KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK
Gostitelj letošnjega občinskega praznika
Odločitev delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. da bo gostitelj letošnjega občinskega praznika krajevna skupnost Krim-Rudnik, najbrž ni bila zgolj slučajna.
V  tej največji krajevni skupnosti v naši občini, kjer živi blizu 9.000 krajanov, so
v zadnjem času zabeležili pomembne rezul-tate pri uresničevanju delegatskih odnosov in samoupravnega razvoja krajevne skupnosti.
V času narodnoosvobodilnega boja je
to področje v analih zgodovine zabeleženo kot del našega mesta, ki je nudilo odpor sovražniku, o čemer pričajo tudi številne žrtve.
Kljub zabeleženim rezultatom pa predstavniki same krajevne skupnosti, ki so se prijazno odzvali na-šemu povabilu za razgovor, menijo, d;i le ne morejo biti še povserrvzadovoljni. V vsakdanjem življenjuse namreč srečujejo z vrsto razvojnih problemov, ki pa jih morajo ob prisotnosti širše družbenopolitične skupnosti čim hitreje tudi razreševati.
To področje jodanes v primerjavi z nekaterimi kra-jevnimi skupnostmi v Ljubljani sami, še vedno komu-nalno pomanjkljivo urejeno, večjih delovnih organi-zacij razen Angore in Utensilie ni, kar navsezadnje tudi pomeni, da bodo morala biti prizadevanja kra-jevne skupnosti pri svojemdelu še bolj učinkovita.
Vendar so pogoji za takšno delovanje danes že mnogo lažji. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Karel Ličen, je v celoti izdelan prostorski plan, kmalu pa bo izdelanih vrsta zazidalnih načrtov. »Precej je bilo že storjenega predvsem na urbanističnem podro-čju. Danes je izdelan tudi že predlog za lokacijo indu-strijske cone, pa tudi precejšen del vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je že urejenega. Tako smo v zadnjem času položili vodovod do Vinterce,« pravi Karel Ličen. V zadnjem času je bil prav tako položen glavni kabel za PTT. Izboljšanje tovrstnih storitev pa je hkrati ena izmed nalog, ki so tako rekoč pred svetom KS v prvem planu. Ob Jurčkovi poti načrtu-jejo telefonsko centralo, ki jo bodo začeli že letos in bo gotova prihodnje leto.
Najbrže tudi ni potrebno posebej poudarjati, kakš-nega pomena je za celotno področje Krim-Rudnika izgradnja Karlovškega moslu. Prej ozko grlo, dancs na široko odprta vrata. Prometni vozel se je odvil. Zadovoljni so krajani tudi zaradi dobrih avtobusnih zvez, še posebej ob podaljšanju mestne avtobusne proge do Rudnika.
Veliko zaposlenih izven KS
Približno 3.500 krajanov je zaposlenih, pa vendar na področju krajevne skupnosti le 300. Menijo, da to ni dobro, saj z ozirom na podatke, če jih primerjamo z drugimi prav tako številčnimi krajevnini skupnostmi v Ljubljani, to pomeni tudi nekoliko slabšo rast druž-benoekonomskega standarda. »Imamo res dogovor o
tem, da naj delovne organizacije prispevajo po 500 din na zaposlenega tisti krajevni skupnosti, kjer dela-vec živi. Najbrž imajo tudi nekatere druge krajevne skupnosti podobne težave kot mi, saj dogovor v celoti ne drži in je bilo tako iz tega vira le malo denarja. Z ozirom na to, da smo tako velika krajevna skup-nost, ki se srečuje z nekaterimi odprtimi vprašanji ra-zvoja, bi bilo tega denarja še vedno premalo, torej tudi v primeru, če bi zbrali vsega.« Tako nam je pove-dal Stanko Jaki, ki je namestnik vodje delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Predlog te krajevne skupnosti, da bi po poteku tega dogovora, leta 1981 skušali poiskati drugačno rešitev financira-nja KS (morda celo sistemsko), bo vsekakor treba vzeti v tehtno razmišljanje.
Preskrba — trn v peti krajana!
Že kar nekaj črnila je bilo prelitega na račun še vedno neurejene osnovne preskrbe v tej krajevni skupnosti. »Pa vendar velja še enkrat napisati,« nas je opozoril predsednik senata poravnalnega sveta Jože Mihevc, »da je bila po vojni zgrajena le ena trgovina in to na Rudniku in če plastično prikažemo nujnost re-šitve problemov, je dovolj,če ponovno povemo, da se na meter prodajnega pulta zvrsti 500 Ijudi!« Krajani torej nakupujejo v mestu, to pa je dražje, že samo, če računamo vožnjo z mestnim avtobusom. Dražja pa je zaradi tega tudi prehrana, saj na tem območju ni no-benega obrata družbene prehrane.
Prizadevanja KS o izgradnji tovrstnega poslovnega centra niso bila majhna. Kljub zapletom in težavam se vendarle nakazujejože v bližnji prihodnosti rešitve. »Žal nam je, da je Ingrad kot izvajalec del in delno tudi investitor ob tem javnem natečaju iz nam nepo-jasnjenih razlogov povišal licitarno ceno. Računali smo na PK Beograd, vendar se le-ta zaradi spreme-njenih pogojev na natečaj ni javil,« pravi tajnik sveta KS Tone Komat. Po razpoložljivih informacijah bo samopostrežno trgovino sedaj gradil Mercator. V tem delu tega trgovsko poslovnega centra si je nekaj po-vršine pridobil tudi Loterijski zavod Slovenije. Tu bo še banka, pošta, lekarna, trizer, Mladinska knjiga, nekaj predstavništev in toto trgovina. Center pa bodo v skladu s potrebami morda tudi še izpopolnili, pravijo predstavniki KSJ. Nedvomno pa bo to dragocen rezul-tat večletnih prizadevanj in pomembna pridobitev tudi za nekoliko širše območje kot je KS Krim-Rud-nik.
Novo šolo težko pričakujemo!
Tudi o nekoliko bolj zapletenih pripravah in več-krat odloženem pričetku gradnje nove, še kako po-trcbne osnovne šole, smo večkrat pisali. Osnovno šolo z moderno večnamensko telovadnico (prvi objekt zgrajen s sredstvi samoprispevka II, telovadnico boso-financirala tudi občinska telesnokulturna skupnost), krajani, še bolj pa mali šolarji, težko pričakujejo. Se-danja šola Oskar Kovačič, ki je pravzaprav še mlada, stara je 16 let, je že zelo pretesna. Podružnične šole so
neprimerne in potrebne popravila. lz vasi Orle mo-rajo otroke voziti v šolo na Prule, ker jim na Rudniku, kjer je troizmenski pouk, ne morejo zagotavljati po-vratka domov podnevi. Popravila je občutno po-trebna več kot sto let stara podružnična šola na Barju. Na matični šoli, kjer obiskuje pouk 953 otrok v 13 učilnicah, že nastopajo težave s prehrano za šolarje. telovadnica jezasedenakar 13urdnevno. LudvikPle-teršek,ravnatelj, jedejal: »Ta huda utesnjenost jenaš osnovni problem, zato imamo resne težave pri organi-zaciji pedagoškega dela. Kvaliteto našega dela tako zelo težko zagotavljamo. Zamude pri gradnji nove šole takože kar resno opozarjajo! Povem naj še to, da nas tarejo tudi kadrovske težave, saj naši pedagogi odhajajo. Zelo težko pa temu kadru zagotavljamo
Pogled na dolenjsko vpadnico!
stanovanja in lctos smo pravzaprav prvič kupili dve stanovanji!«
Kljub tem težavam, ki pa hodo z izgradnjo novega modernega objekta tako rekoč čez noč odpravljene, pa že sedaj šola izredno dobro sodeluje tudi z družbe-nopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, pa tudi sstrelci.Tesni sotudi stiki zdelovnimj organizaci-jami in lep primer je poteza Angore, ki je kot pokrovi-telj opremila 130-čianski mladinski zbor. Tudi z Utensilio jih vežejo skupne akcije. Morda ne gre v tem zapisu zanemariti tudi udarniške akcije, v kateri so starši šolarjev prebarvali šolo, izdelali nadstrešek in pripeljali material.
In otroško varstvo! Kljub mo^ernemu vrtcu na Or-lovi cesti (v neposredni bližini novega, vzornega indi-vidualnega stanovanjskega naselja) pa je po oceni ravnateljice Mare Koprivec stanje otroškega varstva
slabo, saj je v KS tisoč otrok, v vrtec pa je vključenih 250. Z izgradnjo nove vzgojnovarstvene ustanove (gradili jobodossredstvi samoprispevka II, in hkrati z novošolo), kjerbo varstvouživalo 160malčkov, bodo močno omilili potrebe.
Preoblikovati krajevno skupnost!
»V delegatski sistem in družbenopolitično delo v naši KS je neposredno vključenih več kot 300 od skupno 5.500 volivcev. Skupščina KS šteje 50 članov in jo sestavlja dvajset predstavnikov društev in druž-benopolitičnih organizacij, dvajset predstavnikov te-rena in deset predstavnikov delovnih organizacij. Za-radi boljšega in učinkovitejšega delovanja poleg red-nih komisij delujejo tudi interesni odbori. Tako smo imeli odborza izgradnjo ploščadi, sedaj pa deluje to-vrsten odbor za izgradnjo šole.
Novost so tudi odbori, ki smo jih ustanovili pri vo-lilnih enotah in jih je sedaj osem. Ti naj bi se posvečali posebni problematiki svojega okoliša in bi bili tako bližji krajanom. Preko teh oblik tečejo tudi širše družbene akcije, trenutno akcija za Pacug!« Tako nam je povedal predsednik skupščine KS Maks Moč-nik.
Delovapje družbenopoiitičnih organizacij, še po-sebno obeh osnovnih organizacij ZK (številčno sta
okrepljeni z dvajsetimi novo sprejetimi člani) je prav tako dobro. Tudi društvena aktivnost je precejšnja. tako n.pr. pionirska desetina gasilcev dosega v repu-bliškem merilu uspešne rezultate. Dobra pa je organi-zirana ludi splošna Ijudska obramba, civilne in na-rodne zaščite.
Pa vendar, ob vsej tej dejavnosti ugotavljajo, da je krajevna skupnost kljub odcepitvi Barja še vedno prevelika. Obstajajonadvse realne možnosti za preo-blikovanje v tem smislu, da bi se ločrli na dve KS — na Krim in na Rudnik, saj prav na Rudniku aktivno de-luje že vrsla njihovih organov pa tudi osnovna organi-zacija ZK. Ovira pa so zaenkrat prostori, ki jih ni.
Kot mnoge ovire doslej. pa smo bi!i ob zaključku razgovora prepričani, da bodo s složno in učinkovito aktivnostjo uspeli prebroditi tudi to.
MILOVAN DIMITRIČ