List 26. Dobrovoljna beseda, hako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih dav-sin zaderži, kteri se želi škode varovati. /. Namen in pomen vzdignjenja grajšinskih davšin po patentu 7. kimovca 1S48. Dan za dan vidim, kako ubogi kmetje neprav za-popadejoče opravila odkupovavnih komisij v svojo lastno in svojih naslednikov veliko škodo le vedno in enoglasno trobijo: „Cesar so dali oznaniti, de so vsi gosposkini davki proč, in de grajske gosposke nimajo nič več od kmetov terjati." To je resnično, in pri tem tudi ostane. Vse grajšinske davšine so vzdignjene, in grajšhie nimajo pravice kteriga koli opravila ali davka od svojih nekdanjih kmetov terjati. Pa s temi besedami presvetli Cesar niso rekli, de za vse te vzdignjene davsine ne bo treba nič plačati; marveč v ravno tisti postavi, ki je davšine preklicala, namreč v patentu 7. kimovca 1848 in 4. sušca 1849, se bere pristavek, de vse grajšinske davšine so proti nekolikšnimu odškodvanju vzdignjene. Kdor tega ne verjame, naj gre k svojim nadžu-panam (X)berrichter) naj si da pokazati gor imenovana patenta, in naj ju sam z lastnimi očmi pregleda in pre-iše, tode ju mora od začetka do konca prebrati. Kako bi tudi moglo biti mogoče, de bi vladarstvo enimu delu ljudstva, namreč grajšakam vse premoženje proč vzelo in ga drugim delu ljudstvu, namreč kmetam, podelilo. Za tako varstvo pravic, in za tako slabo spoštovanje deržavnih in čerkavnih postav bi se mogel vsaki deržavljan lepo zahvaliti, kteri v deržavi iše varstva svoje osobe in svojiga premoženja, in za to velikim po-troškam vladarstva obile davke odrajtuje. Vladarstvo je postavljeno, de nap krivice varje, ne. pa de bi nam samo — 106 — krivico delalo, nas ropalo ali pokradlo. Kdor danes sosedovima premoženja ne spoštuje, se zna jutri mojiga lotiti. —• Kam bi potem takim mi vsi prišli? — Ljubi bratje! Ce črno vkup živeti, moramo vedno poglavitni nauk pred očmi imeti, ki pravi: ;,Kar tebi ne do pade, drugi mu ne stori." Ce se vi tega nauka ne bote deržali, ce vi ptujiga premoženja ne bote spoštovali, se bodo kmalo ljudje najdli, ktere bo po vašim premoženju lakalo. Pomislite! ali ne bo to jama, ktero ste si sami kopali? ne bo to delo zvesto posnemanje vašiga slabo prevdarjeniga izgleda? Iz tega znate lahko presoditi, de pravično, svoje dolžnosti dobro in spodobno zapopadejoče vladarstvo ni zamoglo vsih gosposkinih davkov brez vsiga odškodovanja preklicati, pa tudi vse odškodnine ne na-se vzeti. S per-vim pričeijem bi bilo vladarstvo storilo veliko krivico bivšim grajšakam, ker bi jih bilo obropalo, namesto po dolžnosti njih pravice varovalo; z drugim pričetjem bi si bilo vladarstvo brezštevilne dolgove in potroške naložilo, ktere poplačati bi mu nikakor ne bilo mogoče. To pretehtaje je vladarstvo po srednji poti mahnilo in ukaz dalo: „Vsi gospuskini davki, v denarjih, v blagu in delu imajo nehati, nekteri proti milostnimu odškodovanju, drugi brez vsiga odškodovanja." Milostno odškodovanje obstoji v tem, de od pre-svetliga cesarja zvoljene komisije po prav niskih kupih precenijo vse kmetovavske davšine v blagu in delu, in od ukupšine vsih v denar prerajtanih nekdanjih gosposkinih davkov terpi tretjino prejšni grajšak, tretjino bo vladarstvo plačevalo, in zadnjo tretjino mora kmet odško-dovati. (Dalje sledi.) - 112 — Dobrovoljna beseda, kako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih dav-šin zaderži, kteri se želi škode varovati. (Dalje in konec.) H. Dobički, kteri izvirajo kmetam iz vzdignjen j a njih nekdanje podlo %nosti proti grajšinam. Iz takima preklicanja nekdanjih gosposkinih davkov izvira kmetam dvojin neizrekljiv dobiček; pervi, de zvu-naj presvitliga cesarja iu njegoviga vladarstva nimajo nobenima gospodarja, in de pred vladarsko postavo, pri sodbah in vsih cesarskih uradijah enake pravice vživajo, kakor vsak drug- ud deržave. Pa nikar! de bi kmete to oprostenje v enakopravnost nautegama prerodilo iz dozdanjih mirnih in poštenih ljudi v razujzdance , nepokornike, ali še clo puntarje. Občutek enakopravnosti z vsakim drugim udam deržave naj nas podbada k spoznanju, de, če hočemo mirno in srečno živeti, moramo ljubiti bližnjiga kakor same sebe in drugim ne storiti kar nam ni ljubo. Opustimo dozdanje napeto, plašno in nezaupljivo zaderžanje; bodimo si eden do druziga dobrovoljni in odkritoserčni sosedje, pomagajmo si z besedo in djanjem kot čedno zrejeni otroci en i ga očeta — in takd bomo vživali vsi zaželjeni sad prave sprave. Drugi veliki dobiček, ki vzdignjenje prejšne kmetijske podložnosti prinese, je, de je kmet sedaj gospodar vsiga svojiga pridelka, to je, de ni dolžan več tlake delati, in del svojiga pridelka in svoje priredbe drugim deliti, namreč desetine, žitnice, i. t. d. odraj-tovati, de požeto žito po svoji zložnosti v kozolc zvozi, in de ni več prirnoran ž njim čakati, dokler se — dostikrat termastimu — desetinarju poljubi, desetino pobrati. Povejte naravnost, nekdanji podložni! ali ni to nar veči dobiček vašiga oprostenja ? lih Cmu kličejo oprostivne komisije nekdanje podložne pred se? Vladarstvo je speljanje oprostenja zemljiš vsake kronovine zaupalo deželski komisii, ktere ude so zvo-lili en del gruntne gosposke, in drugi del kmetje; in ta deželska komisija je postavila okrajne komisije. Deželna komisija vodi vse dela in opravila, okrajne komisije pa pretehtajo nekdanje davšine, če so pravične ali krivične — zadnje koj odveržejo. — Potim odločijo davšine, ki so brez odškodovanja vzdignjene; izpeljujejo precenenje nekdanjih davšin pa tudi vsih priboljškov, ktere so kmetje od gosposk vživali, in razdeljenje zneskov, ter odločijo tretjino, ki jo morajo grajšaki odnehati, tretjino, ki kmeta zadene, in zadnjo tretjino, ktera bo iz deželske kaše poravnana. Iz opravil, naloženih okrajnim komisijam, vsakteri lahko prevdari, koliko mora biti kmetam ležeče, njih nekdanje dolžnosti proti gosposkam pravično razjasniti, vse davke po zadnji veljavi v prerajtanje dati. Zatorej se nikar ne branite okrajnim komisijam svoje prejšnje opravila pri grajšinah pravično povedati, pa tudi vse tisto na znanje dati, kar so vam grajšine pri opravila vaših davkov ali del dajale ali dolžne bile dajati. Kdor to opusti, je sam kriv, če ga bo veči odškodovanje zadelo, kot bi ga bilo imelo zadeti. En izgled bo to zapopadno razjasnil: — — — Nekdo napiše enimu svojih nekdanjih podložnikov po starim urbarju vsakdanjo gruntarsko tlako, ki je znesla 104 dni z konji po 12 kraje.......20 gold. 48 kraje. 104 z rokami po 42/3 kraje. . . 8 „ 2 „ vsiga vkup . 28 gold. 50 kraje. Podložni ne pride na vabljenje k prerajtanju, in okrajna komisija prevdari odškodovanje po napovedu gosposke. Pri prejemi odškodniga lista vidi termasti kmet, de mu je veliko več kot tretjina nekdajniga go-sposkiga davka v odškodovanje naloženo. Ročno po-baše vse svoje pisma, in jo pobriše do Ljubljanske okrajne komisije, ter skaže odkupno pismo tlake, po kterim je gosposki za vso tlako samo 10 gold. šlo. Iz gole dobrote, ne pa po dolžnosti, je»komisija v zastopnosti z gosposko odškodvanje tlake po pismu pre-rajtala. Marsikteri davki stariga urbarja so tako o času prejema ali kafranja znižani, še clo odkupljeni, in take prenaredbe so v prejemnih pismih, v gosposkinih bukvi-cah ali pa v posebnih listih popisane. Take skazova-nja prinesite sabo h komisijam, de bodo zamogle vas škode varovati. Tega pa nikar ne mislite, de je okrajnim komisijam na vašim podkrižanju ali podpisu kaj ležeče. Tretjino odškodovanja bote mogli plačevati, tako veleva postava, ali podkrižajte ali pa ne, pridite na vabljenje ali pa ne, ali se ustite ali ne — tako za-pove postava. Toliko pameti in prevdarka se vender pri vas sme iskati, de le dobra beseda najde dober kraj, — de od cesarja postavljene gospuske je treba spoštovati, jih ubogati, in jim zaupati. Kdor tega ne stori, naj si sam sebi pripiše škodo, ki ga zavoljo nepokor-šine zadene, in naj pametnim ljudem nikar za zlo ne vzame, če ga nevedneža, svojogjavca, nehvaležnika, ali še kaj več grajajo. *} Dr. Orel. *) Ta dobrovoljna beseda izvira iz brezpametne govorice nekterih slabo podučenih in podšuntanih kmetov, ki še zmiraj trobijo, de ta patent, ki veleva, de imajo kmetje kaj plačati, ni pravi, ki so ga cesar Ferdinand dali! — Kakšna laž in zmota je vunder tako govorjenje! 1 Vred.