Izhaja vsak Batrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 35 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo : tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 333 TRST, ČETRTEK 5. JANUARJA 1961, GORICA LET. X. POLOŽAJ SLOVENCEV V ITALIJI OB NOVEM LETU 1961 Naša bodočnost je predvsem odvisna od nas samih Nujno je treba ustanoviti stalen organ za obrambo in izvajanje Posebnega statuta Nahajamo se še prav v začetku novega leta, se pravi v času, ko tako posamezniki kot društva in organizacije delajo obračun svojega dela v pravkar minulem letu ter obenem sestavljajo načrte za bodoče delovanje. Namen tega članka pa ni, da bi sestavljal kakšno statistiko ali da bi napovedoval določen program. Z njim hočemo le. bežno pregledati položaj, v katerem se ob začetku leta 1961 nahaja slovenska skupnost, živeča v mejah italijanske republike, in hkrati osvetliti nekatere dogodke, ki so se pripetili v zadnjem letu in ki so v večji ali manjši meri vplivali na oblikovanje naše slovenske stvarnosti v zamejstvu. Na splošno lahko rečemo, da se narodnostni položaj Slovencev v Italiji lansko leto ni poslabšal. Kot dokaz za to trditev lahko jemljemo stanje našega šolstva, kjer smo kljub nekaterim bolečim izgubam pri vpisovanju v glavnem vendarle ohranili stare položaje. Res je sicer, da se naše razmere v zadnjih 12 mesecih niso poslabšale; prav tako pa je tudi res, da se te razmere niso prav nič izboljšale in zato nikakor ne moremo biti zadovoljni. POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM Za Slovence na Tržaškem je značilno, da je lanskega oktobra že poteklo dolgih šest let, odkar je bil med Italijo in Jugoslavijo podpisan v Londonu sporazum o soglasju, ki v svojem Posebnem statutu vsebuje natančna določila v korist našega ljudstva, vendar moramo žal še zmeraj ugotoviti, da se večina omenjenih določil sploh ne izvaja in spoštuje. Tržaški Slovenci so tudi lani zaman pričakovali, da bo rimska vlada sprejela eno njihovih temeljnih zahtev, in sicer, da bo besedilo londonskega sporazuma objavila v Uradnem listu, s čimer bi določila tega mednarodnega dogovora postala za vse državljane in tudi za vse oblastnike obvezen zakon. Lani so Slovenci na Tržaškem zaman u-pali ne samo, da bo sprejeta ta zahteva, temveč so tudi vse leto zaman čakali, da rimska vlada odgovori na spomenico, ki so ji jo njihovi izvoljeni predstavniki odposlali ob petletnici podpisa londonskega dogovora in ki vsebuje vse zahteve naše manjšine na tem delu bivšega Svobodnega ozemlja. NASELJEVANJE Namesto odgovora na vsa ta še vedno odprta vprašanja pa so tržaški Slovenci prav ob koncu leta doživeli nekaj novih kri- vic in nekaj novih razočaranj. Naše zavedno ljudstvo namreč še vedno ne more pozabiti, da je tržaška prefektura konec novembra izdala več odlokov, s katerimi je posestnikom na Kontovelu bilo razlaščenih nadaljnjih 10 tisoč 500 k v. metrov zemljišča, na katerem bo ustanova UNRA-CASAS gradila stanovanja za istrske italijanske begunce. Ob istem času je nadalje dospela vest, da bo omenjena ustanova baje zasedla okrog devet tisoč kv. metrov zemljišča tudi v bližini Sesljana v devinsko-na-brežinski občini. Nedolgo tega pa so laški časopisi še pisali, da je posebna komisija v Rimu določila, kako naj se razdeli vsota 5 milijard lir, ki je bila pred dvema letoma s posebnim zakonom nakazana za gradnjo stanovanj istrskim prebežnikom. Ta komisija je namreč sklenila, naj se za zidavo stanovanj na Tržaškem potroši več kot tri milijarde, za gradnjo stanovanj po vseh ostalih pokrajinah Italije pa niti dve milijardi. Ta razdelitev, kot beremo, še nt dokončna, ker bo o njej morala sklepati vlada. Vendar ni nobena skrivnost, da je bila ta vsota tako razdeljena, ker morajo po načrtu italijanskih nacionalistov begunci biti tudi sredstvo in orodje za raznarodovanje naše slovenske zemlje. In če bo tolikšna vsota denarja res potrošena na Tržaškem, smo lahko že sedaj prepričam, da je narodna usoda vseh naših vasi ob obali in bližnji okolici, od Štivana mimo Sv. Križa in Proseka do Opčin in najbrž tudi do nekaterih vasi dolinske občine za vselej zapečatena; v vseh teh že od nekdaj slovenskih vaseh bi naš živelj postal neznatna manjšina. Od rimske vlade je sedaj odvisno, kakšna bo bodoča usoda toliko slovenskih vasi, toliko slovenskih gospodarstev in slovenskih družin. Po tem, kako bo odločila, bomo lahko tudi sodili, če se strinja in podpira široko zasnovani raznarodovalni načrt tržaških italijanskih nacionalistov. Na Tržaškem se je lani pripetilo še več drugih dogodkov, ki so se kot zastrupljene sulice zapičile v naše živo narodno telo. Od vseh omenimo samo odločitev sodišča, ki je na Osnovi nekih fašističnih zakonov slovenski stranki med drugim onemogočilo, da se brani v svojem materinem jeziku, nato sklep večine pokrajinskega sveta, po katerem je slovenskim svetovalcem ponovno bilo zabranjeno govoriti v slovenščini, in nazadnje še zloglasno Palamarovo pismo v zvezi z recipročnim priznavanjem akademskih naslovov, ki ga lahko smatramo za krono vseh protislovenskih ukrepov v vseh 12 mesecih prejšnjega leta. Stanje na Soriškem in v Beneški Sloveniji Bistveno nespremenjeno je ostalo lani tudi stanje na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Tamkajšnji Slovenci so še vedno brez zaščite, čeprav bi po 6. členu ustave država morala že zdavnaj izdati posebne zakone, ki bi omogočili in ščitili njihov kulturni, jezikovni in gospodarski obstoj, se pravi njihov nemoteni narodni razvoj. Namesto tega so prav proti koncu leta goriški Slovenci doživeli, da je prefekt iz Gorice Nitri razveljavil sklep doberdobske-ga občinskega sveta, na osnovi katerega bi na važnejših cestnih križiščih, oh vhodih v posamezne vasi ter ob začetku raznih vaških ulic postavili dvojezične krajevne in ulične napise. Kar zadeva Beneške Slovence, pa ugotavljamo samo to, da je rimska vlada lani ponovno dokazala, da tem našim nesrečnim krvnim bratom ni voljna nuditi prav nobene narodne pravice. Se nam je namreč v živem spominu, kako vladni načrt za ureditev in uzakonitev slovenskega šolstva sploh ne upošteva Beneške Slovenije, iz česar izhaja, da demokristjanska vlada še vedno namerava voditi do tamkajš- njih naših bratov staro politiko, ki jo je slovenski akademik prof. Kušej v zadnjih Naših razgledih pravilno označil za »kulturni in jezikovni genocidij«. Čeprav smo v tem kratkem pregledu omenili samo negativne postavke naše lanskoletne narodne bilance, nimamo vzroka, da smo ob začetku novega leta kdovekakšni pesimisti, kajti naš narodnostni položaj se ni, kot smo uvodoma ugotovili, poslabšal. Ostal je pač približno takšen, kakršen je bil ob koncu leta 1959. Kdor je namreč mislil, da bodo tukajšnji vladajoči krogi kar čez noč spremenili svojo miselnost ter začeli ravnati s Slovenci kot z enakopravnimi brati, se je spet temeljito zmotil. Težak, potrpežljiv in dolgotrajen boj bo potreben, preden se bodo v življenju uveljavila načela narodne enakopravnosti, vsebovana v mednarodnih pogodbah in ustavi. ZA LAŽJE IN BOLJ USPEŠNO DELO Tudi dogodki v zadnjem letu (kot v ostalem vsa povojna stvarnost v zamejstvu) so (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 8. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Velika gala predstava«, pravljica (Tone Scliškar-Jožko Lukež), I. del. Igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Zbor »Ljubljanski zvon«; 17.00 Za smeh in dobro voljo, ponovitev; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Glejte, glejte, kdo tam gre« (Marija Tomazin). • PONEDELJEK, 9. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu — Janko Jež — Prva lekcija; 19.00 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Raketa Saturn«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Strauss: »Salome«, opera v enem dej. Približno ob 22.10 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK, 10. januarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva: »Voda in rastlinstvo«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše (Krasulja Simoniti); 20.30 Fantazija dunajskih motivov; 21.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta (Tomaž Mislej); 21.30 Koncert čelista Reneja Foresta in pianista Fredya Došeka; 22.00 Italijansko sodobno pesništvo v delih sedmih predstavnikov mlajšega rodu — Josip Tavčar: »Mario Luzi«. • SREDA, 11. januarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence, I. oddaja (Martin Jevnikar); 18.30 Liki in značaji iz opernih del: »Falstatf« (Igor Rutar); 19.00 Zdravstvena oddaja (Milan Starc); 20.30 »Stanovanje št. 14«, igra v treh dej. (Vincenzo Tieri - Nada Konjedic). Igrajo člani RO. • ČETRTEK, 12. januarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Kačji strupi«; 19.00 Širimo obzorja — Umetnost naših cerkva: »Bazovica« (Jože Peterlin); 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Približno ob 21.10 Književnost: »Dušan Moravec in njegova knjiga Meščani v slovenski drami« (Josip Tavčar). Približno ob 22.05 Umetnost: Jože Seražm: »Francesco dalTOngaro — življenje in delo«. • PETEK, 13. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu — Janko Jež: 2. Lekcija; 19.00 Šola in v/goja — Vili Žerjal: »Razvoj osebnosti pri otroku in mladostniku«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.20 Koncert operne glasbe; 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Šestdesetletnica obstoja avstralskega Commonvvealtha«; 22.15 Italijanska povojna glasba. Skladbe Luigija Nona in Bruna Maderne ter Luciana Berija. (Oddajo sta pripravila Boris Porena in Firminio Sifonia). • SOBOTA, 14. januarja, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Vzgledna norišnica«, dramatizirana zgodba (Edgar Allan Poe - Saša Martelanc). Igrajo člani RO; 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope, II. del — Novi vek: »Liberalna revolucija leta 1848«; 19.00 Pomenek s poslušalkami (Marjana Prepeluh);'20.40 Zbor »France Prešeren«; 21.00 Za smeh in dobro voljo. TEDENSKI KOLEDARČEK 8. januarja, nedelja: Maks 9. januarja, ponedeljek: Julijan 10. januarja, torek: Gregor 11. januarja, sreda: Pavlin 12. januarja, četrtek: Tatjana 13. januarja, petek: Veronika 14. januarja, sobota: Srečko »VSTAJENJE« V FILMU V Moskvi je režiser Schvveizer začel snemati film pvozet iz vsebine Tolstojevega romana »Vstajenje«. Po tem romanu so zahodni režiserji naredili že. več filmov; zadnjega je posnel Amerikanec Robert Ma-mulijan leta 1936. Delo je na široko zasnovano, a prikazuje bolj ozadje in se izkazuje z bogato tehniko. Schvveizer pa pravi, da hoče podati predvsem tolstojanski realizem in njegov socialni poudarek v obrambi ponižanih in razžaljenih. DAROVI N. N. iz Trsta namesto venca pok. dr. Bitežniku Lir 2.000 za sklad Novega lista. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 -a Telefon 2SM77 Pogajanja za Južni Tirol Prazniki so minili, politično življenje se je spet razživelo. Italija in Avstrija sta zopet na pragu novih pogajanj za Južno Tirolsko. Odposlanci obeh držav se bodo zbrali 27. januarja v Milanu. Italijo bodo zastopali diplomati, ki so svoj čas bili poslani v New York, da pred OZN zagovarjajo stališče Italije. Glede sestave avstrijskega odposlanstva so pa že nastali spori. Rimska vlada je na pol uradno dala vedeti na Dunaj, da ji ni všeč, če pride k pogajanjem tudi podminister zunanjih zadev Gschnitzer, češ da je znano njegovo protiitalijansko mišljenje. Ne glede na osebe, so tudi sporna vprašanja o Južni Tirolski ostala na mrtvi točki, če ne bodo neposredna pogajanja uspela, bo moralo Haaško razsodišče reševati pravno plat, ali je Italija izpolnila dogovore, medtem ko bo politična, to je vprašanje večje avtonomije za nemško manjšino, ostala nerešena in se bo zadeva po vsej verjetnost spet prenesla v okvir Združenih narodov. Titove Izjave Jugoslovanski državni predsednik Tito je preživel zadnji dan leta v Sarajevu. Na silvestrovanju v palači Izvršnega sveta se je ustavil pri mizi študentov ter se je z njimi več časa pogovarjal. V razgovoru je omenil marsikaj, kar je pomembno za jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko. Viso-košolcem je poudaril, da so prav oni, ki študirajo, poklicani nadaljevati »naše delo«. Predsednik je poudaril važnost izobrazbe za vodilna mesta. Glede notranje politike je dejal, da ne bo težko izvesti postavljenega gospodarskega načrta. Teže je pa v zunanji politiki. Tito je do-dal, da je bolj pesimistično razpoložen ob Novem letu 1961, kakor je i nih problemov. Klavrn božični spored v radiu Trst „A f v Že večkrat smo v našem listu zapisali kakšno pohvalno, pa tudi kritično besedo o naši radijski postaji; pohvalili smo zlasti njene glasbene, pa tudi dramske sporede. Tokrat pa se ne moremo vzdržati, da ne bi grajajoče spregovorili o letošnjem božičnem sporedu, ki je, lahko rečemo, večino poslušalcev razočaral. Tu imamo v mislih v prvi vrsti govorjeni spored, kjer so nam stregli s ponovitvami ali plehkostmi. če se to zgodi ob navadnih prazničnih ali neprazničnih priložnostih, gremo z razumevanjem mimo tega, ker vemo, da ni lahko streči takemu Goljatu, kot je radijska postaja, in da njeni načrtovalci programov nimajo opraviti s samimi geniji. Toda božič je. le enkrat v letu in zato so imeli pač dovolj časa pripraviti kvaliteten program. Ne vemo natančno, ali smo slišali iste stvari pred dvema ali pred tremi leti, toda večina poslušalcev pač nima tako kratkega spomina, da bi se ne spomnila, kar je pred kakim letom že slišala. Govorjeni spored ni blagoglasna glasba, ki jo človek rad posluša še drugič in tretjič v neprepogostih presledkih. Rajši bi ga primerjali z zabavno ali poučno knjigo, ki nam je morda zelo ugajala, pa je vendar ne preberemo zaradi tega še enkrat. Dovolj nam je, da poznamo njeno vsebino. Šele čez leta kdaj nas morda prime želja, da bi jo spet vzeli v roke. Vemo, da je svetovna literatura bogata iger, povesti in legend z božičnimi motivi (samo v Dickensovih delih je takih motivov na pretek), pa tudi v starejši slovenski literaturi bi se marsikaj našlo, zato se nam zdi res čudno, da smo morali poslušati prav na božične praznike razne ponovljene oddaje. Ob tej priložnosti naj izrazimo tudi željo po skrb-nejši slovenščini v nekaterih radijskih oddajah, z'a-sti v poročilih. Tako se nam zdi n. pr. zelo čuden izraz »vladni načelnik« (?), kar je najbrž prav klavrn prevod za »capo del governo«. Načelniki so se baje imenovali v carski Rusiji neki višji uradniki, Dva jezikovna tečaja kar pa ni razlog, da bi jih slovenščina tako nekritično sprejemala in nadomeščala z njimi »predsednike vlad« ali »ministrske predsednike«. Nekdaj je veljal v parlamentarnih krogih tudi izraz »šef vlade«, kar sicer ni lepo, a je vsaj bolj točno kot »vladni načelnik«. Mimogrede povedano, opazimo precej in vse preveč jezikovnih pomanjkljivosti tudi v dramskih besedilih. Pa tudi napovedovalci se pogosto debelo zmotijo v naglasu — in kar je. huje — celo v na-glašanju primorskih ali splošno znanih slovenskUi krajev ter družinskih imen. Včasih nam je zato mučno poslušati celo »Glasbo po željah«. V kulturnih oddajah pa si želimo več skrbnosti v branju tujih imen — in da napovedovalec ali napovedovalka pomotoma nepravilno ime ali besedo, n. pr. »komunizem« namesto »humanizem«, rajši ponovita pravilno, kakor da hitita naprej, zanašajoč se na brezbrižnost — ali omejenost — poslušalcev, c. m. UMRL JE IGRALEC EDVARD GREGORIN V Ljubljani je umrl 31. decembra znani igralec v Drami Slovenskega narodnega gledališča Edvard Gregorin. Poznale in rade imele so ga generacije ljubiteljev gledališča, saj je nastopal na odru SNG 40 let. Ustvaril je nad 800 vlog in nekatere naravnost nepozabne. Bil je eden izmed velikih igralcev slovenske Talije, eden izmed tistih, ki so ji služili najbolj zvesto in vdano. Pokopali so ga 4. januarja na Žalah. Njegovo ime pa bo ostalo trajno zapisano v zogovini osrednjega slovenskega gledališča. TAGOREJEVA OBLETNICA Letos se vsa kulturna Indija pripravlja na proslavo 100-letnice rojstva njenega največjega pesnika Rabindranatha Tagoreja. Kulturna odposlanstvi' iz vseh krajev že prihajajo v deželo. Italija je poslala kot svoja kulturna predstavnika književnika Alberta Moravio in Pier Paola Pasolinija. V Indiji bosta ostala štiri tedne in bosta tudi nastopa'a na predstavah. Dne 9. januarja bo Radio Trst A pričel s tečajem italijanščine za Slovence. Oddaje bodo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in petkih ob 18. uri. Besedila je pripravil profesor Janko Jež, založba ERI (Edizio-ne Radio Italiana) pa je poskrbela, da so izšla v posebni knjigi, ki si jo lahko nabavi vsak poslušalec; marljivejši pa bodo knjigo prejeli zastonj. Radio Trst A bo prihodnji teden pričel tudi s tečajem slovenščine za Slovence. Pri oddajah bodo sodelovali profesorji Jevni-kar, Beličič, Peterlin in Radovič. Tudi te oddaje bodo dvakrat na teden. P. Picasso — Tihožitje s kitaro mmm H GOSPODARSTVO DušiKa ozimni pšenici Mnogi naši kmetovalci na žalost letos niso sejali ozimne pšenice, ker jim je vreme onemogočilo setev. Kdor pa je utegnil sejati, je moral sejati v blato in posevki so slabi. Zaradi tega je toliko bolj potrebno navrhno gnojenje z dušikom, in sicer sedaj \ zimskem času. Zimsko dušično gnojenje pšenice je važno iz naslednjih razlogov: predvsem zagotovimo rastlinicam dušik, ki je potreben za njihov razvoj; ker postane sok gostejši, je rastlina bolje zavarovana pred mrazom; iz istega vzroka začnejo rastlinice spomladi bolj bujno poganjati. Če Italijansko i/ino v inozemstvu Torinska »Stampa« je priobčila dopis iz Londona o razmerah na ondotnem vinskem tržišču. Poročevalec pravi, da v Londonu dobiš v botiljkah francosko, špansko, portugalsko in celo nemško ter jugoslovansko namizno vino, italijanskega pa ne. Neki angleški uvoznik je izjavil, da so sicer italijanska namizna vina zelo dobra, a da ne more računati na trajno dobavo istega vina. To pa je nujno potrebno za angleški trg, ki zahteva vina, na katera so se pivci navadili. Sam je večkrat poskušal uvažati italijanska vina, a je končno spoznal, da se mora omejiti le na uvoz vermuta znanih znamk. O enakih razmerah poročajo tudi iz ZDA, ki so uvozile iz Italije 154.000 hi vinskih pijač, a med temi le 69 hi namiznega vina, medtem ko je uvoz vermuta znanih znamk dosegel 78.000 hi, ostalih 75.000 hi pa je odpadlo na maršalo in peneča vina. Za italijanskega vinogradnika bi bil važen predvsem izvoz namiznega vina, ker pri vermutu, maršali in penečih vinih zaslužijo samo tovarnarji in industrialci. Italijanski kalij Kalij jc zelo važna gnojilna snov, ki jo potrebujejo vse rastline v velikih količinah, največ pa krompir. Poraba kalija je bila v Italiji neznatna, saj je pred 10 leti znašala komaj 1 kg na ha orne zemlje, medtem ko je znašala srednja poraba v Evropi 15 kg in v nekaterih državah tudi 60 in 80 kg na ha. Za italijansko kmetijstvo delno velja opravičilo, da kalija niso doma proizvajali in so ga morali uvažati. Sedaj pa bo drugače, ker so na Siciliji našli zelo bogata ležišča kalijevih rudnin, predvsem kajnita. Ta ležišča so že začeli izrabljati in v ta namen je »Montecatini« zgradila v Campofrancu na Siciliji ogromne tovarne, ki spreminjajo kajnit v. žvepleno-kislo kalijevo sol s 50 do 52% kalija in pridobivajo še druge kemične proizvode. Družba »Montecatini« proizvaja toliko kalija, da ga je dovolj za domače potrebe in da ostane še precej za izvoz. Predvidevajo pa, da bo potrošnja kalija stalno naraščala in zato se je tudi družba »Edison« (družba z najvišjim delniškim kapitalom v Italiji) odločila, da zgradi lastno veliko tovarno na Siciliji. Ta tovarna je že v gradnji in bo proizvedla letno več desettisoč ton kalija. trosimo dušik komaj spomladi, bo ta učinkoval mnogo pozneje, zaradi česar se bo dozoritev zakasnila. Koristna pa so predvsem takšna dušična gnojila, ki imajo hitro topljiv, to je takoj delujoč dušik. Taka gnojila so predvsem solitri: apneni-nitrato di calcio, čilski-nitra-to soda in amonijev-nitrato ammonico. V zadnjem času se je pridružila solitrom še seč (urea agricola). Najbolj primerno je, da vzamemo takoj, to je v začetku januarja, po 1/2 kg enega izmed solitrov ali 1/4 kg seči in raztrosimo na površino 100 m2 pšeničnega posevka. Tako gnojimo še enkrat pozneje, to je v začetku februarja. Če imamo namen pozneje sejati med pšenico detelje ali trave, je priporočljivo, da istočasno s solitri oziroma s sečjo raztrosimo tudi nekoliko superfosfata, in sicer po 1 do 2 kg na vsakih 100 m2. •--- Nova najzgodnejša breskev Več desetletij je bila najzgodnejša vrsta breskev ameriška sorta »Mayflower« ali »Majski cvet« (Fior di maggio). Ta sorta oziroma kultivar pa ima precej hib, med drugimi to, da ji odpada cvetno popje. Zato je razumljivo, da so gojitelji breskev težko in z zanimanjem čakali kakšen nov kultivar, ki bi bil čimbolj zgoden in pri kate- Z nego oeuvamo noge Dokler smo nosile dolga krila, smo lahko zakrile napake nog, zdaj pa, ko naša krila komaj pokrivajo kolena, si vsaka želi, da bi imela lepe noge. Mnogo napak na nogah lahko z nekaj vztrajnosti popravimo. Poudarimo naj, da so za mnoge napake na nogah krive matere, ki niso že v zgodnji mladosti skrbele za pravilno obutev svojih otrok. Če ima otrok ploska stopala, naj nosi vložke. Če sc pa nagiba h kakšnim drugim nepravilnostim na nogah, pa je treba iskati pomoči pri zdravniku. Marsikatera ženska si jc uničila noge s tem, da je zgodaj začela nosili visoke pete. Tudi premajhni čevlji so za vse noge škodljivi. Čeprav ves ustroj telesa kaže na to, da ni dobro nositi visokih peta, jih ženske vzlic temu nosijo. V takih primerih se noge. prav rade pokvarijo. Nič ni gršega, kot če vidimo mlado dekle, ki nosi tanke nogavice in skozi nje vidimo grobo, modrikasto kožo. Če ste bili ves dan na nogah in želite zvečer brez težav obuti čevlje z visoko peto, ravnajte takole: predvsem ne umivajte nog v vroči vodi, ker bi vam še bolj otekle. Najbolje je, če si jih umijete v mlačnj in slani vodi in noge nato natrete z alkoholom. Noge se vam bodo hitro odpočile, če boste legli na posteljo, podložili noge z blazino in jih zavili v krpo, namočeno z limoninim sokom. Kurjo polt na nogah lahko kmalu odstranimo, če umivamo noge v milnici in če kožo oziroma noge drgnemo z grobo rokavico. Modrikasta koža na nogah kaže na slab obtok krvi. To lahko odstranimo, če delamo izmenične kopeli, in sicer tako, da noge za tri minute pomočimo v vročo vodo in nato za 30 sekund v mrzlo vodo; to ponovimo večkrat. Otekle noge so znak utrujenosti ali pa kakšne bolezni, če nam noge stalno zatekajo, je treba vsekakor iti k zdravniku, če pa opazimo, da nam noge rem ne bi odpadalo cvetno popje ali pa celo že zarojeni plodovi. Tak kultivar je odkril Francoz Aime Pou-yet 1. 1935 v nekem nasadu sorte »majski cvet«. Kakor hitro so ugotovili izredne značilnosti te sorte, so jo začeli skrbno proučevati, predvsem v preizkuševališču vzhodnih Pirenejev, kjer so jo zasadili že 1. 1940. Novi kultivar so zasadili vzporedno z majskim cvetom, cepili ga na različne podlage in proučili vse njegove značilnosti. V zadnjih 15 letih so preizkušali to novo sorto v mnogih drugih preizkuševališčih. Tudi v zelo spremenjenih podnebnih razmerah pa je vedno kazal svoje prvotne znake: zato lahko smatramo novi kultivar, ki je dobil ime Madeleine Pouyet (Madlen Puje), za dobro preizkušeno sorto. Novi kultivar pa je še zaščiten z varnostno znamko in zato ga ne smemo množiti brez dovoljenja. To lahko dobiš od dreve-sničarja, ki je kupil dovoljenje za razmnoževanje in razpečavanje. V vsaki državi je samo en drevesničar; tako ima v Italiji izključno pravico podjetje Primo Baldacci & Figli, Pistoia. Lastnosti kultivarja »Madeleine Pouyet« so naslednje: zori vsaj teden pred kultivar-jem »Majski cvet« in je zato prva breskev, ki pride na trg. Drevo ima krepko rast in je zelo rodovitno, tako da je razredčevanje plodov nujno potrebno. V tem primeru postane plod vsaj enako debel kot pri »Majskem cvetu«. Plodovi so lepo barvani ne glede na to, če so se razvijali na soncu ali med listi. Četrtina površine je polnordeča, ostala pa je rožnata ali rumenorožnata. O-kus je nekoliko prijetnejši kot pri »Majskem cvetu«. Teža posameznega ploda znaša 80 do 100 gramov. otekajo, kadar smo utrujene, je prav, da ležemo v posteljo in si noge podložimo z blazino. Tudi čez dan je prav, da si noge tako večkrat spočijemo; na močno otečena mesta pa položimo hladne obkladke. Vodi, v kateri si noge umivamo, dodamo malo kisa ali soli. Če trpite zaradi omenjenih nevšečnosti, priporočamo, da začnete telovaditi in si noge masirati. Vse. vaje pa ne bodo koristile, če jih ne bomo delale redno. TELOVADBA IN MASAŽA KOLEN a) Dvignimo nogo in jo držimo pod stegnom. Vrtimo jo v krogu pet do osemkrat, b) Stojimo po-' konci, primemo se za kak čvrst predmet in vzdignemo nogo ter jo pritegnemo čim bliže k telesu, c) Kolena ne smemo premočno masirali. Sedemo na tla tako, da postavimo celo stopalo na tla, z obema rokama gladimo od meč do nadkolena; ne pritiskajmo preveč, d) Sedemo in sprožimo noge. S kazalcem in sredincem na lahko gnetemo salo na zunanji in notranji strani stegna. TELOVADBA IN MASAŽA MEČ a) Stojimo na prstih, upognemo kolena najprej na levo, potem na desno. Vajo izvajamo hitro, b) Najprej s stegnjenimi, potem pa z razširjenimi nogami skačemo po prstih, c) Sedemo in sprožimo nogo. Od stopala do kolena tepemo po mečeh. d) Nato primemo meča z roko in jih gnetemo od spodaj navzgor; nato pa meča še zgladimo. TELOVADBA IN MASAŽA GLEŽNJEV a) Ležemo na tla in dvignemo nogo ter stresemo z njo 5 do 8-krat. b) Stojimo in iztegnemo nogo ter delamo s stopalom kroge, c) Stranice gležnjev je treba masirati v krogih, d) Močno primemo gleženj od zadaj s palcem in kazalcem in ga gladimo od spodaj navzgor. (z. p.) ŽENA EN BOM Umrl je mož... (Nadaljevanjte s 5. strani) Po teh besedah je pristopil k odprti jami odgovorni urednik Novega lista Drago Legi-ša, ki je orisal v svojem govoru delo in pomen pokojnega dr. Jožeta Bitežnika takole: Preden Vas zemlja, naša blagoslovljena slovenska zemlja za vedno sprejme v svoje naročje, dovolite, da Vam tudi v imenu uredništva Novega lista spregovorim nekaj besed v zadnje slovo in zahvalo. V tem trenutku bi hotel biti poet, kajti le poet bi Vam morda ob tem bridkem zadnjem slovesu lahko tako spregovoril, kot ste Vi s svojim dolgoletnim, nesebičnim, plemenitim delovanjem v korist slovenskega ljudstva v resnici zaslužili. Kdor je namreč imel čast, z Vami sodelovati, je moral brž opaziti, da ima za sodelavca moža, ki mu je Bog dal izredne darove. Kdor je zaradi dela bil z Vami tesneje povezan, je moral pri Vas poleg široke razgledanosti občudovati zlasti naslednje plemenite lastnosti: kremenitost značaja, dobroto srca in izredno marljivost. In te plemenite lastnosti so do zadnjega dne spremljale vsako Vaše dejanje, sleherno Vašo govorjeno in pisano besedo. Mnogokrat sem se vprašal, od kod črpate tolikšno moralno silo, da lahko hodite skozi boje in napore tega sveta, ne da bi Vas ta svet niti za trenutek zapeljal ali zmedel. Odgovor na to vprašanje pa najdemo v dejstvu, da je bil dr. Bitežnik globoko veren mož in da so vse njegove misli in dejanja temeljila na trdnih temeljih krščanskega nauka in krščanske etike. Za našega dragega pokojnika krščanstvo namreč nikakor ni bilo nekakšen zunanji plašč, nekakšen skupek zunanjih obredov. Krščanstvo je za dr. Bitežnika bilo to, kar v resnici je: norma vitae, vodilo življenja, se pravi imperativ, po katerem je nujno treba uravnati vse človekovo življenje, sleherno misel in dejanje. Če ta načela veljajo za vsakega človeka, so toliko bolj neobhodno potrebna tistemu, ki se bavi z javnim življenjem. In tega principa se je dr. Bitežnik strogo držal vse življenje, do zadnjega diha. Zato ni čudno, če se je mož s takšnim značajem, s takšnim v večnih normah osnovanim prepričanjem že v rani mladosti odpovedal lažjim in gotovo donosnejšim poklicem ter raje stopil na težavno in odpovedi polno pot slovenskega političnega delavca na Primorskem, slovenskega časnikarja v zamejstvu. Mož idealov Le če upoštevamo vse te pokojnikove odlike in lastnosti, lahko razumemo, zakaj in kako je pokojnik mogel s tako veliko vnemo in tako predano posvetiti vse življenje svojemu ljudstvu. Le tako razumemo, če se je tudi v najhujših letih fašistovskega divjanja pogumno, neustrašno in brezkompromisno s pisano in govorjeno besedo bojeval za najosnovnejše pravice slovenskega ljudstva na Primorskem. Dragi dr. Bitežnik, ko se od Vas za vedno poslavljamo, nam je res zelo hudo pri srcu. Dobro se zavedamo, da smo z Vami zgubili ne samo dragocenega in zvestega sodelavca, temveč tudi resničnega prijatelja in modrega svetovalca. Naš list, naša Slovenska krščansko socialna zveza sta zgubila enega svojih najboljših in najsposobnejših mož, ki ga bo zelo težko nadomestiti. Toda ob tej žalostni uri slovesa nas lahko tolaži prepričanje, da možje, kot je bil dr. Joža Bitežnik, niso zaman živeli. S tem da je vse življenje žrtvoval svojim idealom in službi narodu, si je sam postavil najlepši spomenik, kar jih je mogoče zgraditi. Naš narod še živi na teh svojih s krvjo in trpljenjem prenapolnjenih tleh; in če še živi, je to tudi zasluga dr. Jože Bitežnika. Zato se mu lahko upravičeno najiskreneje zahvalimo ne samo v imenu Novega lista, katerega soustanovitelj, urednik in dragoceni sodelavec je bil, temveč tudi v imenu vsega našega ljudstva v zamejstvu, ki ga bo tudi ohranilo v trajnem spominu.« Ko so izzvenele zadnje poslovilne besede in so začele padati prve kepe prsti na krsto, so zaplavale pod mrzlo in jasno zimsko dopoldne melodije »Nikjer, nikjer tolažbe ni...!« Iz Goriške BLIŽNJE VOLITVE Novo leto bo prineslo goriški pokrajini in občini tudi nove volitve. Prav natančno se še ne ve, kdaj bodo volitve; vsekakor bodo volivci poklicani k žaram 7. ali 14. maja. Izbrali bodo nove pokrajinske zastopnike in v 22 občinah tudi občinske svetovalce. Tudi mesto Gorica bo dobilo nove može na magistratu. Volilni boj se seveda še ni pričel. Slišijo se pa že glasovi, da sedanji župan Bernardis ne bo več imel večine. Prav gotovo je, da bodo tudi med slovenskimi kandidati nekatere spremembe. V goriški občini je vpisanih 29.998 volivcev; med temi so ženske v večini; saj jih je 3118 več kot moških volivcev. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v teh žalostnih dneh, ko smo zgubili svojega dragega očeta po%tnihi /e ,'mi'il oHilo kobila Med vsemi mogočimi bilancami, ki jih športniki sestavljajo ob zaključku vsakega leta, je najbolj žalostna tista, ki ugotavlja, koliko športnikov je za vedno zapustilo ta svet. Naš pregled ne bo seveda popoln, ker bomo omenili le najbolj znane športnike. Razumljivo je, da je smrt najbolj številno kosila med športniki avtomobilizma in motociklizma. Kar 27 smrtnih primerov so letos zabeležili na večjih mednarodnih prireditvah. Med najbolj znanimi dirkači, ki so letos za vedno zapustili asfaltne ceste, je bil Harry Schell. Ta se je ponesrečil v Silver-stonu. Pri dirkah za veliko nagrado Belgije sta smrtno končala dva angleška vozača: Chris Bri-stovv in Alan Stacey. Amerikanec Athol Graham je moral svoj poizkus za dosego novega absolutnega svetovnega rekorda v hitrosti plačati z življenjem. Pri brzini 480 km na uro je njegov avtomobil izgubil kolo in drzni vozač je zgubil življenje. Tragično so končali tudi Chris Thelfall, Hugghes in Sam-my Weiss. Najbolj znan športnik, ki je umrl v preteklem letu, je bil brez dvoma 40-letni italijanski kolesar Fausto Coppi. Italijani se dolgo niso mogli pomiriti s smrtjo tega znanega dirkača, saj je bil Cop- Skrajšan spored olimpiade 1964 Olimpijski organizacijski odbor pripravlja spored prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo leta 1964 v Tokiu. Zelo verjetno je, da bodo jadranje na prihodnji olimpiadi črtali; ista usoda bo verjeno doletela tudi jahanje. Za Japonsko sta to zelo dragi športni disciplini. Japonci se prav nič ne ogrevajo tudi za nogomet. Predlagajo, naj bi v Evropi zopet priredili posebne olimpijske igre v jahanju, kot je bilo to že leta 1956, ko Avstralija ni sprejela v svoj spored tega športa in so pozneje organizirali posebno olimpiado za konjski šport v Stockholmu. Japonci pa si žele, da bi igre 1964 obsegale nastope v judu, rokometu, namiznem tenisu in odbojki, kjer so oni precej močni. pi v letih po drugi svetovni vojni njihov idol in dolga leta res najboljši kolesar na svetu. Nič manj senzacionalno ni odjeknila smrt danskega amaterskega kolesarja Knuda Jensena na olimpijskih igrah v Rimu. Dvakrat so letos nogometaši našli smrt v letalskih nesrečah. V juliju se je zrušilo v morje letalo, v katerem je bila vsa danska nogometna reprezentanca, ki je potovala na izločilno tekmovanje za olimpijske igre. Nad letališčem v Toledu se je razletelo letalo, v katerem je bila vsa enajstorica nogometnega moštva Poliaechnic Collcge. Lani smo tudi izgubili 25-letnega svetovnega rekorderja v skoku s palico Boba Gutovvskega, ki je izgubil življenje pri neki prometni nesreči. V vrstah nemških atletov pa so izgubili Hansa Hart-manna, katerega je na nekem mitingu kopje tako nesrečno zadelo, da je pozneje v bolnišnici umrl. Na boksarskih ringih je smrt največkrat kosila v ZDA. 22.-letni Charles Mohr je po k. o. umrl. Podobno se je zgodilo 20-letnemu Tommyju Pachecu, ki je po nekaj dneh končal svoje mlado življenje v bolnišnici. _______ Najboljši športniki Siovmnije in Jugoslavijo Bralci športnega lista »Polet« so z glasovanjem na posebnih anketnih lističih izbrali za najboljšega športnika Slovenije v letu 1960 telovadca Mira Cerarja, ki je, kot znano, resno posegel v boj z najboljšimi sovjetskimi in japonskimi telovadci. Drugi je Marjan Pečar, tretji pa Janez Žirovnik; prvi skakalec s smučmi, drugi pa kolesar. V minulih 10 letih so si naslove najboljših slovenskih športnikov priborili; Igor Zupančič (1951), Janez Polda (1952), Francka Erjavec (1954) ter Stanko Lorger (1953, 1955, 1956, 1957, 1958 in 1959). Beograjski »Šport« pa je proglasil za najboljšega jugoslovanskega športnika Radivoja Korača, člana košarkarskega kluba Beograd. Drugo mesto je zavzel nogometaš beograjske Crvene zvezde Borivo- je Kostič, tretji je nogometaš Partizana Milan Galič, četrti nogometaš Dinama Željko Perušič in peti nosilec srebrne olimpijske kolajne v rokoborbi Branko Martinovič. Pred Koračem so bili proglašeni za najboljše: Franjo Mihalič (1957), Svetozar Gligorič (1958) in Stanko Lorger (1959). Svetovno nogometno prvenstvo v Argentini? Čeprav je pred nami še svetovno prvenstvo v nogometu za leto 1962 in prav tako za leto 1966, že danes razpravljajo o kandidaturi prvenstva, ki bo čez 10 let. Na prihodnjem kongresu FIFA, ki bo letos v Londonu, želi Argentina kot prva država vložiti kandidaturo za to prvenstvo. Ker se po nekem nepisanem običaju v prirejanju svetovnih prvenstev vrstita kot prireditelja le Evropa in Južna Amerika, želi Argentina prirediti to največje tekmovanje čez 10 let. Najresnejši kandidat za leto 1966 je Anglija. Resen kandidat za igre 1970 je pa tudi Nemčija. Argentinci imajo v Buenos Airesu kar štiri stadione, ki sprejmejo vsak po 100.000 gledalcev. Vse nogometaše bi namestili v olimpijski vasi, ki so jo zgradili že leta 1944, ko bi morale biti olimpijske igre v Argentini. Košarka vedno bolj dinamična Mednarodna košarkarska federacija FIBA je izdala nova izpopolnjena pravila, ki bodo še bolj poživela ta šport. Pri izvajanju osebne napake skače ob mejnih črtah kazenskega prostora 6 igralcev, in sicer 2 napadalca in 4 branilci. Prosti strel mora biti izveden v 5 sekundah; menjava igralcev pa izvršena v 20 sekundah. Vse osebne napake pri streljanju v koš se kaznujejo z 2 prostima streloma, ostale, v polju pa z odvzemom žoge; vendar pa se vse zabeleži v zapisniku kot osebna napaka. V zadnjih 5 minutah igre in vseh podaljških se napake štejejo za namerne in se kaznujejo z 2 prostima metoma. Sprememba je tudi pri začrtovanju igrišča. Tako odpade črta, ki deli igrišče v dva dela in je nakazana z 10 cm dolgo črto. Tudi osrednjega kro- ga ni več. Obroči koša morajo biti rumene barve, mrežica pa iz bele vrvice, ki ne sme biti pritrjena po sistemu dvojnega obroča. »Potniki za Milan, Rim ...« Mladi mož ni niti poslušal glasu iz zvočnika. Še tri minute! Komaj se je branil, da ne bi v svet izkričal, da ni mogoče, da zapušča domovino in ljubljeno Adrano. In vendar je bilo tako! Iz mraka je odseval trup letala, ki ga bo odneslo v tujino, kjer mu bodo ostale le misli na ljubljenko, brez upanja na svidenje. Kot v omotici se je odpravil za drugimi potniki proti letalu. Počasi je stopal po lestvici navzgor. Stopinjo za stopinjo, z bridkim usmevom na ustnah. Še zadnja stopinja ... »Oskar!« Kot okamenel je obstal. Glas je znan ... da, saj je njen ...! »Ne moremo več čakati, gospod!« Oskar je prikimal, a se ni niti zavedel, kakor tudi ne, da je že drvel po stopnicah navzdol in da je ves zatopljen v mile oči. Ni slišal, da so vijaki letala zahropeli; slišal je iz nežnih ustnic le sladki glas svojega imena. Objel jo je: »Moja ljuba, mala Adrana!« —0— Vsa vesela, obenem nekam otožno je pogledovala hišna gospodinja svojega najemnika doktorja Ferjana. »Nekaj ne razumem,« je dejala gospodinja, »pred nekaj tedni ste odšli, nato ste na naglem spet prišli, pa ves drugačen, zdaj pa me hočete za vedno zapustiti.« Glas se ji je malo znižal: »Seveda, zares škoda. Kako lepo bi bilo, če bi hoteli s svojo mlado ženko pri meni stanovati. Nekaj mese- 6. Priredil R. B. STRTA SRCA cev bi sicer še šlo, toda ko pride mah na svet...« »No, no, gospa Bršlinova, tako hitro pa ne gre,« se je zasmejal Oskar. »Toda imate prav, moja zaročenka, no, saj že lahko rečem ženica, bi tudi rada prišla k vam. Našla pa sva že primerno gnezdece. Ne veste, kako sem zadovoljen, da se je vse tako čudovito izteklo.« »Ne samo vi, še bolj je zadovoljna gospodična. Kar z obraza se ji bere. Sicer pa veste, da lastni domek je najlepši, če je še tako majhen.« Ferjan se je smehljal, ker mu je bila všeč preprosta modrost prijazne ženske. Ves srečen je bil, ker bo že čez dve uri peljal svojo ljubljeno Adrano na županstvo, potem bo ona nosila njegovo ime in bosta zavezo potrdila še v cerkvi. »Če me zapodiš, Oskar, domov ne grem več. Ne prestopim več praga očetove hiše,« mu je zatrjevala pred nekaj tedni na letališču, ko ni vedel, kaj bi ukrenil. »Moj oče se mi je odtujil... nikogar nimam na svetu razen tebe, Oskar. Pusti me pri sebi, prosim te.« Tisti večer se še ni mogel odločiti, danes pa je zadovoljen, da se je tako odločil. Videl je, kako se razcveta, kako je srečna. Drug drugega osrečujeta. Doktor Kompolj, njegov glavni urednik, ga je začudeno pogledal, ko je drugi dan, potem ko bi moral odleteti, stopil v uredništvo. »Ste še tu, gospod Ferjan? Menil sem, da ste že na jugu.« »Moram govoriti z Vami, gospod šef,« je odločno odgovoril Ferjan in na kratko razložil položaj. »Bom kar odkrit z vami, gospod Ferjan,« je odvrnil glavni urednik. »Vesel sem, da je tako prišlo. Tudi iz poslovnih ozirov. Za Afriko že dobimo namestnika, ne bo tako težko, toda za južno Ameriko je težje. Tja spadate po svojih sposobnostih Vi,« in mu je segel v roko. »Žal mi je, da bom moral vašo mlado srečo malo skaliti, čez dva ali tri mesece boste morali tam nastopiti novo službo. »Z veseljem sprejmem,« se je glasil Ferjanov odgovor. V novi službi so se mu obetali sijajni dohodki, da bo lahko svoji Adrani preskrbel vse, čemur se je po begu 7 doma morala odreči zaradi njega. Ko se je čez nekaj ur poslovil od gospe Bršlinove, je ležal srečen smehljaj na njegovem obrazu. »Vso srečo, vso srečo, gospod Oskar in seveda tudi gospodični, ki bo nosila Vaše ime«. (Dalje) [32] j Za j uri,it’ ) n a i < m 1 1 n i t * P o f > v n ) e i z I n j a | n o j Samuel j MII i 271. Jim in Peter sta hotela zvezali preprosta nosila, da bi oslabelo deklico nosili, toda profesor je odkimal. »Hoditi mora, pa če je še tako šibka. Le gibanje bo pregnalo posledice osjega strupa.« Popotniki so tisti dan napredovali silno počasi, saj se je Peggy skoraj na vsakem koraku zaustavljala, čeprav je brez tožb prenašala hude bolečine. 272. Ko je zagledala breg široke reke, je olajšano zaprla oči. Tukaj bodo počivali, si je mislila. Tudi profesor je odredil počitek. Še preden so posedli, se je iz gozda za njimi oglasilo divje vpitje. Približala se jim je tolpa ljudi, ki jih je vodil plečat črnoslas človek. Ko ga je Ala zagledala, je s krikom strahu planila v profesorjevo naročje. 273. Hitela mu je nekaj dopovedovati. Profesor je prebledel. Vodnik napadalcev sc jim je že toliko približal, da so njegove ostre oči ugledale brazgotino na njegovem obrazu. »Brazgotincc!« je zašepetal profesor. »Ala pravi, da jo je ta človek ugrabil in pustil sestradano v gozdu. Od nas pa hoče stari zemljevid jezera Inkov!« 274. »Dobro, da sem varčeval s kroglami!« je dejal stric Tom in prijel svoj samokres. Tudi Hen si je že nastavljal pihalnik na usta. Peter pa je grabil za svojim edinim obrambnim orožjem, za okoroglimi kamni v produ. »Pustite to! Nič ne bi zaleglo. Onstran reke se jim bomo laže postavili po robu,« je dejal profesor. Vodil je svoje tovariše prav do vode. 275. Ob bregu je obstal in pozorno ogledoval vrtince na obeh straneh plitvine, po kateri bi mogli prebresti reko. »Bredite počasi in ne kalite vode!« je zaukazal. »Jaz pridem za vami, počakajte me!« Izčrpano Peggy, ki ji je strah vzel zadnje moči, je v močne roke dvignil Hen, stric Tom pa je k sebi stisnil Alo. Previdno so prebredli reko. 276. Na drugem bregu so se poskrili za najbližja drevesa in glodali, kje je. ostal profesor. »Pustite me tukaj in bežite dalje! Jaz ne morem z vami, samo ovirala bi vas. Saj mi ne bodo ničesar storili,« je šepetala Peggy. »Skupaj bomo ostali!« je pribil stric Tom. »Kaj meniš, kako bi me sprejel tvoj oče, če bi se sam vrnil v San Paul?« 277. »Poglejte, kaj počne profesor!« je zdajci vzkliknil Jim. Ne da bi sc menil za divje Brazgotinčevo vpitje in lajanje psov, ki so jih vodili preganjalci s seboj, je profesor mirno in varno brodil po reki. Sredi plitvine, se je ustavil, zavihal srajčni rokav in si z nožičem narezal kožo, da je kri kapljala v vo- do. Nato je spešil na drugi breg. 278. Komaj so padle v reko prve kaplje krvi, je voda oživela. Z vseh strani sc je k plitvini zapodilo na stotine rib. Voda je bila polna nevarnih piranh. »Tri ure ne bodo mogli prebresti,« je mirno dejal profesor in si z robcem zavezal roko. »Takrat pa bomo že daleč.« Popotniki, ki so gledali od rib penečo se in razburkano vodo, so verjeli. 279. Z drugega brega so se v vodo zapodili psi. Niso prišli do srede reke, ko so začeli obupno, boleče zavijati. Piranhe so jih popadle. Otepali so se rib in hoteli nazaj na suho, toda drug za drugim so izginjali pod gladino. Brazgotincc in njegovi pajdaši so besno opazovali propadanje svojih psov in v divji jezi streljali čez roko.