------ 314 ------ Šolske stvari. Goriška gimnazija in viša realka. Željno smo pričakovali šolskih programov iz Gorice, češ, da bomo imeli kaj veselega povedati svojim bravcem, da se je ondi, kakor smo culi, njenima imenovanima učilnicama ozir slovenščine primerila najobil-nejša enakopravnost. Radi nam bodo častiti čitateiji verjeli, s kolikošno radovednostjo in pazljivostjo smo prebirali njune liste. Al prebravši je, žalibože, moramo spoznati, da so nam potrli srce, kajti našli smo vse, kakor drugod, tudi v Gorici slovenščini še dozdaj kruh mačeha lomi. Ako ne bi dobro vedeli, da imate omenjeni goriški učilnici tudi izvrstne rodoljube med svojimi učitelji, ostro bi sodili učiteljstvo; nezadovoljnost tedaj, ki jo izrečemo, zadeva le nje, ki imajo šolske vajete v svojih rokah. Goriška gimnazija izdala je 16. program; na čelu mu je, se ve da, Gorici kakor zajcu boben primerjen nemški sestavek pod naslovom: „Schillers Walleasleinf eine Vortragsprobe von Th. Hohenwarter.u 2*% v vodnim tem sestavkom nahajaš še šest krajših člankov v 3 raznih jezikih pod naslovom „Abiturienten-Aufsatze", ktere vodja med svet vpeljuje z naslednjo opombo: „Es diirfte dem Zwecke dieser Jahresblatter nicht widersprechen, wenn den Lesern derselben dann und wann ein Ein-blick in die Leistung der Schule gestattet wird, den ihnen weder durre Classifikationstabellen noch oftent-liche Pnifungen gewahren. Namentlich ist die sprach-liche Seite des Unterrichtes und vor Allem die Frage, was in der Unterrichtssprache und in den Landesspra-chen geleistet wird, von allgemeinerem Interresse. Die nachfolgenden Aufsatze aus der Feder unserer diesjah-rigen Abiturienten in ganz unveranderter Form mit Beibehaltung aller Fehler der Fliichtig-keit oder der Unkenntniss abgedruckt, dtirften, wie auch das offentliche Urtheil daruber ausfallen mag, zur Orientirung in der Sprachenfrage unseres Gymna-wesentlich beitragen." — Kaj da goriški vodja s temi sestavki in s svojo opombo prav za prav hoče doseči, nam ni prav jasno. Ali morda hoče svet prepričati, da na goriški gimnazii vlada ravnopravnost treh jezikov? Ali je morda to ravnopravnost, da se na goriški gimnazii le kršanski nauk in tudi ta le v 1. razredu uči ----- 315 ----- slovenski in laski? Ali pa ni ravno to migljej, kakošna bi morala goriška gimnazija biti ? Ali morda vodja misli, da je 3 temi nalogami svet prepričal, da se Slovenci in Lahi že v prvem razredu nemščine toliko na-uče, da jim nikjer in nikakoršnih zaver ne dela v daljnih razredih, v kterih je učni jezik skozi in skozi nemški? ,,Credat Judaeus Apella" — mi mu tega nikakor ne verjamemo. Da nas pa prepriča, naj nam prihodnje leto natisne naloge učencev prvega razreda, iz teh bode sodil svet, so li slovenski ali laški učenci v stanu, v nemščini učiti se vseh predmetov v druzem razredu. Da po dovršenem osmem razredu precej dobro pišejo Nemci, Lahi in Slovenci svoj materni jezik, da se bistri Slovenec in Lah v osmih letih dobro naučita nemščine, zlasti Če je učni jezik nemški, ki ima vrh tega še po več ur na teden , ko slovenščina in laščina, in da se tudi Slovenec in Nemec v osmih letih naučita laškega jezika, ni kar nič čuda, zlasti v mestu ne, kjer se po ulicah večidel sliši laščina. Al zakaj nam goriški vodja ni priobčil slovenskih nalog, ktere so izdelali Nemci in Lahi, ki se, žalibog, oboji skupaj in le v enem razredu uČe slovenskega jezika? Prav iz teh nalog videlo bi se in spoznalo, koliko enakopravnosti v Gorici zdaj vživa slovenščina. Kako je v tej zadevi, kaže vodjeva opazka: „Slovenische Elaborate deutscher und italienischer Abiturienten liegen nicht vor." Ta opom-bica je merilo, kakošna se s slovenščino godi v Gorici. Vides nas ne slepi. — Kar nam je na goriški gimnazii prav všeč, je to, da je prvi razred ločen v dva oddelka, v enem so Lahi, v enem pa Slovenci. Pravih učiteljev šteje ta gimnazija 11, suplente 4. Laščina za tuje se je učila v 3 oddelkih, slovenščina za tuje le v enem; za 2. in 3. oddelek ni imela učencev; gosp. vodja! od kod ta prikazen? Razjasnite nam jo. — Naloge, ki so se dajale na visi gimnazii iz slovenščine, kažejo, da jo gg. Jesenko in Marušič dobro obdelujeta, — toda preveč vezane so jima roke. — Iz viših ukazov radostni naznanjamo , da je državno ministerstvo 200 gold. dovolilo, da se za gimnazijaino knjižnico nakupi laških in slovenskih knjig, in kar je še važnejše, da se zlasti na spodnji gimnazii uči kršanski nauk v maternem jeziku. ^Slava njim, kteri so pripomogli v tej važni stvari. — Štipendistov šteje goriška gimnazija 43, kterim je došlo pomoči 4771 gold. 25 kr.; druge podpore se je sešlo 254 gold. 92 kr., in učencem razdelilo 115 gold. 22 kr. — Zavoljo hude vročine meseca avgusta se je prosilo, da se tudi v Gorici šolsko leto konča z julijem mesecem; učnine so plačali učenci 2179 gold. 80 kr., vpisnine pa 228 gold. 90 kr. Iz statističnih izkazov pozvedamo sicer število učencev sploh (443) in tudi njihovo razvrstitev po veri in vspehu, a da bi nam bil ravnatelj povedal, koliko Slovencev obiskuje goriško gimnazijo, tega ne; vzrok temu je njemu znan, pa tudi nam. Iz samih priimkov, zlasti če se piše Macorig namesti Mahorič, tega se ve da ne more uganiti svet. Kako se vendar protivniki naši boje velicega števila slovenskih učencev! Peto poročilo goriške više realke nam je nekoliko, se ve da malo, bolj všeč. Tudi v njem ne nahajaš slovenskega sestavka, pa tudi laškega ne, vidi se, da tudi tu nemščina prevladuje. Iz šolskih vesti razvidimo, da je imela ta učilnica 14 učiteljev, konec leta 206 učencev, izmed kterih je 198 katoličanov, 2 protestanta in 6 judov; šolsko leto jih je dobro dovršilo 154, 11 let starih je bilo 7 , 21 let ima 1; učnine se je plačalo 1291 gold., in sicer mestni blagajnici 586 gold. 56 krv šolskemu zalogu 652 gold. 80 kr. in 51 gold. 64 kr. blagajniku, kteri pobira učnino. Vse to in tudi še razvrstitev učencev po domovini beremo v teh izkazih, le razvrstitve po narodnosti tudi tukaj ne nahajamo, menda iz istega vzroka, iz kterega je ni pristavila tudi tamo-šnja gimnazija. — Izmed viših ukazov navajamo tega, da sme učiteljstvo iz tehtnih vzrokov že prvega pol leta priporočati tudi učence 1. razreda, da se oprosti učnine. — Prvi razred je bii ločen v dva oddelka; iz tega, da se je kršanski nauk v enem učil laški, v enem pa nemški, sklepamo, da so bili v prvega vvrsteni Lahi, v druzega Slovenci, kako so se Nemci (ako jih je kaj' pa saj morajo biti, ker je sicer sploh učni jezik nemški) učili kršanskega nauka, nam poročilo ne pove. Tudi slovenščina se je na nizi realki po 3, na visi po 2 uri in sicer kolikor je moč sklepati iz učnega reda, slovenski učila za Slovence; Neslovenci (17 Lahov) so se je učili v posebnem oddelku; med redne predmete se je sprejelo tudi kmetijstvo, ki se v 3. in 4. razredu uči po 2 uri na teden ; — v nedeljski obrtnijski šoli je bilo 82 učencev, al učili so se le prostega in zemljemerskega risanja. — Ustanove nima goriška realka nobene.