Številka 194 TRST, v sredo 15. julija 1908 Tečaj XXXIII < IZHAJA VSAKI DAN —m redi ob nedeljah in pruniklh ob 5., ob ponodeljkih ob 9. zjutraj. Faaamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih •ob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fčini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, n^-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA *a vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■arooulnk 3» ataaljako isdanj« „BDISOBTI" tUn* : ___ Utno K 5-ao, pol lata a OO ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma oe no »prejemajo in rokopisi so bo vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list^ UREDNIŠTVO: uitoa Giorgio Galatil 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorega lista „Edinost- v Trstu. ul. Giorgio Gaiatti št. 13. PoStno-hranilnKnl račun St 841652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Slovanski kongres v Pragi. PRAGA 14. Na včerajšnji otvoritveni seji so nadalje še govorili : groi' Kri30vski, načelnik ruske delegacije, ki je izjavil, da Rusija nikdar ne nastopi proti drugim slovanskim narodom. Člen ruske dume Maklakov je povdarjal velikanski pomen slovanske vzajemnosti, kateri se položi temelj na teua shodu. Načelnik poljskih členov dume, Drnov ški, je razpravljal o rusko-poljskem spora-zumljenju povdarjaje, da se končno gotovo doseže, č-ftudi je treba za to še časa. Goro-rili so daljo srbski državni svetnik Geršic, aastopnik Bolgarov dr. Bobčev, zastopnik Hrvatov dr. Tresić Pavičič in ljulj, župan Hribar. PRAGA 14. Češki minister-rojak je brzojavno pozdravil vseslovanski shod, želeč mu najboljih vspehov. Sturdza na Dunaju. DUNAJ 14. rN. Fr. Presse" poroča, da pride v petek romunski m;ni3terski predsednik Sturdza na Dunaj in da se bo mudil tamkaj nekoliko dni. Štrajk pri „Ungaro-Croati" končan. REKA 14. Delavska zveza je danes po-poiudne proglasila za četrtek 16. t. m, generalni štrajk. Nasproti omenjenem sklepu delavske zveze je zveza delodajalce? sklenila odpustiti za 16. t. m. vse delavce. Za slučaj Štrajka ne obišče angleška eskadra Reke. REKA 14. P. i guvernerju je bilo danes ves dan posvetovanje o štrajku. Ravnateljstvo se je izjavilo pripravljenim, da se prične o vseh zahtevah de'avcev pogajati, ako gredo štrajkovci takoj na delo, Štrajkovci bodo o sklepali o tem popoludce. REKA 14. Po desetdnevnih pogajanjih se je ravnateljstvu ..Ungarc-Croate" posrečilo, da se je s štrajko\ci sporazumelo, tako da kapitani in raašinisti takoj nastopijo službo. štrajku se ne sme nobenega odpustiti :n vsi delavci bodo zopet vsprejeti na delo. O vseh točkah spomenice, ki so jo uložili delavci, bo razpravljala posebna komisija, katere predsednik je ieški guverner. Generalni štrajk v Faenzi. FAENZA 14. Sinoči so zastopniki poljedelskih delavcev proglasili generalni štrajk. Iz Portugalske. LIZBONA 14. V gospodski zbornici je prišlo povodom debate o civilni listi do hudih prizorov. Alfonso Gosta jc- označal predujem kraljevi rodbini kakor tatvino. Sejo se je moralo prekiniti. — Med poslancema Costa in Garcia pride do dvoboja, ker je prvi okrivil druzega, da je interesiran v stvaii. LIZBONA 14. Vsled včerajšnjega spopada v gospodski zbornici se je vršil danes med grofem Pinho Garcia in A;ionzom Costa dvoboj na sablje. Costa je bil na rami lahko ran jeo. Gojzd v ognju. C^UEBEK 14. V državi Quebek je požar uničil velik obseg gozda ; škoda je ogromna. Pogoreli sta tudi dve i as i. Od nekega vlaka je zgerelo 26 vagonov. Nek drugi vlak je moral čakati 36 ur. preden je mogel skozi gozd, ki je gorel 30 milj da!eč. Zeppelin v zrakoplovu FR1EDERICHSHAFEN 14. Groi Zeppe-iin se je z zrakoplovom dvignil ob 2. uri po- poludne ter se odpeljal v smeri proti Kostnici. KOSTNICE 14. Grof Zeppelin se je peljal nad mestom ter se potem ped mestom obrnil nazaj. Brzojavka iz Ucberlinga poroča, da ee je zrakoplov vrnil ob 4. uri pop. Zrakoplov je križal nad jezerom blizu Friede-richihafena. Iz Maroka. LONDON 14. „Morning Post;£ poroča iz Feza glede osvojenja Azemura po Francozih: Vest, da maršira sultan Abdul Aziz proti Marakešu, je provzročila v Fezu veliko agitacijo. Uradniki Mule j Hafida si ne vedo tolmačiti zagotovil neotralnosti od strani Francije. Delajo se priprave za naglo prodiranje Mulej Hafida. Mavri simpatizirajo z Mulej Hafi-dom in so pripravljeni poslati v boj 50.000 mož. — Is Perzije. TEBRIS 14. Včeraj predpoludne je pričelo z dvemi topovi obstreljevanje mestnega dela v Umirakisu. Revolucijonarci so odgovorili z močnim streljanjem iz pušk. Učinek obstreljavanja še ni znan. Angleška in ruska nota glede Blake donjje. PARIZ 14. Kakor se govori, odpošljeta ruska in angleška vlada velevlastim noto glede Makedonije. Dočim se angleška nota bavi z odredbami, ki se imajo takoj započeti, da se napravi red, bo ruska vlada razpravljala vprašanje reform. Angleška \lada ie namreč predlagala, da se glede tega dela makedonskih stvari prepusti inicijativo Rusiji. Novo japonsko ministerstvo. TOKIO 14. Ministerstvo je sestavljeno. V istem bo markiz Katsura ministerski predsednik in minister za finance. Vikomt Terauhi prevzame razun vojae listnice tudi vodstvo miaisterstva za uaanje stvari. Dosedanji minister za unanje stvari grof Hajaši pojde kakor poslanik v London. Rusija. Zarota proti ruskem carju odkrita. BEROLIN 14. Glasom privatne vesti, dospele i?• Sosnovic, so včeraj odkrili tamkaj zaroto proti življenju ruskega carja. Zarota je bila osnovana po načrtu in daleč razastla Glavni sedež zarote je bil baje v Sosnovicah. Sinoči so tamkaj aretirali nad sto oseb, moških in žensk. Aretirali bodo še druge osebe. Kolodvor je zaseden po orožnikih in kazakih. Promet na meji je z2'o otežen. Stopili .i na dopustu. PETROGRAD 14. Ministerski predsednik je že odpotoval na dopust v inozemstvo in se nahaja sedaj v Stotinu. Za časa odsotnosti ga zastopa finančni minister Ko-kovcev. Dunaj 14. Vojna ladiia „Cesarica Elizabeta" je prispela v Ssnto Mauro, kjer ostsno tri dni. Na krovu vse zdravo. Monakovo 14. Princ-v'adar Luitpold je določil, da ima 13. pešpoik v bodoče nositi ime : ,.13. pešpoik cesar Fran Josip I., cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski-*. Santander 14. Včeraj sta se v Su-janeesu potopili d.e ladiji, utenilo je 21 ] oseb. Čanad (Torontalska županija) 14. Tu-jkajšnji veliki parni mlin in tovarna za opeko sta danes popolnoma pogorela. Škode je 2G0 tisoč kron. Parni mlin je v tretjič pogorel. PODLISTEK. Signal. — Spisal V. M. GARŠIN. <1/. rusk« Semjon Ivanov je služil za čuvaja pri železnici. Od njegove čuvajnice do ene postaje je bilo dvanajst, do druge deset verst. V daljavi kakih štirih verst so zgradili pre-tečeno leto veliko predilnico ; izza gozda je gledal sem njen črni dimnik, sicer ni bilo v bližini, izvzemši sosednji čuvajnici, nikjer nobene hiše. Semjon Ivanov je bil bolehen, slaboten človek. Pred devetimi letmi je bil na vojski; služil je takrat za slugo pri nekem častniku in se vdeležil z njim cele vojne. Stradal je in zmrzoval, prenašal najhujšo solnčno vročino, v največjem mrazu delal po štirideset do petdeset verst dolge marše; primerilo se je tudi. da je stal v najhujšem ognju, ko so padale svinčenke kakor toča, a hvala Bogu, rjega ni zadela nobena. 1 Nekoč je std njegov polk v prvi vrsti ; i en teden se je streljal neprenehoma s Turki; i tu so ležale ruske predstraže in onkraj so- 1 teske turške, in od jutra do večera so po-i kale puške. Semjenov častnik je bil tudi pri | predstražah ; trikrat na flai mu je prinesel i Semjon iz polkovne kuhinje zadaj za sotesko ; zakurjen samovar in ko?ilo. Večkrat je šel s i samovarom čez goličavo ; krogle so žvižgale, tleskale po kamenju, strašno mu je bilo pri Brcu in solze so mu silile v oči, a stopal je naprej. Gospodje častniki so bili zadovoljni z njim : imeli so vedno vročega čaja. Iz vojske se je vrnil zdrav domov, samo trganje po rokah in negah je dobil. Nemalo bede je moral okusiti od tistega časa. Ko se je vrnil na rojstni dom, je bil njegov sivolasi oče mrtev; štiriletni sinček mu je bil takisto umrl na davici; Semjon je ostal sam z žene. Tudi z gospodarstvom jim ni uspevalo, kajti težko je, z oteklimi rokami in J nogami obdelavati zemljo. Nista več zdržala v domačem kraju in odpravila sta se, da bi ai poiskala srečo na drugem kraju. Tako je i bil torej Semjon s svojo ženo zdirj tu zdaj j tam, a nikjer se jima ni hotelo posrečiti, j Slednjič je sprejela žena službo dekle in Semjon je dalje blodil okoli. Tu se je primerilo nekoč, ds se je „Rex Illyriae". „Slovenski kralju !... Sliši se kakor v pravljici: Nekoč je živel narod, ki jo imel svojega kralja, ki je vladal srečno in modro nad svojim ljudstvom. Tudi ga je ljudstvo spoštovalo in ča9tilo, ga ljubilo in mu prinašalo najlepših darov. Od daleč se mu je hodilo klanjat in poslušat njegove modre svete in pravične razsodbe itd., ali pa: V davnih časih tam za morjem je živel princ. Bil je pravicoljuben in hotel dobro vsem narodom ; zato je prepotoval vse svoje dežele in Sel med vse svoje narode, da spozna iz njihovih ust narodove felje. Toda ljudstvo ga je vsprejemalo kakor tujca, kajti nikdo ni vedel, da je to bodoči kralj... Toda vrnimo se k realnosti, k zgodovini in današnjemu dejanskemu položaju. Vsakemu Slovencu je poznano leto 1809, ko je bil prišel odmev velike francoske revolucije tudi k nam na Slovensko. Posledica tega viharnega političnega valovanja je bila francosko-slovenska vlada. Ustvarilo se je ilirsko kraljestvo, ki je obsegalo skoro vse Kajkavce (Kranjsko, Sp. Koroško, Primorje, del Hrvatske) in Dalmacijo. Bilo je torej pravo slovensko kraljestvo in zatorej pomenja tudi francoski ,,illyrien" ne le zapadne južne Slovane (Kaikavce) ampak Slovence v našem sedanjem smislu. Ko je leta 1813 nastopila avstrijska reakcija, je tudi Ilirija dobila drugo lice. Odcepila se je Hrvatska in Dalmacija, ostale tri dežele (Kranjsko, Koroško in Primorje) pa so ostale še dalje, do leta 1849, oziroma 1852, kakor kraljestvo Ilirija, oziroma kakor Ilirska Provincija. Tega leta šele so se slo venske pokrajine razdelile oficijelno zopet na prejšnje stare vojvodine in grotije. Iz tega izvajamo sledeče : Slovenci smo imeli svojega kralja (francoski vladar, ki ga je zastopoval podkralj v Ljubljani), kakor so ga imeli Cehi, Hrvatje, Madjari itd.; edino postanek kraljestva je drugi. Dočim je prišlo kraljevsko dostojanstvo pri Hrvatih in Cehih od znotraj, iz naroda, je bilo pri Slovencih posledica zunanjih političnih razmer in je nastalo ravnotako kakor n. pr kranjska: vojvodska čast itd. To na stvari pravno ničesar ce spremeuja. Kakor nazivljamo danes s pravico Kranjsko vojvodino, i s t o t a k o smo opravičeni omenjene tri slovenske dežele imeli o vati kraljestvo. In^ako gremo še dalje, tedaj vidimo, da se v resnici pri Čtfhih iu Hrvatih povdarja češki in hrvatski kralj, dočim se pri nas pod vplivom nemških dežel povdarja avstrijski cessr, da-si se niti pri Cehih niti pri Hrvatih ni dal kronati, kaker ni niti misliti na to, da bi se dal kronati za nekakega ilirskega kralja, in vendar nosi avstrijski vladar oficijelne naslove: češki, hrvatski, ogrski kralj in od dobe ilirskega kraljestva naprej tudi oficijelni naslov : ilirski (slovenski) kralj, da-si ne obstoja danes nikako češko kraljestvo kakor tako, ker so dežele češke krone razdeljene na tri popolnoma samostojne avstrijske kronovine (Češko, Moravsko, Šlezijo). d^-si je ilirsko kraljestvo istotako oficijelno razdeljeno od leta 1852 na tri, oziroma pet kronovin (Kranjsko, Koroško, Goriško, Trot, Istra). Iq ako danes Cehi poznajo predvsem reškega kralja, tedaj si pri tem nih*e ne moral peljati z železnico; na neki postaji se mu je zazdelo, da je postajenačelnik star njegov znanec. Semjon ga je ogledaval in postajenačelnik si je tudi pogledal natanko Semjonov obraz. Tedaj sta se spoznala. Izkazalo se je, da je bil častnik njegovega polka. „Ali si ti Ivanov?" je vprašal. „Na povelje, Vaše blagorodje, jaz sem to."* „Kako si prišel sem ?'4 Tedaj mu je pripovedoval Semjon : Tako pač in tako. „Kam greš pa zdaj „Tega ne morem vedeti, Vaša blagorodje.a „Kako to, hedak, da ne moreš vedeti tega ?u „Na povelje. Vaše blagorodje, ker nikamor nimam iti. Treba še-le, Vaše blagorodje, poiskati kako delo." Tedaj ga je načelnik pogledal, nekaj premišljeval in rekel: „Veš kaj, tovariš, ostani za enkrat tu na postaji. Ti si menda oženjen ? Kje pa je tvoja žena ?" „Na povelje. Vaše blagorodje, oženjen sem; žena je v Kursku, pri nekem trgovcu služi." „Ne, potem pa piši tvoji ženi, naj pride misli kralja, ki bi vladal nad omenjene tri kronovine kakor zgodovinsko jednoto, ampak kralj jim je predvsem simbol vladarske moči, višek zakenodajalne oblasti nad češkim narodom. Zato tudi vidimo, da niso samo maloštevilni državopravnici (ki zahtevajo obnovljenje nekdaujega kraljestva), ampak tudi naprednjaki, agrarci, sccijalni demokratje, ki poznajo le češkega kralja, da-si nihče ne misli na restavracijo nekdanjega sjaja, ampak zahtevajo predvsem narodno enakopravnost in avtonomijo. Z isto pravico bi se tudi pri cai moglo povdarjati slovenskega kralja (vojvodo etc) — saj se vladar sam oficijelno naziva slovenskega kralja (prim. vladarjev naslov, aii pa najjednostavnejše na navadnem sedanjem srebrnem denarju — in ne govoriti toliko o avstrijskem cesarju, ker je omenjeni naslov preveč splošen in premalo naznačuje zakono-dajalno oblast in obseg vladarske moči posamičnih narodnostij : Ogrov, Hrvatov, Čehov in potemtakem tudi Slovencev, ki smo v tem Bmislu generalizirani, in se ne moremo spoznati kakor samostojna narodna individualnost v zakonodarskem in državnopravnom zastopstvu v isti meri, kakor so se do danes ohranili Ogri, Hrvatje, Galicija in deloma Čehi. — Nikakor pa se nas ne sme umeti napačno, da morda mislimo na nekhkoršno obnovljenje Ilirije, da hečemo nekakega kralja, ki bi vladal nad slovensko pokrajino, kikor na novo^ storjeno kraljestvo, ali da hočemo morda Štajerce izločiti, in sploh, da sanjamo o nekakih utopijah. Ne! In kdor količkaj premisli, ve predobro, da današnja demokratična doba se naravnost upira podobnim institucijam. Kar se nam zdi umestno, je to, da tudi mi Slovenc», kakor Čehi, Ogri, Hrvatje, izvajamo iz okolnosti, da ti je avstrijski vladar, da-si je ilirsko kraljestvo, ki je zdn.ž va!o Slovence, v svoji prvotni obliki razpnd o že 1813. in životarilo of-cijelno v državnopravnih, aktih še do 1852,, obdržal kraljovsko dostojanstvo nad slovenskimi deželami in si ta kraljevski naslov pridela še danes (na četrtem mestu: Imp, Austr. II x Bjh, Gal. II)., cesar avstrijski, kralj češki, gali^ki, ilirski etc — kralj ogrski). Da torej izvajamo iz tega dejan )kega stanja več posledic in naglašamo bolj modnega vladarja (kralja) slovenskih dežel, Ic tkoi najvišega zakonodajalca slovenskega nar Ja. ker s tem slabimo sedanji provincijalcem in pridemo bližje ciljem narodne avtonomije. Danes nimamo kraljev dežel, pač pa nositelje vrhovne ljudske moči, predstavitelje posamičnik narodov, ki so položili sv^j ) eu-vereniteto v roko gotovih mož, bodi z O2irom na njihovo dedno pravo, bodi potom volilnega zistema. Zato je nekako nenarodno, ako da nes govorimo o predstaviteljih posam čnih kronovin. pri tem pa pozabljamo, da je dotična oseba reprezentant vsega narodi Zato smo p^ mi Slovenci v državno-pravnem oziru, kakor tudi glede reprezentacije na zunaj, tako pozabljeni in se uas naravnost prezira kakor nekak provincijalca narod v nemških deželah, ker sami naglašamo le avstrijsko cesarsko dostojan>ivo. ki pomenja pri nas reprezentacijo nemškega elementa, mesto da bi si bili svesti, d-i je avstrijski cssar istotako kakor ogrski, h.vatski ali pa češki kra'j tuđi slovenski kralj, nu katero dostojanstvo je gotovo ittouko ponosen, saj se sam imenuje ..Re\ H'jriae*1, ..kralja Slovenije". Ki—. s£m. Preskrbal ji bom prosto vožnjo po železnici. Tukaj bo pri nas kmalu ču.ajuica prosta, pa bom prosil za te načelnika prr.ge." rLepo zahvalim. Vaše blagorodje/' je odvrnil Semjon. Ostal je na postaji, polagal pri načelniku v kuhinji, sekal drva, pometal dvorišče in peron. Dva tedna pozceje je dospela njegova žena in Semjon se je odpravil z ročnim vozičkom k svoji čuvajnici. Hišica je bila nova, gorka, in drv za kurjavo ;e bilo v izobilici. Majhen vrt je bil ostal od prejšnjih čuvajev in nekaj polja na obeh btruneh proge. Semjon je bil ve3el ; začel je prev-d&rjati. kako bo uredil svoje gospodarstvo, kupil kravo, konja,,. Dali so mu potem potrebno opravo: zeleno zastavico, rdčo zastavico, ItAčerbe, rog, kladivo, ključ za vijake, kramp, lopato, metlo, vijake kakor tudi dvoje bukvic s službenim reglementom in zaznamek vlakov. Prvi čas Semjon v nočeh Di spal, študiral je neprestano vozni red ; vlak je imel priti še-le čez dve uri mimo, a Semjon je obhodil svojo progo, se usedel na klop pred čuvajnico in gledal in poslušal, ali ee ne tresejo tračnice, ali fie ne bobe i vlak. Pozneje se je dobro naučil tudi reglement, čeprav je čital !e z I veliko težavo. 1 (Da1 e.) Stran II EDINOST« 5tv. 194 V Trato, dne 15. julija 1908 Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 14. — Poslanska zbornica je vsprejela zakon o reserristib in je pričela potem razpravljati melijoracijski zakon. Debata je dospela do volitve glavnih govornikov, nakar je bila razprava prekinjena. Koncem seje sta minister za poljedelstvo in za deželno brambo odgovorila na več interpelacij. — Prihodnja seja jutri. — Jutri zvečer se bo vrfiila izredna seja, na kateri se izvolijo členi delegacije. Proračunski odsek. DUNAJ 14. Proračunski odsek je vspre-jel predlogo o zboljšanju plač uslužbencev nižjih vrst pri pošti in železnicah. Kriza v ministerstvu. V dunajskih političnih krogih smatrajo demisijsko ponudbo nemškega ministra-rojaka Pradeja samo za začetek splošni ministarski krizi, ki Be pa morda zavleče do jeseni. — Razun Pradeja odstopijo baje Se ministri Korytowaki, Marchet, Derschatta in tudi Klein. Vseslovanska gospodarska politika. Pod tem naslovom prinaša včerajšnja „Tagespost" zanimiv članek iz peresa državnega poslanca Doberniga, — Namen temu članku je, da opozarja nemško javnost na sedanje vseelovansko gibanje, ki se zrcali v sedaj zborujočem praškem shodu. Pisatelj dokazuje resnost tega gibanja, stremečega za praktičnimi gospodarskimi cilji in ki utegne biti velikega pomena za prihodnji razvoj svetovne politike. Pisatelj straši Nemce z veliko nevarnostjo, ki jim preti po tem gibanju za njihovo gospodarsko nadvlado. No, to je zasebna stvar Nemcev in nas ne briga več nego toliko. Zanimajo nas več nekateri pasusi iz Dobernigovega članka, ki se tičejo izlasti našega naroda, in s katerim p08l. Dobernig strogo obsoja zaničevalni ton, s katerim nas traktirajo njegovi rojaki. Nemci da podcenjujejo Slovane. Slovan-v a tiski kapital se hoče in se tudi bo uveljavljal na Avstrijskem in pravzaprav se že to čuti povsodi, n. pr. v slovenskih pokrajinah. Pisatelj kaže na važnost tržaškega gospodarskega gibanja Slovanov. Napredek vseh Slovanov in tudi Slovencev (pravi pisatelj) je nezadržljiv. Z dovtipi in psovkami o ..manjevrednih narodih" pa se dosega le jako cene trenotne efekte, ki niso vredni nemškega naroda.... Izvajanje po3l. Doberniga, ki hoče vzgajati svoje rojake k respektu do nas, so vsekakor zanimiva in dokazujejo, da le na podlagi intenzivnega dela na kulturnem in gospodarskem polju zrasemo pred očmi svojih narodnih nasprotnikov, kajti strah je prvi pogoj za spoštovanje. Ob enem pa dokazujejo Dober-nigova izvajanja, kako zdravo jedro in kak velikanski pomen tiči v slovanskem gibanju v njegovih sedanjih realnih težnjah. To gibanje — brez ozira na vprašanje, kakovi bodo neposredni konkretni vepehi — izsiiuje že samo na sebi pri na-j sprotnikih najveće spoštovanje in nam kliče: in hoc signo vinces. Permanenten slovanski svet. Odličen ruski publicist nasvetuje v „Nar-Listih" ustanovitev permanentnega slovanskega sveta, v katerem bi vsak narod imel po enega zastopnika in je dal v ta namen na razpolaganje 100.000 rubljev. O sestanku Aehrenthala in Tittonija. Razni časniki pišejo sedaj in komentirajo vest o predstoječem sestanku avstrijskega in italijanskega ministra za unanje stvari Aehrenthala in Tittonija. Izlasti pišejo o tem italijanski listi. Tako pripisuje „Corriere della Sera" temu sestanku izredno važnost. List pravi, da se nahaja Evropa v zelo nevgodoem položaju, čeravno ni za sedaj nikake nevarnosti za vojno. Težkoča političnega pcložaja je na vztoku. Avstrija ne živi več v spor azu ml j enju z Rusijo, četudi nista povsem sprti; Italija da se popolnoma strinja z Avstrijo v vseli vprašanjih. Na vedenje Nemčije upliva zveza z Avstrijo. Ob takem položaju je jasno, zaključuje „Corr. della Sera"*, da pride na ministerskem sestanku do polnega sporazumljenja. Hrvatska. Rauch se je povrnil v Zagreb. Kakor javljajo iz Zagreba se je baron Rauch v ponedeljek nenadno s svojega potovanja povrnil v Zagreb. Reški guverner. Grof Nako se je v ponedeljek povrnil s svojega dopusta ter je zopet prevzel vladne posle. Drobne politične vesti, Gospodarstvo v kraljevi hibi portugalski. Iz Lizbone poročajo: Komisija, ki ima preiskovati gospodarstvo z državnim denarjem za časa Francove diktature, je konstatirala, da je v tem času vlada izdala kraljici iz državne blagajne 30 mili jonov Irankov, vztic temu, da je prejela od svojega očeta ogromno doto. Skandal zavzema čim dalje tem večje dimenzije in stavlja v . nevarnost tudi dinastijo* Wahr m'u nd umirovljen? „Pra-! ger Tagblatt" javlja z Dunaja, da bo prof. IWahrmund v kratkem umirovljen. Da li se to izvrfii pred zimskim semestrom ali pa po-' tem, ni znano. Značilno je, da ostane prof. | Singer Se nadalje v Pragi, kjer bo predaval kanonično pravo. Iz Bolgarske. Bolgarski minister* ski svet je sklenil odpustiti iz vojafike službe 22.000 ljude, in sicer za čas štirih tednov, ki padajo ravno v dobo najvažnejih poljskih del. S tem sklepom hoče Bolgarija tudi pokazati, da ne goji nikakih bojevnih na-merov. Angleškim poslanikom v Teheranu je bil imenovan angleški diplomatični zastopnik v Carigradu; Barklav. f Grof Herode. Umrl je v Lozani predsednik senata grof Merode. Francoski zbornici zaključeni. Francoski senat in poslanska zbornica sta v ponedeljek dovolili naknadne kredite ter sta se potem odgodili. Izobčen župan. Skof iz Montan-bana, mons. Matty je poslal županu v Beaumontu pismo, v katerem izjavlja, da ga je izobčil iz cerkve, vker je župan prepovedal cerkvene procesije. Škof dostavlja, da izreče enako kazen nad vsemi, ki bodo izdajali enake prepovedi. _______ Dnevne vesti. Kam plovejo ? ! V nedeljo se je vršila v Bojanu tradicijonalna procesija cerkvenega patrona, sv. Mohorja. Predno povemo, kako je bilo v nedeljo, naj povem, kako je bilo nekdaj. Nekdaj je na to procesijo došl 3 iz Bojana — vse! A privrelo je tudi ljudstva iz vse okolice in mesta. Tudi po par pevskih društev je prišlo ki so zbranim petjem poveličevala slavnost. To ie bila že tradicija, da je bilo na slavju sv. Mohorja v Eojanu na tisoče vernega ljudstva. Tako je bilo nekdaj. A v nedeljo? Mož-kih iz Bojana, ki so se udeležili procesije, bi labko seštel na prstih ene roke. Sploh je bilo v procesiji, ko je zapuščala cerkev — 15 možkih, ki smo jih natančno šteli. Na povratku v cerkev je Število možkih narastlo na 25—30. — Drugi so postajah po ulicah, aH sedeli po — krčmah. Ali gospoda na ordinarijatu še ne umejo kam plovejo se svojo politiko po — Kranjskem receptu ?! Vodijo gverilsko vojno proti Ricmanjcem, lomijo kopje proti liberalizmu med Slovenci, gromijo proti družbi sv. Cirila in Metodija, zgražajo se nad ljudmi, ki zahtevajo pravice slovenskemu i jeziku tudi v cerkvi ; s kratka : povsodi vidijo razkolnike, sovražnike vere, proti katerim napovedujejo križarsko vojno. Resničnega sovražnika, ki jim že raste čez glavo, pa ne vidijo !! Kaj ne vidijo ?! Hranijo in ga redijo s svojim, od slepih fanatikov sugeriranim jim postopanjem. To je verski indiferentizem, ki se ra-pidno širi in v čegar znamenju se je vršila tudi procesija sv, Mohorja minolo nedeljo v Rojanu. Rojanski žapljan. Boj za pravo našega jezika na naši zemlji. Iz G r o p a d e smo prejeli: „Naša vas spada v faro bazoviško in imamo z Bazovico tudi skupno pokopališče. Naše mrliče moramo torej nositi po tri četi t ure daleč. Zato je na polovici potu določeno mesto za odpočitek nosilcav. Naši možje so sklenili, da na tem mestu postavijo kamenit križ s primernim slovenskim napisom. V ta namen so napravili vlogo na nas pre-slavni mestni magistrat. Bili so v dobri veri, da bo prošnji gotovo ustreženo. Ali motili so se. Magistrat je prošnjo jednostavno odbil z vkazom, da napis mora biti ali italijanski ali latinski! Naši možje so proti temu protestirali, seveda brezvpešno. Na to pa je nas starešina Stelan Gojča kar presekal vozel in storil odločilen korak: šel je h kamenoseku ter naročil napis v slovenskem jeziku. Ob enem je obvestil o stvari tudi gosp. Župnika v Bazovici. Gospod župnik ga je vprašal, je Ii imajo dovoljenje od magistrata. Naš mož-kremenjak pa se je odrezal, da Gropajci ne bodo nič več čakali in da prirede slovenski napis. Na to je pa menil gosp. župnik sklenjenima rokama, da on — si umi va roke...! Ta govor nas je presenetil. Gospodje vedno govore, da tudi oni hočejo reševati Slo van 3tvo ! Kako reševanje — za božjo voljo — naj bo, ako si ne upajo ni najmanje eksponirati se za en slovenski napis na slovenski zemlji med izključno slovenskim ljudstvom?! In še na znak verskega čutstvovanja • ..!" * * * „Slovenec 4 rad očita tržaškim Slovencem, da nimajo določenega programa, da si ne upajo z barvo na dan. To ni res, ker naš program je star in znan : boj za bodočnost Slovanstva v Trstu: zahtevam tega boja, naj se podrejajo vsi strankarski o z i r i!! To je naš program. Jasen je in potreben. Pač pa puščajo tisti krogi, ki se pod „Slo-venčevo" sugestijo, slovensko javnost na nejasnem glede svojega stališča nasproti narodnemu boju. Danes grome v „Slovencu" iz radikalnih topov, jutri pa si izvestni gospodje ob najskromneji narodni zahtevi po enem slovenskem javnem napisu — umivajo roke, le da ne bi jim potem mogli na magi- Ivanka Epple Gregorifi, Marija Sancin-Drejać Btratu reči, da so rekli tako ali tako! To,— Ivanovna, Ivanka Sancin Drejač Ivanovna. to je brezprogramnost glede na življensko vprašanje •. . pravice našega jezika na naših tleh! Ali pa — neiskrenost! Toda slovenska javnost bo neizprosno zahtevala, da se neha to slepomišenje in da gospodje natočijo čistega vina o svojih namerah ozirom na naše narodne boje. Bodi jasno! — to moramo zahtevati od njih. Če so za ohranitev narodne ekzistence, morajo b i t i t u d i za boj in se mu ne sm e j o iz o gibati brez vsacega ozira, da bi mogla biti kje zamera!! Če pa niso, nu, potem bomo vsaj na jasnem in bodo računi sklenjeni. Plemstvo je dobil FML. M. Tišljar, nadzornik avstrijskega orožništva in sicer s predikatom „Lentulis". Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simonu Gregorčiču. „Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" je sklenil, da se praznuje dne 6. septembra 1908. odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Vršnem in nagrobnika „tam gori pri Sv. Lovrenci" pod sivim Krnom, odkritje skromnega znaka hvaležno* sti slovenskega naroda napram geniju velikega pesnika. Spominska plošča in nagrobnik sta delo cubi sKieujtHu. slovenskega umetnika Bitežnika v Gorici, omo- AUvi aUV,RazTe 80 take'- đa«o„^r ;gočila pa je to delo požrtvovalnost Častilcev io celih moi-bojevmkov za pravice naroda. 5regor£čevJe Muze. F Slovesnost se bo vršila v skromnem vajo celin moz-bojevnikov za pravice Polovičaiji in cincarji nam ne koristijo in so včasih nevarneji nego odkriti sevražniki! Slovenski jezik na davčni administraciji v Trstu. Nekdo je dobil od te administracije „opomipjalnico", da ima plačati zastanke „za ne priloženi kolek zadevi prosnie službi c. k. finančni Ravnateljstvo v Ljubljani", predpisane v knjigah „c. k. Porezni Ured v Adeisberg" pri „c. kr. Finančni Blagajni". A nedajajo nikake pravice našemu jeziku, ali ga pa — pačijo. Pa saj smo rekli 2e pred par dnevi, da so razmere na finančnih oblastih, kar se tiče v jezikovnem pogledu — diskvalificiranih uradnikov, naravnost škandalozne. Ali smo res ščavi ?! Pišejo nam: Na več v toliki meri kakor nekdaj, takorekoč ob vsakem koraku, vendar moramo tržaški Slovenci še poslušati tu pa tam, kako naš zasra-mujejo in žalijo s ščavi. Celo imenu pravoslavne cerkve daja tržažko laško ljudstvo ta žaljivi pomen. Vsakega zavednega Slovenca mora zabo-leti v srce, ko čuje tako zasramovanje, ki vrhu vsega nima prav nikakega opravičenja. Priznavati pa moramo, da v mnogih slučajih to žaljenje ne prihaja iz hudobije, ampak iz nevednosti. Priprosto in nevedno ljudstvo pobira te izraze od naših italijanskih obrekoval-cev, ne d* bi se zavedalo, da s tem žali. Saj je celo Slovencev, ki ne umejo da z besedo ščavo žalijo svoj rod, svojo kri — sami sebe. Slovenci! Zavedajte se, da je beseda ščavo skrajno žaljiva za naB in — reagirajte! Pa ne morda z močjo svoje roke, z brutalnostjo, ampak dostojno, s prepričevalno be- sedo, s poukom! Recite jim, da je morda družbe qo ^ Ce b{ { vgi nar£)dLi med italijanskim ljudstvom več - sužnjev, storili svojo dolžnost. Lepih do- posebno duševnih nego med našim ljudstvom.? ,, , ,, , »i * iti ki povprečno veliko lepše napreduje v poli- *0dk.0T ^ ®® Č naklonilo po ra- tičnem in soriialnpm razvoiu dpm na IaSko icun3klh llstklb posehno po letoviščih. \sj ticnem m soci]alnem razyoju nego pa ^ko narodno za¥Cdno občinstvo prosimo uljudno. ljudstvo, ki je izvestni laški listi zistematičnoj vsepovsod računske listke. Tudi omamljajo m je tašče v - temo. In če b:, trgovci naj bi se zdramili! Obvelja bih mi tudi res „sužnji", bi bili vsaj doma, » J . g .. k .. naJ ze enkrat gesio . „ovoji k stoji ji . se slogu in sicer po sledečem vsporedu : ob 9. uri zjutraj odkritje spominske plošče na Vršnem, ob 11. uri predpoludne pa odkritje nagrobnika na pokopališču. Na obeh krajih bo kratek slavnostni govor (govornika dr. Ozvald in dr. Šorli) in pevci zapojo nekaj Gregorčičevih pesmi. K tej slavnosti so vabljene vse Slovenke in vsi Slovenci. Vrsno je približno na sredi med Tolminom in Kobaridom. Udelež-niki, ki pridejo po železnici, izstopijo na postaji Sv. Lucija-Tolmin, od koder lahko dospejo do Vrsna ali z vozom ali pa peš. Tudi od Trbiža čez Predil se lahko pripelješ s pošto do Kobarida. Slavnost se zvrši okoli poludne. Najprimernejša kraja za obed sta prijazna trga Kobarid in Tolmin. Računske listke družbe sv. Cir. in Met. so naročile nadalje sledeče p. n. tvrdke iz Ljubljane : gostilna Marčen, Nežika Podrekar, Narodni dom, Bonač za gostilno pri Zajcu. Narodna kavarna, gostilna pri Zupanu, g03t. Tratnik, hotel „Ilirija", hotel „Seidel", gost. pri „Rožiu, gostilna Čenžek, restavracija Auer". — iz dežele: Fr. Pristovsek za podružnico Žalec, Alojzija Leon za Narodni dom v Mariboru, I. Mešiček Sevnica, Ignacij Sitar Toplice, gostilna pri Zvezdi, [St. Peter na Krasu, Jos. Zupan, trgovec Mojstrana, A. Zupančič gostilna Dolsko, Anton Mikaš, Sv. Lucija, gostilna Jorman, Krško, Tomo Kirli not. kand. Komen, J. Pikon, Blejska Dobrava R. Strmecky, Celje, M. Lončar Tržič, Rezika Mevželj gostilna pri Zvezdi v Mokronogu. Računskih listkov bi se prodalo v korist dočim so italijanski sužnji raztrešeni po vsem svetu in — nemili g03tje, To jim povejte odločno, ali na miren in dostojen način, pak bojte videli, da postanejo previdneji se svojimi ščavi! Nekdo. Mestni svet bo imel jutri dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer svojo X. javno sejo. Gentil sangue latino! Včerajšnji „Indi-pendente" je občutil potreba napadati tukajšnji bosanski pešpolk, ki da j s postal nezvest onemu taktu, ki ga je „tuji" vojaštvo do-sedaj kazalo nasproti tržaškemu občinstvu. No v čem se je pregrešil bosanski polk ? Čujte in strmite! S tem, da njegova godba igra po mestu tudi slovanske komade. L)a urednike pri „Indipendente", ki se tako radi bahajo s svojim finim estetičnim Čustvovanjem, katero pojmuje umetnost brez predsodkov narodnega šovinizma, ne obliva pri tem rudečica, to dejstvo dokazuje, da je to gospodo nacijonalni turor že popolnoma obsedel. Nihče v me3tu se ni še zgražal nad slovansko godbo, marveč jo vsi radi poslušajo in jo bodo Š9 nadaljo vkljub neslanemu pisanj u „Indipendenta", ki dela le sramoto italijanskemu imenu, pred katerim imamo mi več respekta, nego „Indipendente". Prepričani smo, da so bo tudi bosanski polk toliko brigal za šovene okolo „Indipen-denta", kako* za lanski sneg. Prepričani naj bodo, da se tukajšnje laško prebivalstvo tudi ue bo brigalo. Slovenski izlet v Prago se vrši gotovo dne 16. julija. Udeleženci dobijo potne listke od podpieanega tam, kjer natopijo. Udeleženci se vsprejemajo in plačajo ob vstopu na vlak. Slovenski izletniki bodo stanovali : Praga/ VII, Hotel Belvedere, kamor naj si dajo po-iljati pisma. Lepi vspelli. V teku enega meseca od ustanovitve občnega zbora Škedenjske podružnice dr. sv. Cir. in Met. do danes, t. j. od 14. junija do 14. julija, je bilo vloženih v hranilnici rGospod. društva" v Skednju — 760 K. Se srečolovom in šaljivo pošto (o priliki skupnega koncerta pevskega društva in tamb. zbora 5. julija) je nova podružnica pridobila 114*50 K čistega dobička. Udov je 154 med teroi, 26 ustanovnikov, ki bo sledeči: J >sip Bric, Ivan Flego-Lazar, Lovro-FJego-Lazar, |Vinko Flego-Dražen, Alojz Go-dina-Ban, Ivan Godina Ban, Ivan Godina-Fuli, Miloš Pahor, Alojz Mozlu, Anton San-cin-Drejač, Ivan Sancin-DregaČ, Josip Sancin-Drejač, Ivan Sancin-Rošo, Tomaž Sancin, F. Suman, Josip Suman. Urška Merlak Feškova. Milka Sancin Verbič, Ana Godina Ban. N. N., Ivana Godina Ban, Marica Pižon, Marija GregoriČ, poleg tega pa tudi : „Vsaka narodna trg vina imej računske listke družbe sv. Cirila in Metoda \u „Rokovnjači", narodna igra s petjem v 5. dejanjih, ki jo uprizori šentjakobska Čitalnica" v nedeljo dne 19. t. m., vzbuja veliko zanimanje. Ze sedaj je povpraševanje po listkih: zato opozarjamo si. občinstvo, da bodo od jutri (četrtek) naprej vstopnice in sedeži v predprodaji pri tajniku g. R. Cotič-u, ul. Valdirivo 15 (zaloga južnega sadja) in sicer od 9—12 ure dop. in od 4—7 popo-ludne. — Požar lesnega skladišča v ulici Miramar. Požar, ki je vničil dve tretini lesDO.m skladišča tvrdke Matej in Mavricij Matathia-. daljegvso kolibo, ki jo služila transportni tvrdki Exner za skladišče pohi-tva, in je tudi poškodoval bližnje skladišče premoga tvrdkj Forli, je trajal celo minolo noč in ogenj je tlel še včeraj ves dan in še sinoči so ognje-gaaci v enomer gasili. Še le včeraj zjutraj ob 8. uri je bil požar spravljen v take dimenzije da ni bilo več nevarnosti, da se bi dalje razširil. Odpravljene so bile tudi vse cevi, ki so v ulici Miramar ovirale vožajo tramvaju. Od vsega velikega skladišča je ostal ie kup žrjavice, v katero ogDjegasci še vedno brizgajo vodo iz šestih cevi, V veliki nevarnosti je bila predsinočnjem hišica, kjer stanuje paznik skladišča, in koliba, kjer je k-intoar lesne tvrdke. Včerai zjutraj, ko je prestala nevarnost, je paznik spravil svoje pohištvo zopet v hišo. Le mobi-Ije kontoarja, kakor tudi blagajna je osttla še na cesti. Tudi po dnevu je še precej občinstva gledalo na požarišče. Še večjo škodo nego lesna tvrdka, je trpela tvrdka Exner, katere koliba je bila popolnoma uničena. Bilo je notri pohištra za 1)0 vagonov; pohištvo se je nahajalo tam v svrho nadaljne špedicije po železnici in pj parnikih. Vničene so bile zlasti mobilije barona Economo in bivšega italijanskega konzula v Trstu, bar. Se >irom vred. — Učenec: Dobro, potem bom vselej skorjo vam puščal. Kolodar in vrome. — Danes : Vladimir kraij. — Jutri: Marija Karmeleka. Temperatura: včeraj ob 2. uri popoiudne -f- 29° Cela. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljiro s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Družba sv. Cir ia in Metoda izkazuje za mesec junij 5760 K 49 stot. dohodkov. Pripravljalni odbor vstanovitve konsumne zadruge N. D. O., ki je bil izvoljen na shodu prošle nedelje, bo imel svojo prvo sejo v petek, dne 17. julija t. 1. ob 7 uri in pol zvečer v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio št. 1). Naprošeni so vsi odborniki pripravljalnega odbora, da se gotovo i deleže te seje. Skedenjski podruž. bv. Cir. in Met. je darovala g.«-a L. Gregorič 2 K radi veselega dogodka na narodno gospodarskem polju, — ,. Velesilašiu so poklonili 3 K. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi, kakor že javljeno v nedeljo dne 19. t. m. veliko vrtno veselico v prostorih ,.Kon-bumne.ua društva" v Kojanu. Na vsporedu je petje, godba, igra, ples in srečolov, posebno se slavno občinstvo opozarja, da se bodo pele M. Hubadore .Slovenske narodne pesmi*. Prosi se tem potom tudi za mali dar za srečolov. Darove sprejema gospica Zora La-vrenčičeva. Pri veselici in k plesu svira dobro poznana Wagaerjeva godba. Odbor pevskega društva „Kolo" bo imel * četrtek zvečer sejo ob navadni uvi. Ker se ima razpravljati jako važno vprašanje, naprošeni so vsi odborniki in njih namestniki, da se udeleže te seje. Otroški vrtec pri sv. Ivanu naznanja, da bo imel zaključek šolskega leta v nedeljo 19. t. m. z otroško vesolico in prijaznim sodelovanjem tamburaškega zbora. Začetek ob 6. uri pop. vstopnina 40 atet. Prijatelji mladine dobro došli. Opozarja se tudi, da bo mala razstava otreskih del, katere proizvajajo otroci v vrtcu. Res vredno, da si človek cgleda toliko truda se strani gg. vrtnaric in se strani malih učerčkov in učeok. M ar. delav. organizacija. priredi v soboto, 18. julija 1908 ob 8. uri zveč. v društvenih prostorih PREDAVANJE. E'redaval bo goap. modicinec VEKOSLAV ZALOKAR iz LJUBLJANE o predmetu : „Življenje in smrt". Vstopnina za nečlane 20 stot. — (-laui -o sto nTne prosti. Vesti iz Goriške. Iz Nabrežine. V nedeljo 19. t. m. »9 bo vrnila v Nabrežini na občinskem trga običajna ljudska tombola v korist pevskega društva „Nabrežiua". Pred in po tomboli bo ples ca planem h kateremu bo svirala domača godba. Začetek tombole točno ob 5. uri popoiudne. Slavno občinstvo je naprofieno, da se udeleži te dobrodelne prireditve v naj obilnejšem Številu. — • Istega dne popoiudne ob 2. uri pa bo ustanovni občni zbor II. oddelka kolesarskega društva „ Balkan" ▼ Trstu. V ta oddelek spadajo poleg nabrežinskih kolesarjev tudi Se kolesarji z Gocjanskega, Šempolaja, Slivnega, Sesljana, Mavhinj in Devina. Kolesarji, ki im te veselje do kolesarskega športa, oglasite se tekom tega tedna pismeno ali u6tmeno pri g. Kado Medicu v Nabrežini. V nedeljo pa se udeležite v naj-obilnejšem Številu ustanovnega občnega zbora, ki se bo vrfiil v sobi pevskega druStva. Zdravo! Vsekmetski javni shod v [Štanjelu. Prejeli smo in napro&eni objavljamo nastopni poziv Kmetje 1 V nedeljo dne 19. iulija 1908. ob 4. uri pop., vrSil se bode v Štanjelu na Krasu, pri postaji, na Travniku restavracije „Staro" veliki vsekmetski javni shod (Tabor) vse primorske dežele (Goriške, Istre in trž. okolice). Kot govorniki bodo nastopili v prvi vrsti kmetje sami. Dnevni red: 1. Zahteva povišanja užitnine na pivo in druge v tovarnah izdelovane opojne pijače ; 2. Zahteva, da se prepove uvažanje ponare jenega vina iz Ogrske; 3. Zahteva, kateregakoli državnega dela v zaslužek bednemu prebivalstvu dežele; 4. Zahteva za brezplačno ali znatno znižano dovažanja krme in živil v deželo, po državni in južni železnici; 5. Zahteva za odpravo zemljiškega davka, katerega nsj se nadomesti z dohodninskim davkom. 6. Raznoterosti. — Kmetje! Kmetski stan, ki bi moral imeti po svojem trudu in naporu največjo veljavo, ki je steber vsake države, je zapostavljen, zanemarjen in izkoriščan kot noben drugi stan. Tudi ne oziraje se, da kmetski stan podpira in vzdržuje državo z denarjem in kr?jo, prepustilo se nas je samim sebi brez pomoči od strani države in dežele. Kezitežci najti pravo pot do rešitve, trpeli smo leta in leta, proseč ponižno pomoči. Toda naš glas je ostal glas upiječega v puščavi. Kmetje ! pritirani smo na rob propada. Drugi nam niso pomagali. Vsta-nimo in pomagajmo si sami. — V samopomoči je naša rešitev. Pokažimo vsem prizadetim krogom, da hočemo enkrat napraviti konec tem neznosnim razmeram! Pokažimo da se zavedamo svojega položaja, da znamo tudi mi zahtevati pravic, ki odgovarjajo našim velikim dolžnostim ! Glas tisočev kmetovalcev bodi resen opomin državnim činiteljem, da kmet vstaja, da se bliža zadnja ura za rešitev tega stanu katera neuvaževana postane lahko usodepolna za državo samo. — Kmetje! pridite vsi na ta Vaš shod, brez razlike strank in mišljenja, ker le od složnega nastopa je pričakovati povoljen uspeh ! Pripravljevaloi odbor vsekmetskega shoda. V Gradežu je bila 11. t. m. otvorjena govorilnica lokalnega telefonskega omrežja. Kaj pa je tega treba ? Z G o r j a n s ke-g a nam pišejo : Nekega dne sem šel v Komen po svo.;ih opravilih na davčni oblasti. Oatga dne sicer vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini &tv. 13 ter vogal ulioe sv. Katarina. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočem! cvet" (Millefiori — onim Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti slučajem, če peče v Želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER JR 9ne Mori" £rs», veliki trg Kupujte vžigalice sv. Cirila in Jftetoda. GUERINO MARCON ulica Thrarnella ittv. 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon it 1664. Prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar In izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram VELIKI KINEMATOGRAF San Giusto piazza Giambattista ttico št. 4-6 (Predor Montozza) Svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novost. Prostori nalaSč zgrajeni. Ventilacija. Najboljši kinematograf v Trstu. RAZPORED od 11. do 14. julija : Gospa se bavi s športom krasna resnična slika. Ubito srce pretresljiva draina. DEDIČ komično. V nedeljah matinee od 12 do 1 Ob delavnikih od 5 đo I0.30. Oh praznikih od 2.30 „ 10-39. _ , . , , , . . Vsako sredo in soboto inatinee za učence Bogata izb era zlatih, srebrnih m kovin^-;oi 3 do 5 pow> j- stih ur.------1 . ■ — ■ Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah. Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. LJUDSKE CENE: Prvi prostori..........stot. 40 Drugi prostori.........„ 20 | Dečki pod 10 letom plačajo polovico. - - Vojaki v i drugih prostorih 10. ••• ••• ZAHVALA. Podpisani izrekam tem potom naj-srčnejo zahvalo gospodu dr. JOSIPU BELLEN, okrajnemu zdravniku na Op-činah za njegovo požrtvovalnost in skrb povodom bolezni mojih otrok, katere je rešil gotove smrti, ter ga slavnemu občinstvu toplo priporočam. LUKA ŽAGAR Padriče št. 34. Vrsta vrčka itev. & Jtajvečja zaloga stekla in porcelana Popolnoma konkurenčne cene. za *fbo •■■i in gostilne. JAKOB :•: :.: HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. Vrsta vrčka it. 4 ■r^jivaf ////■✓ //A/ ✓✓ /^r s s xy / ■ V prvi avtorizovani šoli za skušnjo V pekarni IVAN-a KASTELIC (naslednik Petra Chiaruttini) TRST - ulica delle Poste št. 10 dobi se svež kruh Škrat na dan ter sladčice lastnega izdelka. Zalagatelj gostiln in kavarn. Postrežba na dom na vse kraje. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitICne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicoio itev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejem* od IS. do 1. Id od 5. In pol do 6. in po) pop enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 z italijanskim in nemikim učnim jezikom odprt je letni tečaj tekom poletja. Na stotine nsposobljencev iz te šole dobili so izvrstne službe. Ravnatelj, gimnazijski prof . Riccardo Miclis. TOVARNA POHIŠTVA Aleksaiid. Levi Hin/J Crst — ulica detla Cesa it. 46. Zaloge: Piazza Rosarlo štev. s. Ulica Lazzaretto vecchio štov. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanlta. štov. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štov. 30. Beg- Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; '6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Direktni dovoz štajerskih kokoši ie jajc. Specijaliteta: Graške foniards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile M. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih __ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v/. Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna jri.jinfr, asfalti in drugi proizvodi Iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voičilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU f Monfalcone) pri Trstu. Stran IV »EDINOST c gtv. 194. V Trato, dne 15. julija CARLO OORTAK Zaloga olja - Jrst - V. Santa Catcrina 13. ™aia na veliko in na drobno TELEFON 865.-- ni bilo soparno, ker je pihal lahen vetrič, ali ko sem prišel na gornji konec vasi Gorjan-sko, mi je postalo vroče — od jeze. Na c. kr. poštni na biralnici sem za zrl tablo s trojezičnim napišem: na prvem mestu je biia biažena nemščina „K. k. Postablage" na drugam italijanščina „I. R. Collettoria Postale", na tretjem mestu pa slovenščina „C. k. poštna nabiralnica". Nemci in Labi v Gorjanskem, radi katerih je tu nemški in laški napis ? ! Kaj pa je tega treba v trdo slovenski vasi na kršnem Krasu ? 1 Škandal nad vse škandale pa je, da je domači slovenski jezik zapostavljen na tretje mebto ! Kaj pravite k temu vi Gorijanci ? ! Kaj pa županstvo, ki je vendar prvo poklicano, da varuje materijalne in etične interese občanov, med katerimi poslednjimi interesi je na prvem mestu pravica domačega jezika?!! Ali nič ne čutijo, kaj jim veleva njihova dolžnost ? ! Ako se sami ne spoštujemo, ako molčimo k temu da Ee nas na naši lastni zemlji zapostavlja : kako smemo zahtevati od druzih, da nas bodo spoštovali ?! ! Vesti iz Istre. Samomor vojaka. V Puli se je ustrelil vojak 87. pešpolka Štefan Selinsek, ker mu je mati pisala, da se je njegova zaročenka z drugim poročila. Angleška eskadra v Puli. V ponedeljek se je ob gromenju topov zasidrala angleška eskadra v puljBki vojni luki. Poveljnik vojne luke, podadmiral Ripper in druga admiraliteta in generali so pozdravili komandante angleške eskadre. Zvečer je bil diner v mornariškem kazinu. Včeraj se je vršil „rcutu pri podad-m i ral u Ripperju in „festival" v cesarskem gojzdu. Vesti iz Kranjske. Infamno žaljenje. S P 1 a n i n e pri Vipavi : List „Domoljub" je zagrešil infamno žaljenje d u škodo vse naše vasi. Očita nam morilca pokojnega dekana Vipavskega Matije Erjavca. To je impertinenca, to je naravnost brezvestno. Tudi ko bi obstajalo dejstvo, da je bil morilec rojen v naši vasi, ne bi to dajalo nikomur pravice, da meče tako grdo senco na vao vas in jo žali pred svetom. V najvzgledneji občini je možno, da se rodi v njej pozneji zločinec. Kaj more ljudstvo kake občine za to, da je kak nje pripadnik pozneje degeneriral ?! Le duša, ki je sama pokvarjena do skrajnosti, ki nima več nikakega plemenitega Čuta, more izrabljati take žalostne prilike, da daja duška svojemu skupnemu sovražtvu do svojega bližnjega, ako si le-ta dovoljuje imeti v čem drrgačno mnenje, nego pa on — zasramovalec in obre-kovalec, Ali početje dopisnika v „Domoljub" je je tem gnusneje, ako se uvažuje, da morilec Tii bil rojen v na; i vasi, pač pa njegov — oče, ki je od vseh čislan kakor poštenjak. In tu imamo slučaj, ki priča, kako so izvestni ljudje, ki se bahajo, da se bore za Kristove nauke — ljubezni, usmiljenja in odpuščenja, naravnost pobesneli, kako so postali slepi v svojem fanatizmu, ne morda zbog vneme za Kristovo vero, marveč radi stranka r-bke koristi in gospodstva željno s t i ! Nočemo niti govoriti o ljubezni, o usmiljenju, o humanitet', marveč že se svojega strankarskega stališča bi moral imeti dopisnik toliko obzirnosti do nesrečnega očeta, da ne bi drezal v to odprto, krvavečo in skelečo rano, Sto.i namreč dejstvo, da rodbina morilčeva pripada istej stranki, h kateri pripada tudi ta brezčutni dopisnik! ! Pa recite, da niso ti ljudje pobesneli, ponoreli in — okameneli v svoji razdivjani strankarski strasti! Vesti iz Koroške Občni zbor slav. akad. fer. društva „Go-rotan" se bo vršil dne 23. t. m. ob 3. uri pope na Trati pri Borovljah. Gospodarstvo. Uvoz vina iz Italije za časa vinske klavzule. Za časa vintke klavzule (od 1892 do 15, okt. 1904) se je iz Italije uvozilo v Avstrijo vina 12,123.119 meter«.kih stotov v skupni vrednosti 249.212.277 kron. Lov sardel v Dalmaciji. V Dalmaciji se je leta 1907 ulovilo 136.203.290 glav eardel. Lansko leto je bilo v Dalmaciji 20 tvornic za sardele. Razne vesti. Bojkot pivu izvršujejo delavci z vso odločnostjo po Srednjem in Gorenjem Štajerskem. Graški delavci so priredili v torek velik shod, na katerem so ostro protestirali proti podraženju piva, ki ima le namen bogatiti pivovarnarje. Koliko dobička imaju ti, kaže dajstvo, da je imela pivovarna Reininghaus pri Gradcu lansko leto 715.000 K čistega dobička. r MALI OGLASI. M.li oflssi rzconiijo -e po 3 stot. besedo; si»BtKotisksjit besedo ee raourajo enkrat tač, ifajmarj;. pristojbina atotink. - ris Ca se takoj. 1 ~ Kdor ISče službo ali kskcrSuo-koIl zaposlenje ; kdor 155e uradnike «11 službeno osobje, kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce; kdor Eeli posojila, vknjižbe itd. prodati ali knpiti premičnine ali porabljene predmete itd. itd., naj se posloži K£LIB OGLASOV t E i 1 n ost 1", ki ro najeenejl, največ <1 tani — najbolj pripravo! v dosego namena. Proda se hiša v lepem kraju na Krasu ob državni in južni železnici. V hiši se nahaja trgovina z mešanim blagom, pekaraa in tobakarna. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod stev. 982. 952 Pekarna O1- Majeršič, katera se je nahajala dc sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj t ulico Madonna del Mare 8t. 10. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tildi tirolsko maslo Hiša l# Rflianil št- 25 nasProt! finančne j vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. moa w RUJOIIU straže na stan cesti na _ Opčmah z vrtom s_štiritoi prostori in hlevo,,, « j ^„f„„ Jjfjj^g fofo^fjjg gD Praktikant iz dobre hiše z 2—4 gimnazije ali realke, išče se za eno fino trgovino. Pismene ponudbe pod ..PRAKTIKANT-na Inseratni oddelek Edinosti. 911 proda za 4600 K. Obrniti se je naravnost na lastnika pod zgornjo številko. 104S Trgovina jestvin me aktivnega sodruga četudi iz dežele, s 4—5 tisoč kron kapitala, za povečati trgovino in delavsko moč. Ženske niso izključene. NSslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. (1054 P_n||A Co ..Ullsteina- Weltge?chichteM za po-1 rUtlct OG lovico cene. Knjige so nove. E je ? pove Inseratni oddelek Edinosti. nrnffoi Je civ^na Obleka in uniforme.— Iva prUUdJ Knjige za obrtnijo- Cena zmerna. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 1656 Zaloga vina Kraški teran po dogovoru. — lože 0 e b u 1 e c v Sežani. 1038 za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke istiskega I. vrste po 26 K : se ne dubijo »kjer, pao pa po znizanl oenl pri odlikovanem hkt od 56 litrov^ naprej. — Kupca ulica 2. ali družnika za izgledno tehnično trgovino v Trstu iiče ŽIVIC, Trgoviaaka 1058 Kraški teran I. vrste, odlikovan na razstavi v To maju, 400 hektl. ima na prodaj Andrej Kovačič, Pliskovica Stev. 18 od 56 litrov naprej, liter a 56 stot. 1053 Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni -- ima SVOJ AMBULATORIJ v Trsta v alioi Sanita štev. 8 OKDINUJE: vsak dan od 10.'/, do 12.% ure zjutraj in 4.—5. popol. fotografu fi, 3erkičit v Trstu zraven glavne pošte št. 10 v Gorici gosposka ulica štev. 7. V Tntu se slika do 8. ure xveger prj ga« robni električni razsvetljavi. - - Hiša z vrtom na .priPraT?a za £°stiino, Ipi Edinosti. proda se radi preselitve. Dunajska cesta Opčine-Sežana. Naslov pove Inseratni oddelek 1031 Kdor želi kupiti lepe mlade prešičke, naj se oglasi pri Franu Kante, Sv. M. M. zgornja št. 172. 1030, Dmfflo eo 27 popolnih oken. Zunanje vsei irUUcI 3C iz lareža, 190 visoka, 102 široka, druga visoka 140. Ugodna prilika. Obrniti se do vratarja, ulica Vincenzo Uellini št. 13. 1034 prodaja Martin Krajcar v Fontani pri Vrearu. Ima na razpolago 15C0 liekt. Vino ms 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce. 2022 Bairiera 32 s fi'.i j alko v ul. Giosue Carducci 31 prodaja*po znanih nizkih cennh obleke in blago za možke obleke povsem nove. Specijateta drobnih pie 'metov za krojače. 1349 ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. Skladišče pohištva Izvrstno istrsko vino Tvrdka Ivan Simitz VITT0R10 VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sastifc it. 8 vogal ul. PorpcreHa nasproti kavarne Fedel Triesiino je bogato založeno z novim nepro* kosljivim eolidnim in eleg. pohištveni CENE ZMERNE. V prodajalnici jestvin Domenlco Moretti Trat, ul. Giuaeppe Gatteri št. 20 vogal ulice Farneto prodaja is po n»Jzmernejših cenah sladkor, kava, riž, zmed, moke. naravno maslo surovo ln kuhane, vino, pivo in likerji v buteljkah iid. Specijaliteta praških in 3 Danjelskih grijati. Poštno pošiljatve po zmernih oenah V—........ Pietro Cucit mizar Trst, uliea Fontana št. 7 in i*. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. »OOCžžKHKK M MICHELE ZEPPAR uliea S. Giovanni št. 6-12. ~ Skladišče majoličnih peči Trst. slavnoznane tovarne Carl Mayer sinovi v Blanskem (ustanov, leta 1848). :■" ttj'u^-.'^h. Moderne risbe v raz- novrstnih barvah - Cene dogovorne. - Lastna, tovarna sledilnih peči obdelanih z maj oliko. I Izvršuje se tudi naro-čila za dela vsake ve-1 likosti. - Bogata Izbera :: plot v za pokrivanje Nova prodajalnica ur in dragocenosti Gr. BUOHE1 (ex drug Drag. Vekjeta) COStSO štev. 36 — TBST Nasproti prejšnja pioflajd!. DRAir. VEKjET. Bogati izbor zlatanine. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srcbrnfno in žepne ure. Cono zmerna. v Giuseppe d Andrea Teracerarski mojster Trst - Sen Glacomo In Monte 6 prvo podjetje za nayadna in fina teracerarska dela ■ : obstoječe od Jeta IS52 Sprejme ec tudi popravljanja. Siisjeiišča v M-rodilnici Mizzas (S-G-iacoiuo S- kl i ■ ^^V ^C , V ^ X - V^C1 Ja ^JiJniA peči U __- _^ ^ ~ - — - - _____ I NOVA MESNICA koSi, vampe in o3oljeni jeziki. Vse po najzniercejŠih cenah. EBaBBSaaHHHHIi Trst, ul. Belvedsre 40 Prodaja se goveje aieao prve vrste, kakor tudi grasko meso, najtineje telečje in janČje, ko-M Udani C. Sovrano. M. I BuSer Succ. TRST. til. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, poviak. čopičov, pramenlj. komičnih Izdelkov, miner. vod. parfl-mov. zamahi, železno žice, olaitlke za cepljenja, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice. EDINA HLADILNA PIJACA JE : Sumeči <$ltra.t Šumeči citrat „Zirilli ' od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilno pijačo. NB tolo celsch Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako '.aželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeti citrat rZirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šame&i citrat „Zirilli'S kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni, ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči, so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolg-o časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči oitrat „Zirilli*' je vrhu tega najuspešneje sredstvo proti morski bolezni. NB. Sumeči citrat „ZIRILLI" ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okun, in napravi izvrstno šnme> o limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti treba na prevaro ; poskusiti treba, ako ima limonađov oku«. V steklenicah nosi znamko tvrdk- Tovarna: Trst, Alessandro Manzoni št. 6. — Telefon 1863. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Otnt smira«, Poč kaj & Kogh Hotel Balkan