tribuna
LIST    SLOVENS K I H    ŠTUDENTOV
LETO XIV.
Ljubljana, 9. XII. 1964
Številka 28
Vsakomur je očitno, da dileme, o katerih bo odločal VIII. kongres Zveze komuni-stov, niso le dilema ZK, temveč dileme celotne družbe. In to iz razloga, da druž-bene dileme ne morejo, da ne bi bile hkrati tudi dileme ZK že zato, ker milijon-sko članstvo organdzacije izhaja iz vseh družbenih plasti, deluje na vseh področjih družbenega udejstvovanja kot iz razloga, da diletne ZK ne morejo, da ne bi bile tudi družbene dileme, saj je ZK sestavni del našega družbeno-političnega sistema, »notranja kohezivna sila naše družbe« (Bakaric). Zato tudi odločitve, ki jih bo kongres sprejel, ne bodo »linija neke stranke«, ki jih ta uveljavlja zaradi svojega interesa. Odločitve o osnovni usmeritvi našega prizadevanja v naslednjem obdobju sicer bodo linija, obvezne za vse člane in dejansko smernice za vso družbo, toda smernice, izhajajoče iz potrebe, da se v interesu družbenega razvaja odločimo za eno izmed poti, ker po več cestah hkrati očitno ne moremo.
Osnovno vprašanje našega družbenega razvoja v sedanjem obdobju in s tem glav-na dilema, o kateri bo odločil kongres, je vprašanje nadaljnje ureditve gospodarskega sistema. To vprašanje ima kljub najrazličnejšim, na videz čisto gospodarskim aspektam kot vprašanje v oikviru dileme — aM naprej v samoupravnih odnosdh ali korak nazaj v centralizem in etatizem — najširše družbene dimenzije
V predkangTesnih debatah so jasno pokazali, da »okrepitev materialne baze sa-moupravljanja« »s prenosom sredstev in odgovarnosti za razširjeno reprodukcijo na neposredne proizvajalce, podjetja) in v zvezi z njo tako imenovana »orientacija na ^standard« (na večji delež narodnega dahodka za osebo in splošno potrošnjo na račun investicijske) tako nujna zahteva uspešnega gospodarskega razvoja kot nadaljnji korak naiprej v razvoju samoupravljanja.
Prav pri teh debatah, argumentih za in proti, pa je večkrat prišel na dan način mišljenja in sklepanja, ki se opira na predstavo, da je naš cilj zgolj neko »perfektno« delujoče gospodarstvo (to, ali se je hkrati poudarjalo, da gre vse v interesu višjega standarda v interesu Ijudi ali ne, stvari ne spremeni). Najbolj je bilo to izhodišče vidno pri zagovornikih večje vloge države, plana, ki so zagotavljali, da je na primer vprašanje centralizirane investicije ali ne zgolj vprašanje metode, sredstev za dosega istega cilja
—  uspešnega gospodarskega    raavoja. A tud: zagovorniki večje vloge proizvajalcev p~" odločanju v družbenem produktu so pogosto to večjo vlogo proizvajalca oziroma okre-pitev mate«rialne baze samoupravljanja enostavno izenačili z okrepitvijo vloge podjetij
Ce bi šlo samo za to, potein je vprašanje drževni plan ali svobodna iniciativa podjetij res samo vprašanje ekonconske politike, metode torej. Decentralizacija sredstev za razširjeno reprodukcijo nedvomno sicer ustvarja večje MOŽNOSTI za vpliv nepo-srednega prodzvajalca na vodenje gospodarstva v celoti. Toda kolikor se ta možnost v praksi ne ustvarja, kolikor se »ofcrepitev materialne baze samoupravljanja« v praksi izraža le v tem, da zdaj namesto državne birokracije odloča o družbenih sredstvih bi-rokracija oziroma ozka vodilna plast strokovnjakov v podjetju, se v razvoju samo-upravljalnih odnosov s tem nisimo premaknili niti za ped dalje, pa čeprav bi dosegli še tako ugodne rezultate v gospodarskem razvoju, standardu itd. še več, prav ob uspešnosti take (ali kakršnekoli) gospodarske politike, ki bi ji uspelo ustvariti us-trez-no konjukturo in hiter porast standarda, odstraniti sedanje gospodarske težave, bi ta nevarnost prišla najbolj do izraza. Kolikor se samoupravljanje smatra zgolj kot sred-stvo ali garancija za uspešno paslovanje, pregrado proti samovolji, ,proti pol slabim direktorjem in nesposobnim upravam, potem bomo slej ali prej prišli v slepo ulico in to tem prej, čimprej nam bo uspelo ozdraviti gospodarstvo. Kajti to se da tudi le z dobrimi strakovrtjaki, družbeno kontrolo in stimulathnaim nagrajevanjem vodilnih ljudi.
Samoupravljanje je danes zagotovljeno z ustavo in nobene nevarnosti in možnosti ni, da bi, recimo, odpravili delavske svete in druge samoupravne organe. Toda ob ten-dencah, ki imajo očitne korenine v samih pogojih življenja v razviti industrijski družbi
—  to je tendencah po depolitizaciji, družbeni pasivizaciji, zatekanju k individualnemu standardu ipd. — vse samoupravljalske forme lahko ostanejo zgolj forma, zgolj fasada za delovanje, ki se v bistvu ne razlikuje od delovanja v deželah brez samoupravljanja. Največja tragika je seveda v tem, da lahko to postanejo ne (kakor so ponekod še da-nes) proti volji proizvajalcev, temveč po njihovi volji ali bolje rečeno brez njihove volje. Najslabše pri tem pa je, če se te tragike sploh ne zavedamo, če se ne zavedamo, da je to polom ali vsaj sJepa ulica socialističnih stremljenj. Ne zavedamo pa se je in je ne vidimo,  če imamo o oilju naših prizadevanj predstavo nekake socia.listične »državne blaginje«, države, »kjer gre vsem dobro« — gospodarstvo cvete, široke ljudske množice uživajo visok standard,  strokovnjaki  seveda  še  višjega,   toda  v  zahvalo   in  stimulans za še uspešnejše delo imajo to vsi za upravičeno, kultura je prosta vseh političftih in ideoloških  spon, cjvete tisoč cvetov, svobodno in enakopravno tekmujeta avantgardna, uporniška umetnosit in »masovna kiiltura«, družba je že tako depoditizirana, da se po-litiki ukvarjajo samo še  s  politiko,  za  katero  se  drugi  zaradi   splošnega blagostanja sploh n,e zmenijo.
Težnje po taki državi blaginje seveda niso le plod napačnih predstav ideologov, temveč stvarnost mišljenja širokih množic, izvirajoča iz realnih tendenc družbenega razvoja. Zato jih ni mogoče ignorirata. Tudi jim nima smisla apriori nasprotovati, saj standard sam po sebi seveda ni protisocialističen. Treba se je le zavedati, da to ni ideal socialistične družbe, da je kot »ideal« slepa ulica za resničen razrvoj v socaalizem in komunizem, da je treba zato zavestna prizadevanja socialističnih sil usmeritd ¦preko tega.
Da to ni lahko, kažejo prav tendence v kultumem ždvljenju. Anateme na zmate-rializirano, tehnokratsiko družbo, nad gonjo za standardom, kd jih izreka »kritični« del knlture, se vežejo z zahtevami po »depolitizaciji« kulture, po odpravi ideologije v kul-turi. Tragikomično je, da se najvnetejši zagovorniki telinokratske ureditve družbe pov-sem strinjajo s tistimi, ki zahtevajo »avtonomijo« kulture, ki se barijo proti poseganju tako imenovane;ga družbenega interesa vanjo. Ideal tehnokratske ureditve je družba, ki dobro funkcionira, kjer vsak dobi svoje, kjer vlada red. Za kulturo ni drugih ome-jitev razen zakonov, lahko sd privošči še tako ostre napade na družbo in njene. ideale
—  če bo družba, predvsem njena osnova, gospodarstvo, dobro funkcionirala, se za red ni bati: izid konkurence med množično kulturo in krifcično kulturo je jasen: vse pove že naziv. In za red so važne množice, ostali lahko imajo svoja izživljanja, če jim to ugaja. Vsakemu svoje. Dokaz za pravilnost takega sklepanja — najusipešnejše zapadne dTŽave, Skandinavija: kultura se lahko postavlja na glavo, njena, »škrdljivast« za red in mir gravirafa k ničli.
Družba, ki ji ni ideal nemoteno vrtenje v samozadostnem krogu proiizvodnje in potrošnje, ki ji ne gre za to, ali nekdo nekaj moti aM ne, temveč predvsem za to, ali nekdo kaj prispeva k stremljenjem, ki jih ta družba ima ali ne, se ne more odreči prisotnosti ideologije v kulturi. Saj idoologija — to so cilji in streinljenja določene družbe. Ne more se odreči tudi neki politiki v kulturi — saj je politika v tem primeru način realizacije družbenih težemj. V taki družbi bo vedno prisotna zahteva po UVE-LJAVLJANJU »družbenega interesa« v kulturi in ne le po njegovi OBRAMBI (tase res lahko doseže le z zakord). Od tod tudi stalni spori in konflikti ob tem, kaj je resnični družbeni interes in kako ga stvamo uveljavljati. Toda zato pa bo kultura v taki družbi tudi učinkovita, v tem smislu, da bo usmerjena k stalnemu preseganju situacije, ne pa le k zadovoljevamjii obstoječih potreb, hotenemu ali nehotenemu ohranjevanju obstoječega.                                                                                          Marko Kerševan
SKUPŠČINA
19. redna letna skupščina Zveze študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, kl je bila 25. novembra, naj bi razpravljala in skiepala o vsebinskih in organizacijskilj spremembah v organizaciji. Z uvodnim referatom (objavljamo ga na drugi strani), ki je v njem razvil načelne smernice in nekaj konkretnih predlogov za organizacijske spremembe, je predsednik univerzitetnega odbora Tone Zimšek začrtal problematiko, ki bi jo morala razčistiti diskusija.
Žal pa so prvi diskutanti načeli najrazličnejše sicer pomembne probleme, ki pa niso imeli nobene zveze z osrednjim vprašanjem organizacijskih sprememb — in tako je skupščina kmaJu zgubila svoj izredni in delovni značaj ter se potopila v lenive vode običajnih shodov te vrste: megleno obravnavanje zelo širokih problefnskih obmo-čij, ki ne poraja stvarnejših sklepov.
Ko je razpravljanje postalo že utnijajoče, so se nekateri diskutanti vendarle kon-kretneje lotili organizacijskih sprememb — vendar samo v zvezi s koreferatom Marica Kerševana o urejanju in usmerjanju Tribune. Obe bistveni tendenci v reševanju tega vprašanja (tista, ki daje zborom bralcev in sodelavcev Tribune status samo posvetoval-nega telesa in druga, ki zahteva za zbore širše kompetence), ki sta- se izoblikovali že v predhodni razpravi v Tribuni, tudi na skupščini nista našli skupnih ali kompromisnih rešitev. Glasovanje o sklepih na temelju te prepovršne diskusije "bi bilo nerealno. Prav tako minimalna razprava o predlogih referata (ki je bil sicer zelo dober, pa vendarle ne tak, da bi ga bilo nemogoče dopolniti) ni dala izhodišč za sprejemanje kakršnihkoli sklepov.
Ker je bila razprava na skupščini tako bleda in netemeljita, da skupščina dejaa-sko ni bila upravičena karkoli sklemiti, se mi zdi prava sreča, da je v popoldanskili urah zapustilo dvorano toliko delegatov in da je skupščina postala tudi formalno n&-sklepčna. Tako imamo še vedno možnost, da v nadaljevanju nadoknadirrto zamujeno in osvetlimo problematiko sprememb v Zš še z nekaterih novih vidikov.
Nadaljevanje  na  4.  stranl
TONE ZIMSEK
IZVLECKIIZ REFERATA
V zadnjem času smo na najrazličnej-gih mitingih Zveze študentov in tudi v tisku veliko govorili o slabostih Zveze študentov in spremembah, ki jih te sla-bosti narekujejo. 2e ¦ sam obseg teh raz-prav in velika enotnost mnenj kaže, da stojimo pred pomembno preokretnico v delu Zš; gre pa za to, ali bomo sposobni dojeti vseobsežnost te problematike in če bomo znali izluščiti zaključke, ki bodo primerno usmerili Zš sedanjemu in pri-hodnjemu času.
Sistematično smo k tej nalogi pristo-pili na zadnjem seminarju v Ankaranu. Zasluga tega seminarja je predvsem v tem, da je brez sprenevedanja jasno po-kazal na vse slabosti Zš in s tem ustva-ril ugodna tla za konstruktivno disku-sijo o tem, kako v prihodnje usmeritiZŠ.
če preskočimo naštevanje pomembnih in manj pomembnih pomanjkljivosti ZŠ, ki jih srečujemo vsak dan pri našem delu in skušamo odkriti njihov skupni imenovalec (osnovo, iz katere rastejo in jo krepijo), vidimo, da je to odtujenost Zš od zahtev časa, in to v treh smereh:
a)   odtujenost   problematike,   neaktual-nost vsebine dela Zš;
b)   odmaknjenost vodstev od članstva;
c)   odtujenost Zš od splošne družbene politične problematike.
KAKO ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI
Vprašanje, ki se postavlja pred nas, je jasno: kaj storiti, da bi se pomanjkljivo-sti odpravile? Prepričan sem, da smo v letošnjem letu dovolj govorili o slabostih ZŠ. Lahko tudi rečem, da smo jih dovolj temeljito analizirali. Nadaljnje naštevanje in premlevanje napak in pomanjkljivosti bi se nujno spremenilo v nekonstruktiv-no jadikovanje. Prav je, da smo pred članstvom odkrito pokazali temne strani, vendar je sedaj čas, da prav tako brez obotavljanja jasno pokažemo pot iz dane-ga položaja. Ta usmeritev je danes jasna, pa tudi dosegljiva z močmi, ki jih pre-moremo.
Da bi prerasli naštete osnovne tri sla-bosti in da bi s tem ustvarili ugodna tla za postopno odpravljanje ostalih, je nuj-no, da takoj pristopimo k nalogam, for-muliranim v naslednjih treh točkah:
NOVOIZVOLJENO   PREDSEDSTVO   UNI-VERZITETNEGA  ODBORA:
Andrej Čepon, Drago Cuček, Miša Hri-bar, Tine Hribar, Majda Jurkovič, Zdrav-kov Krvina, Janez Kure, Jože Meglič, Ja-roslav Mihelač, Marinka Perko, Franci Pivec, Andrej Stanovnik, Jože Užmah, To-ne Vrabl, Tone Zimšek.
A.  Ponovno, natančno, ter na vseh po-dročjih, (tako znotraj visokošolskih zavo-dov,    kot    navzven)    moramo    opredeliti mesto  in  vlogo  Zš,  njeno  vsebino  dela in njen smisel v pogojih samoupravljanja.
B.   Dinamična   demokratizacija  v  naši družbi,   naši   cilji   in   poslanstvo  mladih, da prednjačimo v borbi za jutrišnji dan, nam   poleg   sprememb   pri   vsebini   dela narekuje  spremembo  vsebine  odnosov  v naši organizaciji. V ZŠ  je nujna nadalj-na   demokratizacija,   omasovljenje   in   de-centralizacija.
C.  Ob • nakazanih vsebinskih spremem-bah  bomo  nujno  morali  spremljati  tudi strukturo  študentske  organizacije  in po-samezne oblike dela.
Pred nami stoji tudi naloga, da po-drobno statutarno formuliramo vse for-malne spremembe in z njimi temeljito seznanimo študente: kaj nam cicer kori-stijo demokratične pridobitve, če ni član-stvo z njimi seznanjeno in jih zaradi te-ga ne uporablja.
Spregovorimo podrobneje o prvi točki!
Nič novega ne povemo, pa je vendarle bistvena ugotovitev, da Zš ni sama sebi namen, temveč da obstoja, kakor vse druge družbeno politične organizacije, za-radi življenja, ki j o obdaja. če prepro-sto, vendarle za naš namen zadovoljivo, opredelimo smisel obstoja družbeno po litičnih organizacij, bomo rekli, da obsto-jajo in so nujne na dani stopnji našega družbenega razvoja, zaradi ogromnega razkoraka med današnjim in jutrišnjim, med tistim, kar smo že zgradili, in ti stim, kar iščemo in kar želimo zgraditi, s  pomočjo  metod  znanstvenega  marksiz-
ma. So most, če se poslužimo prispodo-be, zasidarn z oporniki v preteklosti, se danjosti in prihodnosti, o motor družbe-nega razvoja.
Analiziranje družbeno-političnega živ-ljenja, iskanja v prihodnost, nakazovanje smeri, graditev novega in preraščanje preživelega — in vse to na povsem kon-kretnih, vsakdanjih tleh življenja, pa ven-dar nenehno na osnovi znanstveno ugo-tovljenih zakonitosti družbenega razvoja, je vsebina ter smisel tako imenovanega po-litično ideološkega dela družbeno politič-nih organizacij. (Tu tudi vidimo jasno razliko nasproti oblasti in samoupravlja-nju na današnji stopnji razvoja, ki sta zasidrana predvsem v sedanjosti in zapo-slena z dnevnimi političnimi in operativ-nimi nalogami).
ZŠ IN SAMOUPRAVLJANJE Zš v okviru visokošolskih zavodov ve-žejo predvsem vezi s samoupravnimi or-gani na zavodih in specializiranimi orga-nizacijami, ki vključujejo študente.
Odnos Zš do teh dejavnosti se kaže v spremljanju in analiziranju njihovega de-la ter njihovih stališč, v pomoči pri vseh pozitivnih prizadevanjih, v usmerjanju, pa tudi kritiziranju za nedelo, slabo delo ali stališča, ki niso v skladu s skupnimi interesi študentov in intencijami družbe-nega razvoja; še posebno pa skrbi za ja-ven in demokratičen odnos teh organov do svojih volivcev. študentska organiza-cija mora obravnavati vsa pomembnejša vprašanja, ki jih pretresajo, ali pa sto-jijo pred njimi samoupravni organi. S sprejemanjem načelnih in tudi pomemb-nejših konkretnib. stališč, in to v čira šir-šem krogu študentov, usmerja oziroma kaže pot samoupravnim organom.
Zveza študentov si mora prizadevati, neposredno preko svojih vodstev ali po-sredno preko svojih množičnih oblik dela (skupščine, zbori ZŠ) z iniciativami oživ-ljati zanemarjena področja dela študent-ske organizacije, oziroma odpirati nova.
Nadaljevanje na 8. strani
f
Delovno predsedstvo med branjem referata
Srečno, Dragoi
Z zadnjo številko Tribune se je njen dosedanji glavni urednik Drago Mirošič — zaradi bližajoče se diplome na jusu — po-slovil od uredništva. Drago je začel kot glavni delati lansko jesen, ko se je Tribu-na začela odločno usmerjati v prizadeva-nje po angažiranem in kritičnem pisanju. V procesu te preorientacije, ki traja seveda še danes, je »preživel« tri odgovorne urcd-nike, ne da bi se izmikal tisti maksimi, ki zahteva nenehen pogum, dvom in tvega-nje, in ki jo je najti v Čosičevih Ločitvah: »Ali bom imel moč, da bom videl resnico, tudi tisto, ki jo bodo videli naši potomci, 'bolj s svojim življenjem kot po knjigah?«
Drago ima veliko zaslug za to, da je Tribuna danes takšna, kakršna je, in zlasti za to, da si prizadeva naprej. Ko se poslavljamo od njega, pa imamo pred oč-mi zlasti še tisto občutljivo podstat, na kateri vse to prizadevanje sloni in ki v listu samem ni mogla priti do adekvatnega izraza. To so delovni, tovariški in prijatelj-ski odnosi znotraj uredništva, za katere se je Drago ves čas in najbolj vneto za-vzemal, zavedajoč se njihove neizogibno-sti. Drago nam ni bil samo delovni tovariš in formalni sodelavec, ampak predvsem prijatelj z živim in občutljivim posluhom za vse živo in občutljivo, tudi za tisto, kar je prehajalo delovne okvire na uredništvu. In iz te zavesti izvira tudi to,- da gre pri njegovem odhodu od Tribune samo za zamenjavo delovnega mesta, ne pa za sen-timentalno spoznanje, da je nekega razbur-Ijivega in dražljivega časa konec in da se zdaj začenja čisto nov čas. Vsebina prija-teljskih odnosov, začetih na Tribuni, je tisto, kar bo kontinuiteto obranjalo.
POIZKIS RAZLAGE
(Nadaljevanje)
3. Konflikt med sistemom vodenja in politično silo: »Na pasvetovanju komuni-stov ljubljanske univerze 2. aprila letos je univerzitetni komite še odločneje pono-vil svoje stališče, vendar so še potem po-samezni komunisti — funkcionarji fakul-tetne uprave na fakulteti izjavili, da se z oceno UK ne strinjajo, kljub temu da so bili na posvetovanju prisotni in ji takrat niso javno nasprotovali« (cit. po članku Marjana Ulčarja). S tem, da se ZK pre-rašča kot faktor oblasti in «postaja ne-oblastna organizacija, je dana možnost nasprotja med sistemom vodenja in to organizacijo. Kaj omogoča funkcianarjem fakultetne uprave, da so nek problem na fakulteti še naprej reševali v nasprot-ju s stališči najvišjega organa Zveze komu-nistov na univerzi, v nasprotju s stališči, pri katerih oblikovanju so bili prisotni? Zakaj tem stališčem niso javno nasproto-vali? Stališča UK so se jim zdela neob-vezna. Toda zakaj? Kot funkcionarji fa-kultetne uprave so predstavniki izolirane, nasproti ljudem, ki so oddvojeni od te sfere, avtokratične sile (organi samou-skoraj niso sestajali, stališča ZŠ pa so bi-la ignorirana tako, da o bili študentje prisiljeni svoje probleme prenesti preko tiska v javnost.) V takem, od ljudi od-dvojenem načinu vodenja in urejanja posameznih problemov, je dana možnost, da fnnkcionarji te osamosvojene sfere imajo nasproti ljudem, ki so izključe-ni od vodenja, svojo dejavnost za avto-kratsko. Stališča, ki se oblikujejo izven takega sistema vodenja, zanje ne pred-stavljajo obveznosti. Kot funkcionarji or-gana vodenja so funkcionarji fakultetne uprave lahko  reševali posamezne proble-
TRIBUNA STRAN 2
me še naprej v na&protju z neoblastni-mi silami zato, ker je njihova samostoj-nost in samovoljnost nastala z izključe-nostjo ljudi od odločanja, ker se druž-bena povezanost ljudi pojavlja kot hie-rarhična povezanost izoliranih sfer. Javno funkcionarji fakultetne uprave niso na-sprotavali oceni UK, ker za njih kot funk-cionarje stališča neoblastnih sil niso obvezna, ker so kot funkcionarji oddvoje-nega vodenja nekega področja samoodlo-čujoči. Vključenost teh funkcionarjev v Zvezo komunistov je strar te organizacije same. Izkušnje so pokazale, da »še odloč-nejše ponavljanje svojih (stališč UK) stališč« ni rešilo vprašanja odgovornosti nekaterih funkcionarjev fakultetne uprave. Kaznovanje ali izključitev teh funkcionar-jev iz Zveze komunistov (reševanje pro-blemov v nasprotju s stališči UK — toda pri oblikovanju teh stališč so bili prisot-ni ti funkcionarji — je kršenje načel de-lovanja te organizacije) je stvar UK ali organizacije, v katero so ti funkcionarji vključeni, toda dokler bo obstojal od lju-di izoliran sistem vodenja^ bo vedno ob-stajala dejanska možnost avtokratičnega delovanja in ignoriranja stališč neoblast-nih sil.
Dejanska institucionalizacija suvereno-sti ljudi je zato ključen problem. Ob ugo-tovitvi, da sp politične sile »na univerzi premalo storile za uspešno in pravočasno odstranjevanje napak in za izboljšanje« (cit. po članku MU.), se je teeba vpra-šati, zakaj so politične sile na univerzi premalo storile. Ulčar sam ugotavlja, da so bile kljub prizadevanju politične sile neučinkovite, da se kljub dveletnemu ugotavljanju enih in istih problemov situ-acija ni premaknila z mrtve točke. Ali bo pozivanje: naredili smo premalo, naredi-mo več — rešilo vprašanje učinkovitosti političnih sil? Moje mnenje je, da to ni rešitev. Toliko Čosa, dokler bo obstajal izo-
liran sistem vodenje, dokler bo način re-ševanja problemov določenega področja tak, da bodo ljudje, ki delajo na teh pod-ročjih izključeni od »najvišjih«, to je naj-pojnembnejših odločitev, bomo vedno lah-ko ugotavljali, da organi samoupravlja-nja v delovBih organizacijah ne kažejo pravega zanimanja za pomembne družbe-ne probleme, da so politične sile kljub prizadevanjem neučinkovite, da kljub stal-hemu pozivanju »premalo storijo« itd.
4. O funkciji kritike
Zavračanje »abstraktne, splošne« kriti-ke in zahteva po »konkretni« kritiki ima dva pomena. Prvi pomen zavračanja abstraktne kritike in zahteve po konkret-ni kritiki: kritika se sme nanašati samo na posamezne, konkretne slabosti posa-mezne, fakultete, tovarne, kmetijske za-druge itd., ne sme pa se nanašati na splošne, obče, abstraktne probleme. Zahte-va po taki kritiki lahko temelji na nepo-znavanju pomena pojmov abstraktno, kon-kretno, splošno, posamezno ali pa na za-vestni zahtevi, da se kritika omeji samo na neposredne primere slabosti in napak posameznika, fakultete ali posameznega organa. Stališče, naj se kritika omeji sa-mo na konkretne primere, je treba za-vreči. Pojmi abstraktno, konkretno, sploš-no, posamezno, imajo v filozofski termi-nalogiji natančno določen pomen. Ne da se napisati ali izgovoriti niti enega stav-ka, ne da bi stavek vseboval tudi ab-strakten, splošen pojem. V najbolj vsak-danjem stavku: »Peter je občan Brežic,« ali: »Piki je pes,« je vsebovana enotnost konkretnega in abstraktnega. Peter in Pi-ki sta nekaj konkretnega, občan ali pes pa nekaj abstraktnega, kajti mimo Petra, Jožeta, Toneta itd. obcan nasploh ne ob-staja. Toda Peter, Jože, Tone so občani, torej stavek vsebuje tudi abstraktno, obče.
Posledica stališča, naj se kritika ome-ji samo na konkretne primere napak, bi bila taka: kritizira naj se samo Franca, Pavlo itd., zaradi njihove samovoljnosti ali birokratskega odnosa pa bodo samo-volja, birokratičnost In kar je še osta-lih   »čednosti«   odpravljeni.   Toda   najbrž
bomo presenečeni, ker se Prance, Pavla itd. kljub naši kritiki ne bodo hoteli »po-praviti«. Če se bomo pri kritiki omejili na Franca, Pavlo itd. si. tudi ne, bomo mogli razložiti, od kod samovoljnost, bi-rokratski odnos pri njiju, ko pa jima je vendarle znano, da to ni lepo, če sta ta-ka. Edino, kar nam še preostane, je, da rečenio, da sta pač že po naravi taka in da se ju zato ne da »popraviti«. In s tem je naša kritika končana.
Drug pomen zavračanja »abstraktne« kritike in zahteve po »konkretni« kritiki pa lahko samo predpostavljamo. Samo predpostavljamo lahko, da je sogovornik, ko je rekel: »Sem za konkretno kritiko in proti abstraktni kritiki,« hotel reči, da je za utemeljeno kritiko in proti neuteme-ljeni. To pa je povsem nekaj drugega. V tem drugem primeru je nesporazum na-stal zaradi mešanja pojmov abstraktno — konkretno z utemeljenostjo —neuteme-ljenostjo. Prav tako se lahko samo pred-postavlja, da je sogovornik, ko je zavračal besedičenje. Prazno besedičenje je pač prazno besedičenje in ni zato abstraktno. Brez abstraktne znanosti. čudno, da še ni nihče obtožil medicinske znanosti, da je preveč abstraktna, češ: znano je, da je nosilec tuberkuloznih obolenj Jaka, To maž itd. in da tuberkuloza na splošno mi-mo konkretnih nosilcev ne obstaja. Kljub temu pa medicina govori o tuberkulozi ne-odvisno od Jake, Tomaža itd. Zahteva po »konkretni« kritiki, boleha na filozofski bolezni, ki se ji reče nominalizem.
Da bi kritika bila družbena, učinkovi-ta, potem mora poleg tega, da pokaže na npr. birokratično ravnanje kakega posa-meznika ali organa, na izvor takega rav-nanja, na določen značaj delovnih odno-sov, ki omogočajo, da je posameznik ali org«an tak in tak/ Vnasprotnem primeru bodo prizadevanja obrnjena proti posledicam, proti pojaiTiim obli-kam, ne ?a proti temelju teh pojavov. Da bi pa dejanskp odpravili te probleme, pa je treba praktično spremeniti značaj de-lovnih od^osov, ki je omogočal take in take manifestacije.       Ratko ščepanovič
AKTUALNA POLEMIKA * AKTUALNA POLEMIKA 0 AKTUALNA POLEMSKA # AKTUALNA POIEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA
Diskusijam
o tribuni
narob
članek Inga Paša Marginalije <k prvi poti v demokratizacijo (26. in 27. številka Tribune) kot prispevek k razpravi o sta-tutu Tribune odpira novo možnost za upravljanje lista — da bi tako imenovani »zbori zainteresiranih študentov« sami vo-lili urednike — v nasprotju s predlogora komisije lanskega uredništva, po katerem naj bi vso in edino besedo o listu in urednikih imeli samo sodelavci, ostali štu-dentje pa bi bili od vpliva na list povsem izključeni ter s predlogom, da bi uredni-ke po razpravi na zboru zainteresiranih študentov (sodelavcev in bralcev) volil ple-num UO. Ker izhaja avtor iz želje, da se »v resnici precizira koncept Tribune kot lista študentov«, katero dele z njim tudi zagovorniki koncepta s seminarja v Anka-ranu, bi bilo v interesu vseh, če bi avtor navedel čim več argumentov, ki bi prepri-čali, da njegov predlog dejansko zagoravlja uresničitev te želje. Na seminarju v An-karanu, kjer se je porodila ideja o javnih razpravah o Tribuni, ki bi zainteresiranim študentom omogočile sodelovanje in vpliva-nje na urejanje lista, se tem zborom ni »dala« tudi pravica voliti urednike prav zaradi mnenja, da to ne zagotavlja, da bo Tribuna »list vseh študentov«.
Zal, avtor tega ni storil. Koliko je temu vzrok, da argumentov za to ni, ne mislim presojati. Prav gotovo pa ne prk
speva k dejanski argumentaciji dolgovezno zavračanje nečesa, kar nikomur od zago-padlo na pamet namreč, »da pomeni takš-na institucionalizacija (da volijo urednike
—  M. K.) zborov ustanavljanje nove poli-tične stranke« (!). Ravno tako pa tudi ne podtikanje  M.  Krivicu,  da   ima  možnost konflikta med zborom   in   UO   za   dokaz »nezdružljivosti (obravnavanega)   koncepta z našim družbeno-političnim sistemom« in nadaljnje   velikopotezno   izvajanje   iz   te baje Krivicove   ugotovitve,   o   »karakteri-stičnosti te mentalitete in njeni neustrez-nosti«.
Osnovni argument, ki ga navaja J. Paš v korist volitvam na zborih, je, da pome-nijo »praktično uporabo samoupravljanja na enem izmed področij dela ZŠJ«. O sa-moupravljanju ponavadi govorimo, kadar ljudje sami odločajo o pogojih in rezulta-tih svojega dela, temelji torej na tako ime-novanem delovnem principu. V tem smi-slu se je tudi zagovarjal koncept, naj so-delavci sami upravljajo s Tribuno, ki je rezultat njihovega dela, čeprav je že tu tu-di po čisto formalni plati prišlo do težav: list ustvarjajo s svojimi prispevki sodelav-ci, ti volijo svet sodelavcev, ta  urednike
—  toda, kdo bo sodelavec odločijo ured-niki, ki  odločajo  o objavi prispevkov;  v kolikor se temu izognemo z načelom, da je sodelavec vsak, ki ipošlje prispevke, pa se s tem nevarno oddaljimo  od  delovne-ga principa.  še bolj pa se oddaljimo od njega, če odločajo o Tribuni tudi bralci.
V takšnem primeru lahko govorimo o samoupravljanju le v širšem smislu kot o odločanju ljudi o svojih zadevah, o stva-reh, ki prizadevajo njihove interese. Tri-buna je zadeva vseh študentov in le v tem smislu labiko označimo upravljanje Tribu-ne, v kolikor pri njem tako ali drugače vsi sodelujejo, za samoupravljanje. Vpraša-nje je, kako omogočiti vsem to sodelova-nje! Tega še ne dosežemo s samimi de-klaracijami o »nujnosti po organski, nepo-
sredni povezavi študentov s Tribuno« in svarili, da s tem, da je neko telo demo-kratično izvoljeno, »ni dan noben dokaz za to, da se v praksi ne more alienirati od študentov«.
Očitno ni mogoče zbrati na zboru ne-kaj tisoč študentov, da bi neposredno od-ločali. Tudi če bi se to zgodilo, bi morali ti izmed sebe voliti ožje predstavniško telo, ki bi bdlo sposobno normklnega de-la.. Ker tako ožje predstavniško telo uveljavljanje interesov študentov na vseh področjih, že imamo skupščino in UO — ni nobenega razloga, da bi za volitve re-dakcije Tribune volili po istem postopku še novo (lahko pa se seveda v izjemnih primerih skliče izredna skupščina). Nekaj sto študentov, kolikor se jih na zboru maksimalno lahko zbere, nima nobene pravice odločati za vse študente — še manj pa lahko imamo tako odločanje za samoupravljanje v kakršnemkoli smislu.
Nedvomno pa so študentje, ki pridejo na javno razpravo bolj kot ostali prizade-ti, kakšna je Tribuna in pripravljeni za to žrtvovati nekaj časa in energije. Zato je povsem upravičeno, da imajo večji vpliv na urejanje lista kot ostali. (Pri dokazo-vanju, da so razprave o kandidatih na »zborih zainteresiranih študtentov« gola formalnost, češ da bo UO tako ali tako izvolil le tiste kandidate za urednike, ki jih bo sam predlagal, je I. Paš spregledal, da po novem konceptu plenum UO ni več stalno, za vse leto izvoljeno telo temveč, da se delegati vseh fakultet, ki sestavljajo petdesetčlanski UO, izbirajo posebej za vsak plenum. Forum, ki ga še ni, pač ne more predlagati in izvoliti »svojih« kan-didatov.)
Lahko bi očitali avtorju, da se izmika argumentaciji svojega predloga z zateka-njem k širokopoteznemu obravnavanju vseh mogočih aspektov problematike naše družbe od »opredelitve in osmislitve naše današnje družbene resničnosti« do »tipične
in prevladujoče strukture mišljenja« — če ne bi sam že v naslovu opozoril, da lahko v članku pričakujemo tudi kaj več, kot je vprašanje Tribune. Zato nekaj tudi o tem:
čeprav je treba priznati, da je v član-ku razvitih nekaj tehtnih misli na račun razglabljanja o »vključenosti v družbo«, pa tudi naslov marginalije ... ne upravičuje, ne daje smisla meditiranju, ki v pol stolp-ca zajame »celokupnost obstoječih družbe-nih mehanizmov .. .v ... enotni piramidni shemi«; ugotovi njeno bistvo v funkcioni-ranju skozi razmerje subjekt : objekt; najde konsekvenco tega stanja« v upada-njn interesa članov do njihove organiza-cije« (od kod naenkrat ta — tn katera?) in »alieniranosti komunikacijskih sredstetf od družbenega ambienta«; oznani polom navedene sheme na področju gospodarstva in uvedbo delavskega samoupravljanja (to-rej — obstoji enotna piramidna shema ali ne?), ki pa »značilno ... še vedno ni zmog-lo zaživeti v svoji resnični vsebini« (ko je ta resnična vsebina in njeno oživotvarje-nje vendar tako znana, preprosta in dav-no preizkušena zadeva povsod tam, kjer ne obstoji, »piramidna shema«); odkrije, da »o samoupravljanju ne more biti govora brez aytonomije njegovih nosilcev« (navad-na tavtologija — problem se začne prf opredeljevanju, utemeljitvi te avtonomije) itd (in seveda še vmes).
»Opredelitev in osmislitev naše družbe-ne resničnosti«, za katero se avtor zavze-ma, zahteva, da se lotimo tudi marsikar terega od problemov, ki jih omfenja (kdor želi kaj zvedeti problematiki »piramidne sheme«, naj na pritner prebere članek R. Šdepanoviča Poizkus razlage). Toda re-sne zadeve zahtevajo resno obravnavo, za marginalne »osmislitve« podobne vrste kofc so citirane, pa je bilo, če drugega ne, po-trošeno že preveč papirja.
Marko Kerševan
0 miselni zmedi
in ,,alieniranih"
urednikih
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Jedro prepričanj, ki jih Andrej Inkret izraža v člariku o a!lieniranih urednikih, je naslednje:
Pri nas gospoduje slaba politika. Njena slabost je v tem, da njeni nosilci, poli-tiki, družbeno kompleksnost radi reduci-rajo na problem političnih antagonizmov ali celo konkretnih sporov med oblastništ-vom in posamezniki. Politiki pritiskajo na posameznike tako s splošnimi političnimi konvencijami kot z dejstvi praktične po-litične premoči, medtem ko je posamez-nik oprt le na samega sebe. Kadar rao-ra posameznik tako odločati med svojimi interesi in interesi politikov, nujno za-pade  v  kreontovsko, alienirano  situacijo.
V alienirano situacijo zapade zato, ker njegovi interesi niso identični z interesi politikov ali, ker interesi politikov niso identični z njegovimi Interesi politikov so torej odtujeni interesom posamezni-kov in zato so politiki posebna grupa Ijudi, ki z oblastveniškimi sredstvi brani-jo in obranjajo te svoje interese. Naš po-litik se od stalinskega razlikuje le v tem, da ve, da se bo moral nekoč vendarle odreči svojega priviligiranega položaja, medtem ko stalinist ni hotel priznati niti tega. Novinar, kot eden izmed posamez-nikov, naj zato politika stalno spominja in opominja, da se bo moral odreči svo-jemu stolčiku in naj mu taloo pomaga pri njegovem samoukinjanju kot politika, pri ukinjanju oblastništva sploh. Hkrati mo-ra seveda podpirati afirmacijo interesov vsakega posameznika.
Novinarji pri nekem časopisu s tem nujno postanejo neka grupa, ki je naspro-ti, čeprav ne nastopa nujno nasprotno, režimski grupi, grupi politikov. Sploh je družba zaradi povezovanja med posamez-niki nujno razdeijena na grupe in bo ta-ka nujno tudi ostala. Ce taga pri nas še zmeraj ni, je to zaradi alienirane situa-cije, zaradi političnega ustroja naše druž-be, kar onemogoča združevanje po princi-pu individualne delovne volje, po princi-pu potreb posaflieznikov, omogoča pagru-pi politiko, da vsak spor med seboj in kakšno drugo grupo v družbi vzamejo kot spor za politični prestiž, za oblast. Zlasti, kadar se jim zdi, da se neka gru-pa vtika v »samo osnovo ukinjanja poli-tičnega  režima«.  To  se  pri  nas  večkrat
dejansko dogaja Skratka: grupa politi-fcov, ki ima oblast nad vso družbo, si marsikdaj z izgovorom, da zastopa obče interese celotne družbe, dejansko uzurpi-ra to oblast in zastopa ter brani pred-vsem svoje lastne, posebne interese na-sproti interesom drugih, neoblastniških skupin posameznikov, torej tudi nasproti celotni družbi. Enostavno: marsikdaj se spet obnašajo kot birokrati in imajo tu di vso možnost za to.
Iiikret takšno situacijo obsoja in zahte-va: ukinjenje alinacij^e, Kreontovske situ-acije; se pravi, dobro politiko: priznanje enakopravnega partnerstva med različni-mi grupami v družbi, »dopustitev, da se vsaka izmed teh grup vtika v samo osno-vo ukinjanja oblastniškega režima«, ne da bi pri tem dobilo to vtikanje poli-tični predznak borbe za politični prestiž; omogočanje vsaki grupi, da vodi dialog z grupo na oblasti, režimom; ne zavira-nje osvajanja političnih sredstev za uki-njanje in likvidacijo režima, torej politič-ne strukture družbe; prizdadevanje za ne-gacijo disproporca rned individualnimi po-budami za splošnimi političnimi konven-cijami.
Pogoj, da bi se to dejansko začelo do-gajati, je »celovito spoznanje družbene nujnosti, njenih celostnih potreb, ki so nujno zgrajene na spoznanju individual-ne delovne volje.« Ta pogoj naj bi uresni-čila seveda grupa politikov  — režim.
če zdaj povzamem to jedro v jedro jedra, je ta jedrnost naslednja: alienacija obstaja zaradi obstajanja politične struk-ture družbe; politična struktura družbe pa obstaja zato, ker obstaja grupa poli-tikov — režim. Ce se odstranijo politiki s svojo oblastjo, bo ukinjena tudi aliena-cija. Tedaj se bo začelo pravo življenje, ki bo zgrajeno na podlagi individualnih delovnih volj.
Temu konceptu postavljam nasproti na-slednji lastni koncept, ki pa seveda ni »moja pogruntacija«, ampak izhaja iz mo-je interpretacije Marxove koncepcije re-volucioniranja alieniranega (odtujenega) srveta.
Odtujenost celotnega človekovega mate-rialno — duhovnega sveta je pogojena z odtujenostjo njegove dejavnosti, njegove-ga dela, njemu samemu. Dejavnost je ta-ko fizična kot duhovna ter predstavlja določeno silo. Kadar se začne ta dejav-nost kot taka ali v obliki proizvodov osa-mosvajati od človeka in nastopati zoper njega, se človek odtujuje samemu sebi. Te odtujene sile so lahko religiozne, po-litične ali ekonomske ter zadevajo dolo-čeno družbo v celoti, se pravi — vsakega človeka te družbe.
Za vse razredne družbe je opredeljujo-ča zlasti ekonomska odtujitev. Posebno v kapitalistični družbeno-ekonomski forma-ciji doseže fantastične dimenzije (iz druž-beno-ekonomske formacije kapitalizma iz-hajam zato, ker se njene odtujenosti, če-prav v modificirani obliki, še vedno uve-ljavljajo   pri  nas,   zdaj   in   tu).   Delovni
človek je popolnoma ločen od sredstev za proizvodnjo. Zato se mu proizvodi nje-govega fizičnega in duhovnega dela od-vzemajo in se mu končno preko tega popolnoma odtujijo. Zaradi tega se po-čuti in je dejansko odtujen tudi pri delu samem Prav tako je odtujena njegova individualna DELOVNA volja, ker je od-tujeno njegovo delo. Iz tega je razvidno, da je izredno pomembno, ali se zahteva zgraditev neke družbe na principu indi-vidualne delovne volje nasploh na prin-cipu odtujene, ali pa na principu neod-tujene, svobodne delovne volje, ali bolje: svobodnega dela vobče.
Pokazani aspekti ekonomske odtujitve v kapitalizmu so sarno nekateri njeni aspekti in imajo vrsto pojavnih oblik. Izmed vseh je tu najpornembnejši tisti, ki povezuje ekonomsko odtujitev s poli-tično. Kakor v vseh razrednih družbah, se tudi v kapitalistični družbi tisti raz-red, ki na določen način poseduje proiz-vajalna sredstva in upravlja z njimi, kro-ji režim, politično oblast po svoji podo-bi. Ekonomska nadmoč mu omogoča tudi politično nadoblast. Iz tega je razvidno, da sta ekonomska in politična struktura družbe sicer neločljivo povezani, da pa politična izhaja iz ekonomske, čeprav ne čisto linerarno vzročne. Politiki, to je tisti, ki se s politiko praktično vodstve-no ukvarjajo, za razliko do tistih, ki se z njo ukvarjajo teoretično, politikologov, so predvsem poosebljenci te politične strukture, kar seveda ne pomeni, da s svoje strani vzvratno prav nič ne vpliva-jo na to strukturo. Vrstni red je torej drugačen in sicer obraten, kakor pa ga navaja Inkret.
Kako pa je po revolucionarnih spre-membah? Po revoluciji prevzame oblast v imenu diktature proletariata grupa druž-beno-proletarsko najzavednejših in rlaj-bolj osveščenih ljudi. S pomočjo delavcev in delovnih ljudi sploh s POLITIČNIMI ukrepi po zrušitvi stare ekonomsko po-litične družbene strukture vzpostavijo no-vo ekonomsko in politično strukturo druž-be. Te spremembe vodi torej ta grupa ljudi. Zaradi takšnih svojih kompetenc do določene mere nujno postanejo birokrati.
In zato porevolucijskem obdobju še naj-bolj ustreza vrstni red, kakor ga pred-stavlja Inkret. V tem obdobju je dejan-sko odvisno od vladajoče gmpe politikov, kakšna bo politična ekonomska struktura družbe. Prav tako je sedaj v določenem odnosu politična struktura družbe opre-deljevala njeno ekonomsko strukturo. To-da samo do določene mere, kajti poli-tiki so morali vsaj upoštevati ekonomske pogoje in možnosti, kolikor tega niso, je družbeno življenje stagniralo in celo na-zadovalo. Nova situacija nastane z uved-bo  in uveljavljanjem  samoupravljanja.
Samoupravljanje se uveljavlja s tem, da najprej ruši opredeljevalni vpliv na re-laciji politiki — politična struktura — eko-nomsika struktura s tem, da spet sprošča opredeljevalni vpliv relacije: ekonomska struktura — politična struktura — politi-
ki, vendar hkrati ruši in prerašča obe ti dve relaciji, saj postopoma ukinja ta-ko politiki kot politično strukturo druž-be in ekonomsko strukturo družbe kot nekaj, nasproti celi družbi osamosvojene-ga ter družbo in družbeno zavest prisilju-joče opredeljujočega. (Seveda gre tu za dejansko samoupravljanje in ne za vse tisto, kar se marsikdaj skriva za etike-to: samoupravljanje). Skratka: samouprav-ljanje lahko raste le tako, da po eni stra-ni neprestano zmanjšuje vpliv birokratiz-ma, na drugi strani pa vpliv liberalizma v takšni ali drugačni obliki. In to tako na ekonomskem, političnem kot na kultur-nem področju.
čeprav bi bile tedaj Inkretove konsta-tacije o osamosvojenosti in odtiijenosti politike nasproti kulturi, o pogostnem bi-rokratskem ravnanju politikov, o navidez-nosti tega, da oni vselej dejansko za-stopajo obče interese in o resnici tega, da marsikdaj branijo svoje posebne in-terese, pravilno, česar se po nekaterih dogodkih in izjavah politikov v letošnjem letu:
1.  izjavah,  da sistem ni v nobeni  zvezi s   posameznimi,   skrajno   negativnimi   po-javi;
2.  izjavah,  po  katerih  smo   lahko  skle-pali, da so napadi na posamezne politike vzeti kot napadi na sam sistem;
3.  izjavah,   iz   katerih   se   je   razvidelo, da vlada v odnosih med politiki še vedno močan   birokratski   duh   (zakaj   se   politi-ku,   ki  je  napravil  javni   škandal,  ne  bi javno očitalo napako, ne da bi moral pri tem izgubiti svoj-položaj?);
4. posrednih administrativnih birakrat&kih posegih politikov v življenje revij in tež-njah po takih posegih;
ne da popolnoma zanikati, je njegovo sklicevanje na birokratsko relacijo: poli-tiki-politična struktura-ekonomska struktu-ra in pristajanje na reševanje problemov v okviru teh relacij in tak>šnega reda re-lacij, podpora birokratskim težnjam, to-rej birokratsko; njegovo priseganje na individualno delovno voljo, ne da bi pri tem podrobneje opredelil, ali mu gre za graditev družbe na sedanjih individuakiih delovnih voljah, ki so še zmeraj odtujene, ali za kaj drugega, pa podpora anarho-liberalističiiim težnjam. Ravna podabno, ka-kor dela tisti, ki iz protesta proti biro-kratskemu ravnanju podpiše kulturni molk, ne da bi pri tem izkoristil vse mož-nosti ter s tem prizna svoje obveznosti do birokratstva ali, kakor tisti, ki kot urednik neke revije iz pozitivnega pro-testa proti birokratskim pozicijam vrne svoj mandat prav nosilcem teh pozicij ter jih s tem prizna kot take. Seveda tudi tu ne gre za alienacijo na sploh, za samo , njeno jedro, ampak za njene pojavne ob-like.
Tine Hribar
TRIBUNA STRAN 3
SKUPŠČIISIA
NadaJjevanje s prve strani
Mislim namreč, da glavni slabosti pr-vega dela skupščine (bedna diskusija in dejstvo, da so se delegati začeli spontano razhajati že pred koncem — česar ne mo-re opravičiti niti lakota niti moreča raz-prava) dokazujeta, da dosedanja usmeri-tev in razoravijanje o vsebinskih in struk-turalnih spremembah nista zajela celotne problematičnosti krize Zš in da sta se verjetno omejila na reševanje nekaterih čisto sekundarnih vprašanj.
Sedanji predlogi strukturalnih spre-memb omogočajo demokratičnejše formi-ranje politike Zš, opirajoč se na zainte-resirane in angažirane člane organizacije, vendar pri tem predpostavljajo možnost nasprotij  med vodstvi  in temi  zainteresi-
ranimi člani, pri čemer pa skušajo samo blažiti izbruhe teh nasprutij in jih kana-lizirati v konstruktivno smer. Taka struk-tuxa organizacije je sicer korak naprej od dosedanje organizacije vodstev, stoječih nasproti abstraktnemu in pasivnemu član-stvu, vendar omogoča samo sodelovanje med vodstvi in posebno zainteresiranimi člani; s tem konceptom zaupamo pač ne-kemu avtomatizmu, ki bo pripeljal do te-ga, da bo tudi tista množica članov, ki jo danes označujemo s »pasivno, nezainte-resirano«, ob demokratičnejšemu delu pre-rasla v aktivne in angažirane člane. To upanje pa se mi zdaj po skupščini zdi zelo nerealno, saj presenetljivo veliko de-legatov (!) ni pokazalo niti minimalnega zanimanja za delo in spremembe v Zš. Zdi se, da bomo morali v proces »deza-lienacije« Zš poseči kar se da intenzivno brez zanašanja na kakršnekoli avtomatizme. Ne mislim, da so mehanizmi za demo-kratičnejšo delo, kot jih predlaga Zimšfcov referat, nepotrebni. Pač pa se mi zdi, da smo pri vseh teh reformah pozabili, da je
lahko realni temelj organizacije samo delo in. smo se omejili le na izgrajevanje for-malne demokratičnosti. Brž ko pa uteme-ljimo organizacijo na svobodnem delu —
torej na principu samoupravljanja — do-bijo formalna zagatovila demokratičnosti sekundaren pomen (kot zagotovilo in pot za odpravljanje deformacij), bistveno pa postane delovno zavezovanje v konkretnih delovnih nalogah; pri taki strukturi odpa-de tudi problem »odtujitve vodstev« (ki ga sedanji mehanizmi le blažijo, ne pa odpravljajo), njegovo mesto pa zavzame pozitivno delovno dogovarjanje med člani in vodstvi; odpira se tudi druga, perspek-tivnejša možnost: konkietni mandati za jasno usmerjene in definirane akcije ozi-roma delovne naloge. Posvetovalni zbori, ki jih predlaga referat, bi v taki strukturi zadobili značaj delovnih dogovorov in organov, ki bi poverjali kankretne man-date; s tem bi prerasli nasprotja med vodstvi in člani, izognili pa bi se tudi ne-potrebnim prestižnim besedovanjem. V ta-ko  zgrajeni  organizaciji  bi  verjetno  bilo
veliko lažje uresničevati proces aktiviranja širokega števila štadentov.
Za skll^ naj ipovzamem izkušnje, ki smo jih   dobili  na  prvem   delu   letošnje«
skupščine: dosedanja reforma prizadevanjal so bila preozka, zato jih moramo v nadalj-! nji  razpravi razširiti z novimi vidiki;  pri tem moramo bolj kot doslej upoštevati te-j meljni konstitutivni element vsake argani-j zacije  —  samoupravno  delo,  sicer  lahkoi zabredemo    v    čisti    formalizem;    čeprav sipremembe predvsem na aktivnejši, anga-žirani del članov  ZŠ  (ki  so edini  realnij člani), moramo vendar neprestano misliti^ tudi na drugi, »pasivni, fiktivni del« in na možnosti ter načine, kako bi ga aktivirali.
Upam, da bo tudi ta sestavek s svoji-mi kritičnimi pripombami in s perspek-tivnimi možnostmi, ki jih je skušal v gro-bem skicirati, tvoren prispevek k nadalj-nji diskusiji; samo v tem primeru bo ure-sničil svojo intencijo in upravičil svoj obstoj.
Rasio MoČnik
Razgovor z delegatom univerze
na VIII. kongresu
Tovarišica Gabi čačinovič je absolvent-ka psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani in ena izmed zastopnikov ZK naše univerze na kongresu. V nevezanem pogovoru je odgovorila na nekoliko stalje-nih vprašanj:
Gotovo boš spregovorila na kongresu o slabostih in težavak, s katerimi se štu-dentje srečujejo po fakultetah?
Da. Govorila bom o problemu angaži-ranosti študentske mladine in tudi o mož-nostih za kritično in ustvarjalno. delo v pogojih demokratizacije ZŠ in njene večje usmerjenosti v družbeno angažiranje.
Si se s tevii problemi dovolj seznanila?
Diskusija temelji na konkretnih izkuš-njah mojega dela na fakulteti in na mate-rialih, ki obravanavjo probleme angažira-nja mladih ljudi v naši družbi. Uporabila sem tudi pomembne smemice za delo Zveze študentov, ki sta jih dala študent-ski seminar v Ankaranu in skupščina Zveze študentov.
Kateri so bistveni elementi tvoje disku-sije?
Prikazati naloge dela Zveze študentov v pogojih demokratizacije družbenega življe-nja in v pogojih razvoja notranjih demo-kratičnih odnosov v organizaciji. Poudariti sem želela široke možnosti za angažirano delo v organizaciji, ki temelji na široki demokratizaciji, množičnosti, decentraliza-ciji Zveze študentov. Pred komuniste se postavlja naloga boriti se za uveljavljanje teh odnosov, proti njihovi deformaciji. Način in vsebina dela Zveze študentov, ki si ga je postavila letošnja skupščina, zah-teva od študentov mnogo znanja in odgo-. vomosti.   Komunisti   morajo  postati   bolj
kot doslej akterji, ustvarjalci dela v Zš.«
Ali si opazila kakšne spremembe v de-lu osnovnih orgcmizacij ob poostrenih kriterijih kadrovanja?
Ne, kajti še vedno nismo do konca re-šili enega osnovnih problemov osnovnih organizacij: komunisti se še vedno prema-lo zavestno angažiramo. še vedno preveč omejujemo naše delo na osnovne organiza-cije. Premalo pogumno in učirikovito se Iotevamo ideološkega boja, še vedno smo premalokrat akterji, ustvarjalci v dogaja-nju na fakultetah. Mislim, da bo spre-memba nastopila takrat, ko se bomo zave-dali, da smo komunisti pri vsakem zavze-manju stališč, v seminarju, v diskusijah s kolegi, v samoupravnih organih.
Kaj kot absolventka misliš o .pomanj-kljivostih filozofske fakultete?
Ena največjih pomanjkljivosti je pre-majhna idejnost pouka. To je opaziti pri predavanjih, seminarjih. Že večkrat pa smo zahtevali primernejši nivo in vsebino predmeta družbenih ved. Slednje bi velja-lo tudi za tako imenovane nedružbene fa-kultete.
Se ti sdi, da irha generacija, ki ;e aktiv-no začela posegati v družbeno življenje šele po revoluciji, premalo izkušenj, da bi mogla prevzeti v bližnji prihodnosli vse težave?
Mislim, da bo ta generacija pomanjka-nje revolucionarnih izkušenj nadomestila z ustvarjalnostjo, eianom, kritičnostjo; de-lala bo v pogojih vedno večje demokratiza-cije našega družbenega življenja in razvo-ja družbenega samoupravljanja.
Zapisal Drago Kovačič
MNENJA 0
v v
Boris CizeSj
Ob orientaciji Zš za širšo družbeno angaiira-nost je bilo razumljivo, da je prcvladovala v razpravi _ problematika izven univerzitctnega de-loranja študentske organizaci.jc in Tribunc, manj ps so govorili o »klasičiii« problematiki, to je Studijski reformi in sodelovanju v družbenem samoupravljanju visokošolskih zavodov. Prepri-Can sem, da jc vključcvanje študentov v najšir-SO družbeno problematiko izredno pomembno in koristno.
Sama družbena argažiranost implicira kriti-čcn odnos do slabosti, nepravilnosti, ki pa nujno temelji _ na določcnem poznavanju problematike ter odpira vsaj osnove drugim, novim pristopom in rešitvam. Tuja pa je taka »krilika«, ki jo ne-kateri imenujejo kritikasterstvo, kritika zaradi kritike _in podobno, ki pa ne sloni na preverje-nih dejstvih, zavestno ali podzavestno zamenju-je objektivne zakonitosti in subjektivne napake, posplošnje iz dela na celoto in tako dalje. Ob tcm ko s_e koncentriramo na novo orientacijo ZŠJ, se mi zdi, da posvečamo premalo pozorno-sti vlogiin nalogam naše organizacije — zavest-ne sile študentov — v pospeševanju dela saino-upravnih organov in nadaljevanju vsebinskc re-forme študija.
Vscbina študija na univerzi ni le ozlto študent-ski problem, ampak nuiogo bolj pomeinben druž-beni problem. Tako sodclovanje študentov in Z6J v vsebinski reformi študija ni ]p ozko štu-dentovska dejavnost, ampak tudi oblika družbe-nega angažiranja študentov in ZŠJ in to na po-dročju, kjer jc lahko naša kritičnost najbolj konstruktivna in prcdlogi "ilajbolj vmesni in ustvarja"ni.
V pričujočem odločnem vsebinskem ra/voju ZSJ  iz  relativno  zaprte  v družbeno   široko  anga-
TRIBUNA STRAN 4
SKUPSCINI
žirano organizacije se pred Tribuno postavljajo nove, zahtevnejše naloge. 2e v zadnjem času snio lahko zasledovali živahno razpravo o upravljanju in   urejanju  študentskega   lista.
V   zvezi  x  zbori zainteresiranih   študcntov   ozi-roma zbori sodelavcev bi želel pripomniti le, da so  prav ncformalne  grupacijc  danes iista ublika družbcnega   vključevanja   občanov   v   samouprav-ljanje,  ki  jih  najbolj posp<^ujomo  na  vseh po-dročjih.   To   seveda   ne  pomeni,   da   organizacija kot  trajnejša  sekundarna   družbena struJbiura  ni več  potrebna in  da  bi jo  bilo  vmesno  nadotne-stiti z ad hoc formiranimi interesnimi skupinami. S tem, da bi  te grupacije institucionalizirali, bi jim odvzeli raison d-etre, ter jih tako popolnoma onemogočili.  Tako  stojl pred ZŠJ  edina alterna-tiya bodočega razvoja: nenehna bogatitev in iska-nje novih obik vključevanja čim  večjega  števila študentov v razne  obstoječe in nove oblike  dela študentske   organizacije.
V  primem, da ZŠJ ne bi upoštevala spremenjc-nili   pogojev,   bi  verjetno  bili   priča  vsestranski rasti od  študentske organizacije izoliranih nefor-malnih skupin,  ki v končui konsekvenci še ved-no   obstajajo   nosilke   posebnega   interesa.  Slaba razvitost   študcntske   organizacije   bi   tako   omo-gočala  njihovo  institucionalizacijo,  njihov  poseb-ni  interes bi tako   dobil  obeležje splošnega.
Bojim se, da puščamo šiudentje na javnost ne-resen vtis, ko zrelo razpravljamo o pomembnosti naše družbene angažiranosti še posebcj našc kri-tike, a na letni skup.ščini (po sicer neustreeni pavzi) o&tane v dvorani le slaba tretjiria dele-gatov_._ Zato _se popolnoma strinjam s predlogom lofariša Krivica, da se »ubežnike« povpraša za razloge  njihovega  odhoda   iz  skupščine.
Matevž Krivic
Mnenja sertt, naj bi z anketami, intervjuji ozi-roma »vpta.ševanjem za mnenje«, kakršno je t»Ie, ne dajali besede ponovno tistiin. ki jih je že tako dovolj slišati. Mnogo  bolj zanimivo bi biJo
zvedeti, kaj mislijo o zadnji skupščini še drugi tlelegati, ali pa tisti, ki so jo še pred koncem iz  objektivnih ali  subjektivnih razlogov  zapustili.
Kvaliteta delegatov (če s to besedo označim predvsem njihovo sposobnost in pripravljenost, obravnavati bistvene probleme Zveze štndentov v tej fazi njenega razvoja) je nedvomno tudi odraz dosedanjega dela Zveze študentor in nje-nih slabosti, ki so bile ravno predniet obravna-ve na tej skupščini, kakor tudi vrednotenja šiu-deniskih funkcionarjev nasplob kot aktivistov v slabcm pomenu besede, ki jih pač moramo imeti, a sami ne vedo, kaj naj bi delali — iz Česar potem izvira včasdh tudi (ormalizem, neodgovor-nost in nezaintcresiranost teh funkcionarjcv sa-mih. Ce hoče ZŠ res narediti korak naprej, mo-ra seveda imeti neko jedro, rteko določeno št€-vilo aktivistov z jasno zavestjo o problemih in poteh za njihovo rcševanje, ki ga na zadnji skup-ščini nismo mogli videti. Mislim pa, da je prav tak odločen korak, kot je prekinitev skupščine in njeno nadaljevanje v določenem roku, labko tisti sunek (ob pogoju, da so ta premor- pred-vsem organizacije na faknltetah izkoristile za »iz-praševanje vesti« svojim delegatom in njihovo boljšo pripravo na nadaljevanje razprave), ki bo vsaj večino dremajočih in otopelih zdramil in jo pripravU k razmišljanju. Predvsem pa k de-lu, kajti obdobje ^razmišljanja o »Zvezi gtuden-tov ua razpotju«, o vzrokih siagnacije iu krize ter o raznih organizacijskih in strukturalnih vprašanjih je bilo po mojem mnenju z obcma ndličnima referatoma na sktipščini (ki sia prav-zaprav plod polefnih razmi.šljanj širšega kroga ljudi) v glavnem zaključeno in slcdi zdaj na-pornejši in dolgotrajnejši del — izvajanje spre-jetih smernic in stališč. Zato je tudi že skrajni čas, ne samo zaradi regeneracije Zveze študentov in angažiranja čim širšcga kroga študcntov v dmžbenem življenju ob konkretnih univerzitet-nih in širših družbenih problemih, ainpak prav tako zaradi reševanja teh problemov samih. Ne zadostuje namreč, da čakamo in pozivamo državo in samoupravne crgane naj ,fih rešijo, ampak se raorajo prav družbeno politične organizacije vključiti tako v neposredno razpravo in iskanje rešitev, kot tudi prispevati s svojim delom na-sploh k boljšemu razumevanj« družbenih pro-cesov oziroma k dvigu dnižbenc zavesti, iz kate-re Iahko potem vse bolj avtoniatično in samo-upravno rastejo resnične napredne in socialislič-ne  družbene  odločiive.
Vladimir  Kavcič
Kot strsnski. čeprav ne neprizadet opazovatec študentskega življenja, njegovlh organiziranih ter bolj ali manj spontanih manifestacij, ne morem trditi, da poznam to življenje v zadostni nieri. Zato tudi v zvezi z zadnjo letno skupščino štu-dentske organizacije lahko govorim le o oseb-nih,   še   nepreverjenih   Ttisih.
Prepričan sem, da bodo spremembe v načinu delovanja študentske erganizacije, kot jih je ob-ravnavala in sprejeU zadnja skapšeina, imela pozitivcn bdmev v študentski javnosti in bodo obogatile dosedanje oblike družbeno-političnega delovanja. Zdi se mi. da ni slnčaj, da je prav študentska organizacija prva storila tako kon-kretne korake, da bi zmanjšala razdaljo med \od-stvi in članstvom ter izgradila takšne organiza-cijske mehanizme, ki _bi v vseh važnejših proble-mih štadentskega Javljenja omogočali posainezni-kom, da enakopravno soočijo svoja stališča in kreirajo politiko vodstva, ki ne želi, in v skladu » objektivnimi težnjami drnžbenega razvoja tudi ne more več biti samo transmisija višje volje za učinkovanje med anonimnimi »množicami«. Do-hodki zadnjega leta, ob katerih so se študent.je močno angažirali, mi potrjujejo prepričanje, da je njihov čut demokratičnosti močno razvit. Nji-hovo ogorčenje je pogosto izviralo prav iz spo-znanja, da med deklariranimi principi dmžlK-nesra življenja in njihovo dejansko realizacijo obstoji občuten prepad. Ena od komponent te deriiuzije je bilo tudi spoznanjc, da so študentska vodstva in drugi družbeni činitelji odtr?ani od študentov in da delujejo po svojih lastnih birokratskih za-konitostih. Upam, da bomo zdaj priča nasprofe-nerou procesu, zlasti še zato. ker sorodno pro-blematiko občutimo tudi v drutih množičnih or-gantzacijah.
Ob številnih aktualnih problemih. s katerimi se bo študeatska organizacija spcpadla v prihod-njem obdobju, sc mi zdi še posebej važno, da bi se organizacija v večji meri kot doslej posvetila kulturnemu življcnju študentov. Zdi se mi zla-sti važno. da študenti v času štndija in biva-nja v Ljubljani razvijajo čut za kulturne vred-note ter na ta način obogatijo svojo inteleklualno občutljivost, za katero se mi zdi, da se v zad-njih letih razvija predvsem po strokovni plati. Vzroke za Ukšno stanje je mogoče ugotoviti, težje pa jih bo seveda odpravljati. Toda skrb za razvoj harmonične osebnosti bodočega intelektu-alca je investicija, na katero ob vseh drugih in-vesticijah   tudi   ne   bi   smeli   pozabiti.
ŠE ENKRAT 0 MK NA TEMO:
PRIREJEM MARKSIZEM
Islam je prirejena religija: prirejena za Arabce in za beduine. Tudi krščanstvo je prirejena religija: prirejena za tiste, ki molijo boga takrat, ko deli ribe ali sploh dela (gospodarske?) čudeže in za tiste, ki ga molijo upognjenega pod križem.
Pri nas nimamo islama. Saj nismo Arabci. Tudi krščanstvo nam postaja tuje: prvič zato, ker bog nl hotel delati svojih gospodarskih čudežev pri nas in drugič za-to, ker smo ugotovili, da lahko živimo brez njegovih čudežev. Nihče ni v svoji domo-vini prerok.
Islama in krščanstva torej ne more-mo primerjati. Zato pa nam včasih uspe to z marksizmom in tako dobimo prireje-ni marksizem. Značilno zanj je, da za ne-katere ostane marksizem, za druge pa samo prirejen. Ali pa so oni prirejeni zanj.
»Lažeš!« Doste rekli. »Lažem,« bom po-kimal. »Saj drugi tudi. Sicer še zdaleč ne vsi, toda vendarle.« Sicer pa tudi vi lažete. Lažete sebi, če nočete, da bi kričali. Cu-deži se v letu 1964 ne dogajajo več, ali pa so zelo redki — redkejši kakor sposobni ideologi po naših srednjih šolah. In kjer nimamo sposobnega ideologa, imamo na-vadno prirejen marksizem. Ali ga pa sploh nimamo in je to še najlažje. Sicer pa, priznajmo, včasih ga nihče ne pogreša. Vsaj v prirejeni obliki ne.
Ker pa vse le ni tako preprosto, mi dovolite, da vam povem neko zgodbo. Resnična je, zgodila pa se ni — in vendar — dogodi se spet in spet. Obiskal sem neko srednjo šolo, da se pogovorimo. Sedli smo: pet deklet in ravnatelj. Jaz sem bil sedmi. Najprej me je seveda zanimalo, kako  je bilo lani  z  marksističnim  krož-
kom. In ko je ravnatelj z Ijubkim smen-ljajem dal dovoljenje, je dekle na levi spre-govorilo: »Ja, veste ,.., lansko leto krožek ni deloval. Se pravi, poskusili smo. Naj-prej smo z okrožnico obvestili, da name-ravamo ustanoviti marksistični krožek in prijavilo se je 13 dijakov. Prvič jih je pri-šlo šest. Sestavili smo program, čeprav so nekateri rekli, da bi bilo zanimivejše, če bi bilo bolj spontano. Prihodnjič smo bili samo še trije. Saj veste ...«
JDa. Vem. Toda nisem obupal. Sprožili smo vprašanje naziva. Ime MK ni nič kaj priljubljeno. še ve& dijake odbija. Zakaj? Kdaj v srednješolskem obdobju se v di-jaku izkristalizira tisti tihi, nehoteni in večkrat nezavedni odpor proti imenu: marksistični. Kdaj v tem sistemu vzgaja-nja (!) tako skrenemo s prave poti, da dosežemo povsem nasprotan učinek, kot ga iščemo. Saj menda odpora proti mark-'sizmu ne vzgajamo zavestno?
Marksizem ni sistem in se kot sistem ne da predavati. Sistem je Stalinov Dia-mat in vsako stališče, s katerega gledamo, je marksizem sistem, se prej ali slej zre-ducira na stališče Diamata. Pa vendar da-nes predavamo marksizem kot sistem, v katerem ni nobenega odprtega vprašanja več. Sistem odgovorov na vsa vprašanja, sistem rešitev za vse probleme. Nobenega nerešenega problema več. Skratka, nič več dela. In mlademu človeku je kar žal, da se je rodil trideset let prepčzno — rad bi delal, rad bi uspel in se skozi uspeh proslavil. Tako pa — tu je že vse narejeno. Vse jasno. No ja, kakšna izjema, ki samo potrjuje pravilo. Saj, kakšen di-rektor — pa tudi ta bc jutri rotiral (samo kakšen zlobnež bi še vprašal: »Kam?«). Potem pa naenkrat uvidimo, da le ni vse zlato, kar se blešči. Lahko je samo neon-ska reklama. In vedno več je tistega, kar ni rešeno. »Marksizem« pa je trdil, da je že vse urejeno. Tu je nekaj narobe. Ku-hati se začne povsem preprosto: tu zaradi javnega ocenjevanja in dijaške samoupra-ve, ki sta »v najlepšem redu«. Tam neki profesor matematike, ki sploh nima pogo-jev, da bi učil na srednji šoli, terorizira cel turnus, razen enega razreda (hvala, raz-
rednik). Stoji pred tablo in kriči. Prekli-nja. Dokazuje, da so lenubi. »Vsi. Najslab-ši pa je predsednik razredne skupnosti. Zato imamo tak socializem, ko volite ta-ke.« Seveda zve ravnatelj vse to v zelo previdnih besedah. Toda on je razumen in razume svoje dijake. Svoje. Smehlja se in predlaga potrpljenje. Prihodnjo mate-matično uro iščemo krivca: enemu same-mu dijaku padejo v eni uri trije cveki. Pravici je zadoščeno! Dobra lastnost rav-nateljev je nasmeh. Vsi se smehljajo. Zme-raj. Razumejo me ...
»Ni zanimanja za študij marksizma. Zberejo se nekajkrat, potem pa krožek zaspi. Toliko pouka iinamo, dijaki so pre-obremenjeni. Ne zanimajo se za delavsko gibanje in za razvoj družbe. Pa tudi filo-zofijo imajo in težko je povedati v teh krožkih kaj več.«
Oddahnem si: filozofijo imajo. Kljub temu poskusim: »Pa ste poskusili progra-me prilagoditi, jih aktualizirati. Dati lju-dem tisto, kar jih zanima. Mogoče kon-kretne primere, šolsko samoupravo ...«
Ravnatelj me razume. še vedno se smehlja: »Tudi to smo poskusili. Pa jih ne zanima kaj dosti. Šport pa plesi. Pbli-tika le včasih. Kennedy, ter v zadnjem času Hruščov. Konkretnih problemov n\. Vsakega primera tudi ne gre posploševati. Pa to tudi ne sodi zraven. Saj ste prej po-stavili princip, naj bo marksistični krožek predvsem študijska grupa ...«
»Seveda,« sem pomislil, »to ne spada zraven.« Marksistični krožek naj bo štu-dijska grupa. Javno ocenjevanje, zloraba mladinskih ur, primer nekega profesorja — vsega tega ne gre posploševati. Pa ste poskusili dijake razgibati na ta način, naj s pomočjo literature sami odgovore na kako vprašanje?
Odhajam. Poskušam se spomniti obraza neke profesorice, ki je na ta pre grešen predlog prebledela in vzkliknila: »Kaj pa naj naredim potem, če mi privle-čejo kakšno idealistično literaturo? člo-vek mora danes paziti na vse!«
To tu ne spada zraven. Ne gre v okvir programov marksističnih krožkov, če naj bo to študijska grupa. To ne spada
SREDNJESOLCI
v marksizem.  Tudi  v socializem  ne,  pa vendarle...
Koliko časa bodo programi ideološko političnega izobraževanja še sestavljeni po preskušenem receptu: prva tema: Razvoj družbe od praskupnosti do danes; druga tema: Razvoj delavskega gibanja (od pra-skupnosti do danes?), tretja tema: Dialek-tični in historični materializem (dve pre-davanji).
Kaj res ne vidimo, da je to »konjstvo«, da smo abstraktni, gibljemo se v nebesih čiste teorije, ki z našo solzno dolino noče imeti nobenega stika-. Izmislimo si proble-me, ki bi mogoče bili zanimivi, pa z nji-mi polnimo programe, zraven pa trdimo, da tisto, kar nas resnično bode in žuli vsak dan, ne sodi v marksizem. Koliko časa bo naša misel postavljala — sebi v zabavo — kozolce, ali da se izrazim po posrečeni Heglovi formuli — se afirmirala, negirala in negirala svojo negacijo. Vedno znova se spuščamo z nebes na zemljo in vedno znova nam zmanjka časa in moči za izčrpljujoče vsakodnevne boje na tej greš-ni, profani in odtujeni zemlji. Zato osta-jamo lepo doma na toplem, po zainteresi-ranemu bbčinstvu (hvala bogu, da ga je malo) držimo nebeško »oratio pro aris et focis« (pridigo za dom in ognjišče).
Smehljamo se, si nasipamo peska v oči in smo za potrpljenje. Mladino poskuša-mo pritegniti z vprašanji, ki bi morala biti zanimiva. Kdor verjame v uspeh, žt-vi v iluzijah. Mar so nam res potrebne iluzije, se pravi, mar nam je res potreb-no stanje, ki potrebuje iluzij?
Vsa ta vprašanja morda res ne spada-jo v marksizem, morda tudi niso vpraša-nja socializma, toda del naše stvarnosti so in zato naša vprašanja. In če ne so dijo v marksizem, potem tudi naša stvar-nost ne spada med vprašanja marksizma. Vsekakor s kopico nerešenih vprašanj, nedodelanih sprememb in svojo življenj-skostjp naša stvarnost ne spada v marksi-zem, ki je zaključen dodelan sistem.
Zaključen, dodelan sistem pa je prire-jeni marksizem.
Milan Pintar
Dinar, stano-vanje (in šola)
Pred kratkim so mestni običnski ko-miteji ZMS in OK ZMS Ljubljana pripra-vili javno tribuno o problemih strokovne-ga šolstva.
Namen: mladina naj bi se čim bolj aktivno vključila v iskanje predlogov za izboljšanje kritične situacije, v kateri je danes strokovno šolstvo.
Kapacitete strokovnih šol in domov so premajhne. V Ijubljanskem okraju je bilo v šolskem letu 1963-64 v glavnem prav zaradi tega odklonjeno približno 700 prosilcev, letos 1200, in to predvsem na tehniških in zdravstvenih šolah.
Niti ena od obstoječih strokovnih šol ni zadovoljivo opremljena, pa tudi število predavateljskega kadra ni zadostno. V 41 šolah v Ijubljanskem okraju je 620 stal-no nameščenih učnih moči, 500 pa hono-rarnih, Pri zadnjem podatku se vsiljuje vprašanje, kakšen je odnos honorarnih predavateljev do šole, kjer delajo le ne-kaj ur tedensko. Pa ne samo to. Koliko so ti strokovnjaki tudi vzgojitelji? Dopol-nilno izobraževanje le-teh gre po polževo naprej: na vseh strokovnih šolah izpol-njuje izobrazbo le 50 učnih moči in sicer 30 na višjih ter 20 na visokih šolah.
Sodobnega ponka si nikakor ne tnore-mo predstavljati brez laboratorijev, delav-nic in učnih obratov. Poglejmo, denimo, šolo za ihnnorejsko-veterinarske tehnike v Ljubljani — brez baze za strokovni po-uk, situacija na tehniški šoli na Aškerče-vi tudi ni kaj boljša. Lahko bi govorili še o zastarelosti učil, napeljav, opreme, stavb če bi hoteli kritično izboljšati materialno stanje, bi rabili (pri tem so vštete tudi gimnazije) sedem milijard di-narjev.
Pri orisu današnje situacije grevio lah ko še dalje: »stimulacija:; predavateljske-ga kadra na strokovnih šolah. Lahko se vprašamo, če so minimalni osebni dohod-
ki izpod 45 tisočakov zares stimulacija za nekega predavatelja, ko ima njegov stro-kovni kolega v neki gospodarski organi-zaciji neprimerno več? Je vrednotenje dela učnega kadra pravilno? Zdi se mi, da smo vse preveč ozki in kratkovidni pri tem vrednotenju. Morali bi vedeti (mogoče to tudi vemo), da je delavčevo delo, kakovost in količina, odvisna tudi od učitelja, ki ga je učil in vzgajal.
(Mogoče tega nekateri naši vodilni uslužbenci po gospodarskih organizacijah nočejo razumeti, pa tudi ne morejo, saj še vedno lahko govorimo o močnih odstot-kih direktorjev, komercialistov, sekretarje ki imajo »nižjo« izobrazbo — se pravi, dokončano ali pa nedokončano osemlet-ko. Dobro, da danes v gospodarskih orga-nizacijah ne odločajo samo oni... In pa še to: na prste bi lahko prešteli pred-stavnike gospodarskih organizacij, ki so prišli na tribuno. Vabljenih je bilo nepri-merno več!)
Stimulacija bi morala biti večja tudi v obliki stanovanj. Nujno potrebno je do-biti 100 stanovanj za učne moči, 80 pa za ostalo osebje, ki dela v šolah in tako dalje.
In s tem smo pri jedru problema: fi-nandranje (kdo in kako?) našega strokov-nega šolstva. Ali naj gospodarske organi-zacije obvezno (regulirano z zakonom) pri-spevajo določen odstotek svojih sredstev v občinske sklade, ali naj jih dajo prosto-voljno? Do te druge poti bi prišlo, če bodo gospodarske organizacije začutile, da šola lahko nekaj nndi za vložena sredstva. Sicer pa jih bo prej kot slej sam eko-nomski sistem postavil v tak odnos do šol, ko ne bo vseeno, če bodo v tovarnah samo taki, ki so drgnili samo osnovnošol ske klopi — smo »možje prakse«.
Prav gotovo administrativni ukrepi ne smejo biti recept za zdravljenje onemo-glega šolstva. Prav tako danes in tudi « bodoče ne bomo mogli kritizirati »obla-sti «(v tem našem vsakdanjem Ijudskem pojmovanju). Naša prizadevanja, in s tem v zvezi naša kritika, morajo biti usmer-jena predvsem v iskanje rešitev po samo-upravni poti, po nekako delavčevi lastni iniciativi.   Ta  pot  je  prav  gotovo  daljša
od administrativne. Kljub temu pa, če bi jo začeli frešitve je treba iskati predvsem na relaciji šola-ustanovitelj, to je gospo-darska organizacija, občina; v njihovih medsebojnih razgovorih...), bi s tem ozdravili ne samo šolstvo, ampak še mar-sikateri problem naše družbe.'
Začeti je treba, vendar brez kakršnega-koli žalobnega frazarjenja o žrtvovanju današnjega dne, današnje generacije, za neko daljno bodočnost.
Mitja Meršol
IMa II. gimnaziji
temeljite spremembe
Pretekli torek so imeli dijaki II. gim-nazije v Ljubljani letno mladinsko kon-ferenco, ki so jo zaključili z ogledom iz-redno uspelega dokumentarnega filma Umreti v Madridu. Ob tej priložnosti smo se lahko podrobno seznanili z delom mladinskega aktiva ZMS na tej šoli, pa tudi z ostalimi dejavnostmi v prvi četr-tini šolskega leta.
Novi ravnatelj, prof. Danilo Golob, ki je prevzel dolžnost že proti koncu lanske-ga leta, je pokazal razumevanje za zani-manje dijakov. Na šoli so sieer uvedli nekoliko strožjo disciplino, kl je vseka-kor potrebna za tako velik kolektiv. Ce-prav se gimnazija bori s finančnimi teža-vami (preplesanje prostorov pred pričet-kom pouka je stalo preko 3 milijone), si ravnatelj Golob prizadeva, da bi zvišali mladinski fond, ki je namenjen izključno potrebam mladinske organizacije. Ta sklad, ki znaša trenutno okrog 200.000 din, se zelo hitro zmanjša, kadar je treba na-jeti dvorano za konference ali proslave. Že iz tega skromnega podatka je razvid-no, kakšno je pomanjkanje prostorov. Na šoli je 14 učilnic za 32 paralelk, seveda brez nujno potrebne telovadnice. Kot ja
znano, je bila II. gimnazija le pogojno "verificirana in se stanje v tem pogledu do  leta   1965  ne  bi  bistveno  spremenilo.
Z učnim uspehčm ob koncu I. konfe-renčnega obdobja ne moremo biti zadovolj-ni. Veliko je razredov, ki so bili uspešni z manj kot 50 odstotkov, le eden pa je b*il ocenjen brez negativnih ocen. Res je, da prvo konferenčno obdobje ne more biti zanesljivo merilo uspeha, saj se vsi dijaki bolj potrudijo proti koncu semestra. Z ozirom na lanski nadpovprečen uspeh in pohvalo okrajnega komiteja ZMS pa bo-do morali tako dijaki kot tudi profesorji vložiti mnogo več truda. Letošnje četrto-šolce so profesorji zelo zgodaj seznanili z vsemi variantami za izbiro predmetov pri zaključnem izpitu, tako da ne bo pri-šlo do (takih) negotovosti kot lani.
V okviru mladinskega kluba, ki vse-buje razne vrste krožkov, od filmskega in šahovskega tja do matematičnega, lah-ko opazimo živahno dejavnost. Dijaki se vsako popoldne zbirajo v mladinski sobi in igrajo šah itd Zelo aktiven je foto krožek, ki je razpisal konkurz za snema« nje ozkotračnega filma. Za kulturno de-javnost na šoli skrbi klub »Staneta Poto-karja«, ki ima že precejšen sloves in več-letno tradicijo. Po lanskoletni »aferi« v zveži z listom »Mladinec«, nameravajo znova tiskati svoje glasilo, saj je zelo ža-lostno, da tako velika gimnazija nima lastnega lista.
Ker so fcošarkarji II. gimnazije lani osvojili Drnovškov memorial in ker 'je za košarko veliko zanimanje, so ustanovili šolsko športno društvo, v katerem bodo to panogo še bolj okrepili. Tekmovanje za Drnovškov memorial se je pričelo ta te-den in košarkarji (II. gimnazije) imajo ze-lo težko nalogo v vlogi favorita.
Sobotni mladinski plesi so sedaj iz-ključno internega značaja, kar je povsem pravilno. Letos je namreč že na prvih dveh plesih prišlo do izgredov, zato so znova uvedli izkaznice za dijake vseh raz-redov razen prvih in stanje se je naglo izboljšalo.
Peter Stanovnik
FRAGMENT
Gledališka kritika iz Tribune je zadnje čase doživela precej kritike, ki jo je mogoče na kratko strniti v očitek, da predmeta, ki o njem piše, ne razume, da je zgolj kri-čava in navsezadnje tudi brez olike. Dosti manj so zanj-miva — še ne javno zapdsana — spoemanja, da se je siku-paj z Josipom Vidmarjem zarekla ad persopam zoper vod-stvo ljubljanske Drame, da se je s tem izdala, ko jL- zani-kala dosežke taistega vodstva v prejšnji sezoni, kot nemo-ralna in prestižna in da njeno pubertetno teoretiziranje res nikamor ne pelje. Dokazovanje, da gre za določena kritična mnenja, neposredno zapisana iz konkretnega živ-ljenjskega občutja, tudi protesta in jeze, nima nobenega smisla — tako bi bil zdaj tudi kar nekam samodopadljivo pozivati na polemiko in hkrati pripominjati, kakšna da je resnično ustvarjalna in odkrita polemika, ki se izogiblje interesnega prestiža, duhovičenja in kozerskega športa, am-pak ji gre za resnico. Neizogibno bi pristali na terenu, na katerega se je spustil na primer »neki« -korrientator naše TV (F. Kalan), ki, je polemiziral tako, da je iz »nekih« kritik iz »nekega« našega časopisa citiral čisto konkretne dolge pasuse in jih potem pobijal, ne da bi poslušalcem lepo naravnost povedal, od kod da so tisti citati in kdo da jih je napisal; in da navsezadnje niso samo njegov duhovit izmislek. Kritike imajo svojo vsebino in tudi avtor-ja, ki jih je podpisal in s svojim imenom tudi stoji za njimi.   Tega  »neki«  komentator  očitno  ne  ve.
No, konkretne izvore moje današnje gledališke slabe volje je treba vendarle iskati nekje drugje. Še vedno sern nam-reč trdno prepričan, da kritičnega posla ne gre jemati niti kot »službeno« obveznost niti kot prijeten in duhovit beg iz življenjske anonimnosti niti za zavzeto in poročevalsko zarotništvo, ampak za delo, ki se ne more in nekje tudi mora kar se da aktivno vključiti v samo gledališko stvar-janje, se pravi, v nekakšno realizacijo samosvoje življenj-ske volje, realizacijo, ki praviloma ne bi smela biti le kozersko   sopotništvo,   ampak   neposredna   dejavnost   sama.
In če se letos srečujem s predstavniki, ki mi ponujajo le malo ali celo nič možnosti za takšno kritično realiza-cljo, je morda moja intimna delovna stiska le razumljiv*. Tudi jeza, ki noče biti izraz prestižne apodiktičnosti, pač pa avtentičnega znotranjega počutja. Tu nimam v mislih vidmarjanisikega Hterarnega veJeumja in kritične normativnio-sti,  ampak preprosto  potrebo po  gledališču, ki  bi  suvereno
inkarnjralo sodoben svet, ki r njem igra, ne pristajalo nanj, ainipak ga ustvarjalno napadato in skoai svoje ko-raunikacije spreminjalo. Estetske mere in vsebino si bo ustvarjalo samo — na kritiki ni, da bi mu jih pred-pisovala, niti esteticistično niti tako, da bi namesto su-verenega direktorja zahtevalo repertoarni svet in se s tem sama že delegirala za predsednika ali sivo eminenco tega sveta. V tem primera bi šlo za prestižno ravna-nje — slabo, ker vsebina tiste kritike popolnoma jasno razodeva, kakšno gledališče bi si želela. Intelektuali-stično veleumje in družbeno prebrisana reprezentančnost nujno pomenita smrt gledališča, vsaj njegove zveličavne, vitalne note. Govoriti zraven tega še o slovenskem re-prezentančnem gledališču se mi zdi še posebej absurdno. Slovenci imamo malo zares velike dramatike; gledališče, ki bi hotelo zganjati reprezentanco človeške veličine — veličine strasti in duha, kakor pravijo — bi nujno mo-ralo formirati na tujih »velikih« tekstih. Vemo, kje so korenine Vidmarjevega okusa in vemo, da bi slovensko gledališče, ki bi mu bil, denimo klasicizem, jedro reper-toarja, bilo samo izraz nerealizirane slovenske težnje po monumentalnosti čisti forraalizem, saj bi koreninil samo v zavesti manjkanja samega in na neadekvatnem posegajo po fcujih vzorih. FormaMaem gledališča še po-sebej zato, ker bi se mu bilo treba nujno prizadevati samo po tehničmd dovršenosti, ko bi mu bila že človeška veličina v literarni predlogi tako do kraja realizirana. In samo spoštovanje terjajoča, neposreden transformativni ustvarjalni odnos pa bi v korenini izključevala, s tem pa se izogibala tudi živi zvezi z živo slovensko priču-jočnostjo. Vidmarjeva prizadevanja po veliker teatru So izraz specifičnega slovenskega. bivanja, ki je po svoji na-ravi nagnjen k predimenzioniranju, eleganci in monumen-talnosti, ki pa mu življenje samo njih realizacijo sproti onemogoča. Pristati pa na realiteto tega življenja tudi ne more, saj do dna pozna tisti drugi literarni svet, poln veličine in plemenitosti, polnosti in svetlobe in mu pomeni odmik od njega moralno kapitulacijo. Na tem nivoju pa naprej od same registracije svoje dileme ne mo-re. Infiltrirati se poskuša v družbeno realiteto, ampak ne v smeri imanentnega dialektičnega preseganja, pač pa kot intelektualistični in zgolj literarni 1'homme revolte od zunaj, zgolj mentalno, zgolj na videz čisto — sicer pa zaradi vzvišenega nerazumevanja konservativno, iz agonije, iz strahu za veličino, ki pa se y realiteti pogublja. Gle-dališče naj bi po tem inkarniralo tisto neeksistentno veliko moralo, bilo obrnjeno nazaj <ili pa vstran. Mi-slimo pa, da je izhod drugje, gledališki izhod: v inkar-naciji tega fantastičnega slovenskega disproporca med čisto ter moralno življenjsko voljo ter med stvarno vsebino stvarne   realizacije.
Kje pa so kljub vsemu koincidence med današnjo(l) vsebin« slovenskega gledališča in med Vidmarjevo vizijo gledališča, ki je disproporci in zahaj hodita oba — sicer rahlo narazen, ampak — v isto smer. pa kdaj drugifc eksplicitneje.   Takrat   tudi   o   jezi.
TEORIJA IN PRAKSA v teoriji in praksi
Metka   Kraševec,   Gra-fika 1964
Andrej   Inkret
KNJIZEVNE REVIJE
ALI NAM JE POTREBNO
KAJ
STORITI^
Med študenti so zadnje dni vzbudhle živahne ko-mentarje novice o zamenjavi odgonornih urednikov Sodobnosti in odstopu uredniškega odbora Proble-mov. Dejstva so naslednja:
a) Iz Izvršnega odbora giavnega odbora SZDL je prišla spodbuda, naj se zamenjata dosedanja od-govorna urednika Sodobnosti Dušan Pirjevec in Dra-go šega z novima urednikoma Matejem Borom in Mitjem Mejakom. Predlog je
podprt z argumenti, da se JO GO SZDL ne strinja z dosedanjim konceptom Sodobnosti, ' da revija ni bila dovolj odprta; da so se nekateri knji-ževniki in nekdanfi njeni sodelavoi pritoževali, da se je ne morejo posluževati, kar vse seveda ne more biti v interesu SZDL in demokracije. Spremembe v uredniškem odboru SodobTiosti naj bi bile zato uvod v svobodno razpravo o statutu revije, to je o njenih notranjih in zunanjih odnosih.
če so vsi ti argnmenti zares utemeljeni, se javno ne ve, ker poprej ni bilo dovolj široke javne disku-sije. Očitno se 10 GO SZDL ni zdelo potrebno, da bi pred pobudo omogočil vsem članom SZDL, da bi zgomje očitke temeljito pretresli in v javnosti po-dali stx>je orgumente pro in contra. Tako se tudi ne more vedeti, ali 10 GO SZDL zastopa interese večine jcnmosti ali le manjšine, saj poprej niso bili sklicani posveti niti s sodelaoci Sodobnosti. Prav tako pa v javnosti ni prišlo poprej do širših razprav zoper kon-cept Sodobnosti sploh in njenega urejanja posebej. Glede demokratičnosti je bii torej tu storjen celo korak nasaj od načina, kako se je ravnalo s Perspek-
tiv-ami in njenim uredniškim odborom. Idejne borbe ni bilo Pri tem se seveda ne oporeka ustanotritelj-ska pravica SZDL kot naslednice OF, ki je ustano-vila Sodabnost ali poprej Našo sodobnost.
b) Uredniški odbor Problemov je eneviu izrned svojih izdajatetjev — CK ZMS (drugi izdajatelj je UO ZŠJ) vrnil svoj uredniški mandat predvsem 2 utemeljilvijo, da je izdajatelj na posvetovanju SZDL o urediivi pravnega statusa revij, ki je bila 3. de-cembra 1964, zboru sodelavcev odrekel pravico do odločanja o vodilnih organih revije in označil obsto-ječi uredniški odbor Problemov kot nedemokratično izvoljeni organ. Prav tako da je bilo v javmh raz-pravah večkrat rečeno, da so se revij polastile zaprte grupacije, slike, in da to deformira demc-kratične odnose v publicistiki in javnem življenju. Ironično zaključujejo, da vračajo mandat, ker da s terti odpirajo moznosl demokracifi.
Verjetno je bil ta korak uredništva Problemov preuranjen, saj eden od izdajateljev (UO ZŠJ) ni zastopal enakih stališč kot drugi, pa tudi drugi izda-jatelj (CK ZMS) menda ni nameraval posegati z direktivami v uredniški odbor, čeprav obstajajo tudi nasprotne trditve. Tudi tu se morejo stvari torej še razčistiti.
Kaj storiti? Najprej: omenjeno posvetomnje SZDL naj bo uvod v širšo javno razpravo o statusu revije, kar je Ml verjetrio tudi namen tega posveto-vanja; obrazložiti konkretni sklep IO GO SZDL v zvezi z revijo Sodobnosti; sklicati sodelavce obeh omenjenih rev&j.
Tine Hribar
Nadaljevanje iz prcjšnje številke
Neposredno po skopskem potresu ni bilo knji-zevnega glasila, ki ne bi bilo posvetilo Skopju ali makedonski književnosti kakšnih deset strani. Tako smo čez noč naenkrat zvedeli za avtorje o katerih dotlej nismo niti slutili, da so. A to so pretežno sami mladi Ijudje, ki so se rodili v zloslutnem desetletju pred začet-kom najhujše vojne.
Potem je bila skopska tragedija z vsemi posledicami pogoj za tiskanje nekaj knjig makedonskih avtorjev na srbohrvaškem jezi-kovnem področju.
No, gotovo je, da je skopski potres že sa-mim dejstvom, da je vzbudil večji interes za makedonsko knjizevnost posejal tudi seme potrebe po podobnem medsebojnem spoznava-nju na drugem koncu države. Toda tu je po-treba po sodelovanju krenila po povsem dru-gačni poti: med tem ko je želja za spoznava-njem makedonske književnosti organsko ne-posredno izvirala iz splošne prizadetosti v do-ločenem trenutku, potreba za spoznavanjem slovenske književnosti s srbohrvaško in obrat-no dobiva precej administrativen karakter. Tu se danes vse pogosteje srečujemo s pojmom tako imenovanega »administrativnega bratstva«, ki je v korenu tedaj še neoformljenega orga-na (komisije, prijateljstva, urada?) za medre-publiške kulturne zveze obrodil na dnevno luč dva kontrahenta, enega na slovenski drugega na hrvaški strani.
V mesecih po skopskem potresu, medtem ko so pisatelji iz Ljubljane in Beograda našli različne načine medsebojnega spoznavanja (Da-vičo, Popa, Zlobec), je bilo potrebno na rela-
\KS\O SODELOVANJE?
mišljenjem da je ta podvig brez sleherne iskre-ne želje po spoznavanju književnosti enega našega jezikovnega področja z drugim »(»hrva-škega« s slovenskim in obratno). Z drugimi be-sedami: način, kakršen je prišel kot npr. po-dvig Republike in Sodobnosti do izraza, je iz-razit primer interesne zamenjave (brez huma-nitarne osnove, ki jo sicer književnost ima), kakršno lahko najdemo pri dveh v boj do krvi zakopanih strankah. Za to je ta podvig v medrepubliških odnosih izrazito nezdrav. Na ta način je dosežen kompromis zasnovan na denarni zamenjavi, brez prisotnosti zavesti in dobre volje, za čimer sicer težimo, kar pa je tudi osnovni kriterij vsake humane ideologije, in predvsem socialistične.
Toda zaradi tega ni potrebno obupovati. Tega se lahko samo veselimo, pa čeprav do ostvarenja dobre volje nikdar več ne bi prišlo. Imperativ medrepubliškega kulturnega sode-lovanja je prevzelo nekaj revij in založniških hiš, toda rezultati so zelo skromni in se ni-kakor ne morejo primerjati z rezultati, ki so jih na tem področju neposredno dosegle Per-spektive.
Ali zaradi tega gonilne sile medrepubliških kulturnih zbliževanj ostajajo dalje predvsem lovci za lastnim samozadovoljstvom ali pa da to stvar prepustimo kompetenci organa, ki bi z administrativnimi kanali prevzel nase vso skrb? Vidimo da imata obe možnosti več ne-gativnih kot pozitivnih lastnosti in nedvoum-no bi njihovo nadaljnje delovanje privedlo do še večjih anomalij. Za to bi bilo najbolje, ko bi jih odvrgli in sprejeli in vedno bolj raz-vijali tisto dobro voljo, kakršno so v svojem jedru začrtale Ijubljanske Perspektive.
Deset številk revije »Teorija in praksa« in časovno razdobje desetih mesecev, v kate-rem so revije izšle, sta zadostna pogoja, da lahko ocenimo, če revija opravlja tiste funk-cdje in naloge, ki si jih je uredništvo zadalo ob izidu prve številke. Zato je prav, če najprej spomnimo na postavljene cilje!
1.   »In predvsem hitrejšemu idejnemu zore-nju in snovanju slovenskih komunistov in dru-gim socialističnim silam   je   namenjena   naša revija.«
2.  Uredniški odbor »Teorije in prakse« se bo trudil, »da bi bilo v njej čimveč najrazličnejših kritičnih in argumentiranih   razprav,   polemik in analiz o tistih teoretičnih in praktičnih vpra-šanjih, ki nam jih dan za dnem zastavlja naša sodobna, konkretna socialistična stvarnost pri nas doma in družbeno dogajanje v svetu sploh. Mi želimo analitično, teoretično in publicistično obravnavati našo prakso.«
3.  Prizadevali si bomo »brez zamujanja pri-kazovati in globlje analizirati politične dogod-ke in njihove vzroke v mednarodnem dogaja-nju. Spremljali in analizirali bomo idejne pro-cese in družbena teoretično misel v svetu na-sploh in v mednarodnem delavskem in socia-lističnem gibanju še posebej.«
4.  »V naši reviji bo prostor tako za načelne in teoretične razprave kakor tudi za krajše in konkretne članke, komentarje   in   glose o   na videz zelo majhnih ali celo nepomembnih stva-reh in dogodkih.«     Ustanovitev revije. s takim karakterjem, lahko rečem, je bil že skrajni čas, ker nobena izmed obstoječih revij  v naši re-publiki teh nalog v celotnem njihovem obsegu ni opravljala, čeprav so mogoče   te   naloge v njihovih programih. Da bi nova nastala revija resnično odigrala svojo vlogo pri idejnem zo-renju   slovenskih  komunistov  in  vseh  ostalih socialističnih sil, mora njena vsebina biti zelo razčlenjena, da bi lahko   zadovoljila   tudi   pe-strosti problejnov, s katerimi se srečujejo slo-venski komunisti. Dosedanja vsebina revije je bila   razčlenjena   na   naslednje    rubrike:   4—5 glavnih, uvodnih člankov, glose, pogledi, komen-tarji, mnenja, odmevii, socialistična misel po sve-tu, socialistične dežele, mednarodni odnosi, re-cenzije, prikazi  ter  tuji  avtorji  (nekaj  osnov-nih podatkov o njihovem   življenju   in   delu). Podrobne ocene vseh posameznih rubrik si ne morem privoščiti in mislim tudi,  da prvič to ni bistveno potrebno, drugič pa tudi zato, ker Tnimajo posebnih pomanjkljivosti in bom zato raje   poskušal    ostati    konkreten    v    splošnih okvirih.
Glede rezultata prve postavljene naloge bi mogel govoriti le posredno s pomočjo osnov-nih podatkov, kdo vse po svojem družbenem položaju prebira revijo in ga njena vsebina sili tudi k javnemu obravnavanju. Teh podat-kov nimam, pač pa lahko samo domnevam, da bi po kvaliteti mnogi sestavki v reviji lahko služili ali pa so služili za razpravo v samo-upravnih in upravnih organih na najrazličnej-ših nivojih, od delovne organizacije do repu-bliške skupščine. Naj naštejem samo nekaj ob-ravnavanih problemov: razširitev materialne osnove samoupravljanja ali nova razdelitev sredstev med delovno organizacijo in družbe-no političnimi skupnostmi, funkcije, ki naj bi jih imel prometni davek, načela pri organiza-ciji zbornic, stanovanjski skladi in možnost občanov pri njihovi soudeležbi, študentje in njihov materialni položaj, šola in njena mate-rialna osnova, pouk filozofije na srednjih šo-lah, otroško varstvo, raziskovalno delo — izu-
mi, načela pokojninskega sištema idr. Pohvalno za sestavke je tudi to, da se skoraj vsi opirajo vsaj na osnovne kvantitativne podatke in so-ciološke analize. Tako imajo mnoge delovne organizacije dovolj razloga, da se zamislijonad takimi članki, kot »Izkoriščanje delovnega ča-sa« — posamičnih vodilnih oseb v podjetju — »Raziskovalno delo, izumiteljstvo in novator-stvo«, »Problematični sekretar« itd. Mnogi funk-cionarji, komunisti in teoretiki, ki sicer še ve-dno upravičeno poudarjajo borbo za večjo ma-terialno blaginjo delovnih ljudi, pa se morajo zamisliti nad naslednjo ugotovitvijo, zapisano v reviji: »Kar je bilo poprej (Perspektiva ma-terialnega in kulturnega standarda-op. Kirn) cilj in vir neizčrpne moralne politične energi-je, se začne sedaj pojavljati zgolj kot sredstvo. Kot sredstvo — za kaj? V tem je problem ma-terialna saturirane družbe, družbe v blagosta-nju. Zdi se, da je perspektiva, ki je nekoč da-jala smisel vsemu našemu življenju in delu, ki je bila glavni vir naše moralno politične moči in energije, začela. v delu naše družbene struk-fcure bledeti in se vse bolj umikati nazaj, iz-ven našega horizonta. Kaj je horizont prihaja-jočega človeka?«1 Tega vprašanja in problema se ni mogoče znebiti z enostavnim odgovo-rom: komunizem.
Posebna odlika nekaterih člankov je, da so kljub svoji teoretičnosti znali sleči s sebe ano-nimnost/ brezosebnost kritike. Tako metodo je treba v reviji razvijati dalje!
Glede rubrike socialistične dežele, sociali-stična misel, mednarodni odnosi, je nekaj kri-tičnih pripomb izrekel že tov. Jerman v zadnji številki te revije. Očitek ni samo v terri, da so se članki o nekaterih deželah ali avtorjih iz teh dežel pojavili nesorazmerno v primerjavi z drugimi, temveč je tudi v enostranosti izbo-ra problematike.
»Jasno je, da revija v desetih številkah ne more predstaviti še celo vrsto drugih avtor-jev in problemov in zato gornji očitek velja pogojno, če bi se ta enostranost nadaljevala. Morajo se v njej pojaviti tudi takšni sestavki, ki bodo obravnavali probleme, kot: človek — tehnika, ter sodobna dialektična misel v nara-voslovnih vedah. če že dalj časa upravičeno govorimo o jalovosti stalinistične filozofije, pa je tudi že čas, da seznanimo našo javnost s si-jajnimi rezultati, ki so jih dosegli številni fi-lozofsko izobraženi sovjetski naravoslovci v zadnjih desetih letih pri razvijanju dialektične misli v številnih naravoslovnih znanostih, fci so jo razvijali tako, da je to hkrati pomenilo napredek te znanosti same.
»Z rubriko »Glose, pogledi, mnenja« itd. je revija ostala dosledna svoji koncepciji, da bo poleg načelnih, teoretičnil razprav v njej tudi prostor za na videz majhne in nepomembne stvari in dogodke. Prav je da pri tem vztraja, ker bi revija drugače nujno drsela v mistifi-kacijo splošnega ali posamičnega.
Nazadnje si oglejmo še vsebino »formalne« funkcije revije, kako se je naslonila na širok krog dopisnikov in prebila »avtonomnost«, ki je bolezen marsikatere revije in ki samo od časa do časa išče »družbene probleme«, da bi se afirmirala in tako pokazala praktični rezul-tat  svoje  avtonomnosti.      x
Andrej Kirn
1 »Teorija in praksa« — št. 10, str. 1434
Nadaljevanje prihodnjič
NE PREVEČ ZAPOZNELE PRIPOMBE
OB KONGRESU ZVEZE KNJIŽEVMKOV
V kulturni rubriki Dela smo brali temeljit zapis o za-sedanju kongresa Zveze književnikov Jugoslavijc in dati je treba rubriki in poročevalcu priznanje za temeljito oprav-ljeno delo. Iz omenjenega poročila je tnogoče nedvomno sklepati na vrsto zaključkov, ki so porazni. Torej še enkrat: poročevalec štefan Kališnik je temeljito opravil svojo dolž-nost   in   nam   prepustil,   da   o   teh   dogodkih   soilimo   sami.
Prvo dejstvo, mimo katerega nikakor ne moremo, je samo raven tcga zbora. Književniki in publicisti predstav-ljajo v neki nacionalni ali pa širši življenjski skupnosti tisti del prebivalstva, ki je več ali manj osveščen, lorcj pred-stavlja razumništvo neke življenjske skupnosti. če nismo preveč rigoroziii — črnih ovc je povsod dovolj, torej ni nujno, da tudi tukaj ne bi bile prisotne. Ali pa: nihče ni najči-stejši vzornik in zglednik in lahko kdaj tudi temeljito zaide in zgreši. Zato ga ne bomo kamenjali! Toda kar se je zgodilo na tem kongresu, ki je obenem seveda najvišje organizacijsko delo Zveze književnikov Jugoslavije, izklju-čuje oba primera, ki sem ju navedel in, ki bi utegnila biti olajševalna okoliština, in nam kaže najbolj črno sliko O razmerah v ¦ tej vzgledniški organizaciji sami. Iz golih in suhih podatkov, ki jih je vestnb in skrbno nanizal ome-njeni poročevalec in ki si jih vsakdo lahko ogleda, je o tem vsak komentar odveč. To je zaključek, vendar kje so pa vzroki? O tem nam poročevalec ne more poročali, ker to ni bil njegov namcn
Najprej hočem poudariti najpomembnejše dejstvo, ki pa_ je v ostrem neskladju z pmenjenim kongresom. V po-vojni književnosli in publicistiki je bilo ustvarjcnih mnogo pomembnih del, ki se nam jih ni treba sramovati pred nikomur, in naj bo ključ za podeljevanje Nobclove nagrade kakršenkoli že, v povojnem času je bilo podeljeno to naj-višje priznanje našemu književniku. In če upoštevam dej-stvo, da je kongres najvišje organizacijsko tclo Zveze književnikov Jugoslavijc in dejstvo, ki sem ga pravkar navedel, je Iz tega nedvomno razvidno, da delo te književ niške organizacije vsekakor ni v skladu % delom književ-nika_ kot posameznika, lemveč je celo v ostrem nasprotju z njim._ V najboljšern primeru nima nlkakršno zveze z napori in uspelii njcnih člancv (ali pa tudi nečlanov, ki prav tako delajo), ki delujejo torej kot posameaiiki. Usod-
na posledica tega pa je, da ta organizacija književnike ne povezuje v delovno skupnost, kar je pač namen vsake organizacije. In vprašanje, ki temu sledi: »Kakšen je po-men in namen te organizacije, kaj dejansko dela, in kar je še važnejše, kakšne so posledice za njene člane, kot posameznik?«
Najprej samo nekaj ugotovitev načelne narave, potem bom navedel nekaj zelo ilustrativnih primerov iz konkretne prakse   te   organizacijc.
Prcj smo ugotovili, da ni nikakršne delovne povezave (delo pri književniku je samo vsebinskega značaja) med konkretnim (umetniškiin, publicističnim, kritičnim) delova-njem posameznih njenih članov (popolni disproporc med uspehi književnih del jn med stanjem v organizaciji) in or-ganizacijo. Vsebina njenega delovanja je torej skrčena na neko sckundarno funkcijo, ki pa v primeru tega posled-njega kongresa kaže svojo morbidnost do te mere, da je očitno, da tudi ta sekundarna aktivnost ne služi več svo-jemu   prvotnemii   namenu,   temveč   kvečjemu   monopolizmu.
Kaj je vsebina te sekundarne dejavnosti? Ta dejavnost drugotnega pomena je v tem, da omenjena Zveza skrbi kvečjemu za tehnične strani delovanja književnrbov, to je: za plasma posameznih kiijiževnih dcl v sosednjih republikah in v tujini, za materialni položaj književnika, za medse-bojne stike z sosednjimi republikami in tujino ter po-dobno. Vse to seveda nj nič slabega. celo nujno je, da je tukaj nekdo, ki orgaiiizirano, ne stihijsko, ureja te važne probleme. Toda kaj se zgodi v prmieru, ko te vrste orga-nizacija ni zmožna drugega kot te okrnjene dejavnosti. Ker ima knjižni delavec ne višjo (da ne bo slepomišenja!!!), temveč drugačno obliko dela kot morda kak drug delavec, preko svoje delovne organizacije ni vključen v nikakršno delovno skupnost. Njcgovo dclo je individualno: romana ali pa drame npr., ne piše kolektiv, torej pri samem delov-netn procesu ni v neki delovni skupnosti, zato pa mu pomenijo delovno skupnosl organizirani posamezniki, kate-rih individualno delo se vključuje v ncko skupno smotr-nost po vsebini in obliki dcla in to je knji/cvnost, publi-cistika in kultura. Kajti z bralcem, glodakcni itd. ni v delavnem razmerju v polnem pomenu te besede, bralec je samo   pasivni   objekt   njegovega   dela   (tisto,   kar   prebere,
sprejme ali pa odkloni, vendar ne sodeluje pri ustvarjal-nem procesu saniem). In če ta organizacija, ki je ustanov-ljena v ta namen, ne predstavlja delavne skupnosti, torej delovne organizacije, v katero bi se lahko polno vključcval, je torej izoliran, ne glede na to, ali je član te organizacije ali ne. Godi se mu torej neprimerno slabše kot katerefflu-koli drugemu delavcu, ki je skozi delo ali celo skozi svoje delovno mesto vključen v širšo delovno skupnost. Taka vključitev je edino resnična in samo preko take vključitve je mogoče govoriti o tem, ali je človek vključen y družbo ali ne. V vsakem drugera primeru pa je izven nje. Torej vključitev v družbo ne pomeni biti član organizacije, ki je okrnjena zgolj na to drugotno dejavnost, kot smo to videli v primeru Zveze književnikov Jugoslavije. Književnik je izven take organske vključitve (če mu torej organiza-cija ne pomeni delovne skupnosti) vezan samo na svoje delo in na to, kako bo preko svojega dela učinkoval na pasivnega bralca. To se pravi, da _je v taki strukturi in vsebini svoje književniške organizacije v vsakem primeru vezan le nase, da se izven sebe ne more nikamor drugam vezati in ostaja še nadalje romantični individualist izven družbe.
Torej ker preko te orgauizacije ne more doživeti skup-nosti, se fortnira v skupine, ki pa so večinoma (ali pa vsaj sčasoma postanejo) tako ozke in se skorajda pravi-loma zožijo na interne in vase zaključene kroge. ki ne vidijo preko svojih ograd. Toda kaj drugega v taki struk-turi ni mogoče. Nastal je torej mozaik skupin in grup, ki delujejo vsaka zase brez organske povezave z ostalimi, in v svojem bistvu ne presegajo socialne vsebine prej opisa-nega posameznika. Tako ima na eni strani Zvezo književ-nikov (kakršna se nam je najbolj razkrila na omenjenem kongresu, menda ta kongres ni slučajna zabloda?), na drugi strani pa skupine (ki se zbirajo okoli posameznih revij in skupinice brez njih), ki se ne vežejo nikamor in z  nikomur  v  širšo   delovno  skupnost.
Da Iahko doživlja in živi književnik skupnost kako drugače kot skozi svoje delo, je izključeno. če je v službi, je predvsem zato, ker od svojega književnega dela ne more živeti in mu torej pomeni služba ali pa katerokoli delovno mesto hobby, ne pa obratno. To se pravl, da preko takega delovnega mesta ne more v resnici doživijati avlen-tičnosti in situacije tiste delovne skupnosti. ker mu ta (skozi njegovo delo in delovno mesto) služi le kot pred-met njegovega materialnega dopolnila. Pomeni mu torej le sredsitvo za dosego cilja, ki je izven le delovne skupnosti, ki jo je pretvoril v sredstvo. Komur pa je književnost služila kot hobbj', mu je seveda po isti železni logiki po-stala   samo   sredstvo   za   neki   cilj,   ki   je   izren   nje   in   je
svojih estetskih in vsebinskih izliodiščih heterogene Ic na osnovi omenjenega nacionalnega kriterija (v resnici šovi-nizma). To pa je sevcda na eni strani nevsebinsko »lota-nje« protislovij znotraj republiškega društva, na drugi strani pa poglabljanje tako imenovanega nacionalriega kritcrija, ki ni nič drugega kot Sovinizem! Poleg omenjenega se je ano-maličnost in popačcnost vsch vrst od nacionalističnih d_o grupaških in monopolističnih teženj pokazala na vsch ni-vojih, zvcznih, republiških do najbolj privatniških in za-sebnih kot na primfT: na raznih gledaliških in filmsfcih (Novi Sad, Sarajevo, Pula itd.), kjer pomeni sodelovanje poleg slabosti, ki jih taki tekmovalni festivali že tako ali tako imajo, še udeležbo pri divji nacionalistični (konjski) dirki za mesto, ozin; na, kdo bo koga. Torej: absurden in nevzdržen kriterij. firajcvski 1'estival »malih sccna« ima na primer dva »kljiJac: republiškega in še svojega lokal-nega — sarajevskega. Spomnimo se lahko polemike med Dobrico Čosičem in dr. Dušanom Pirjevcem, ki zasluži za-radi svoje resne težnje, kako urediti in rešiti te antago-nizme, pozornost prav zaradi tega, ker kljub svbjemu naporu ni imela moči, da bi prerasla to interno antagoni-stično stanje. V tej polemiki je na koncu nekdo zagovarjal le jugoslovanski integralizem, drugi pa nacionalni avtono-mizetn. Jugoslovanski integralizem je nespremcnljiv, ker pomeni ničenje nacionalne kulture, ne njeno avtonomnost, temvcč njeno avtohtonost, medtem ko je bil Pirjevčev od-govor samo obvambeni refleks pred to nesprejemljivo teo-rijo, ni pa prcšel istega okvira (dve ekstremnosti, ki se med seboj izničujeta). Težnja prvega je neresnična in ab-slraktna »enotnost« (primerjaj »enotnost« znotraj republi-škega društva kot negativni refleks nacionalnega avtomistič-nega kriterij«) jugoslovanskih nacionalnili kultur, druga pa poineni   zapiranje   v   svoje   ozke   nacionalne   okvire.
To so najbolj v oči bijoče deformacije prej načelno opisane slrukture, ki jih taka struklura pogaja in ustvarja. Poskusi, kako bi se izognili najbolj vidnim posledicam, so bili kaj različni. Od stalnega deklariranpa mcdscbejnega republiškega sodelovanja med rcpublikami (kako jc bilo stvacno stanje, liam o tem najbolj zgovorno priea seslavek Radoslava Daba v poslednjih številkaJi leiošnje štud. Tri-bune. AH je tako sodelovan.je potrebno) razna roprezen-tančna srečanja, ki so bila boli na nivoju »mfdjusobnog upoznavanja«, torej na nivoju popolnoma privatniških ne-delavnih stikili (kongres meclicincev katerekoli specializacije najbi-ž ne poteka lako, da sc razgovorijo o svojih tegobah in težavab, teniveč ima najbrž deloven znanstvcn značaj, skupni lilerarni večeri ali pa izmenjavc in to enkrat na leto, kje.r so Sli narazen prav tako tuji, kot so tuji prišli sknpaj itd. Ali pa se je poskušalo v organizacijskem smislu
to i-e5evati z izmenjavo generalnili sekretarjev po tako ime-novanem republiškem »ključu«. Vsako leto so se vrstile republike po svojih generalnih sckretarji Zveze, kar seveda ni imelo nikakršne druge posledice kot ublažitev zunanjih protislovij med posestniki monopola, razdeljevali so si to-rej pravično med seboj fevde, toda s temi poskusi se kriza ni samo bližala, teriiveč samo stopnjevala, ker je šlo zme-raj in samo za navidezne ublažitve (da bi izgledalo čisto in higienično), ne pa za saniranje te krize. Nacionalni in vsi ostali antagonizmi so oslajali še naprej prisotni, dobi-vali so cefo večje razscžnosti, in ko poročevalec v Delu pravilno ugotavlja z naslovom nekega poglavja »Kongres postane edinstven«, se ni zgodilo nič drugega kot to, da so odpadla vsa naličja. V republiških društvih se prav tako borijo posamezne skupine (ali • celo posamezniki s svojo »historično« avtoritativnostjo«) za monopol v društvu, to-rej jili vodi princip prestiža', ne pa stvarnega sodelovanja na osnovi vsebinskili nasprotij mccl posameznimi skupi-narai. Na primcr za sprejem novih članov y društvo ni odločilna kvaliteta njegovega dela, temveč pripadnost sku-pini. Navedel bom samo primer, za kalercga verodostojnost seveda ne morem pravno odgovarjati, ker temelji le na ustni informaciji enega od članov sprcjemne komisije dru-štva slovcnskih književnikov. Leta 1962 je bilo v DSK spre-jetih med drugim: v tistem letu hkrati 5 novih članov, med njimi tudi letošnji Prešemov nagrajenec Gregor Str-niša. Sprcjet pa ,ie bil (in šc edtn) na osnovi lKzaostro-vanja kriterijev (formulacija se glasi takole: sprejrtiimo ju, ker, če doslej nismo zaostrili kriteiijev, jih tudi sedaj ne smcmo). O ostalih treh ni bilo o zaostrovanju kriterijev nobenega govora. Torcj, jaz tej ustni iz.javi vcrjamem. ker sta biia ta dva, o katerih so dovorili, sodelavca bivše revije »Pcrspcktive«. To dejstvo je ilustrativno zato, kar seni analiziral že prej: nevsebinski piestiž med posamez-nimi skupinami, kjer ne odloea nikakršen drug kriterij kot pripadnost tej ali or.i skupini. Izbral sem samo ta primer, ker hočem v tcm članku nekaj pojasiiiti tudi z ilu-striranjcni posanieznih konkrctnih primerov, ne pa natol-cevati  in  obrckovali DSK.
Tnka stmktura Zveze kr.jiževnikov Jugoslavije, in torej nujno tudi DSK, je razlog, da je iz nje izstopilo " tlanov. Kolikor je bilo to dojan.je in kolikor le gesta, je težko presoditi. Gre namreč za vprašanje, ali je res mogoče vse-blnsko spremeniti to jalovo strnkturo, in če ni lnogoče, poteni je tak izstop umljiv, ker se izven »deloviie organiza-cije« počutim prav iako izolininega, kot v taki formalni in nedelavni organizaciji (kot sem govoril žc prej) ali še botje: ne zapravljam časa in sil z» nesmiselne stvari. Drugo vprašanjc pa je, ali ni moja nuja storiti vse, da bo društvo  res  delovna  skupnost, ne  pa monopolistična  organi-
zacija, pa naj ima v njej monopol ta, ali pa ona skupina (vsebinsko je to res popolndoma vse eno). Ko sem govoril prej o tem, kakšne konkretne posledicc ima taka struktura za   vsakega  posameznika,   se  mi   zdi  slednje   resnično.
Zveza književnikov Jugoslavije in vsa njena republiška društva itd. ostaja torej polžja hišica, kjer klokota vsa ta obilica nerešenih in navidez nerešljivih antagonizmov. Strak-tura te zveze je »mozaična«, ne da bi imel vsak posamezeB kamenček še karkoli skupnega z drugim kot to, da je po svoji   naravi   eden   od   kamenfikov   vtem   »mozaiku«.
In za zaključek (da ostanemo pri kongresu Zveze) še to: Dobrica Cosic je dal predlog, ki ga je podpisalo 50 književnikov, ki edini pomeni spremembo te strukture in, ki edini pomeni resen poskus spremeniti . stanje v Zvezi književnikov Jugoslavije. Predlagal jc, da bi se Zveza reor-ganizirala tako, da posamezne enote ne bi temeljile na teritorialni razdelitvi (razdražilni element, ker je formalen ali, ker kvečjemu vnaša nacionalni element kot kriterij)', temveč da bi se književniki združevali na osnovi afinitete, to se pravi na osnovi svojih estetskih in vsebinskih izhodišč. (Da ne bo bojazni za naše nacionalno poslanstvo: stvar tega kriterija je, da naeionalnost ni dominanten kriterij, temvcč je vsebovano vsebinsko pojmovanje nacionalnosti v tem   kriteriju).
V tcm prhneru bi dobila Zveza književnikov popolnoma drugačno vsebino. Književnik bi sc delovno vključeval v delovno organizacijo, ne pa v neko zanj abstraktno pred-slavniško telo. Organizacija sama bi torcj avtomatično za-mcnjala svojo funkcijo. V prvem planu ne bi bili tehnični in organizacijski problcmi, temveč vsebina in na osnovi vsebine delo, skratka, to bi bila organizacija, ki bi književ-niku kot delovnemu članu te organizacije edino omogočala resničcn komunikativen odnos in doživetje skupnosti. V_ tem primeru bi seveda odpadla vsa tista zamotana" zatomizira-nost, ki smo ji priča in ki ima z< poslcdico kup nerešljivih antagonizmov v Zvczi književnikov Jugoslavije (od nacio-nalnih do gmpaških itd). Nastalo bi resnično sodclovanje, kar bi pa obenem omogočalo tudi resnično vključevanje v probleniatiko celotnc naše družbe. Tako pa ta parcializem književnika prej onemogoča kot omogoča, če to hoče ali ne. Še nadaljc ostaja v precejšnji meri odtujen_ resničmm problemom naše družbe in je mnogokrat obsojen na_ io, da se ukvarja s svojo odtujenostjo in s temi prohlemi, ki sem jih navajal, ki pa niso resnieni. temveč pscvdo pro-blcini, čiprav obstajajo. in ki so tako brez slfhernega sramii nf.odeii svoje lice na zadnjem kongresu kn.jiževni-kov v Titogradu. Obenem pa je ta kongres Zvc/e knji-ževnikov  Jugoslavijo  v   marsi:eni   precej  iJustrativen!
Pel^r   Božič .
ciji Ljubljana — Zag  nnogo več   časa,   da
se je ustvaril hladen    promis.* Sedaj, ko se
srečujemo  z  njim   ki  i nemilim   dejstvom,
moramo na osnovi te   ipraviti trpek zaklju-
ček: nobeden usoden   4ek ni bil v stanju,
da  širokogrudiie   gra   t celo  nacionalnega
kulturnega ugleda sj,   di k trajni Ijnbezni do svojega bližnjega.
Moj bog,  kako je   nečesa takega lahko
prišlo in po kakšnih 1   li/i? Res je da so opi-
sane  okoliščine  prep   nle  srečnejše  podvi-
ge celo do današnjeg   e, ko   se   je   datum
skopskega potresa o<   nil od   nas   za   več
kot dvanajst  mesece\   ko   je   intelektualni
ratio  odtehtal čustva   i in nedvoumne elo-
večnosti. Ali irnorda $  ici najvišji književni
forumi  Ljubljane  in\  Kba niso  bili zmož-
ni niti koltkor je črn  pod nohtom normal-
ne razboritosli,  ki  bi  i lahko   pomogla   iz
predsodkov  k  bolj  s<   ističnemu  reševanju?
Tako je samo vsaka    » ostala  na  svojem:
»zob za zob«, ena š\   a Republike za eno številko Sodobnosti.
Dva   kontrahenta     iblika  6   (»slovenska
številka«). in Sodobns   (»hrvaška številka«)
sta otroka »Administ   nega  bratstva«.  Dej-
stvo, da so ju   časoi    informatorji   dobro
ocenili ne   smemo   i   iati   za   suho   zlato.
Prav tako, tega ne st   8 zanikati, ker — če
gledamo samo enostt   o —   se   moramo   s
časopisnimi informaU   tudi   strinjati.   Toda
zadeva ima,  kakor   A   a koli   druga   stvar,
svoj videz. Zanima n  t tem   primeru,   kot
opomin za prihodnost   ieče:
če upoštevamo de_   i, da je podvig Repu-
blike  in  Sodobnosti     tdica  golega admini-
strativizma, se morai   %zveda   sprijazniti   z
torej   ostala   konjiček   (kar    Eituje   v   njeni   kvaliteti   in
učinku).   Brez   dvoma   so   ]   tm   grupe   poizkušale pre-
seči   to   socialno   strukturo,   dar   lahko   govorimo   samo
o   poskusih.   Celotna   strukf   je fiksirana   tako,   da   vsak
tak   poskus   posameznika   i   I skupine   la   struktura   že
vnaprej   determinira   (ostaja   rtivni   refleks   te   situacije)
ali  pa ga sčasoma onemoga   I če se  vrncrao h konkret-
nim   primerom   in   konkreti   posledicam:   Zveza   književ-
nikov  vsebuje  svoje   avtonoi   podzveze,   to  so  rcpubliška
društva,   kl  imajo  zaradi   ot   specifičnih  jezikovnih  gmp
nacionalen   značaj.   To   v   tt    ie spet   ni   nič   narobe   —
je   torej   federacija   posamei   ucionalnih   grup^ ki   imajo
enakovreden   položaj.   Toda    ii prave   vsebine   te   orga-
nizacije   (ne   po  tem,   kar t    ira),  pride   nujno   do   med-
sebojnih   prestižnih    trenj   '    raopolističnih    teženj    med
posameznimi   republiškimi   I   i Vsako   od   njih   si   hoče
zagotoviti   vodilen   položaj  '    ta,  torej   monopol   v   vseh
tistih   bistvenih   interesnih      i,  ki   jih   omogoča   Zveza
književnikov   Jugoslavije.   P    ta tega   so   seveda   nacio-
nalai   avtonomizmi,   po   don    - šovinizmi   vseh   vrst,   od
poskusa   dominacije   do   na,    ragrizenih   obrambenih__re-
fleksnih gest in dejanj,  ki i    itakajo  najprej avtomatično
do   posameznih  grup   in   poi    likov.   Struktura  je  seveda
hierarhična.   V   republiškem    tvn so   ta   ali   ona  skupina
poskuša   iz   enakilh   spodbud    v Zveni   prebiti   do   vodil-
nega   položa.ja,   saj   ji   ta      oča   monopol   v   vseh _ teh
ugodnostih,   ki   sem   jim   01     že  prej.   Od   odločanja   o
sprejemu   novih   članov   do    maja   v   drugih   republikah
oziroma   v   tujini,   ali   pa  (    (tar  se   je   dogajalo   in_ se
morda   Se)   odloča   posamei    kupina,   ki   ima   v   društvu
monopolni  značaj.  o  možno    ia in objave  v tej ali oni
publikaciji.   antologiji   itd. \    i, č«š  da  velja  tu  estetski
ali  pa  idejni  kriterij,  je  ja    fer ne ver.janiem  v  eksklu-
zivne   idejne   ali   pa   estetst    Iterije,   ki   nastajajo   scveda
v   taki   ir.onopolistični   strul     Vse  to   se   dogaja  v   zvez-
nem merilu,  med   republišld    raštvi,  med  posamezniki  in
posameznimi skupinami, kl    m najlepše ilustrira že v začetku   omenjeni   zapis   v '.
Mislim,   da   je   jasno,   d   I takih   »kriterijih«   ni   mo-
goče   priti   do   kionstruktivn    sodelovanja   med   posamez-
nšmi   nacionalnimii   grupami   S molraj   njih   med   posa-
meznimi  skupinaimi   in   posi    imi člani   te  Zveze,   temveč
samo   do   globljih   in   globl,    ntagonizmov.   Pridcmo   cclo
do   docela   novega   pojava:     0 te   meje   in   antagonizmi
med   posameznimii   republišk    jruštvi,- torej   nacionalnimi
organizmi   dovolj   globoko  s    «, antagonizmi   dovolj  mo-
gočni,   se  npr.   v   okviru   re    uitva ne   ustvarja  cnotnost
na   osnovi   zdrave   komunika    in odkritega   rešcvanja   no-
tranjih    protisloviij    vsebinsl    amtaja,    temveč _ nasliine
»cnotnost«   posaimeznih   skuj   i posameznikov,   ki   so   po
IZVLEČKI IZ REFERATA
Nadaljevanje z 2. strani
Se posebno mora Zš prizadevno pod-preti vse napredne odločitve samouprav-nih organov, ki večkrat, v različnih sre-dinah vzbujajo odpor zaradi takšnih ali drugačnih nasprotnih interesov ali pred-sodkov.
ZŠ mora neprenehoma skrbeti za zdrav odnos samoupravnih organov do svojih volivcev, za javnost dela, javno odgovor-nost in za, tako rekoč, vsakodaeven ne-sredne odnose volivec — samoupravni organi, preko različnih stikov posamez-širšega kroga študentov v neposredno upravljanje. Javno odgovornost samouprav-nih organov ustvarja Zš predvsem pre-ko svojih širokih oblik (skupščin in zbo-rov Zš z obravnavanjem njihovega dela, zaključkov in notranjih odnosov) razum-ljivo še posebno tam, kjer so naštete manifestacije samoupravljanja pomanjklji-ve. Ni pa namen Zš postavljati se med volivce in samoupravni organ, ampak si obratno -- kot smo že povedali — priza-deva za čim širše in čim globlje nepo-sredne odnose volivec — samoupravne organe, preko različnih stikov posamez-nih članov ali celotnih samoupravnih or-ganov z volivci, v obliki posvetovanj in zborov volivcev
~~~ V odnosu do samoupravljanja na vi-sokošolskih zavodih je nadaljnja skrb ZS demokratična kadrovska politika samo-upravnih organov. Zš sodeluje pri izo-blikovanju kriterijev za kandidiranje, raz-širja demokratično evidentiranje kandida-tov, spremlja potek volitev itd. Prav tako mora ZŠ prva dajati iniciative za delo-kratično zamenjavo neodgovornih in nede-lavnih posameznikov v samoupravnih or-ganih.
V tej zvezi poudarjam samo še to: ni stvar Zš, da izvaja detajlne analize štu-dijskih uspehov, rezultatov študijske re-forme itd. ter pripravlja podrobne načrte za različne izboljšave. Naloga Zš pa je ne-nehna skrb, da se vse to izvaja v okvi-rih samoupravnih organov in da v mejah svojih možnosti in kompetenc zagotovi optimalni uspeh teh prizadevanj.
Kot ni na eni strani prav, da smo rav-nodušni do pestrega samoupravnega živ-ljenja na visokošolskih zavodih, tako bi bilo na drugi strani napačno, če bi pre-vzemali in v celoti reševali naloge, ki so-dijo na dnevni red samoupravnih orga-nov, ki so za to reševanje poklicani in odgovorni; s tem bi resno krnili njihovo delo, jim zmanjševali iniciativo, pa tudi: obravnavanju v okviru množočnih oblik dela ZS.
Pod drugo točko nalog smo aapisali, da moramo spremeniti v organizaciji od-nose tako med vodstvi in članstvom kot med vodstvi samimi; da moramo našo organizacijo demokratizirati in omasoviti in to ne v smislu povečanja števila član-stva, temveč z vključitvijo vse večjega števila članov v delo organizacije same; da moramo še nadalje decentralizirati dejav-nost tako, da bodo organizacije na viso-košolskih zavodih dejansko osnovna tori-šoa dela. Gre za spremembo odnosov v smislu preraščanja sedanje odmaknjeno-sti vodstev od članstva, da vse razprave o važnejših študentskih problemih in Zš nasploh v čim večji meri prenesemo iz zaprtih" sestankov vodstev med vse študen-te; pa ne le razprave, temveč predvsem sklepanje in odločanje, kjer demokratiza-cija ni samo v besedah, ampak predvsem v akciji.
Ne postavlja se torej vprašanje, s kakš-nimi analizami naj doženemo, kaj študen-ta zanima, s kakšnimi sredstvi ga priva-biti na predavanja, kako zanj čim bolje odločati, zagovarjati njegovo, z analizo ugotovljeno mnenje, kako ga vzgajati itd.; ampak predvsem, kako ustvariti optimal-ne pogoje, da bo študent sam povedal, kaj ga posebno zanima, katere družbene probleme ima za najbolj pereče, do kate-rih se hoče opredeliti; optimalne pogoje, v katerih bo lahko sam odločal o važnej-ših problemih, ki se ga tako ali drugače zadevajo, da se bo na taa način samovzga-jal, oziroma da bo postal subjekt druž-beno-politične vzgoje
Ob taki usmeritvi bodo dobile polno veljavo oblike dela Zš kot so: skupščine in različni zbori Zš Tudi do sedaj te oblike dela niso bila neznane, vendar «mo jih uporabljali zelo redko. Gre pa za to, da jih ob nakazanem premiku osvojimo kot osnovne, (Seved»3 pa niso odino možne, ker se bodo prav gotovo izoblikovale še nove, elastičnejše oblike. pač odvisno od konkretnih pogojev.)
Tako naj postanejo skupščine in pred-vsem   zbori   Zš  osnoven  in   stklen  organ
TRIBUNA STRAN 8
ZS na visokošolskih zavodih. Namesto ene skupščine naj bo letno več skupščin in zborov Zš, ki naj specializirano obravna-vajo problematiko na visokošolskih zavo-dih.
Po drugi strani pa ne gre pretiravati in kakršnokoli obrobno problematiko pre-našati na široke razprave. Gotovo bodo morali izvoljeni organi Zš tudi nadalje odločati še o marsikateri zadevi, tudi o pomebnejših, le da bodo v večji meri jav-no odgovorni pred štoidenti, ker bodo morali ob različnih. priložnostih svoje ravnanje javno zagovarjati. Razumljivo pa je, da spremenjen odnos vodstev do član-stva v bistvu spremeni funkcije teh orga-nov. Vodstva morajo predvsem postati predstavništva študentov, ki so zadolžena, da spremljajo problematiko in vsebinsko organizirajo razprave.
V okviru te točke pa moram pokazati še na dve nevamosti, ki proces demokra-tizacije v ZŠ ovirata.
Prva je sestankarska zaprtost vodstev, stanje, v katerem se več ali manj naha-jamo sedaj, neaktualnost, kar vodi v ne-varnost postopnega ukinjanja ZŠ kot sub-jektivne sile.
Druga nevarnost je v nasprotnem ek-stremu, zlorabi Zš na posameznih šolah v nekonstruktivne, razbijaške namene po-sameznikov ali skupin znotraj ali zunaj visokošolskih zavodov. Da bi v naprej pre-prečili zahajanje Zš v ta dva ekstrema v celoti, oziroma na posameznih šolah, moramo poleg že navedenih izpolniti še naslednja pogoja:
1.    Zagotoviti    moramo   poleg   širokih oblik dela,  ki bodo dnevno vzpostavljale javno odgovornost vodstev in pritegovala čim širši krog študentov h kreiranju po-litike  ZŠ,  take  demokratične  mezanizme, ki bodo   v   primeru   ignoriranja   skupnih interesov in hotenj študentov ali celo zlo-rabe  zaupanih  dolžnosti,  to se pravi  sa-movoljega   ukrepanja   izvoljenih   organov, sprožili,  brez posredovanja od  zunaj  (iz-ven okvirov tiste študentske organizacije), zamenjavo   posameznikov  ali  pa   celotnih vodstev.
2.   Vse demokratične dosežke — struk-turo,  oblike dela in demokratične meha-nizme nadzora — moramo jasno statutar-no določiti tako v celoti kot po posamez-nih visokošolskih zavodih. To pa nikakor ni vse; vsak   član   Zš   mora   te   določbe tudi temeljito poznati, ker se jih le tako lahko poslužuje.
PREDLOGI ZA KONKRETNE SPREMEMBe
Poglejmo pobliže nekatere spremembe na nivoju UO, ki izhajajo iz načelnih ugotovitev, in tudi že iz dosedanje prakse. To so parcialne spremembe, ki so nujne, da bi UO že v prihodnji mandatni dobi deloval: z večjo učinkovitostjo.
Kot vidimo iz referata, se zavzemamo za več skupščin (poleg volilne seveda), ki bi specializirano — po posameznih po-dročjih — obravnavale pomembno perečo problematiko širšega karjkterja.
Redna volilna skupščina pa naj ostane predvsem volilna, skupščina, na kateri se bo temeljito ocenila delo za nazaj in na-kazala smernice za delo v bodoče
Izredne volilne kot tudi ostale izredne skupščine pa bodo, kolikor bo to potreb-nop predčasno razreševale, volile ter ob-ravnavale   morebitne   spore   med   vodstvi.
Delegati se kot doslej volijo na posa-meznih šolah po ključu: na 30 članov Zš en delegat. Delegate se voli za vsako skup-ščino posebej v ietnikih, obenem pa se ob tej priložnosti preko razprave izgraju-jejo stališea delegatov. Skupščino sklicuje plenum UO
a)  samoiniciativno,
b)   na zahtevo predsednika, treh odbo-rov  Zš  na  nivoju  visokošolskih  zavodov ali študentskih domov, ZPK ali 5 odstot-kov člansta.
Zbori Zš na nivoju UO: predsedstvo UO sklicuje zbore Zš, kadar se želi nepo-sredno posvetiti s širšim krogom študen-tov, pri formiranju določenih stališč, še posebno ob važnejših dogodkih, ko je po-trebno hitro podkrepljeno in odločno re-agiranje UO do pomembnih ali zelo po-membnih vprašanj. Zbori Zš so pred-vsem posvetovalnega značaja, postanejo pa sklepčni, če se jih udeleži 10 odstotkov članov Zš na ljubljanskih visokošolskih zavodih, vendar ima UO možnost, da oce-ni sklepe kot manjšinsko mnenje, ter skli-če skupščino, ki o tem dokončno odlbči. Ne more pa UO poslaviti svojih sklepov mimo sklepdv zbora. če bi se to vendarle zgodilo, so na razpolago demokratični mehanizmi za sklicanje skupščine po dru-v končni konsekvenci smisel njihovega obstoja                                             H
Tudi vsakodnevno, operativno reševanje materialne problematike študentov mora-mo v celoti prenesti v pristojnosti samo-upravnih organov s tem da začnemo s sveti letnikov
S tem pa Zš nikakor ne prekinja z materialno problematiko študentov; še naprej naj ostane to bistvena skrb Zš, vendar na ta način, da spremlja ta pro-blem, zavzema stališča in v smislu teh stališč izvaja pritisk, to je: deluje poli-tično. To pa praktično pomeni, da mora-
mo prenesti horizontalno in vertikalno operativno koinuniciranje pri reševanju te problematike iz okvirov Zš v samouprav-ne organe.
ZŠ IN SPECIALIZIRANE ORGANIZACIJE
Podoben odnos, kot do samoupravnih organov, je odnos ZŠ do specializiranih organizacij. Pri tem mislim na dejavnost na področju študentskega kultumega živ-Ijenja, turizma, rekreacije in športa ter tehnike. Več ali manj vse specializirane dejavnosti so nastale kot neposredne obli-ke dela Zš, odvisne in trdno povezane z ostalimi vodstvi Zš. Pozneje so se pričele osamosvajati v interesna združenja, orga-nizirana na principu samoupravljanja, s popolnoma samostojnim delovanjem v okviru svojih pravilnikov dela. Ta proces osamosvajanja gotovo še ni zaključen. Vse to pa ne pomeni, da gre za nekakšno izdvajanje iz okvirov ZŠ. Specializirane dejavnosti naj še naprej ostanejo de-javnosti Zš v najširšem smislu besede, saj ni nekih posebnih razlogov za abso-lutno ločitev. Vendar sc v področju svo-jih ciljev in pravil samostojne in neod-visne od odločitev vodstev Zš. Vpliv, ki ga ima, in ki ga mora imeti Zš na te dejavnosti, se realizira (podobno kot smo povedali že v obravnavanju odnosa do samoupravnih organov), preko širokih oblik dela ZS (skupščin, zborov ZŠ), kjer se ocenjuje delo teh organizacij, kritizi-ra nedelo, oblikuje mnenje in odnos Zš do posameznih akcij, se proučujejo mož-nosti za pomoč itd
Naloga ZŠ je, da zavestnejše in bolj organizirano pospešuje proces formiranja samostojnih interesnih samoupravnih iz-kušenj, da neprestano spremlja delo teh organizacij, da ji v okviru svojih možno-sti pomaga moralno in materialno, pospe-šuje njihovo delo z iniciativami, s po-srednim usmerjanjem preko svojih širo-kih oblik dela in s kritiko slabosti. Tako stoje skoraj vse specializirane organiza-cije pred nalogo razširiti krog študentov in v čim večji meri prodreti na posamez-ne visokošolske zavode. Upravičena je trditev, da jim to zelo slabo uspeva in da brez trdne podpore Zš tudi v naprej verjetno ne bodo uspele.
V odnosu Zš do samoupravnih orga-nov in specializiranih dejavnosti smo več-krat uporabili izraz kritika: kritika ne-dela, kritika malomamosti itd. Ugotovitev, da je v ZŠ kritika premalo razvita, drži. Sicer je res, da vsi nekaj kritiziramo, da smo polni nezadovoljstva, vendar bi naj-bolje označili takšno igranje s pripomba-mi nezadovoljstva z nergaštvom. Nimamo pa kritike, ki bi jasno in na osnovi dej-stev pokazala problem in tudi, vsaj v osnovi, nakazala rešitve. In prav tako kri-tiko moramo gojiti, ker dejansko lahko, in tudi največ prispeva k reševanju naj-različnejših problemov, ker vzpostavlja zdravo odgovornost.
USMERjENOST NVZVEN
Veliko bolj kot doslej pa se mora Zš, in to brez kakršnegakoli oklevanja, usme-riti v spremljanje, proučevanje in reagi-ranje na družbeno-politična dogajanja.
Ta usmefitev je bistveno nova v tem smislu, ker je Zš zaradi obilice drugega dela — večkrat operativne narave — zane-marjala to sicer tako važno področje svo-jega dela, pa tudi zaradi zgrešenifc pogle-dov v sami Zš, kjer so zastopali mnenja, da mora Zš najprej urediti lastne pro-bleme v okviru visokošolskih zavodov in šole potem lahko poseže v širšo proble-matiko
Zš se mora vključiti v splošno druž- ¦ beno-politično problematiko tako na nivo-ju šole — torej s strokovnim predznakom, kot na nivoju univerzitetnega odbora. Ta-ka usmeritev ni le najboljša oblika za spoznavanje značilnosti socialistične gra-ditve, temveč je ta usmeritev tudi odgo-vor na zahtevo, ki jo mladi Ijudje mo-ramo videti, da po svojih močeh, pa če-prav skromno, prispevamo k splošnim prizadevanjem v naši družbi. Nikakor pa se ne smemo prestrašiti dejstva, niti mi — študenti niti ostali, da je naše reagiranje že in bo tudi v prihodnje v vse večji meri predvsem kritično reagi-ranje na pojave v družbi. Tako reagira-nje študentske javnosti je nujno, ker je pogojeno s samim 'družbenim položajem študentov, ki niso, kljub svoji relativno visoki intelektualni ravni, cdgovomo vklju-čeni v reševanje te problematike, in ki so zaradi velike koncentracije, živahnega komuniciranja, mladosti, še posebej pod-vrženi hitremu, nekonformističnemu, pa tudi — zaradi pomanjkljivih izkušenj in idejno politične nerazgledanosti — zaleta-vemu čustvenemu reagiranju. Prav lahko pričakujemo pri tem težave, vendar to ni in ne more biti argument proti taki od-ločitvi. Zavedati pa se moramo, da je na-ša kritična družbena angažiranost zelo resna in odgovorna stvar: da bo pri tem stalno prisotna nevarnost kritizerstva, ne-realnega ocenjevanja, aprioristične kritič-nosti itd
AKTUALIZIRATI I3S POGLOBITI DELO
Kljub temu da tega pri postavljanju nalog ZS nismo posebej naglašali, pa ven-
dar veje skozi vse povedano nenahna za-hteva po aktualni vsebini Zš. Vse navedeno nas napeljuje in obvezuje na aktualnost, ker sicer večina postavljenih nalog izgubi svoj smisel. Tako si ne moremo predstav-ljati uspešnega angažiranja v družbeno politični problematiki ob obravnavanju pretežno zastarelih, že preraslih družbe-nih problemov. Isto velja za problemati-ko visokošolskega študija.
Se eno nalogo postavlja nakazana smer pred nas. To je kvalitetno, strokovno po-globljeno obravnavanje vseh problemov, katerih se bomo lotili. To pa nadalje predpostavlja oziroma zahteva primeren idejni nivo tako članstva kot vodstev. Kvalitetno obravnavanje in idejna razgle-danost sta vprašanji, ki se ju ne da loče-no obravnavati, ker sta drug drugemu pogoj in organsko rasteta drugo ob dru-gem. Tako aktualno in kvalitetno obrav-navanje spodbuja k individualnemu študi-ju, to pa naprej k še kvalitetnejšemu gih poteh. Sugestije in sklepi zborov z manj kot 10-odstotno udeležbo so neob-vezni za vodstva (lahko jih korigira, spre-meni ali kot stališče Zš postavi svoje mnenje). Posebne zbore, posvečene pro-blematiki Tribune, sklicuje skupno s pred-sedstvom ali pa tudi sam uredniški od-bor Tribune
Plenum UO ZŠJ visokošolskih zavodov v Ljubljani: plenum najmanj enkrat v dveh mesecih efektivnega dela ocenjuje delo ZS na vseh visokošolskih zavodih in posebej delo predsedstva ter nakazuje na-loge v naprej (akcijski plan), koordinira delo ZS in ga s tem med skupščinami usmerja; sprejema proračun UO in odloča med letom o spremembah proračuna; vo-li uredniški odbor Tribnne, voli predsed-nika in potrjuje (na predlog predsednika) predsednike komisij; sprejema ali potrju-je važnejše sklepe, daje zaupnico pred-sedstvu v posameznih pomembnih akci-jah ter sploh kot višji organ razveljavi ali dopolni sklep predsedstva o katerem-koli vprašanju. če ostali člani plenuma ne dajo zaupnice sklepom oz. akcijam predsedstva, in če se sporno vprašanje ne razčisti v razpravi, se
a)   manj   pomembna   vprašanja   obvez-no   obravnavajo   na   prvi   skupščini   Zš ljubljanskih visokošolskih zavodov, ki da dokončni sklep;
b)   za   pomembnejža   vprašanja   pa   se skliče  izredna  skupščina   Zš.   Plenum  je kompetenten zamenjati (na predlog pred-sedstva ali sam odstopi)  eno tretjino iz-voljenih članov predsedstva.
Plenum sestavljajo: člani predsedstva UO, predsedniki odborov Zš z visokošol-skih zavodov in člani, ki jih imenujejo odbori Zš na posameznih visokošolskih zavodih — visokošolski zavodi z manj kot 300 potencialnimi člani ZŠ (slušateljev) enega, z nad 300 člani dva, z nad 800 potencialnimi člani pa tri. Te člane ple-numa imenujejo odbori ZS za vsako za-sedanje posebej. Plenum sklicuje pred-sedstvo: a) soglasno, b) na zahtevo predsednika, c) treh predednikov odbo-rov Zš na visokošolskih zavodih ali štu-denskih domovih, d) glavnega ali odgo-vornega urednika Tribune z vsaj dvema članoma uredniškega odbora.
Predsedstvo UO vodi c!«evno politiko Zš Ijubljanskih visokošolskih zavodov v skladu s sklepi skupščin, plenumov ter su-gestij ali sklepov ZŠ in posvetov predsed-nikov odborov Zš na visokošolkih zavo-dih.
Predsedstvo je sedemnajstčlai^sko. Od teh se voli na volilni skupščini 15 članov, na skupščini Zveze pokrajinskih klubov. enega člana (predsednika ZPK), avtoma-tično je član predsedstva odgovorni ured-nik Tribune, ki ga voli plenum. Predsed-stvo formira za uspešno izvrševanje nalog občasna telesi
Predlagam, ča skupščina sprejme po-leg splošne, v referatu začrtane vsebinske linije, tudi konkretne naštete predloge za spremembe uveljavljenih norm na nivoju UO, oziroma univerzitetne skupščine. Me-nim, da vse predloge organizacijske spre-membe organsko izhajajo iz vsebinskih sprememb, in jih je zaradi tega praksa v veliki meri že potrdila.
Nadaljevanje skupščine
Nadaljevanje 19. redne letne skupščine bo v četrtek, dne 10. decembra, ob 8. uri v menzi  študentskega  naselja.
DNEVNlRED:
1. Nadaljevanje   diskusije   po   obeh   refe-ratih;
2.  Sprejetje sklepov konference; ?. Razno.
ŠESTNAJST LET SfLOŠNE DEKLARACIJEO ČLOVEKOVIH PRAVICAH
UNIVERZALNA MAGNA CARTA
Desetega decembra bo poteklo 16 let, odkar je generalna skupščina Zdrušenih narodov sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Deklaracijo so ime-novali skupni ideal, ki ga morajo ure-sničiti vsi narodi sveta. S sprejetjem De-klaracije je zabeležil svet pomemben da-tum, saj je mednarodna skupnost prvi-krat prevzela odgovornost za uresničitev in zaščito osnovnih človekovih pravic.
Težnja, da bi OZN sprejela nekakšen mednarodni zakonik, ki bi obsegal pravi-ce človeka, je bila isredno močna takoj ob ustanovitvi Združenih narodov. Opra-vičilo je našla predvsem v teptanju osnov-nih človeških pravicah in barbarskih me-todah, ki jih je uporabljal fašizem. Tako je prišla ta težnja do izraza že v ustanov-ni listini Združenih narodov, ki je potr-dila vero v osnovne pravice človeka, v do-stojanstvo in vrednost človehpvc osebno-sti, v enakopravnost 'Ijudi, velikih in ma-lih narodov. Lahko rečemo, da je prispe-val k ustanovitvi OZN v precejšnji meri tudi cilj ustvariti mednarodno sodelovanje v borbi za uresničitev in spoštovanje člo-
vekovih pravic   ter   osnovne   svobode   za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.
Ne bo odveč, če se na kratko ozremo na najvažnejše določbe Deklaracije. člen 3 pravi, da ima vsakdo pravico do življe-nja, svobode in varnosti svoje osebnosti. To so bržčas najosnotmejše od vseh člo-veškifr pravic. Ta člen je ozko povezan s tistimi, ki določajo, da ne sme biti nihče poivržen mučenju ali surovemu nečlove-škemu ali ponižujočemu postopku ali ka-zni. Fizično in psihično mučenje (primer kongoškega voditelja P. Lumumbe) ruši in spodkopava človeško dostojanstvo.
Pomemben je 18. člen Deklaracije, ki zastavlja vsakemu svobodo misli, zavesti in vere. Te pravice so po svoji naravi ab-solutne in nihče  jih nima pravice kršiti.
človek ne more ohraniti svojega dosto-janstva brez določene mere ekonomske in socialne gotovosti in minimuma prosvetne oziroma kulturne izobrazbe. Zatorej zago-tavlja Deklaracija vsem Ijudem osnovne ekonomske, socialne in kulturne pravice. Med  ekonomskimi  in  socialnimi  pravica-
mi bi zlasti omenili pravico do socialnega zavarovanja, pravico do dela, ki je rnorda najznačajnejši izraz razvoja sodobne so-cialne zakonodaje, pravico do pravičnih in zadovoljivih pogojev dela, enako plačilo za enako delo itd.
Vsaki pravici stoji nasproti neka dolž-nost. Zaradi tega pravi Deklaracija, da ima vsaka oseba nasproti skupnosti, ki edina omogoča svobodno in polno razvija-nje njegove osebnosti, tudi dolžnosti.
Splošna Deklaracija o človečanskih pravicah je imela in ima čedalje večji vpliv na zavest Ijudi, na dejavnost vlad, na nacionalne in mednarodne organizaci-je. Postavlja se vprašanje, ali je Deklara-cija izjava o moralnih normah ali je izjava pravnih načel. Težko bi se bilo odločiti samo za eno, oziroma drugo. o mnenju večine je Deklaracija izjava o sptošnih na-čelih, ki imajo najvišjo moralno avtoriteto. Generalna skupščina jo je sprejela z eno-glasno podporo, vendar jo doslej vse dr-žave, članice OZN, niso podpisale. Dekla-racijo, ki jo običajno opisujejo kot med-narodno Magno carto ali mednarodno listi-no o človekovih pravičah, se strogo vzeto ne more imeti za sestavni del mednarodne-ga prava ali prava posameznih držav, ker ni forrnulirana v obliki pogodbe. .
Ob tem, da so vlade in narodi sprejeli načela Deklaracije kot moralno pravilo, lah-ko ugotovimo, da ima Deklaracija avtori-teto, ki je morda večja od pogodb in za-konov. Omenili bi lahko, da je o pravni naravi Deklaracije med publicisti in prav-niki več Stališč.
V zadnjih letih so Združeni narodi po-svetili več skrbi vnašanju določb Deklara-cije v posamezne državne zakonodaje, ra-zen tega so posvetili več pozornosti prou-čevanju  zakonodaje in prakse,  ki zadeva
posamezne človečanskč pravice in tudi raz-vijanje mehanizmov, preko katerih bi dr-žave izmenjavale izkušnje, ki so jih pri-dobile v zaščiti in razvijanju teh pravic. Tako je socialno ekonomski svet pred leti sklenil, da mora vsaka članica OZN vsaka tri leta poročati o doseških s področja pravic človeka kot tudi o ukrepih za za-ščito svobode človeške osebnosti. Razen tega je socialno ekonomski svet ustanovil vrsto komisij, ki proučujejo vprašanja v zvezi z uveljavljanjem  človekovih pravic.
Splošna deklaracija je velikega pome-na za Ijudi v neodvisnih dešelah in tam, kjer vlada rasna in druge oblike diskri-minacije, saj pomeni zanje veliko oporo v njihovem boju za pravice, ki jim pri-padajo. Generalna skupščina je sprejela več resolucij, ki navajajo načela Deklaracije o človekovih pravicah in zahteva od vlad oziroma upravnth oblasti nekaterih držav, naj ukinejo diskriminatorsko prakso in zakonodajo. Velik pomen Deklaracije se kaže tudi v tem, da navajajo in spreje-majo njena načela o mnogih mednarod-nih konvencijah, med drugimi v konven-ciji o beguncih in osebah brez državljan-stva, o političnih pravicah žena, o ukini-tvi prisilnega dela, o zaščiti pravic člove-ka in osnovnih svoboščin, ki jo je sprejela posvetovalna skupščina evropskega sveta na zasedanju v Rimu leta 1950. Dalje spo-minjajo načela Deklaracije na mnoge med-ameriške deklaracije, pogodba o miru z Japonsko, podpisana v San Franciscu leta 1951, Jrancosko-tunizijska konvencija, ne-katere ustave in zakoni, sodne odločbe in mišljenja. Naj še omenimo, da navaja Deklaracijo tudi poseben statut london-skega memoranduma o Trstu iz leta 1954, ki pravi, da bodo oblasti na območju, ki ga zajema statut, delovale v soglasju z na-čeli splošne deklaracije o človekovih pra-vicah.                            DRAGO MIROŠIC
Iz zahodiionemškega političnega življenja
Duh časa je tista emofcnast atoLastii ozi-roena ž'iV'luenijrstoe proižntosta in mialijeimja, ki ji je vedno več od tega, kar lahko po-vedo am&ttze in pro@iwnii. Duii čaisa je vseTcakior bolj odjvisen od živfldanja fcot pa od mišiijentja. Zsubo o*krn«mo ta pojeam, de ga zmieraj  takaj  esnačiTiio  z dnteilekifcuialci.
Sodobni problem CDU (krščansko-demokratske stranke) torej ni toliko njen odnos do inlelek-tualcev, pa naj ji še toliko škodujejo številni antiintelektualni kompleksi, kbt njen odnos do same sebe. Tu moramo iskati vzrok marsikateri nesotovosti in mnogim pieobrazbam. Kdaj pa kdaj opazijo v višjih strankinih krogih določene probleme, ki jlh skušajo potem rešiti. Tako je prišlo tudl do študije dr. Barzla in nekaterih plahih poskusov, ld so hoteli dali njene ieze v razpravo širšemu krogu. Usoda te študije ni ravno spodbudna. Sama sicer ne bi mogla re-šiti strankinih problemov, lahko pa bi bila iz-hodi&če za prve razgovore. Toda v CDi; ni ni-kakršncga razmišljanja mimo vsakodnevn«' po-litične prakse, cdgovorni ljudje za kaj takcga ne najdejo časa, drugi pa to prepuščajo syct rtjhn, se od mentalitete čistega kolpinškega zbora do okrajnih zvezah CDU, je zelo različen. Kazteza ki nimajo časa. Duh, ki vlada v krajevnih in kraečkega zadružništva. V vseh teh skupinah je duh toliko razločen, kolikor ga oblikujejo tiadi-cija, interesi in podedovane politične koncepcije. Tradicija in starodavne politične koncepcije brez dvoma zgubljajo svojo prvotno oblikovalno silo zaradi čedalje hitrejše iiidustrializacije družbe in mebanizacije celotnega življenja. To utegne biti boleč razvoj za člane, ki so zapriseženi k svoji svetovnonazorski miselnosti. Kolikor se posamez-ni krogi v CDU v tcm pogledu med seboj razli-kujejo, kolikor je že različna njihova duhovna struktura — interesi, izobrazba, verska usmer-jenost in tako daljc — pa vendar vsc prizadeva vprašanje odnosa do oblasti. Na neki točki je namreč vprašanje duha identično z vprašanjem odnosa do oblasti kolikor dalje bo na-predoval precos tako imenovaiiega dezideologi-ziranja, kolikor bolj se bodo svetovnonazorske bojne pozicije spremenile v stvarna nasprotja, toliko pomembnejši bo problem političnega sti« la. Razvoj naše sodobne družbe doloCajo y pri-hodnosti nekatere temeljne odločitve, ki jih je vsem svetovnonazorskim meiam navkljub spre-jela velika večina. Na tej točki si vsekakor ne bi bilo treba ustvarjati nikakršnih iluzij. Tudi v veku, ki je v njem stvarnost adut, niso izgi-nUi svetovni nazori. Vse politično življenje obli-kuje določena razvrstiicv dobrin, ki je danes v večjem delu vsekakor splošno priznana. Zato tudi  manj razpravljajo   o njej.
Tolikio ibolj pa o vpraišamjiih poliiteanega sitila. L<jiuid|je presojajo poHitiiltae po noihio-¦vah odoosih z oblastijo. Po tem ¦iug.o-tavlijajo, kaiko so naeorskio usimOTjenii. Tefmu ustre-zno pada tuidj poanein črlke »C« v sitram-kiTm fcraitioi ODU (fco oanaauje njeinLO kir-ščan.sk.0 obarvanost, opomba pinirediteilja). V središču poBOiroositi je iVpraišaoje oblasti, odnosov ck> oblasti posameznih po3it:ik,oi7 dn razsie-ltitve oblastri z azirom na celotno drjžbo.
Tu zasledimo množico odnošajev, ki so tsko nečzSrpna, fcatoar je nasploh tema duh in oiblasit. Oanaki desmli in levi intelakta-alci sta izmed ikaitegoriiij, kii je z nijiimi po-slsineo baron von Guittenibeng an&lrtaiinail svajo bližnoo političnio okoilije- Oboj'-Jm je v njiiboivem bistAiu sfcupen zJlarrulijen odnos dio obiasti. če so prvi v svoijii uiporaihi obila-sbi brezvestni, pa ise slednija zato naigtifoaijo k tecnu, da bi preMeli vsakio obilast. Paira-leilne smeri nahajaniiO fcuidi v ODU; viseika-kor jih aasledimo preoej redfceje pni limte-lektualcili v običajneim pomeniu te basede, kakorr pni toair vinliih kmetiih, rofco.c!alo:h in t.rgovoih. Vendar se znom, pojavita oba tipa, četudii s krščamsikiiim predzniaikioim. Bni n.eprilkirito enačijo strankin duih ozHvo-ma tisto, kair si pod tem potjmoim pred-steivljaijo, s svetim cluihom. "Od tod vsvira,-jo   potera   krščanske   nešitve     dotoSeniih
druabeno-polibičiniia problemov, fci se za nijiih uresničitev aaht«va državno-obilasitive-ni poseg. Na drugi stnanii so tLsbi, M joim pomend oanafea »ilcršoansfld«, pradvisem »rm;jmi« v smislu »brez razpntiij«. Sdoga je zaxiQe vaz$oznaimi. znak. skupkie, M se zbd-na pod onko »C«. GtobLje stivame raaprave radi aabrišejo z opotmbo na torščamski duh, kadar pa se povežejo s personaiLniiimi vpra-šanod — in stvianne po&icLje težijo v to smer, če se juh ne da razrešiti po določe-nem raadobju — potem teirjaj.o >radi(kallne apremamibe.
Danes smo djosegli sftopmjo, na kateini se ne  da  v©č  dojeti CDU po ntjenem  delu,
temveč jc je treba razdimeti po tem, kako de(La. Volilne programe so jameniiale oseb-nosti in rvjiihoiv osebni stil. Obraa stranike predistaivljajo obraai posameznih potMitakov. Jajvniosti je njihov diuih nadomesitdlo za sbraiikiineigia. če bo nijdhonr odnos do obla-sti odobravaJa, tedaj bodo stramkine inož-nosti porasile, če pa jim ne bo zaiupaJa, tedaj ne bodo poprajviiile iagiuibe zaupainija vofld^vcev še fcako veMke oblijiube. Ljudstvo hoče, da ga kdo vodii, žeOi tuidi vedeitii, da tisti, kl vodi, ve, kaj hoče in da je spo-soben to hotenje tudi uiv«yar/itii. L^jiudsitfvo pa tiudii želd, da tisti, ki kna oblast, pozna iin  spoštuje njene meoe.
(Povzetek olanka Eberharda Amelunga
Der Geist der CDU, ki je izšel letos
v 9.—10. številki bonnske^a glasila
za kulturo in politiko CIVIS )
Demokratizacija mednarodne dejavnosti
Poročilo odbora za mednarodno dejav-nost o delu v preteklem šolskem letu je obravnavalo vse oblike stikov med našo organizacijo in študentskimi unijami v tu-jini. Nakazalo je tudi možnosti za večjo aktivnost in bolj poglobljeno dejavnost v prihodnje. Ker si ta referat vsak lahko ogleda, ni moj namen, da bi ga po svoje reproduciral, pač pa želim podati nekaj opomb k dejavnosti naše organizacije na mednarodnem področju.
Zadnje leto je naše spoznavanje dru-gih držav doseglo bistven premik. Doslej je bila mednarodna dejavnost omejena na ozek krog posameznikov, ki so kot kon-taktni štipendisti, člani delegacij ali pa kot praktikanti odhajali v inozemstvo. Sedaj pa postajajo vse bolj možne in tudi nujne množične oblike stikov s tujino. Menim, da je ta ugotovitev izhodišče za delo v bo-docnosti. če smo se doslej lahko v stikih s tujimi dežeiami zadovoljili s tako zvani-mi »predstavniškimi« oblikami, to danes ne ustreza več, ker je demokratizacija nuj-na tudi na tem področju: študent se mora sam prepričati o resnici v zamejstvu.
To pa seveda ne pomeni, da je treba delegatski sistem opustiti in preiti takoj in samo na množično izmenjavo s tujino. Ne. Nasprotno: prvo obliko je treba tudi malce poživiti in spremeniti na boljše. Ko so se naši kontaktni štipendisti, člani de-Iegacij ali praktikanti vrnili iz inozemstva, so napisali (obvezno) poročilo za medna-rodni odbor in s tem je bila zadeva več ali manj ad acta. Poročilo pa je ostalo v achivu. Praksa je pokazala, da ta material za »interno« uporabo največkrat ni nihče uporabljal. Le redko pa so ti študentje na-pisali prispevek za Tribuno; mislim, naj bi to v prihodnje postalo njihova moralna dolžnost, saj bi se s tem širši krog štu-dentov seznanil s problematiko v teh de-želah. To bi bila tudi meke vrste javna kontrola nad temi študenti oziroma nad njihovim delom v inozemstvu. Druga obli-ka take kontrole pa bi morda bile disku-sije, ki bi jih ti študentje vodili po fakiil-tetah o problematiki držav, ki so jih obi-skali. Tu mislim predvsem o študentski problematiki.
Te ustaljene in tradicionaine oblike sti-kov s tujino pa so zelo zahodnoevropsko-centrične, kar bo treba začeti snremSnjati. Verjetno bi bila ena od rešitev iz te eno-
stranske orientacije naše mednarodne de-javnosti izmenjava mednarodnih brigad. Prav z vzhodnoevropskimi državami so velike možnosti. študentje filozofske fa-kultete so letos s tem že uspeli. Težave, ki so jih pri tem imeli, kažejo, da so pre-bijali tradicijo, uspeh pa kaže, da so re-alne možnosti za tako dejavnost. Prijav-ljencev za to brigado je bilo preveč. Tudi interesentov za delovne kampe v Angliji je bilo že prvi dan po razpisu v Tribuni preveč. Udeležba študentov na jadranski magistrali pa je bila porazna. To kaže, da je zanimanje za mednarodno brigadirsko življenje zelo veliko. Verjetno pa bi kazalo uvesti prakso, da gredo v internacionalne brigade samo oni, ki so že bili doma na delovni akciji.
Vse važnejše mesto v mednarodni de-javnosti bo treba dati študentskemu turiz-mu. Velika udeležba na potovanjih na Polj-sko in v Grčijo priča, da j^ zanimanje ve-liko. Pri tem pa so se pokazale pomanjk-Ijivosti in napake. Ta dejavnost je preveč centralizirana na beograjskem biroju za mednarodno izmenjavo študentov in mla-dincev. Ta centralizem pa se kaj lahko sprevrže v privilegij beograjskih študen-tov, ki najlaže takoj zasedejo razpoložljiva potovanja v inozemstvo. To se je pokazalo že letos poleti. Naši visokošolci, ki so se javili na razpis za turistična potovanja v tujino, so uspeli šele, ko so večkrat tele-fonsko, telegramsko ali celo osebno inter-venirali v hiši na ulici Moša Pijade 12 v Beogradu. Mnenja sem, da bi v bodoče morali uvesti določeno število udeležencev iz vseh univerzitetnih centrav.
Sodim, da je mednarodna izmenjava študentov važna metoda idejnovzgojnega dela naše organizacija, saj se slušatelji ne-posredno seznanjajo s tujimi dosežki in izmenjujejo misli z inozemskimi študenti. Zato mislim, da bi poročilo ideološke ko-misije pri UO ZŠJ za 19. letno skupščino moralo vsaj omeniti mednarodno dejav-nost kot politično-idejno aktivnost ZŠJ navzven. Tega pa nisem zasledil. Novo predsedstvo univerzitetnega odbora bi mo-ralo pri svojem idejno-vzgojnem delu vse bolj upoštevati potrebe množičnih stikov s tujino, naši študentje, ki se vrnejo iz inozeiriRtva, pa bi morali bolj possči v obravnavanje mednarodnih (študeniskih) vprašanj.                               Pavle Celik
Kongoški študentje in Stanleyville
Belgijska, ameriška in britanska voja-ška intervencija v kongoških mestih Stanleyville in Polis je bila osrednji dogo-dek ne samo v mednarodnem političnem dogajanju, ampak tudi v študentskem giba-nju preteklih nekaj tednov.
Kongoški študentje, ki se šolajo v Bel-giji, so prvi obsodili tuje vmešavanje v Kongu. To je razumljivo, če upoštevaino, da je bila žrtev prav njihova domovina. Nerazumljivo pa je bilo za belgijsko vla-do, ki je računala na to, da bo iz njih vzgojila izobražence, ki bodo v domovini delali tisto, kar bo v skladu z gospodar-skimi in političnimi interesi bivše metro-pole. Zato jim je pač dala štipendijo in jim omogočila študij v Evropi. Sedaj pa jo je to politično dejanje leopoldvilskih visokošolcev tako razburilo, da jim je brž ukazala zapustiti Bruselj.
Kmalu za tem je val študentskih mani-festacij proti intervenciji zajel vzhodno-evropske, azijske in afriške dežele. Kongo-ški akademiki na univerzah v Pragi, Sofiji, Moskvi, Beogradu, Zagrebu, Kairu, Kartu-mu, Dar es Salamu in drugod so skupaj s svojimi sovrstniki zapustili pouk in šli na ulice. Res' je, da so na demonstracijo vo-jaške sile, pravice močnejšega in koloni-alističnih metod intervencionistov mogli študentje najuspešneje odgovoriti z de-monstracijami zoper akcijo padalcev. Mislim pa, da je bilo v nekaterih dejanjih razburjenih visokošolcev čutiti tudi ne-strpnost in enostranost. V Pragi in Moskvi na primer so afriški študentje s kamenjem napadali veleposlaništva ZDA, Belgije, Ve-like Britanije in Konga, zažgali pa so nji-hova diplomatska vozila. Demonstranti v naših dveh univerzitetnih centrih so poka-zali mnogo več politične treznosti, saj so mirno pokazali svojo obsodbo intervenci-je. Značilno pa je, da so kongoški študent-je (in ne samo oni) zelo energično prote-stirali proti padalskemu desantu v severo-vzhodnih predelih njihove domovine. To je upravičeno, saj je rešitev nekaj stotin belcev terjala smrt več tisočev črneev. To-da resnično je tudi to, da so uporniške sile maltretirale nedolžne prebivalce. S tem, da so Evropejce enostavno vzeli za talce, so neposredno dali povod za tujo intervencijo, saj so zahodne sile komaj čakale, da gredo branit svoje interese. Mnenja sem, da vsi belci, ki so jih imeli v ujetništvu uporniki, niso bili imperiali-stični hlapci. To še zlasti velja za otroke in ženske. Obračunavanje z belci na-sploh bi kaj lahko povzročilo rasne pxed-sodke do Evropejcev, ki so kot strokov-njaki Afriki zelo potrebni. Potemtakem bi morali študentje obsoditi ne samo pa-dalski poseg, ampak tudi neupravičeno obračunavanje upornikov z evropskim pre-bivalstvom. Tudi v tem pogledu so de-monstracije v Beogradu pomenile pozitiv-no razliko od drugih tovrstnih nastopov študentov, saj so se skoncentrirale na podporo Lumumbovi politični orientaciji, kaj jasno dokazuje tudi slika tega ubitega kongoškega revolucionarja, ki so jo de-monstranti no?1"14 na čelu sprevoda.
Pavle čelik
TRIBUNA STRAN 9
Sport in profilaksa z aspekta študenta in družbe
Misleč, da bo zanimivo tudi za šifši krog bralcev, objavljamo v nekoliko skraj-šanem obsegu refcrat prof. dr. Ivana Bo-nača, predstojnika higienskega inslituta medicinske fakultete, ki ga je podal na seminarju ZŠOTK na Mežakli.
Večkrat obravnavamo nerešene proble-me telesne vzgoje na naših fakultetah in imamo vtis, da se ta novorojenček že kar predolgo bori za osnovne življenjske po-goje. Nedvomno smo za vse te težave in slabosti odgovorni bolj ali manj kar vsi — od študentov do pedagogov in fakul-tetnih organov. Ze naši statuti in študij-ski načrti po večini vztrajno ignorirajo te-lesno vzgojo, ko poudarjajo kot edino nalogo fakultete, da vzgajajo študente v določene profile strokovnjakov, jih pri-pravljamo za znanstveno-raziskovalno de-lo in še podiplomsko znanstveno izpopol-njujemo. Kje je tukaj zagotovljena vse-stranska vzgoja študentov, ko se vsa naa po-zornost koncentrira edino na visoko inte-lektualne-cerebralne kvalitete? Mnogi od
približno tisoč diplomantov, ki jih naša alma mater pošilja vsako leto med Ijud-stvo, so fizično kaj slabo pripravljeni za znatne napore in obremenitve v življenju ter premalo osveščeni glede nalog, ki jih imajo kot intelektualni delavci socialistič-ne družbe. Enostransko vzgojno delo nuj-no negativno vpliva na psihofizični raz-voj, na zdravstveno stanje, kondicijo in študijske uspehe študentske mladine.
Enostranska vzgoja na fakulteti traja povprečno šest let in zajema delikatno obdobje, ko bi se morale fizične in ka-rakterne sposobnosti optimalno razvijati, zbrusiti, očvrstiti in dvigniti na najvišji nivo. Dobro poznamo, vendar vse prema-lo upoštevamo hude obremenitve jiaših študentov. Prenapeti in preobsežni študij-ski načrti in programi, neracionalni ur-niki, so često hnda psihofizična obremeni-tev, ki jo zmorejo brez škode za zdravje in prihodnje zivljenje le tisti s krepko psihofizično kondicijo. Obdobje intenziv-nega fizičnega, intelektualnega in družbe-no-političnega zorenja v nemirnem, z umetnimi vplivi nasičenem ritmu moder-nega življenja že samo izpostavlja mlade Ijudi vrsti nasprotij in visokih obremeni-tev. Mnoge študente ob vsem tem mučijo neustrezni življenjski in delovni pogoji. Huda neskladnost med velikimi zahtevami oziroma obremenitvami in nezadostno psi-hofizično kondidjo (brez ustrezne rekre-acije) deluje kot kronična travma in iz-ziva številne manjvrednosti, slabosti in bolezni naših študentov.
Poročila zavoda za zdravstveno varstvo študentov navajajo, da iz leta v leto na-rašča število bolnikov z znaki nevrotiza-cije, kot so somdto — ali psiho-nevroze.
Zdravnik istega zavoda je izjavil, da ima rned pacienti okrog 50 odstotkov prime-rov nevro-vegetativne distonije, ki se ka-že že često v fiksirani obliki, zlasti pri študentih višjih letnikov in pri absolven-tih. Med znaki teh živčnih slabosti vidi-mo pogosten glavobol, slabo spanje, drh-tenje, pešanje apetita, prebavne mGtnje, jutranjo uirujenost, znake cirkulacijske distonije in zlasti nesposobnost za kon-centrirano delo. Opisane zivčne slabosti in distonije so često uvod v poznejše re-sne bolezni, ki nam vsako leto povzro-čajo ogromno škodo zaradi visoke izgube delovnih dnit invalidnosti in prezgodnje smrti. Pomembni so tudi rezultati siste' matičnih zdravniških preiskav študentov-novincev na medicinski fakulteti, ki jih že dve leti opravlja centralni dispanzer za profesionalne bolezni, da bi ugotovil kriterije za sprejem na fakulteto. Od 151 študentov je bila le slaba tretjina povsem zdravih, . drugi so pokazali pestro sliko telesnih slabosti in patologije, ki kaže, da mnogi študenti že v začetku študij apo-grešajo ustrezno telesno kondicijo, zato ne vzdrže začetnih obremenitev ter opušča-jo nadaljnji študij. Nevrovegetativna la-bilnost in distonija je obremenjevala kar 15 odstotkov novincev, v nevrotični osno-vi pa tiče korenine za občutke manjvred-nosti in nesposobnosti za uspešno študij-sko delo, često pa tudi dispozicija za po-znejši umik v nevrozo ali psihonevrozo. Pregledi novincev so odkrili od 5 do 6 od-stotkov telesrio nerazvitost in oslabelost, v 15 do 16 odstotkov pa funkcionalne in statične okvare spodnjih ekstremitet,- da nili ne naštevam številnih slabosti telesne drze, kar ogrosa razvoj in funkcionalno sposobnost prizadetih organskih sistemov. Nedvomno je teh degenerativnih poja-vov še vinogo vsč pri starejših študentih, saj gre največ za posledice tegd, kar ime-nujemo »sedentarizem«. ki vodi — zlasti v pogojih modernega, mehaniziranega živ-Ijenja v splošno telesno togost, psihično lenobnost in nervozno izčrpanost. Za no-vince je značilno tudi znatno število obo-lenj v območju endokrinih žlez, ki vpli-vajo odločilno na celotni telesni in psihič-ni razvoj človeka. Izkoristiti pa moramo pa dejstvo, da novinci v splošnem nimajo slabo razvitih gibalnih sposobnosti. pa se kar hitro in uspešno lahko vključujejo v splošno vadbo in rekreativne športe. Za starejšo generacijo študentov pa je dr. Der-ganc kratko in jasno napisal, da so v ve-čini zakrneli in pri njih skoraj ni moč go-voriti o nekt fizični kondiciji, kar seveda lahko razumemo, ko se pa vsa dolga leta študija samo peščica, to je kakih 5 do 10 odstotkov študentov redno udeležuje organizirane telesne vadbe in drugih šport.
nih aktivnosti. žalostno je, da mnogi štu-denti ne obvladajo športnih in telovadnih vrlin, ki bi jih po modernem telesno-vzgojnem konceptu moral obvladati že otrok pred šolanjem. Nobena fakulteta, niti faktorji, ki odobravajo finančna sred-stva za funkcionalne in personalne izdat-ke, ne smejo več ostati ravnodušni, ko je mnogo naših diplomantov za poklicno de-lo in obremenitve življenja, pa tudi za družbeno delo, psihofizično premalo spo-sobnih ali celo nesposobnih.
Sistematična telesna vzgoja ob vse-stranski športni aktivnosti je prav goto-vo najbolj prirodno, fiziološko sredstvo, ki omogoča optimalni razvoj celotne oseb-nosti in predstavlja uspešno protiutež hu-di enostranski obremenitvi za časa študi-ja in pozneje — v poklicnem delu. Vsak naš študent bi moral uživati izredne ko-risti vsestranske telesne vadbe, ki po zna-nih bioloških zakonih zaposli in harmonič-no razvije vse vitalne organske sisterne in ustvari človeku tiste psihofizične ka-rakteristike, ki jih vse bolj zahteva današ-nji čas. Med pozitivne vrednote, ki jih ustvarja sistematična telesna vzgoja in redna športna aktivnost, je treba šteti tu-di smisel za napredno, prirodno, skrom-no, trezno in higiensko življenje, kar da-je mladcmu človeku moč, da se upre vabilom na ponočevanje, na alkoholne, seksualne in druge ekscese, ki kvarijo osebnost bodočega intelektualca. športni »fair play« pomaga tudi razvijati socia-listične, harmonične interpersonalne od-nose, kar je še posebej važno v časn, ko nam vzbujajo vse večje skrbi venerični infekti in abortus kot družbeno zlo, usodno zlasti za človeka v polnem tele-snem razvoju. Dvomljivi in nezdravi užiU ki izvabijo kaj hitro mlade Ijudi, če jih ne vodimo z dovolj krepko roko in jim ne ustvarjamo vse možnosti za zdravo. ve-selo, kulturno izživljanje in racionalno uporabo odvišne telesne energije. Prav te-lesna kultnra in športna dejavnost naj razvijejo študentom humani čut odgovGr-nosti do lastne osebe, do tovariša in druž-be. Seveda je tudi v interesu naše družbe, da se mlade generacije intelektnalcev fi-zično krepko razvijejo, da si pridobe trd-no zdravje in ustvarijo dragocene rezerve delovne energije. Dejstvo je, da nalaga sleherni poklic (če ga človek jemlje re-sno) velike odgovornosti in psihofizične obremenitve, ki zahtevajo pri današnjem načinu in tempu življenja krepko zdravje in zelo uspešno reaktivnost. Prav gotovo ni v skladn z interesi družbe, če bodo na-ši diplomanti od ustrezni strokovnosti brez prave psihofizične kondicije, ki je osnova delovnih sposobnosti in produktivnosti.
Sistematična   telesna   vzgoja   omogoča
tudi napredno strokovno in družbeno ori-entacijo študenta, da bo v poklicu z oseb-nim vzgledom in s tehtno besedo motivi-ral sodelavce, proizvajalce, občane in druž-bene organe za delo na polju telesne in higienske kulture naših Ijudi. Dobro ve-mo, kako nam ta preprosta sredstva ko-ristijo v profilaksi, terapiji in rehabili-zaciji, ko pa v slehernem področju Ijud-ske patologije ugotavljamo osnovne vzro~ ke v fizični nerazvitosti, neodpornosti, slabi reaktivnosti in nizki osebni higien-ski kulturi Ijudi. Vemo tudi, da naša druzba v Sloveniji plačuje psako leto stra-hoten davek — letos že čez štirideset mi-lijard samo za račune zdravstvenega za-varovanja. če upoštevamo, da je splošna telesna in osebno higienska kultura (ki jo lahko razširimo preko naših diploman-tov) izredno važen element za prepreče-vanje bolezni, za krepitev Ijudskega zdravja in produktivnosti, za nadaljnji razvoj drušbe in nacionalno obrambo, do-biva telesna vzgoja naših študentov še vec* ji družbeni pomen. Kaj malo bomo kori-stili družbi, če bo govorila za telesno vzgojo, športno rekreacijo in osebno hi-giensko kulturo le peščica diplomantov, ki so sami na sebi preizkusili vsestran-ske koristi teh aktivnosti.
Iskreno želim, in to je želja vseh ude-l^žencev našega zbora, da bi vse fakul-tete čimprej realizirale tako sistematično telesno vzgojo, ki bo študentom in druž-bi nudila vse omenjene koristi. Skrajni čas je, da preneha dosedanja praksa, ko poročila univerze in fakultet leto za le-tom objavljajo žalostne podatke o fizični nerazvitosti in visoki patologiji študent-ske mladine in nas hkrati zadovoljujejo samo polovični — simbolični ukrepi. Vse-stranska rekreativna vadba mora na vsa-ki fakultelt obvezno zajeti oba prva let-nika, da bo od tega res nekaj koristi in da se vsakemu študentu utrdi občutek, da mu je ta aktivnost za uspešen študij in za življenjske naloge nujno potrebna. Osnovni biološki zakoni in utrjeni pega-goški principi zahtevajo, da je vadba vsaj dvakrat na teden in da se prosti dnevi izkoristijo za športno aktivnost v okri-Iju prirode, zlasti za plavanje, smučanje, turizem, alpinizem in camping. Delo štu-dentskih športnih društev zasluži vsekakor vso pozornost in podporo tudi s strani fakultetnih organov, saj gre za izredno važno dopolnilo telesni vzgoji in oblikova-nju osebnosli naših študentov. Lepi pri-mari nam vzbujajo vero v našo študent-sko mladino, da se bo navdušila in rada sodelovala pri organizirani telesni vadbi in rekreativnem Športu, če bomo ustvarili za to vse potrebne pogoje.
Prof. dr. Ivan Bonač
S poti na Jalovec
Zimska narava vas vabi
Vse, ki se zanimate za gorništvo, saiu-čarske i/lete, zimske ture, vabi akadem-sko >slaninsko društvo, da se priključite orgatiiziranim izletom, ki jih vodijo alpi-nisti AO — APD.
12. in 13. decembra bo smučarski izlel na Črni vrh nad Jesenicami, novoletne praznike pa lahko prijetno preživite v štu-dentovskem domu v Tamarju. Po silvestro-vanju bomo v primeru lepega vremena odšli na Kotovo sedlo, Jalovec, čez Sleme na  Vršič   ali   pa  smučali    na   plazu   pod
TRIBUNA STRAN 10
Slemenom. Tudi do Kranjske gore iz Ta-marja ni daleč.
Izlete bomo prirejali vsak mesec, pri-javite pa se lahko osebno ali pri referen-tih za izlete na vaši fakulteti.
Društvo ima  pripravljeno tudi več pre-davanj z barvnimi diapozitivi, posneti-mi v naših in tujih gorah. Posebno zani-miv je prikaz letošnje ekspedicije v Ande.
Za podrobnejša pojasnila o izletih in predavanjih se oglasite v pisarni društva, Poljanska 6/1, kjer so uradne ure v to-rek in četrtek od 14. do 16. ure, v sredo iu pctek od IX. do 20. ure in v soboto od 11. do 12. ure.
RAZPIS
smučarskih tečajev
m študente Ijubljanske univerze
Komisija za lelesno kulturo in izvenarma-dno vzgojo pri US razpisuje v sodclovanju s komisi.jami na fakultetah in ŠZTK smučar-ske tečaje, ki bodo na VOJSKEM NAD IDRI-JO, ME2AKLI, na SORŠKI PLANINI, VRŠI-CU  in   KRANJSKI  GORI.
1.  Tečaji  na Vojskem,  Sorški  planini,  Meža-kli in v domu  počitniške skupnosti Ljub-Ijana-Centev v Kranjski gori so namenjeni začetnikom in slabim smučarjem. Pravico udelcžbe na teh tečajih imajo tudi študenti, ki so se udeležili začetniških  te-čajtv v lanskem šolskcm letu.
Tečaji v domu počitniške skupnosti Ljub-Ijaaa-Šiška v Kranjski gori in na Vršiču so namenjeni samo študentom dobrim smučarjem.
2.  V tečaje se lahko  prijavijo vsi redni štji-denti fakullet.
3.  Vsak študenl se lahko prijavi SAMO v cn tečaj.
4.  V  tečajih  bo  pouk   na  smučišeih   po   pro-gramu dopoldne tri ure, popoldne pa dve nri   pod   vodstvom   izprašaniii   smučarskih učiteljev. V poznih popoldanskih urah lio-do predavanja iz teorijr  smučanja.
5 Smučarsko opremo si mora priskrbeti vsak udeleženec tečaja sam (SZTK ima servis za izoposjanje smuči).
6.  Vsak udeleženec tečaja vplača po 4.000 din za vožnjo in del oskrbe v planinskem do-mu. Ostale stroške tečaja nosijo fakultete, ŠZTK in komisij:i pri L'S univerze v Ljub-ljani.
7.  Prijave in prispevek v višini 4.000 din zbi-rajo preastavniki študenlske športne orga-nizacije na fakuiteti.
Rok za prijavo ,jp 15. DECEMBER 1964. Rnk vplačila je 1. JANUAR 1965. Prispevek se na zahtevo prijavl jenih študen-ta, ki se tečaja ne bo mogcl udeležiti vrnr v ctilotnem znesku do 13. januarja 1965. Ce se prijavljeni iz opravičljivega razloga tečaja ne udcleži, se mu vplačani znesek vrne v času od 10. do 20. marca 1965. Za-pade pa mu znesek 1.000 din za naslalr stroške za oiganizaci.io teča.i«. Prijava za povrnitvi prispevka mora biti pismeno na.jkasneje do 1. marca 1965, na refrrat za telesno kulturo pri tajništvn univiT^o v (.¦jubl.jani. Trg  rpvolnoi »¦  11
8.  Medsebojiie zamenjave tečajnikov niso do-valicne.
9.  Sezname na  tečaje  sprejetih študentov  in ostale  informacije    bo    komisija    objavila kasneje.
10. PRIREDITELJ BO ODSTRANIL S TEČAJA VSK, ZA KATERE SODI. DA NE IZPOL-NJUJEJO GORNJIH POGOJEV IN VSE KRŠILCK   DISCIPIINE
SMliCARSKl TECAJI ZAČETNIŠKI   IN   NADALJEVALNl   TEČAJI
VOJSKO: W. 1. do 5. II. Filozofska fakul-teta 15 oseb. Fak. za clcktrotehniko 15 oseb.
6. II. do 13. II. FNT 13 oseb, Strojna fakul-tetu 15 oseb.
14. II. do i\. II. Klvonomska fakulteta 13 oseb, absolventi 15 oseb.
22.   II.  do   1.  II.  Medicinska   fakulteta  15 oseb, Absolventi 15 oseb.
SORICA: 3. II. do 11. II. FAGG 15 oseb, Biotehniška fakulteta 25 oseb.
12.   II. do 20. I. FNT 15 oseb, Strojna fa-kulteta 25 oseb.
MEŽAKLA: 26. I. do 3. II. FAGG 15 oseb, Strojna fakulteta 5 oseb.
4. II. do 12. II. Medicinska fakulteta 15 oscb, Fak. «a elektrotehniko 15 oseb, Pravna fakulteta 15 oseb.
13.   II.  do  21.  II. Ekonomska fakulteta 15 oscl).   Filnzofska  fakulteta  15   oseb,   Biotebni-šk»  fakulteta  15  oseb.
KRANJSKA GORA: Dom poč. skupnosti Ljubljana-Center: 4. II. do 11. II. Filozofska fakulteU 15 oseb. FNT 15 oseb, Ekonomska fakulteta 15 oseb, Biotehniška fakulteta 20 oseb.
11. II. Uo 18. II. Fak. za elektrotehniko 15 oseb. FAGG 15 oseb, Medicinska fakulteta 15 oseb,  Pravna  fakulteta 15 oseb.
TEČUl  ZA  DOBRE SMICARJE
VRŠIC: Erjavčeva koča 30. I. do 6. II. Fi-lozofska fakulteta 13 oseb, Fak. za elektro-trhniko   13  oseb,   FAGG  13  oseb.
6. II. do 13. II. Ekonomska fakulteta 13 oseb, Strojna fakulteta 13 oseb. Medicinska fakulleia  1H oseb.
13. II. do 20. II. Fi\T 13 oseb. 1'ravna fa-kultcta 13 oseb, Biotehniška fakultcta 13 oseb.
KKANJSKA GORA: Dom poč. skupnosli Ljubljana-šiška: 29. I. do 1. II. FNT 15 oseb, FAGG 15 oseb
4. II. do 10. II. Fak. za elcktrotehn. 20 oseb, FNT 20 useb, Biotehn. fakulteta 20 oseb.
10. II. do 16. II. Filozofska fakulteta 20 oseb, Strojna »akulteta 30 oseh, FAGG 20 oseb.
16.   II.  do  22.  II.  Medicinska   takulteta 20 oseb,   Pravna   fakulteta   20   oseb    Ekonomska fakulteta 20 oseb.
17.  I. do 23. l. Za vse fakultete 30 oseb.
23.  I. do 29. I. Za vsc fakultete 30 oseb. Januarska tečaja v Kranjski gori sta name-
njena vsern študcntoin univterze, ki t teni času nimajo svojih Sludijskih obveznosti. Pri-java velia  knt 7» ostale tečaje
Nova pisarija
(lz praktičnih predavanj za mlade no-vinarje.)
»Prijatelj, uči mene pisarije — kako in kaj všeč se Kranjcem poje...« .... če si, mladi mož, dozorel in se že ukvarjaš z ženskami, tedaj si opazil tudi lepo gospo Našo Stvarnost. Vse mesto jo pozna po njeni nenadkriljivi lepoti in mo-ralni neoporečnosti. Ni kradla in ne pre-šuštvovala. če torej nekoč opaziš, da ima obrnjeno nogavico na levi nogi, tedaj ne teci na vrat in nos in ne piši o tem član-kov. Zavedaj se, da so noge najobčutlji-vejši del ženske, zlasti še tako lepe kot Naše Stvarnosti. Ob nogah se prične dvom o ženski lepoti! če pa si še storil kaj takega, tedaj hiti na uredništvo, ki ti ga ni objavilo. Kajne, da ne. No, članek ti bodo vrnili.
»Prvič, tovariš, je vaš članek predolg.« Vsak članek o obrnjeni nogavici je predolg. Pojdi torej domov in ga skrajšaj. Najbolje bi bilo, ko bi že takoj krajšal vse o levi nogi. Nikakor pa ne krajšaj ni\ česar o moderni pričeski, lepem obrazu, negovanih -okah ali kaj podobnega. Zdaj se vrni. Šele potem bodo pričeli govoriti s teboj, tudi če si vztrajal pri nogavici. Zapomni si dobro urednikove pripombe. Vse te pripombe so načela, po katerih se ravnaj tudi v bodoče.
»Najprej se je treba OGRADITI!«
Pri vseh člankih o obrnjeni nogavici se je treba OGRADITI. če ne veš, kaj je to, vzemi katerikoli list, najbolje Naš Tisk. Tam so izrazi:
—  ne moremo z gotovostjo trditi,
—  dozdevati bi se utegnilo,
—  v nekem oziru bi držalo,
—  morebiti,
—  delno,
—  če bi. ..
Vzemi zdaj svoj članek in opremi z njimi tisto nesrečno nogo, pri kateri tako trmasto vztrajaš. če se ti je med tem za-zdelo, da tudi šepa nanjo, pripomni, da sicer ne šepa tako kot Hefajst ali Zlodej v Pohujšanju in da bi se utegnilo prime-riti, da bi trdil, da sploh ne šepa. Naj-bolje, da to poveš v tujkdh, ki niso obi-čajne. Pri tem je nabjolje, da se poslužu-ješ fenomenologije in eksistencialistične terminologije. Pri nas ju še ne poznamo.
Toda ne misli, da je zdaj članek že za objavo. Zgoditi bi se utegnilo, da je kak zanesenjaški mladeniški list isto objavil tudi o desni nogi. Ko bi zdaj tu objavljali še o levi, bi bilo to naravnost obglavlje-nje. Poslušaj torej urednika, ki ti govori:
»Lotite se problema s področja nepro-blematične problematike.«
Ko ti je enkrat to dejal, tedaj lahko rečeš: »Heureka«. Kajti veliko ti je za-upal. Zdaj si na konju. Poišči samo tak-šen problem. Ni težko. Vsi listi so jih polni. Izvedel boš na primer, da gospa Naša Stvarnost rada je žemljice. Ldhko sicer napišeš,  da hodi ponje z obrnjeno
nogavico ali tudi šepavo nogo, toda to ta-ko ali tako ni važno. Napiši zdaj, kako se na primer zbližujeta formai žemljice in petdesetdinarskega kovanca. Približuje se seveda elastičnejši. Kako se zbližujeta tu-di cena in napis na kovancu in kako bo prišlo do integracije (tega tako ali tako nihče ne razume). Nihče ne bo ugotovil, da bo prišlo do blagovne izmenjave. če bo kdo ugotovil, tedač se še vedno lahko ogradiš s kakšnim »utegnilo bi«. Zdaj boš videl: Nastala bo poplava člankov, ki se bodo borili za teboj. Najprej bo kak go-spod v zvezi s 50-dinarskim kovancem pošteno skrtačil našo pošto. Nato se bo oglasila kakšna gospa in jih v zvezi s kakšnim takim kovancem, lahko tudi de-set dinarskim pošteno zasolila sprevodni-kom. Potem se bo oglasila kakšna gospo-dična in posvarila ženske pred pisiljeval-ci, na beg upred katerimi mlado dekle lah-ko izgubi 50 din. Ko boš potem bral svoj članek, te ne bo več vznemirilo, če tistega o levi nogi sploh ne bo v njem. Na ured-ništvu ti bodo pojasnili:
»Inače kobro, jedino lijevu nogu smo izbacili.«
šel boš in zapil švoj honorar in prija-telji ti bodo čestitali. Prihodnjič boš čla-nek krajšal, se ogradil, zgrabil problem neproblematične problematike in »izbacio Ijevu nogu«, vse v mislih. Pisal pa boš o golobji nesnagi po mestu, o zvonjenju v ranih jutrih, o zbiranju razglednic in slik nogometašev. Imel boš občudovalce in oboževalke.
Takih duš, kot je bil nekdaj Fabricius, na svetu ni veliko. Tako dobrohotno do-bronamernih in človečansko dobrodušnih namreč. Nič drugega, samo majčkeno je hotel kdaj pa kdaj izsiliti nekaj srneha iz ljudi.
Zategadelj je z nepoznano neutrud-nostjo prevračal kupe potemnelih časni-kov in neusmiljeno natančno slovenil dan za dnem tuje vice. Najrajši je imel pač francoske. Sprva je še imel nekaj sreče in ugleda tudi, pa mu je znani domači ježevec včasih objavil kakšnega.
Ne iz zlobnosti, temveč zgolj iz rado-vednosti in dobre volje je slavni Fabri-cins po izidih svojih prevodov vselej po-stopal za ogli, posedal po kavamah ali pa se sprehajal po ulicah ter z ostrim očesom škilil ljudem v obraz, kako njegovi vici delujejo nanje.
Najprej si je dopovedoval, da se vara, da pač ljudje ne prebirajo humorističnih strani ob pravem času in pravem razpolo-ženju. Zakaj opazil je namreč, da osta-jajo neodzivni, ali da celo kisajo obraze in daljšajo nosove.
Poskusil je z metodo aktivne soude-ležbe avtorja v prodajanju — sam je dosledno govoril posredavanje — svojih umetnin. Sledil je ljudem, čisto neopazno se jim je približal za hrbet in jim s pr-stom  kazal  svoje prevode,  začel je  celo
Fabricius
obračati strani in od časa do časa sam prebral kakšnega naglas.
Potem je nepriznani Fabricius nenado-ma izbruhnil, v vsej svoji dobroljivosti ni mogel več prenašati take banalne neod-zivnosti. Prinesel je v kavamo cel kup najnovejših izvodov ježevca, jih začel ma-šiti ljudem za srajce, pa v usta in žen-skam za dekolteje. Vznemirjenje je prerast-lo v vpitje, vpitje v pretep, in na kon-cu je Fabricius obležal v prahu na tleh, pobit idejno in telesno, s strašnim pesi-mizmom v srcu in skoraj brez zob v ustih.
Začele so padati na njegovo glavo ne-sreča za nesrečo; vse zaradi izbitih zob.
Toliko so ga prej vendarle upoštevali, da je imel odmerjen svoj oguljen stol v nekakšnem delavskem svetu. Na prvi seji po aktivnem zavzetju za svojo umetnost ga je moral zamenjati. Govorili so o po-membnih stvareh kolektiva, recimo o spremembi statuta. Vsi so bili zanj, pa povprašajo še Fabricija:
—  Kaj pa ti, tovariš, misliš?
—  Si za?
—  Si proti?
Fabricius   ne   more   s   svojimi   opusto-
Živalski posli
Nekoč so se zbrale živali in sklenile, da se integrirajo v veliko podjetje. Za-dale so si proizvodni plan, organizirale sredstva in pričele z gradnjo. Da pa vsa stvar ne bi bila kar tako, so zaprosile na vranji nasvet še za direktorja, kajti brez direktorja ni podjetja in obratno, obenem pa ta oseba zagotavlja tudi obstoj publi-citete. Tako se je nekega dne res pripeljal s ševroletom tovariš Vrana, direktor pod-jetja v izgradnji. Okoli gradbišča so po-stavili preproge in delavci so delali kot neumni, le minuto časa so si vzeli, da so s kratkimi ovacijami pokazali direktor-ju Vrani, kako so zadovoljni z njim. In Vrana se je smehljal, fleši so bliskali, kamere so bmele, skratka: vse je bilo na visokem nivoju kot se spodobi.
Sledil je seveda tudi govor, podoben vsem takšnim, s poudarkom na hitrem razvoju, ki so ga dosegli, o pomembnosti tega objekta za razvoj živalske države, o investicijah ter na koncu o »skromnem doprinosu« tovariša Vrane osebno. De-lavci so navdušeno ploskali in direktor jim je s polno prizanesljivostjo delil na-smeh.
Minulo je leto. Po letu dni se človek na žalost lahko precej spremeni. Tako so tudi na zboru volivcev začeli razpravljati o utemeljenosti gradnje tovrstnega objek-ta. In ne samo to. V ljudeh bo vedno osta-lo nekaj perverznega kriticizma in tako so postavili celo vprašanje, od kod direk-torju Vrani denar za vilo, avto ter vse ostalo, kar k takšnim stvarem spada. Po-tem še verovanje v tradicijo, da vsaka Vrana krade, pa je bila opozicija proti direktorju popolna. Toda živali so kot ljudje velikodušne, pozabile so pač na družbena sredstva, na zavest in vse po-dobno in z globokim vzdihom (volk volka nikoli ne raztrga) dodelile tovarišu Vrani za njegovo vestno delo ter zasluge pri uspešno opravljeni težki nalogi brezplač-no vozbvnico za pot v inozemstvo. Toda, smola. Izvedeli so, da je direktor Vrana že sedem mesecev na poti po zanadnih deželah,  kjer  išče  primerne  ščipalke  za
pralnico novozgrajenega delavskega bloka (na poti ga seveda spremlja tajnica). Da ne bi vse skupaj ob nekoliko neugodnih pogojih izzvenelo preveč demokratično, jim ni prostalo nič drugega, kot da so sklenili tovariša Vrano zrotirati. Določili so mu mesto direktorja novega podjetja v izgradnji.
Ostal je problem podjetja, ki ga je to-variš Vrana zapustil. Milijarda ptičjih zlat-nikov deficita ni pomenila nič dobrega, še posebej takrat, ko se govori o druž-benih sredstvih. Poklicali so na pomoč eksperta za takšna vprašanja tovariša Lis-jaka, ta pa je po stari navadi predlagal integracijo s podjetjem, ki so mu obetali obilo perspektiv.
Samo slučaj je bil, da je bil direktor tega podjetja prav tovariš Vrana.
In tako je prišlo do integracije. Novo-zgrajeno podjetje je stalo, saj so morali čakati, da tovariš Vrana zgradi ostali del, ki ga bo treba integrirati. In tako so ča-kali leto, dve, tri... Pa so si ljudje zo-pet začeli misliti, da tako le ne gre. Skli-cali so zbor volivcev in povabili nanj tudi tovariša Vrano. Vsi so pričakovali, kaj bo povedal v svoj zagovor, toda Vrana ni nastopal kot obtoženec, temveč kot suve-ren direktor, ki se zaveda svoje osnovne naloge, čim bolj koristiti družbi.
»Tovariši živali In tovarišice živolce,« je začel. »Moj sorodnik, predsednik na-še vlade ter moj prijatelj iz otroških let — predsednik našega okraja vedno zatr-jujeta, da je treba delati počasi, toda si-gurno...«
Navdušen aplavz.
In tako je tovariš Vrana ostal še na-prej direktor integriranega podjetja. To-da Vrana je vrana in stara navada je že-lezna srajca, pa so znova ugotovili, da so primanjkljaji res preveliki in... Na žalost kopriva ne pozebe in bogovi drži-jo skupaj. Prišle so elementarne nezgo-de in stvar je btla rešena. Organizirali so živalsko posojilo, krili vse primanjkljaje ter zrotirali tovariša Vrano na mesto di-rektorja...
Nauk: »Nikoli ne sprejmi vodilnega mesta. Vsi perverzni kritizerji se bodo spravili nate in se izživljali v svojih ma-lomeščanskih kompleksih. Poleg tega pa je tu še rotacija...«                   O. Ilorn
šenimi usti ničesar. Sram ga je. Skozi špranje spravi samo nefeakšno mrmra-nje.
—  Ti, tovariš, torej ne misliš tako?
—  Nisi za!
—  Si proti!
—  Premisli in pazi na svoje nebesede! Ko   so   govorili   o   strahotnih   uspehih
podjetja, so se veselili in smejali ria vsa usta.
—  Tovariš  Fabricius,   pravi   vodilni,  ti se menda ne veseliš z nami, kaj?
—  Nisi za!
—  Nisi proti!
—  Premisli   in   pazi   na   svoj   nesmeh! Zmaknili so mu stol, moral je, kakor
so govorili, napredovati nekaj stopnic niže.
Neznansko žalosten je bil zategadelj Fabricius. Saj je vendar s tovariši. Kma-lu bo dobil nove zobe, potem bo spet bolje.  še bolje, saj bo dobil zlate zobe.
— Zlate zobe? pravi socialna.
—  čisto mogoče, reče zobar, le sami si preskrbite zlato, saj imate gotovo kaikega znanca kje. To je prvič ceneje, drugič pa ga pri nas težko dobimo.
In spet je seja upravnih ljudi.
—  Šlišali smo, tovariš Fabricius, da si dobil zlato.
—  Po nečisti poti!                              CT
—  Daj ga nam!                 * Dal je zlato.
—  Mogoče  je  tako  tudi  prav.  Družba ga potrebuje, si misli.
Potem je moral v arest.
Ko se je vračal, je moral nositi tudi že očala. Taka iz celuloida. Star in siv je bil, popolnoma nespoznavnega obraza, pri-pravljenega na smeh in jok hkrati.
Sredi belega dne je okamenel na oglu glavne ulice. Prišel je prvi mimo raztrgan paglavec in potegnil podenj velike okor-ne črke INRI.
Dolga vrsta iz podjetja je na drogu prinesla zlate zobe in mu jih obesila okoli vratu. Tekle so solze.
Stari Fabricius. Kdo bo slovenil franco-ske vice zdaj? Odšel si na višje mesto: enim si bog, drugim simbol kulta. Zato si Fabricissimus.
Imel si ostre zobe. Zobje so hinavski, grizejo samo druge, sebe pa ne.
Veš!!                                       Voma*
PO STOPINJAH STAREJŠIH — De-legati na nedavni univerzitetni skup-ščini Zveze študentov so se vrgli po starejših vzornikih — po občinskih odbornikih. Tudi njim njega dni ni preveč dišalo posedati po sejah občin-skih in okrajnih skupščin.
MRZLA ZIMA — Videti je, da je po uredništvih naših revij in še ponekod drugod zmanjkalo kurjave in so se možje odločili, da se bodo greli na dru-gačen način.
DEZINFORMACIJA — V Dnevnikovi glasbeni skrinji piše, da se največ Iju-di vnema za »Poletno noč«, zmagoval-ko z blejskega festivala. Ljudje okrog našega lista pa menijo, da je zdaj ne-katerim še bolj pri srcu »Dolina (ali kotlina — ljubljanska) brez odmeva«.
HUDA REC — TT je objavil podatke koliko so za kulturne namene porabili v posameznih občinab v SR Sloveniji. Podatki so verjetno (in na žalost) toč-ni. Recimo, da te denarce odštevajo razni odborniki in da so ti odborniki predstavniki naše, Ijudske oblasti in da se teh predstavnikov Ijudske oblasti ne sme žaliti. Kako se bo potlej izvle-kel iz kaše novinar, ki je te žaljivke za-pisal? Odborniki so  tako imuni!
Komparativni
zemljepis 2. ZDA
ZDA imajo General Motors, mi pa Za-stavo Kragujevac. Oni imajo cestne krl-žarke, mi pa pogoste defekte.                 >
ZDA imajo Las Vegas, mi pa Opatijo; Oni imajo Broadway, mi pa avtoput.
V ZDA igrajo rugby (to je pretepanje, ne pa šport) pri nas pa nogomet.
Oni imajo same profesionalce, mi pa same amaterje.
Oni imajo ženska društva, mi pa Mla-dinsko organizacijo. (Ta ženska društva se zelo učinkovito mešajo v ameriško kulturno iz politično življenje. Njihova jugoslovanska inačica je pa bolj pohlevna.)
Mi smo vodilna sila med neangažira-nimi,  ZDA  pa  med  zapadnimi  dežeiami.
ZDA včasih naredijo tudi kak dober film, mi smo bolj dosledni.
ZDA imajo republikance, Slovenci pa tribunaše. Oni imajo Goldwaterja, Slo-venci pa
Cisca Kida
- Ke vem, zakaj se sploh razburjaio zaradi povečanja dajatsv za šo-]n**'i odra?Hh. Ma!o se oth naokrog pa boš videJ, da jih pla^ujemo že picjej časa in to kar precejšnje.
SEMINAR ZA KADRE
Izvršni odbor Počitniške zveze na Ijubljanski univerzi je pred dnevi organiziral v dotnu PZ na Srednjem vrhu pri Kranjski gori seminar, ki so sc ga udeležili predstav-niki vseh Jjubljanskih fakultet in višjih šol. Seminar so organizirali zlasti zato, da bi vzgojili kadre. ki bodo v letošnjem letu ustanovili družine po fakultetah; kjer jih še ni. Tam pa, kjer že obstajajo, izboljšali njihovo delo. Seminar je razcn učnega dela, v ka-terem so dolgoletni aktivisti PZ seznanili udeležence s problemi organizacije, obsegal tudi delovni del, saj so bili na njem prisotni skoraj vsi člani izvršnega odbora.
V razpravi so napravili analizo letošnjih skupščin družin PZ po fakultetah. Ugo-tovili so, da so skoraj povsod govorili o problemih, na katere bodo morali novi odbori bolj paziti. Ti problemi so: malo izletov, ki so velikokrat zclo slabo organizirani (nia-terialno poslovanje je vodeno sicer v večini primerov pravilno, toda nestrokovno), ponovno so uvideli, da je bilo delo ponekod popolnoma stihijsko prepuščeno slučaju ali posamezniku (poscbno pri včlanjevanju), kadrovska politika ne samo, da ni bila na višini, ampak je bila v večini družin popolnoma nepoznana.
Vsem tem in še nekaterim drugim problemom so sklenili posvetiti največ pozor-nosti, ker so se podobne slabosti pokazale tudi v prešnjih letih, čeprav organizacija že od svoje skupščine pred leti v Skopju vodi politiko prenosa dejavnosti v družine, ki naj bodo osnovni nosilci dejavnosti PZ. Bili so mnenja, naj družine po fakultetah osvojijo izletniško in propagandno dejavnost predvsem v obliki ekskurzij in turisiie-nih predavanj. Sklenili pa so, da morajo biti vsi izleti in ekskurzije skrbno pripravljeni z vnaprej določenim programom, ker ne smemo pozabiti, da je PZ predvsem vzgojna organizacija, katere ugled pa rušijo nekatere slabo pripravljene akcije, ki so slaba propaganda za vključevanje v PZ. Udeleženci seminarja s6 meiiili, da je skrajni čas, da na vseh fakultetah po zgledu nekatcrih družin PZ vključijo v fakultetne odbore kot enakovredne ostalim komisijam. boru univerze, saj so od  lanskih trinajstih članov letos le se trije pripravljeni delati
Ob zaključku so razpravljali o kadrovski krizi, ki je letos nastala v izvršnem od-ˇ novem izvršnem odboru. Pri rešitvi. tega problema pričakujejo pomoč sorodnih orga-nizacij. Sklenili so, da bo skiipščina izvršnega odbora univerze 15. decembra v skup-ščinski dvorani pravne fakultcte.
S. Rutar
KADROVANJE NA BIOTEHNIKI
Na lanski letnt skupščini Zveze štu-dentov na biotehniški fakulteti so precej kritizirali delo posameznih združenj kot fakultetnega odbora. že v začetku letoš-njega leta pa se je izkazalo, da so bile te kritike upravičene. Precej kritik je le-telo prav na račun nensfcrtne kadrovske politike, ki jo je vodil fakultetni odbor in je imela za posledico neuspešno izpol-nitev zastavljenih nalog in programov po-sameznih komisij.
Prave posledice so se pokazale šele letošnje leto. Ko bi moralo biti delo fa-kultetnega odbora že v polnem razmahu, lahko opazimo, da se odbor Zveze štu-dentov na fakulteti šele konstituira. Pr-vih letošnjih sestankov se je udeležilo komaj polovica na konferenci izvoljenih članov. Tako mora celotno delo oprav-ljati peščica funkcionarjev, ki pa že po-časi izgubljajo voljo do dela, ker vidijo, da nezainteresiranost študentov na fa-kulteti ne izvira iz nerazpoloženja do or-ganizacije same, ampak je v veliki meri posledica napak, ki so podedovane še iz prejšnjih let.
Na novi podlagi pa je v letošnjem le-tu začela delovati svobodna katedra. No-vi fakultetni statut namreč predvideva ustanovitev posebnega sveta, ki bo skrbel za celotno problematiko na idejno-vzgoj-nem področju. čeprav statuti še niso sprejeti, se je svet svobodne katedre že konstituiral in že pričel z delom. Pohva-liti je treba, da ga v letošnjem letu se-stavljajo poleg predstavnikov študentov tudi člani pedagoškega osebja, kar zago-tavlja večjo kontinuiteto dela ter bolje izdelane programe. Pomoč je obljubil tudi sekretariat za kmetijstvo, ki ima do-volj strokovnjakov, ki bodo študentom priskočili na pomoč z nasveti in preda-vatelji. Bati se je le, da bodo omenjeni vzroki povzročili, da bo udeležba taka, kot je bila na prvi razpravi, nezadovo-ljiva.
Pred organizacijo Zš na biotehniški fakulteti se torej postavlja kopica proble-mov, ki imajo sicer skupno izhodišče, ven-dar pa bo treba način njihovega reševa-nja tokrat temeljito pretresti in reševati pri koreninah. Vzroki izvirajo iz napak v preteklosti in če hočemo, da bo študent-ska organizacija postala res organizacija na podlagi skupnih interesov združenih Ijudi, bo treba letošnje programe dosti bolj prilagoditi željam in zahtevam samih študentov. Stihija in slučajno reševanje težav, ki se pojavljajo, sta danes metodi, ki povzročata resne deformacije v struk-turi same Zš, v skrajni konsekvenci pa vodita lahko do popolne odtujitve vod-stev od ostalega članstva.
Programski zbor, ki ga je sklical pred mesecem fakultetni odbor, naj bi po mne-nju odbora pomenil prelomnico v dose-danjem delu, toda ta je dokončno po-kazal, da nekaj ni v redu že po udeležbi sami — prisotnih je bilo manj kot deset študentov. Takega stanja sanirati ni več mogoče, Kaznovanje odgovornih se ob premajhni javnosti izkaže kot farsa in mogoče ne bi bilo napačno sklicati izred-no  konferenco Zveze študentov na fakul-
teti, posebno še, ker bi bilo potrebno razčistiti tudi nekatera vprašanja, ki za-devajo sam študij. Zdi se nam, da se takih oblik dela ne poslužuje premalo samo študentska organizacija na bioteh-niški fakulteti, pritegne pa veliko večje število študentov kot občasni sestanki.
B. Z.
PISIV1O S FARMACIJE
Minil je mesec, dva. . . Predavanja, vaje, pripravljanje za izpite, ki so ostali od peteklega leta, komentiranje o pogo-jih, ki so potrebni za vstop v naslednji letnik, prošnje za subvencije, iskanje šti-pendij — tako kot vedno. Kot vsako leto na vsaki fakulteti. Morda pa je na farma-ciji le malo drugače. Morda?!
Seveda, danes se farmacevtski odsek lahko primerja z vsakim drugim. Vpi-šeš se, obiskuješ predavanja, vaje • in lah-ko dokončaš redni študij; to je vsa štiri leta na Ijubljanskem odseku. Dovolj nas je, okoli 200 študentov, od tega kar 168 redno vpisanih. Letos je tudi na ljubljan-ski farmaciji prvič 40 absolventov, saj je šele preteklo leto dobila tudi farmacija četrti letnik in s tem dokončno obliko, s katero naj bi bil študij na tej fakulteti enak ostalim.
Toda poglejmo stvari nekoliko bolj od blizu. Torej — nova fakulteta v Ljublja-ni. Lepo, zanimivo, koristno, tudi Sloven-ci bomo izšolali kader v lastni republiki. Vendar, ali je res vse tako lepo? Marsika-teri bo morda vprašal — vsaj mislim — popolnoma naravno in logično vprašanje, kje je ta odseik? Tako bruc toot absolvent vam  tega  odgovora  pač  ne  bosta  mogla
dati. Laiiko vam pove, da posluša farma-kologijo in anatomijo v bolnici — prav tam, kjer medicinci, da hodi n«, fiziko v fizikalni inštittit, matematiko posluša (naj-pogosteje skoraj stoje!) na metalurgiji va-je ima na tekstilnem oddelku, galensko teh-nologijo, materio inedico- v Vegovi ulici, kjer naj bi bil center tega odseka, kemij-ske vaje opravlja na kemiji — potpa ga, včasih tudi večkrat dnevno, vodi mimo STARE TEHNIKE, ki se mu zdi kot »ob-ljubljena  dežela«. Obljubljena — vsekakor!
Že peto leto pišemo prošnje, komenti-ramo, včasih celo verjamemo, se za nekaj časa veselimo, nato pa zopet žalostno po-gledujemo sive zidove in premišljujemo o besedah, ki bi nam odprle velika vrata — v dve predavalnici, dva laboratorija, prostor za združenje študentov farmacije, pisarno in kabinete
Rekli so; »Septembra!« Toda predaval-nici in laboratorija so ostali vse do danes le grobo obdelani prostori, namenjeni nam   —   nekoč   trdno   obljubljeni.   Zakaj?
Dva mesca ... predavanja, vaje,a za farmacevte še kup izgubljenega časa, saj pot, kot npr. iz fizikalnega inštituta do bolnice, le ni tako kratka. Toda prostori so vendarle naši? Do danes še vedno le stene, zidovi, a jutri, pojutrišnjem... morda? Ostalo nam je upanje.
Toda za vse tiste, ki čakajo na avto-buse, vlake, za vse nas, ki Imamo včasih po uro ali dve prostega časa med preda-vanji in vajami in končno za združenje študentov, ni ostalo nič. Nekoč je bilo obljubljeno. Potem so rekli NE. Ali tudi upanja ni več?
Je res prezahtevno, če želimo poleg osnovrfih prostorov še lastno knjižnico in mizo, na kateri bi napisali prošnjo, pa omaro za dokumentacijo in stol, da bi v
SABAJEVO — V zadnjem času v Sa-rajevu na raznih študentskih zborih naijveč raapravljajo o materialnem po-ložaju študentov. Po najnovejših podait-kih prejema danes v BIH štipendije in kredite 3892 študentov, po čemer lahko sklepamo, da je samo 33,81 procentov rednih študentov materialno preskrblje-nih. štipendiranje je še vedno stihijsko, nenačrtno, zato bi bilo nujno izdelati sistematični načrt potrebnih kadrov.
Gospodarske organizacije, posebno v velikih mestih, niso pripravljene pode-ljevati štipendij. Analize so pokazale, da štipendije ne morejo zadovoljiti po-treb študentov, saj so tudi taki prime-ri, ko študentje tretjih letnikov preje-majo štipendije v znesku šest tdsoč di-narjev Ker celo v študentskem domu samlo hrana in stanovanje stane dva-najst tisoč dinarjev, je jasno, da se je treba boriti za povečanje štiipendij in vodenje pravilnejše politike na tem področju. Ugotovili so, da je pričelo po ustanavitvi republiškega fanda za kre-ditiranje število štipendij hitro padati, memijo pa, da se sistem krditiranja ne bi smel razumeti kot zamenja^m štipen-diranju   ampak  kot stimulans  študen-
tom. Republiški fond podpira tako mišljenje, saj so ugotovili, da študentje s krediti res bolje študirajo. Fondu so za letošnje leto odobrili 120 milijoinav dinarjev, zato bodo poleg dosedanjih štiipendistov letos fcreditirali še oikoli tisoč novih študefitov. Kredite bodo po-deljevali vsem1 fakultetam in višjim šo. lam, vendar bcxio imeli prednost tisti, ki študirajo kemijo, matematiko, fizi-ko, elektrotehniko, stojništvo, umet-nostne akademije, mskl in angleški je-zik in telesno vzigojo.
NOVI SAD — Za razliko cxl prejšnjdih let, ko so študenti novosadske univer-ze proslavili zacetek šolskega leta s bra-dicionalnimi »brucošijadami«, so prire-dili letos od 20 do 27. novembra »šbu-dentski teden«. Prireditve, ki so bile sicer namenjene predvsem brucem, so se izprevrgle v manifestacijo vseh novo-sadskih študentov. Priredili so kancer-te resne in zabavne glasbe ter šp>ortna tekmovanja. Kot gosti so na prireditvah sodelovala kultumo-mnetniška društva iz Bratislave, Stutgarta, Zagreba in Beograda
prosti uri rešiii matematično nalogo? Bo res ostalo vse pri starem? Vsak ima svoj arhiv doraa, omare za knjižnico ni, čas izgubljamo s tavanjem po mestnih uli-cah — združenje študentov pa ima svoje sestanke v edini predavalnici v Vegovi uli-ci in to le takrat, ko ni predavanj, kar je le v poznih večernih urah, kajti ta pre-davainica je ves teden zasedena od jutra do večera ali pa nas prepodijo študentje s katerekoli druge fakultete.
Ne samo obljubili — takrat so rekli: »Da!« In tako smo študentje pred tedni sami očistili prostore, ki so bili namenje-ni združenju študentov farmacije, pripe-ljali smo mizo in stole, potem pa je zo-pet vse postalo nič.
NE je zaprl velika vrata, prostori so ostali prazni in tihi, študentje pa znova dan za dnem hodimo mimo Stare tehni-ke, žalostno pogledujemo na stavbo in pre-mišljujemo o za nas tako potrebnem pro-storu, ki ostaja iz dneva v dan, iz me-sca v mesec mrtev in neizkoriščen. In kaj bo jtitri, pojutrišnjem?
Združenje študentov farmacije
PROBLEMI MEDICINCEV
Pred dobrim mescem smo poročali o družabnih večerih medicincev, ki so po-stali priljubljena oblika sproščenega pre-življanja sobotnih večerov. Da pa je tudi ena redkih uspelih akcij na področju štu-dentskega kulturno-družabnega življenja doživela neuspeh, je poskrbela skupina neodgovomih razgrajačev, ki se ni zado-voljila sarao s tem, da je močno vinjena izzivala prisotne, ampak je po odhodu de-lala nered. Razgrajala je tudi v okolici sa-mih študentskih prostorov in s tem moti-la mir in počitek stanovalcev in bolnikov onkološkega inštituta.
O teh neredih so med drugim razprav-ljali na zadnjem sestanku fakultetnega od-bora medicincev in sklenili sobotne za-bave za nedoločen čas prepovedati, krivce pa bodo skušali primerno kaznoati.
Celotni FO je bil mnenja, da je skraj-ni čas, da se reši problem nazivov diplo-mantov medicincev in stomatologov, zato so sklenili sklicati v decembru v Ljubljanl medfakultetno konferenco medicinskih fa-kultet, v kolikor tega ne bodo v najkraj-šem času storili novosadski medicinci, ki so sprožili zadevo. Menimo, da je dejstvo, da že leto dni in pol ni nobena medicin-ska fakulteta v Ju^oslaviji izdala diplom, dovolj jasen dokaz, da zakon le ni vsega rešil, obenem pa je to resen opomin, da je  treba  zadevo  spraviti  z  mrtve  točke.
S.R.
Organizacijski   komit«  svetoynega  prvenstva  v namiznctn tenisu potrebuje v času od 15. do 25. aprila  1965   dvesto  študentov-vodičev  z  aktivnim znanjem tujih jezikov. Pogoji dela: 1. Vodiči bodo morali biti ves dan s skupinami, 2- Honorar 3.000 din dnevno in za čas dela delov
na obleka.
Prijavite se lahko pri študentskem servisu, Po-ljanska 6/II. vsak dan razen sobote od 12. do 14. ure
Tribuna — Iist slovenskih študentov - Izdaja univerzitetni odbor ZSJ - Ureja uredniški odbor - Glavni urednik Ivo Vajgl - Odgovomj urednik Marko Kerševan — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročndna 500 dinarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska Casopisno podjetje »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522. - Poštnina placana v gotovini.