rekreacije med delavci še bolj razširile.
Bloudkova nagrada, ki jo je lani prejel občinski sindikalni svet Celje za uspehe pri razvoju rekreativne dejavnosti, je v pra-
vih rokah. V Celju se zavedajo, da jih ta nagrada še bolj zavezuje, da dosežejo še večje uspehe. To pa jim zaradi dosedanjega uspešnega ^lela najbrž ne bo težko. Letošnja akcija za športno značko TRIM in značko TRIM že kaže na to. V celjski občini so že razdelili med delavce več tisoč kartončkov TRIM, kijih delavci z veseljem sprejemajo.
V Celju so pač že tako zastrupljeni" z rekreativno dejavnostjo, da jim je tudi ta akcija zelo dobrodošla. Tisoči in tisoči imajo že mnogo polj v kartonih izpolnjenih. V posameznih delovnih organizacijah so že organizirali smučarska tekmovanja za TRIM športno značko. Vse to nedvomno kaže
Mnogi mislijo, da je povsem normalno, če se vsako leto za spoznanje zredijo. Pravijo, da so se „poprovili“ oziroma da „dobro zgledajo“. Kako'zmotno!
Vsak kilogram preveč pomeni dodatno obremenitev za srce in žile, dihala in prebavila. Prevelika telesna teža, ki ste jo dobili od 25. do 50. leta, obremenjuje mišice in sklepe, kar čutimo na primer na veliko resnost in dobro pri-. Pri h°P navkreber.
pravljenost v Celju. Prepričani	za^a! se redimo? Predvsem zaradi nepravilne in preobilne
■ ‘	prehrane ter nezadostnega gibanja. Izgovor na kako posebno nag-
njenost k rejenju ali na posebno delovanje žlez drži le redkokdaj. V večini primerov gre za posebno veselje s hrano in lagodnost!
Morali bi jesti manj! Morali bi použiti le toliko, kolikor organizem potrebuje za življenje in delo, ne pa toliko, kolikor moremo.
Tudi pri uživanju tekočin bi morali biti zmernejši Več kakor dva kozarca vode ali piva bi smeli popiti le izjemoma, če smo se poprej močno potili Redimo pa se seveda zaradi tega, ker preveč sedimo in se premalo gibljemo!
Če ste preveč rejeni vam bo pokazal izračun: idealna telesna teža = telesna teža - 100. Ljudje težkih kosti lahko odštejejo samo 95, lažjih (ženske) pa 105.
Osnovno pravilo je, da se po dvajsetem letu starosti teža ne sme večati!
smo, da bo v prihodnjem letu več tisoč Celjanov nosilo s ponosom TRIM značke.
Letos bodo Celjani dobili tudi prvo TRIM stezo na Petrič-ku. V ta namen so poleg drugih sredstev namenili tudi denar od Bloudkove nagrade. Stezo pa bodo zgradili s prostovoljnim delom celjski mladinci.
Poleg akcije TRIM bodo v letošnjem letu v Celju z nezmanjšano zavzetostjo nadaljevali s sindikalnimi športnimi igrami. Z gotovostjo lahko že danes trdimo, da bodo tudi letošnje igre uspele. Prav gotovo bodo v prihodnjem letu v Celju govorili o novih rekordih na teh igrah.
MILAN BRECL
V	sankanju GO Črna
V	drugem kolu medobratnih športnih iger sindikalnih podružnic Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je bilo v Črni na Koroškem na sporedu tekmovanje v sankanju. V ekipni konkurenci je med sedmimi obrati zmagal GO Črna pred GO Mislinja, strojnim obratom GG Sl. Gr. itd. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi Obre-tan Peter, Krajnc Franc in Srebre Ernest. Med posamezniki je bil najhitrejši Zagorc Drago (GO Dravograd). Po tekmovanju v šahu in sankanju vodi v skupni razvrstitvi GO Črna s 25 točkami, sledijo: GO Mislinja 18, gradbeni obrat GG 15, uprava GG 14 točk itd. JŠ
					
:
MEDVODE
j
Ekipa kolesarjev Cinkarne je bila lani najboljša. (Foto: M. Breči)
Prvenstvo v sankanju j
Minulo nedeljo je bilo na naravni progi Brsnik v Sori pri ■ Medvodah VI. republiško prvenstvo v sankanju z navadnimi i sankami. Na 700 metrov dolgi, dobro pripravljeni progi, kije j bila mestoma poledenela, je nastopilo 60 tekmovalcev in tek- j movalk iz 8 klubov. Najbolj seje izkazal Tržičan Valjavec, ki j je razen naslova republiškega prvaka postavil nov rekord j proge v eni vožnji s 57 sekundami. Člani domačega TVD i Partizan so mimo odlične organizacije dosegli tudi po- : memben tekmovalni uspeh, saj so osvojili kar tri naslove j republiških prvakov.
Prvaki za leto 1972 so postali: eno sedi — članice: Tolar : (Alples), člani: Valjavec (Tržič), mladinke: Petelinkar I (Sora), starejši člani: Veber (Sora), mladinci: Marn (Tržič), dvosedi — člani: Meglič-Janc (Tržič), mladinci: Čarman-Arčon (Sora).	—fr
SLOVENJGRAŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO ZA TURIZEM:
Na Pohorju je živo
Novo gorsko turistično središče na zahodnem Pohorju od Črnega vrha do Kremžarice # Slovenjgraško gozdno gospodarstvo uredilo žičnico in ceste # Novo gorsko turistično središče je dostopno iz Dravske in Mislinjske doline
Že lani so se v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec odločili, da bodo uredili novo gorsko turistično središče na zahodnem Pohorju. Svet bogatih pohorskih gozdov in samotnih kmetij ter vrhov zahodnega Pohorja z značilnimi senožetmi, kar vse skupaj je edinstven park, bodo pribli ali ljudem.
Svoj del načrtov so najprej izpolnili z ureditvijo nove žičnice Mala Kopa. Žičnica je dolga skoraj poldrag kilometer, proge ob njej pa tudi do dva in pol kilometra. V prvi fazi bodo ob žičnici uredili okrog 20 hektarov smučišč. Ob spodnji in zgornji postaji žičnice se lahko okrepčate. Na Kaštelskem vrhu, kjer bodo letos uredili brunarico, pa bo zraslo tudi naselje vikend hišic.
ZA ZAČETNIKE IN ZA TISTE, KI JIH STRMINE NI STRAH
V bližini spodnje postaje žičnice Mala Kopa bo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec oziroma njegov obrat Radlje ob Dravi uredil mladinski turistični center. Od tam bo speljana okrog 800 metrov dolga žičnica, ki bo smučarje popeljala na Ižakov vrh.
Okolica zgornje postaje žičnica Mala Kopa je kot nalašč za smu-čarje-izletnike. Pa tudi od Partizanke do Male Kope se začetnik' lahko popeljejo z žičnico. S še dvema dodatnima žičnicama, in sicer Kopnik—Velika Kopa in Pungart-Velika Kopa, je zagotovljeno tudi zahtevnim smučanje na več kot sto hektarov smučišč od Partizanke do Pungarta.
KAKO JE MOGOČE PRITI DO ŽIČNICE ,	MALA KOPA
Smučarjev je v novem gorskem turističnem središču zahodno Pohorje veliko. Iz Mislinjske doline je mogoče priti do turističnega središča iz krajev Legen in Dovže. Od Slovenj Gradca je do Partizanke oziroma do Kaštelskega sedla okrog 12 kilometrov. Gozdno gospodarstvo pa to cesto pluži. Razen tega so gozdarji uredili tudi cesto od Vuzenice preko Primoža do spodnje postaje žičnice Mala Kopa in tako so to novo gorsko turistično središče približali tudi prebivalcem Dravske doline in Maribora.
(an)
OBISK PO TREH LETIH
Hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic je zgradilo v Kranjski gori nov hotel Larix, po domače Macesen, ki nedvomno predstavlja pomembno pridobitev za naš največji zimski smučarski center. Hotel ima 260 ležišč in kar sedem apartmajev. Ponaša se tudi s pokritim plavalnim bazenom, s sodobnim štiristeznim avtomatičnim kegljiščem, savno, dancingom itd., itd. Gre torej za objekt na visoki ravni, kakršnih Kranjski gori še vedno presneto primanjkuje. Domačini pravijo novemu hotelu Gorenjke „lepotec“, čemur bi težko oporekali. Oblečen je namreč v macesnov les, ki ga dela tako lepega in mikavnega. — A. Ul.
Turizem po šhofjeloško
Kmečki turizem postaja tudi pri nas stvarnost oziroma nova oblika turističnega gospodarjenja. Še pred tremi leti, ko so bili sicer že znani posamezni poizkusi, kako spodbuditi turizem na vasi, ni nihče verjel, da bi lahko v razmeroma kratkem času preoblikovali našo vas za potrebe turističnega prometa. Na voljo ni bilo niti predpisov o opravljanju turistične in gostinske dejavnosti na kmetijah niti to, da lahko tudi kmetje najamejo kredite za obnovo lastnih kmetij v turistične namene, niti ni bilo vsaj splošnih napotkov, kakšna naj bo davčna politika do tako preurejenih kmetij. K vsemu temu lahko zabeležimo še to, če so že nekateri imeli morda meglene pojme, kakšen naj bi bil kmečki turizem, pa si
prav gotovo niso predstavljali, na kakšen način naj ga dosežemo.
ZAČETKI
V MOZIRSKI OBČINI
V letu 1968 smo sicer zabeležili, da v mozirski občini poskušajo uvesti kmečki turizem, nekaj podobnega smo pozneje zabeležili tudi v kamniški občini (Tuhinjska dolina), še kasneje v slovenjgraški občini. Toda kljub vsem tem poskusom še do dandanes ni uspelo v teh občinah vpeljati organiziranega kmečkega turizma. Nič čudnega, če je tedaj presenetil javnost_sklep občinske skupščine Škofja Loka, da je med drugim njena gospodarska usmeritev v prihodnosti tudi razvoj organiziranega kmečkega turizma. To je
bil prvi skupščinski akt neke občine v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je priznal kmečki turizem kot možno obliko dopolnilne kmečke dejavnosti.
Takrat jim pravzaprav nihče ni verjel, da jim bo to tudi uspelo. Toda Škofjeločani so se stvari lotili s pravega konca. Najprej so analizirali ekonomski položaj v svoji občini in vse možnosti, kako le-tega izboljšati. Kakorkoli so prekladali rezultate ekonomskih analiz in perspektivnih možnosti so občindci možje na koncu prišli do zaključka, da je njihova najbolj ekonomsko šibka točka — kmetijstvo. Od okroglo vzeto dva tisoč gorskih kmetij je bilo le 650 kmetij sposobnih preusmeriti svojo proizvodnjo v izrazito tržno gospodarstvo.
Kmetje so na primer v letu 1968 ustvarili dvainpolkrat manj narodnega dohodka, kot delavci v industriji.
OKREPITI
EKONOMSKI POLOŽAJ KMETA
Možje v občinski skupščini so se ob tem zamislili. Predsednik občinske skupščine ZDRAVKO KRVINA nam je v novinarskem razgovoru že pred tremi leti dejal: ,.Glede na razmerja med industrijo in kmetijstvom si ne moremo zamišljati naše občine ekonomsko trdne, če ne uspemo okrepiti ekonomski položaj kmeta. Nemogoče je stabilizirati kmetijstvo z odpisovanjem davkov. Menim, da je treba storiti nekaj drugega. Povečati je treba ekonomsko stabilnost kmetov, da bodo lahko odplačevali predpisane davke. Občinsko davčno politiko je treba prilagoditi tako, da kmetu zajamčimo njegovo ekonomsko stabilnost tudi prek njegove dodatne dejavnosti - kmečkega turizma. Pri tem pa ga ne smemo obremeniti z davki, kajti presežki njegovega dohodka bodo tako ali tako pritekali v občinsko blagajno prek prometnega davka."
To je bil začetek neke, za tedanje čase drzne občinske politike, ki pa ni obstala pri načelnem razgovoru. Sklenili so, da jo tudi realizirajo. Toda od besed do dejanj je običajno dolga pot. Kdor drvi, se lahko spotakne. Škofjeločani so šli korak za korakom, vsak korak pa je bil bliže cilju.
Najprej so organizirali prek delavske univerze množična predavanja za kmete, ki so bili pripravljeni pričeti s kmečkim turizmom. Seznanjali sojih sto dejavnostjo po nekaterih evropskih državah (predvsem v sosednji Avstriji), povedali so jim, kaj je treba vedeti o turizmu, o gostinskih uslugah, ki jih nudimo gostu, o zaščiti slovenske vasi kot etnografske posebnosti itd. Občinska skupščina je kot pomoč kmetom, ki so se odločili, za obnovo lastnih kmetij, ponudila usluge strokovnjakov, ki so kot svetovalci skrbeli, da ohranijo prvobitnost slovenske domačije. Organizirali so posebne strokovne izlete tako za kmetovalce kot za občinske odbornike v Avstrijo, da bi se spoznali z vsemi problemi kmečkega turizma, kot tudi z njegovim neposrednim vplivom na zvišanje narodnega dohodka prebivalstva.
NAD 120 TURISTIČNIH LEŽIŠČ
Škofjeločani so se zavedali, da kmečkega turizma brez vzorno urejenih kmetij ne more biti Skupno s kmetijsko zadrugo, gozdnim gospodarstvom, turističnimi društvi, so se dogovarjali za enotno akcijo. Kmetijska zadruga je bila pripravljena dati kmetovalcu 25 odstotkov posojila ob 25-odstotni lastni udeležbi, Ljubljanska banka pa je ob jamstvu združenega podjetja Transturist Škofja Loka dala še 50 odstotkov posojila. Občinska skupščina Škofja Loka je ta posojila regresirala iz lastnih
sredstev v višini 5 odstotkov obrestne mere.
Kmetje so postali pogumni. V letu 1968 so imeli komaj štiri vzorčne kmetije, ki bi lahko začele s kmečkim turizmom, danes imajo že 74 takih kmetij. Osem vasi okrog Starega vrha se že ukvaija s to dejavnostjo. Za 500 tisoč dinaijev posojil so kmetje danes usposobili že nad 120 turističnih ležišč s kopalnicami, angleškimi stranišči, ponekod pa tudi s centralno kurjavo. Narodni dohodek kmetov, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, je zdaj le še za 20 odstotkov nižji od narodnega dohodka, ki ga ustvarjajo delavci v industriji. Gozdno gospodarstvo je v tem času zgradilo, utrdilo ali razširilo za 280 km vaških poti, ki bodo prav tako služile turizmu. Miselnost kmetov seje spremenila. Če so prej gojili 34 različnih kmetij dcih kultur, predvsem za potrebe lastne hiše, so -se sedaj usmerili na kmetijsko proizvodnjo, ki jo zahteva turistična prodaja. Svoje prihranke vlagajo v razširjanje turistične ponudbe in ne več v osebno udobje.
Slovenija je slikovita dežela, in jo nekateri primerjajo z malo Švico. Imamo pravzaprav več, kot ima Švica, poleg gora še morje, Kras in Panonsko nižino. Na celotnem območju Slovenije je možno razvijati kmečki turizem, toda le pod pogojem, če se tega lotimo s trdnimi, dolgoročnimi načrti in seveda organizirano, kot so se tega lotili v škofjeloški občini.
MILAN Ž IVKOVIČ
T)TlTi/VVSK ^OlasUo^ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil
___________ __________________________ _______ _ ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN
Naslov uredništva ln uprave:'Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-554, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni 1-620-7-12100 — Posamezna- številka stane 50 N-par — Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna
T71 TkTi'VT'"Vr/'fc CrT'rečun pri Ljubljanski banki, tt. 501---— — ------
ri fMl |X l\v/D . plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana
26 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina