GDK: 228.2:174.7 Picea abies K. Smrekove monokulture in sonaravnost Norway Spruce Monocultures and the Close-to-Nature Approach Mitja CIMPERŠEK' Izvleček Cimperšek, M.: Smrekove monokulture in sona- ravnost. Gozdarski vestnik, št. 1/1996. V sloven- ščini. Smrekove monokulture so v največjem nas- protju s sonaravnostjo. Izhajajo iz enostranske ekonomske miselnosti in podcenjevanja bukovine. Pregrehe podedovane zgodovinske zmote drago plačujem o, ane zmoremo moči za odločno miselno prenovo. Ključne besede: gojenje gozdov, smreka, so- naravno gozdarstvo 1 UVOD 1 INTRODUCTION V vsej zgodovini civilizacije je človek krepil tehniške vzvode svoje moči, da je laže gospodoval nad Naravo, pri tem pa ni nikoli doumel skrivnosti njenega delovanja. Vedno večja nasprotja so izvirala iz zmot- nega prepričanja, da je sposoben svojo moč tudi trajno nadzorovati. Zato so se vsi poskusi, da bi obšel naravne zakone, prej ali slej izjalovili. Ena takih črnih točk v zgodovini slovenskega gozdarstva je antro- pogena zamenjava drevesnih vrst. Nobena drevesna vrsta ne zaposluje gozdarjev, biologov, tehnologov in ekono- mistov v taki meri kot bukev in tudi pri nobeni drugi vrsti ne najdemo toliko nas- protujočih si mnenj. Že leta 1863 so na skupščini gozdarskega društva v Maria- brunnu v Avstriji izpostavili vprašanje upo- rabnosti bukovine, leta 1883 pa so celo imenovali posebno komisijo z nalogo, da reši vprašanje "zabukovljenja", česar pa niso nikoli izvedli. Eni so jo do neba po- viševali, medtem ko so jo drugi do pekla "Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Gozdni obrat Rogaška Slatina, 3250 Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 17, SLO 32 GozdV 54, 1996 Synopsis Cimperšek, M.: Norway Spruce Monocultures and the close-to-nature Approach. Gozdarski vest- nik, No. 1/1996.1n Slovene. Norway spruce monocultures are in severe con- tradiction with the close-to-nature approach. They arise from one-si ded economic mode of thinking and the underestimation of beech timber. The sins of the inherited historical error are an expen- sive burden, yet there is not enough strength for a resolute mental turn. Key words: silviculture, Norway spruce, close- to-nature approach poniževali in enačili z najbolj škodljivim gozdnim plevelom. Bukovino do leta 1850 niso uvrščali med tehnični les in je služila ~retežno za ogrevanje, oglje in pepeliko. Se pred vojno se tipično bukovo zelenje ni smelo videti v smrekovih nasadih. Vse do 2. svetovne vojne je bilo v mednarodnem prometu udeleženo 90 % mehkega lesa in l,e 1 O% listavcev. Leta 1950 je pisal Lojze Zumer v Zborniku gozdarskega inštituta, da doseže cena bukovega lesa največ 40% cene smrekovine, pri predelavi pa odpade še 50-80 %. Upravičeno se je zgražal nad zaostalostjo in neznanjem le- sarjev, ki so slabše tržili bukovino, kot nji- hovi pradedi. Prva. desetletja po vojni je veljalo prepričanje, da gospodari obrat, ki ima več kot 30% bukve, z izgubo. Setev in sadnja smreke sta bili v Nemčiji že v 15. stoletju znani tehniki obnavljanja gozdov, močno pa sta se razmahnili, ko se je sredi 16. stoletja poslabšalo pod- nebje, o čemer pričajo palinološke in den- drokronološke raziskave ter zniževanje zgornje gozdne meje (Vogt H. Schmidt: Die Fichte, 1977, p. 246-257). Že v 17. stoletju so obnavljali nekdanji ljubljanski Mestni log s sadnjo hrastov in smreke. Zaradi zgodovinske povezanosti naših dežel z Avstrijo in Nemčijo so, z določenim časovnim zamikom, že od začetka 18. stoletja pospeševali smreko tudi v naših f· Smrekove monokulture in sonaravnost krajih. Kmalu so se pojavile škode zaradi podlubnikov in leta 1876 je Ivan Salzer izdal navodila "Kratek popis smrekovega lubadarta s podukom njegovega pokonča­ vanja". Ze prej pa so gozdarji opozarjali na nevarnost "zakožnega črva" in svetovali ljudem naj se ne zgledujejo po kmetijstvu, ki na poljih vsako leto zamenjuje kulture (Moguschar v Ilirskem listu leta 1819). Sloviti polihistor Vajkard Valvasor je leta 1689 ocenjeval, da je 80 % naših gozdov listnatih, medtem ko jih je danes manj kot 60 %. Od sredine 19. stoletja naprej so nemški gozdarji prinesli v naše kraje teorijo največje zemljiške in gozdne rente. Ta je učila, da proizvaja smreka dvakrat več kot bukev in da je izkoristek tehničnega lesa celo trikrat večji. Izhajala je iz primerjave gozda z denarnim kapitalom, pri čemer so prirastek enačili z bančnimi obrestmi. Ugo- tovili so, da dosežejo s smreko 2% obrest- no mero, medtem ko je navržejo drugi lesovi manj kot četrt odstotka. Zaradi velike teže so bili proizvodni in transportni stroški večji, les iz takratnih pragozdnih sestojev je imel veliko srca, bukovina se poleti hitro kvari in zaradi zgoščenosti močno deluje. Osno- vanje smrekovih sestojev s fratarjenjem, ki so ga pospeševale zlasti fužine in glažute, je bilo enostavno in ceneno. V manj kot pol stoletja so spremenili na Pohorju okoli 1 0.000 ha bukov ih gozdov v smrekove mo- nokulture. Podobno se je dogajalo tudi na Pokljuki, Mežakli in Jelovici, v večini drugih veleposestev ter ne redko tudi v zasebnih gozdovih. V slovenske gozdove smo vna- šali smreko v dveh velikih valovih: prvi je iz druge polovice 19. stoletja, drugi pa iz obdobja 1 960-1990. Povečevanje deleža iglavcev s preme- nami in zvenečimi vnašanji te vrste je bilo vseskozi merilo uspešnega gospodarjenja. Danes želimo ubežati pred rizična smreko, toda odločen preobrat prelagamo in nada- ljujemo z igro "Črnega Petra". 2 KDOR NAMERAVA UNIČITI GOZD, NAJ SADI SMREKO 2 THE PLANTING OF NORWAY SPRUCE MEANS DESTRUCTION FOR FOREST Na vzhodni meji Slovenije, na pogorju Rudnice, so obsežne površine umetnih smrekovih kultur, ki so zaradi napačnega preteklega gozdarjenja, ujm in bolezni izpostavljene motnjam, ki že dve desetletji otežujejo načrtno delo z gozdovi. V gozdno gospodarski enoti Podčetrtek izstopa 770 ha domala strnjenih zaplat državnih goz- dov, ki so bile do leta 1945 sestavni del Attemsove veleposesti. Gospoščino Pod- četrtek je kupil Ignac Attems leta 1682 od Habsburžanov, potem ko so prejšnjemu lastniku Hansu Tattenbachu zasegli posest in ga usmrtili zaradi izdajstva. Attemsi so bili ugledni državniki monarhije, spretni podjetniki ter dobrohotni kulturni meceni. Ko je začela v 18. stoletja pešati ekonom- ska moč kmečke družbe, so se oprli na gozdove. Na svojem največjem pohorskem posestvu, ki je obsegalo blizu 3000 ha gozdov, so vzdrževali stalno skupino gozd- nih delavcev, ki je sekala, spravljala in plavi la les po 1 O kilometrov dolgi vodni riži do žage v Slovenski Bistrici, odpadke pa usmerjali v oplotniško lužino. Ko je bila leta 1854 zgrajena železna cesta Dunaj - Trst, se je za te gozdove odprlo veliko tržišče, medtem ko so gozdovi v Obsotelju ostali v prometno zatišni legi in zanje ni bilo nobenih možnosti za donosnejše izko- riščanje. Šele ko so vznikle glažute v Loki pri Žusmu in Olimju ter fužine pod Bo- horjem, so se pojavili kupci za les in oglje. Zgodovinski arhiv v Ljubljani hrani za obdobje 1558-1 927 zbirko starih listin iz združene podčetrško-hartenštajnske po- sesti. Med temi listinami so tudi dokumenti, iz katerih si lahko ponazorimo pretekla dogajanja v gozdovih. Pričevalni sta dve pogodbi, ki jih je sklenil grof Ignac Attems: Z lastnikom lužin pod Bohorjem Jožefom Steinauerjem je leta 1855 podpisal po- godbo o poseku lesa na površini 757 joh. Med določili je bila tudi obveza kupca, da očisti in požge posekana površino, pri čemer lahko delavci prehodno izkoriščajo zemljišče za kmetijsko rabo. Setev na tako pripravljene površine opravi gospoščina s svojimi drvarji. Iz računov je prav tako razvidno, da je Steinauer med leti 1855 in 1865 posekal 12.718 klalter (1 dunajska klaltra = 3.6 prm ali 2.3 m3 lesa) po ceni od 1.20 do 2.0 goldinarja. Podobna pogod- ba je bila sklenjena z lastnikom glažute v GozdV 54, 1996 33 Smrekove monokufture in sonaravnost Loki pri Žusmu Leopoldom Fiegemueller- jem, ki je med leti 1863 in 1866 na površini 724 ha posekal 3265 klafter lesa po 70-75 krajcarjev. Za nazornejšo primerjavo ome- nimo še, da je bila povprečna dnina gozd- nega delavca 30-40 krajcarjev. Za obdobje od leta 1862 do 1927 so ohranjeni nepopolni izkazi del (Wochen- liste) za gospoščino Podčetrtek. Iz teh razberemo, da so že v prejšnem stoletju negovali gozdne kulture, izdelovali od ujm polomljena drevesa, požigali sečišča, zati- rali lubadarja (prvikrat leta 1881 ), pridobi- vali puljenke, vzdrževali drevesnice ter sejali in sadili. Izstopa veliko število posaje- nih in presajenih sadik, ki niha od nekaj tisoč do 160.000 sadik na leto, oziroma povprečno 60.000 sadik na leto. Med goz- darskimi dokumenti je ohranjen tudi cenik semen in sadik gozdne drevesnice A. Gruenwalda iz Dunajskega Novega mesta, ki ga je še med obema vojnama tiskala v SHS Dinarjih. Domnevamo, da so štajerski Naravni smrekov gozd izžareva lepoto in zdravje Natural Norway spruce forest radiates beauty and vitality 34 GozdV 54, 1996 gozdni veleposestniki kupovali semena in sadike iglavcev prav pri tej drevesnici, saj je bila osnovana že leta 1868. Iz dninskih izkazov razberemo tudi, da so manjše ko- ličine lesa vnovčili v lastnih obratih, s kuha- njem apna in žganjem opeke, samo enkrat pa se omenjata prevzem pragov in sečnja lipovega lesa. Pozornost vzbuja sadnja več tisoč kosov glavatih vrb, ki so jih sadil i ob zamočvirjenih travnikih in uporabljali v ple- tarstvu. Posledice določenih ukrepov v preteklo- sti se pojavljajo v prihodnosti. Ob njih odkrivamo povezave, ki zaznamujejo raz- voj v sedanjosti oziroma lahko trdimo, da se v današnjem stanju gozdov zrcalijo pretekle družbeno-ekonomske razmere. Edina možna oblika vnovčenja bukovih gozdov je bi la prodaja lesa na rastilu za fužine in glažute. Toda izkoristek lesa je bil porazen, pri oglju 20 %, pri pepeliki pa celo manj kot 1%. Dogmatična teorija Lesna plantaža s prepletam logih, suhih vej in globokimi sencami vzbuja strah in odpor Timber plantation with a tangle of stiff, dry branc- hes and deep shadows evokes fear and dislike Smrekove monokulture in sonaravnost največje zemljiške in gozdne rente je bila idealno teoretično dopolnilo velikopovršin- skim golosekom. To je povzročilo iztreblja- nje listavcev in krajšanje proizvodne dobe na 60 do 90 let. V manj kot sto letih je na Rudnici nastalo 300 hektarjev uniformiranih "črnih" gozdov, v katerih prevladuje smreka, posamično so primešani macesen, rdeči in črni bor ter duglazija v manjših skupinah. Več kot sto let je zadeva odlično delovala in leta 1933 so Attemsi, v bližini današnjega Zdravilišča Podčetrtek, še zadnjikrat ogozdili kmetijska zemljišča s smreko. Z enostranskim in pretiranim pospeševanjem smreke pa smo gozdarji nekritično nadaljevali še globoko v povojne čase. Trditev, da takrat ni bilo na voljo sadik listavcev, je dokaj slab iz- govor za ta zapozneli srednjeveški refleks. Razdejanje v smcekovem gozdu po viharju "Vi- vian" leta 1992 v Svici Devastation in a Norway spruce forest after the "Vivian" storm in 1992 in Switzerland 3 EKOLOŠKE POSEBNOSTI SMREKE 3 ECOLOGICAL FEATURES OF NORWAY SPRUCE Smreka ni več krušna mati slovenskih gozdov, saj povzroča vedno večje ekolo- ške in tržne probleme. Monokulture smre- ke so do skrajnosti poenostavljeni gozdni ekosistemi, ki služijo človekovim koristim, v škodo narave. So visoko rizični tujki v listnatih gozdovih, ki jih narava izloča na način, ki ni skladen z našimi predvidevanji (= načrtovanjem). Gozdarstvo je prevzelo poljedelsko miselnost in jo istoveti lo z lesno njivo ter jo vklenila v tog prostorski seka- red. Z izumetničenimi , vrstno osiromaše- nimi gozdovi, kratkoročno sicer prestopimo proizvodne sposobnosti rastišč, toda po- sledice, ki izvirajo iz žrtvovanega ekolo- škega ravnotežja, pozneje kruto plačujemo. Vrste Piceae sodijo v borealno-montan- ski areal holarktične flore. Kar je po rušilnem viharju ostalo pri življenju, so uničili podlubniki v letu 1993 What survived a devastating storm was destroyed by bark beetle in 1993 GozdV 54, 1996 35 Smrekove monoku!ture in sonaravnost Smreka (Picea abies) ima veliko ekolo- ško amplitudo v mejah, ki jo določa mini- mum 600 mm padavin in julijska izoterma 17-18°C. Za kontinentalne vrste je značil­ no, da dosegajo največje donose zunaj svojega naravnega areala. Smreka najbolj prirašča v področjih oceanske klime, pri nas pa samo na hladnih ali vlažnih rastiščih ter v visokogorju. Razmere za rast smreke na Rudnici so, v primerjavi z naravnim arealom, skrajno neprimerne: Pogorje Rudnice: submontanski in montanski pas (nadmorska višina 230-800 m) prehodno subpanonsko podnebje malo padavin (do 1000 mm) vegetacijska doba 6 mesecev bazična ali nevtralna tla Smreka je v Obsotelju razs~rjena na rastiščih, ki so na meji sušnosti, ker padavi- ne v vegetacijski dobi ne zadoščajo ali za daljše obdobje izostanejo. Zaradi toplega in sušnega podnebja, obilnih in pogostih semenitev, imisij, ujm in škodljivcev je smreka fiziološko oslabela. Njene plitve ko- renine ostanejo pogosto brez vode. Motnje v oskrbi z vodo pa sovpadajo z masovnim pojavom podlubnikov. V področjih z daljši- mi vegetacijskimi obdobji tvori smreka več ranega lesa, ki je manj odporen pred rdečo trohnobo (Fomes anosus) in gnilobo, do česar prihaja zaradi pogostih zlomov vrhov in spravilnih poškodb. Na opuščenih kmetij- skih zemljiščih poteka razvrednotenje lesne biomase še hitreje. 4 STANJE SESTOJEV 4 THE CONDITJON OF STANDS Za posledice konceptualno napačnega "yesterdaya" ni kriva smreka, temveč ne- znanje in pohlep oziroma prizanesljivo in orokavičeno izražen rek - motiti se, je 36 GozdV 54. 1996 človeško. Angleški razumnik in filozof Karel Popper nas tolaži z naukom, da je spoz- navna evolucija razumevanja sveta neneh- no učenje na napakah, in to ne na tujih, temveč pretežno na svojih. Z goloseki na velikih površinah, požiga- njem posek, prehodno kmetijsko rabo in gosto sadnjo smreke neznaneg§l izvora, so bile izrinjene naravne vrste. Ce je kje še ostalo kaj bukve, pa so jo po_zneje s "trebljenjem" genocidno uničevali. Ze kma- lu po letu 1945 so gozdarji ugotavljali Naravni areal smreke: subalpski in alpski pas (nadmorska višina 1200-1600 m) alpsko podnebje obilne padavine (1000-2000 mm) vegetacijska doba 4-5 mesecev zakisana, podzolasta tla ogroženost kultur od grizlice in srobota. Prve kamionske ceste so bile zgrajene na Rudnice šele po vojni, največ le-teh v sedemdesetih in osemdesetih letih. Ko bi morali začeti z zamujenimi redčenji, so nastopile ponavljajoče se ujme. Sestoji so ostali nenegovani, posledice nerazvitosti v krošnjah in tleh pa so še poslabšale stoj- nost, prožnost in samoohranitveno moč. Gosti sestoji z vitkimi in stegnjenimi dre- vesi so ponujali varljiv vtis mladostnosti. Zaradi navidezne "nezrelosti" so urejevalci predpisovali zmerna redčenja in še ta bolj v škodo listavcev kot iglavcev. Grozeče posledice nenaravnosti so sicer zaslutili urejavalci že leta 1 954, a so iz ekonomskih razlogov odložili premene sestojev za dvajset let, čeprav je Ministrstvo za gozdar- stvo leta 1951 izdalo odločbo za izdelavo elaborata premen. Poznejši načrtovalci pa niso prepoznali rizičnosti monokultur in so za dve ureditveni razdobji celo opustili obratovalni razred nenaravnih sestojev. Vsaka rastlinska ali živalska vrsta se uspešno razvija v njej ustreznem okolju. Podatki gozdarske kronike (Priloga 1) zgo- vorno pričajo, da sinergija verižnih motenj ! Smrekove monokulture in sonaravnost Po letu 1965 smo se srečali s skrivnostnim umiranjem jelke, deset let kasneje se je razkrilo, da so vzroki antropogenega izvora in to zaradi učinka tople grede ter naraščajočega deleža strupenih in zakisanih sestavin zračnega koktajla. Leta 1974 smo imeli žled, naslednje leto je bilo sušno, kar se je ponovilo še leta 1979. Od leta 1980 naprej so bila normalna leta prava redkost: 1980 žled + semensko leto smreke 1981 suša+ žled 1982 1983 1984 1985 1986 1987 zelo toplo +semensko leto smreke suša + vetrolom vihar suša + žled + lubadar Černobil 1988 mila zima+ pozebe +suša 1989 neurja + sušenje smreke 1990 mila zima + suša 1991 vročina + lubadar (Prvi izsledki umiranja gozdov v Evropi) (Prve hormonske vabe) (Prvi izsledki umiranja gozdov v Sloveniji) (Katastrofalne poplave: Savinja in Haloze) 1992 suša + semensko leto smreke + lubadar 1993 suša + lubadar 1994 suša+ lubadar Med leti 1980 in 1994 smo na Rudnici posekali 43.530 ma iglavcev in 31.070 ma listavcev, skupaj 74.600 ma. Od tega je bilo zaradi ujm posekana 27.700 ma iglavcev in 14.340 ma listavcev, skupaj 42.040 ml ali 56 %. Podatki iz gozdarske kronike gozdnega obrata Rogaška Slatina vodijo razvoj smrekovih monokultur v po- polno zrušitev (disturbance forest). V zad- njih dveh desetletjih odvzemamo biomaso, ki jo izloča narava. Ta je zaradi zlomov, sušenja. bolezni in poškodb od spravila razvrednotena in razpršena tako, da goz- dovi bolj spominjajo na švicarski sir, kot na švicarsko gozdarstvo. Nemški pregovor o žalni in njeni votlini velja smiselno tudi za smreko "Wer keine Miete za hit, fliegt žraus" (Kdor ne plačuje najemnine, leti ven). Zaznamovani z neozdravljenim ·sindro- mom spreobrnitve, smo postali gozdarji bajeslovno neučinkoviti mrliški ogledniki, medtem ko so lastniki (Sklad) in gozdna gospodarstva žalujoči ostali. V nastale vrzeli z velikimi stroški vnašamo listavce in jih še z večjimi izdatki varujemo pred div- jadjo. Visok delež higienskih sečenj izklju- čuje strokovnost, ker je načrtovan etat iz- koriščen pred iztekom veljavnosti načrta. Gozdarska inšpekcija se, namesto duha zakona, dosledno drži črke zakone in ne odstopa od lekarniške zakonodaje. Zasta- reli predpisi namreč izhajajo iz obdobja, ko so sanitarne sečnje obsegale manj kot 1 O % etata na leto, v zadnjem desetletju pa predstavljajo zaradi naravnih motenj že GozdV 54, 1996 37 Smrekove monokulture in sonaravnost več kot polovico načrtovanih sečenj. Dolgotrajni antropogeni vplivi sestojem niso odvzeli sposobnosti spontanega po- mlajevanja, ki napreduje v poškodovanih in neuravnoteženih sestojih izjemno hitro, in to presentljivo, bolj s plemenitim! listavci kot z bukvijo. To pomeni, da se v tleh še niso začeli degradacijski procesi, čeprav med zelišči mestoma že prevladujejo kisle vrste. Ocenjujemo, da je 20 % površine pomlajena s kakovostnimi listavci. Mlaj po- nekod že prerašča v goščo in bo zamuje- no sproščanje povezano z nepotrebnimi žrtvami. Na izpostavljenih toplih in južnih legah se množično pojavlja mali jesen (Fraxinus ornus), ki nakazuje posebno na- ravno sosledje k prvotnim listnatim gozdo- vom prek prehodne pionirske faze. Težave bodo na najboljših rastiščih, ki so zaple- veljena z visokimi zelišči, trnatimi grmov- nicami, ovijalkami in črnim bezgom. 5 IZSLEDKI RAZISKAV 5 RESEARCH FINDINGS Intelektualno najzahtevnejše in najodgo- vornejše gozdarsko opravilo je načrto­ vanje. Njegove temeljne naloge so: - usmerjanje razvoja gozdov in - kritična analiza ter kontrola učinkov naših ukrepov. Vsak načrtovalni proces je sestavljen iz analize stanja, določanja ciljev in izbire potrebnih ukrepov. Dobro poznavanje sta- nja je začetek našega načrtovalnega reše- vanja problemov. Čim natančneje ga spoz- namo, tem laže in bolj zanesljivo lahko usmerjamo razvoj. Izhajamo iz znane for- mule: Verna slika Realistično Dejstva dogaj~nj ~ sklepanje o iz sedan~ostt prihodnosti preteklosti _,. A true ptct_ure _,. Realistic Past facts of_what 1s conclusions go1ng on at regarding present the future Kdor namerava uspešno gospodariti, mora vedeti, KAJ hoče, in ta KAJ tudi doseči. Ko enkrat to vemo, se lahko vpra- šamo, KAKO doseči cilje. Če nimamo na 38 GozdV 54, 1996 voljo kakovostnih informacij, se lahko predajama samo mnenjem in domnevam, te pa so lahko različne in pogosto prežete z ideologijami, dogmami in predsodki. Če želimo "spreminjati prihodnost" goz- dov, moramo spoznati naravo gozda in njeno razvojno dinamiko. Zato smo s pilot- sko raziskavo zbrali informacije, ki so odlo- čilne za premene umetnih v naravne goz- dove. Na šestnajstih ploskvah smo anali- zirali 80 dreves (Priloga 2). Drevesa smo posekali, skrojili debla v najvrednejše sorti- mente, na izrezanih kolobarjih izmerili desetletne prirastka ter višine suhih in zelenih vej. Računalniško obdelani podatki so predstavljeni na grafikonih. Iz poteka srednjih sestojnih višin (grafi- kon 1) spoznamo, da so bile le-te v mla- dostni razvojni fazi večje od tabličnih na najboljših rastiščih (h = 26m), nakar so vedno bolj zaostajale. V analizi smo upo- števali samo drevesa z nepoškodovanimi vrhovi. Za primerjavo smo uporabili švicar- ske donosne tablice za čiste enodobne sestoje smreke (Gozdarski lesno industrij- ski priročnik, Ljubljana 1 980). Tablice so najstarejši in presenetljivo natančni modeli enodobnih gozdov, ki temljijo na zgodovin- skih meritvah in predpostavljajo stalnost naravnih pogojev. Ker le-ti danes niso več zagotovljeni (polucije, vnos dušika in oglji- kovega dioksida), lahko realno pričakujemo znatna pozitivna ali negativna odstopanja. Povezanost med starostjo in debelina dreves (grafikon 2) v času sečnje je ohlap- na- r = 0.47. Kljub izostalim redčenjem so poyprečni premeri presenetljivo veliki. . Se slabša je povezanost med starostjo in vrednostno sestavo deblovine (grafikon 3), ki je sicer pozitivna, vendar z nizkim koeficientom korelacija r = O. H. Slabo odvisnost si razlagamo z majhnim razpo- nam cen na lesnem tržišču iglavcev, rahi- tično kakovostjo, neznanim izvorom seme- na in sadik (provenienca) in naraščajočim deležem trohnobnih in gnilobnih procesov. V izračunu smo upoštevali dosežene pro- dajne cene, zmanjšane za direktne izde- lavne stroške. Izračunani odstotni tekoči prirastek (gra- fikon 4) v prvih petdesetih letih močno odstopa od tabličnih modelov in je verjetno zaradi velike gostote dreves izredno nizek, 1 .J Smrekove monokul\ure in sonaravnost Povprečna visina zelenih vej 14.7 m Suhe veje so na višini 5.6 m Izsledki pilotske raziskave smreke na Rudnici nakar se postopoma približuje modelu in ohranja med 80 in 11 O leti celo višje vred- nosti, kot bi bile pričakovane za sestoje na najboljših rastiščih. Združeni učinki kakovosti in prirastka v zadnjem desetletnem obdobju so razvidni Povprečna starost dreves je 90 let, premer 34.7 cm 54% dreves ima odlomljen vrh in gnilobo Starostna struktura vzorcev : od 61 - 70 cm 5 kom 6% od 71- 80 cm 6 kom 8% od 81- 90 cm 33 kom 41% od 91 -100 cm 18 kom 23% nad 101 cm 18 kom 23% Sortimentna struktura dreves: Hlodovina l. 20.43 m3 18% 11. 37.43 m3 33% " lil. 41.92 m3 37% Gradbeni les 6.68 m3 6% Les za celulozo 7.87 m3 7% 114.33 m3 100% 25% dreves ima rdečo trohnobo na grafikonu 5. Korelacija je inverzna, a zelo tesna, saj je r = - 0.76. Stopnjevano upadanje donosov in rentabilnosti opa- zada, da ne smemo odlašati z obnovo. Ce dojemamo gozdove kot ekosisteme in sledimo načelom sonaravnega ravnanja GozdV 54, 1996 39 ~ ~ Graf 2: Odnos med starostjo in debeli no dreves je ohlapen. ~ Graph 2: A relation between the age and diameter of trees is foose < 't ;;; ~ m D• nm 50 45 40 35 35 25 20 Diameter class A A / ................ ... .,.."...,. ...... A _"/ jJJ.. ... ",.. .... _./ _.,11. A A c-"'1'\ ,..,..,..,.. .& !>_'2.~-::-.................. ... ". ... 'J._"../ ",~::~'~-"':. ...... / '\" "..,.,..,.. A ... ... _.. ... "' years 40 50 60 70 BO 90 100 110 120 let Graf 1: Povprečne višine posekanih dreves v primerjavi s tabličnimi. Graph 1: The average heights of trees cut compared with those in tab/es years " " " 50 50 70 "' " 100 110 120 tet " il_ < -~ i8 m :: Graf 4: Med modelnim in ugotovljenim priraščanjem so razlike največje Graph 4: Differences are the greatest between the model and the establi~ shed incrementing %lek priras1~ /. bonus " " " " " " \ ' \ ' [ '," ,, Current increment ", ... ." years " " " " " " " " '" 110 120 let Graf 3: S starostjo počasi narašča vrednostna sestava deblovine Graph 3: With increasing age the value structure of trunkwood gradually becomes greater siVm3 6500 6000 5500 5000 4500 -· -4000 .. 3500 3000 50 60 .. .. .. .. .. .. ... .-·-_._ ....... -·---;:~;~(.,.. o.·m ... .-·- 1;,6"f.."l;, _.-·-- -·-... 'i"'"\\· .. .. .. .. .. 70 BO 90 100 110 120 lot "' ~ ~ 3 o ~ 2' • s· . g 1 Smrekove rnonokulture in sonaravnost Graf 5: S starostjo hitro upa- da vrednostni prirastek Graph 5: With increasing age the value increment rapidly decreases 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 SIT/year 60 z gozdovi, je uspešno zdravljenje bolnih gozdov možno s pospešeno premene. Za- radi visoke povprečne starosti sestojev (90 let) smo prekoračili "prelomno točko" (turn- ing point) in smo v veliki časovni stiski ter pred dilemo: kako in v kolikem času vzpo- staviti sonaravne strukturo! Za prostorski in časovni red poteka premene je poleg spontanega pojavljanja in širjenja mlaja, upoštevanja transportne meje ter vrednost- nega prirastka, odločilen razkorak med sta- njem in ciljem. 6 NARAVE NE ZANIMA KULTURA 6 CUL TURE IS NO CONCERN OF NATURE Hipertrofija smreke je povezana z veliko stopnjo nepredvidljivosti. Dolgoročno opti- miranja med trajnostjo antropogenih eko- sistemov in sonaravnostjo zahteva prožno razvojno strategijo, ki se lahko sprotno 42 GozdV 54, 1996 70 80 90 ' . ., • . . ...,_ . ' . \ ., 100 110 • ·, •· ........ ' ., years 120 let odziva na spremembe na vseh načrto­ valnih nivojih, zlasti na najpomembnejšem - podrobnem. Optimalni potek vračanja "spremenjene sedanjosti v nekdanjo pri- hodnost" zahteva odločno in smelo usme- ritev k naravnim tvorbam. Bolne in labilne smrekove monokulture moramo uvrstiti v začasen gospodarski razred nenaravnih gozdov, zanje izbrati cilje ter smernice ra- cionalne in pospešene premene ob naj- manjših izgubah donosa. V drugih gozdo- vih (gospodarskih razredih) pa moramo uveljaviti zadržano odvzemanje biomase. Monokulture so "modeli reda prek niha- nja", ki uvajajo nestabilni svet, v katerem imajo majhni vzroki pogubne učinke. Ujme niso nič drugega kot rezultat zakonov, ki vladajo v naravi. Prihodnje podnebne spre- membe in drugi škodljivi vplivi bodo še vnaprej odločali o notranjih ekosistemskih zakonitostih. Naravna dinamika razgrajuje monotone ekosisteme v smeri prvotne div- 1 1 ~1 Smrekove monokul\ure in sonaravnost jine. Naključja, ki se pojavljajo, moramo inventivno vključevati v naše cilje in naravi prepustiti, da sama opravi izbor drevesnih vrst. Premena mora potekati ob dosledni izrabi rastnih potencialov, naravnih sukcesij in pomladitvenih silnic. Monotone, umetne tvorbe so tudi v velikem nasprotju z vrstno in strukturno pestrostjo. Strukturne spremembe iz eno- merna v stopničasto zgradbo so možne samo z močnimi posegi v lesno biomaso, ob doslednem upoštevanju skupinske dina- mike. Tudi premik od nizkega k skupinske- mu redčenju zmanjšuje nasprotja med eko- logijo in ekonomijo. Nekateri koncepti zahtevajo "upgrade" kot v računalniškem žargonu razumemo programsko prenovo. Nikoli več ne smemo ponoviti napake in vse staviti samo na enega konja. Smreka v prihodnje ne sme ostati vodilna drevesna vrsta, zamenjati jo morajo naravni listavci. Kjer bo naravno pomlajevanje izostalo, pa se lahko, ob doslednem spoštovanju ekoloških infor- macij (fitocenologija), razen avtohtonih listavcev, v manjših skupinah vnašajo duglazija, bor in macesen. Pri izboru dre- vesnih vrst ne bi smeli spregledati zgodo- vinskih razsežnosti, kar nas uči, da so bile pred ledeno dobo te vrste naravno raz- širjene tudi pri nas. Dosledno moramo varovati in ohranjati listavce. Kjer se kot osamelci pojavljajo med smreko, jim moramo omogočati razvoj krošenj za čim obilnejši obrad semen. V kulturah iglavcev, ki so bile osnovane v povojnem času, pa moramo z nego urav- navati razmerje vrst v korist listavcev, sicer nas bo preteklost ponovno prehitela. Gozdovi Rudnice so na izpostavljenem, daleč vidnem pogorju, ki ima ob vznožju obetajoče zdraviliške in bogate spomeni- ško varstvene sestavine ter je dragocen rezervoar pitne in tople zdravilne vode. Za- radi hidroloških, turističnih in drugih funkcij ne smemo radikalno posegati v ekosiste- me, četudi nimajo prihodnosti. Lesne plantaže so v največjem nasprotju s sonaravnim gozdarstvom in naravovarst- vom. Malikovanje smreke je tako zakoreni- njeno, da bodo potrebni veliki napori za izkoreninjenje tega malikovanja. Zaradi velikih motenj in togega načrtovanja stroka ne more slediti naravnim strategijam zdrav- ljenja, saj gozdar v vlogi pasivnega higie- ni ka že predolgo nebogljeno caplja za na- ravo. Narave tudi ni mogoče prisiliti, da bi se odzivala po naših željah. Katastrofalne posledice globalnih plane- tarnih sprememb podnebja so evropsko gozdarstvo pripeljale do spoznanja, da je sonaravnost edini preživetveni vzorec traj- nostnega gospodarjenja. Kriza, ki jo je povzročila smreka v naših gozdovih, je lahko spodbuda za spremembo gozdarske miselnosti. Ta preobrazba je vsebovana v vzorcu sonaravnega ravnanja z gozdovi. Zgodovinar znanosti in filozof Thomas Kuhn je leta 1962 prvi uporabil izraz "spre- memba paradigme". Paradigma je miselna struktura (iz grščine, "vzorec") in shema razumevanja, ki razlaga določene vidike realnosti. Vsaka sprememba je povezana z odpori in stresi, kajti v svojih navadah smo čustveno navezani na stare vzorce in tudi potem, ko so dokazi za nov pogled prepričljivi, se še trmasto oklepamo stare- gat utečenega pa četudi napačnega. Ce se nostalgično prepuščamo preteklo- sti, to spominja na stanje, ko računalničarji pravijo, da se je sistem "zaciklal" in ga lahko ponovno oživimo samo, če hkrati pritisnemo na tipke Alt, Ctrl in Delete. To pomeni - začeti znova in drugače! Zate- čeno patološkost moramo spremeniti v priložnost. S tem ne mislimo popolnoma obrniti hrbet smreki, temveč veliko bolj dosledno usklajevati biološke zahteve dre- vesnih vrst z ekološkimi danostmi rastišč. Smelemu preobratu je dorasel samo dobro uigrani tim, ki ima izkušnje v kreativnem reševanju kompleksnih problemov. Takega pa ne pojmujemo v sedanji nenaravni de- litvi gozdarskih opravil, ko je novi Zakon izničil povezanost med načrtovanjem in izvajanjem - najpomembnejšim vzvodom preživetja in razvoja, na katerega stavijo vse postmoderne družbe, Je slovensko gozdarstvo je skrenilo na Sienkiewizceva brezpotja. GozdV 54, 1996 43