Poštnina platana v gotovini r» Cena Dia 1— Vicumshl dom Siev. 170 V ljubijo ni, tcttlch, 29. julija 1937 £ctoll> Razburljiv kraljevi obisk Streljanje in požari ko je angleški kraljevski par uradno obiskal severno Irsko Belfast, 29. julija. Obisk angleškega kraljev-ga para v prestolnici severne Irske (Ulster je avtonomna pokrajina in pripada neposredno Angliji, medtem ko je južni in večji del Irske neodvisen dominion z glavnim mestom Dublinom) je bil povod za neljube demonstracije na meji med obema deloma irskega otoka. Ko sta kralj in kraljica zapuščala Belfast v sredo zvečer, je prišlo tudi do večje eksplozije na eni glavnih ulic Belfasta, kar je povzročilo silno paniko, ker jo vse mislilo, da je to atentat na kralja. Na meji med obema pokrajinama pa so se dogodile stvari, ki so potrdile sum, da je bil na angleški kraljevski par pripravljen atentat. Na vsej meji med severno in južno Irsko so namreč do sedaj še neznani storilci z dinamitom pognali v zrak vse carinske postaje. Nadalje sta bila dva mostova čez reko, ki deli severno od južne Irske, ® bombami razdejana, tako da je bil ves promet >» Ulsterja v svobodno irsko državo ukinjen. Tisoči in tisoči južnih Ircev, ki so hoteli v Belfast, da prisostvujejo svečanostniin paradam na čast angleški kraljevski dvojici, niso mogli čez mejo. Poleg tega so neznani storilci prerezali sleherno telefonsko žico, če so jo le kje videli, kar je povzročilo ■velikansko zmedo na vsej meji. Carinske in orožniške oblasti niso mogle nikomur sporočiti, kaj se je zgodilo. Šele ko so na kolesih in motociklih mogli sporočiti v Belfast in Dublin, kakšna raz- dejanja so se pripetila na meji, je bila mogoča prva pomoč. Orožništvo je uvedlo preiskavo, ki pa do sedaj še ni dala polnih uspehov. Po dosedanjih izvidih izgleda, da je bilo razdejanje na meji že davno pripravljeno, samo ne vedo še, kdo nosi odgovornost. Nekateri pravijo, da so to storili državljani južne Irske, da bi onemogočili angleškemu kralju vstop iz severa na jug, drugi pa zatrjujejo, da so pustošenje povzročili ekstremisti v Ulsterju, da bi na ta način preprečili južnim Ircem udeležbo pri sprejemnih svečanostih v Belfastu. Policija je do eedaj aretirala samo pet oseb. Vlada v Ulsterju je že pred tednom dni dobila prve informacije, da se na meji pripravljajo izgredi. Že takrat so oblasti izvedle strogo preiskavo in tudi precejšnje število oseb aretirale. Vendar pa le niso vsega storile, da bi bile izgrede preprečile, ker so se navzlic temu nemoteno pripetili iu svoj cilj tudi dosegli. Policija severne Irske je sicer zasedla vse ceste, ki vodijo od meje do Belfasta, kar pa se je izkazalo pogubno, kajti na ta način nadzorstvo na meji ni bilo zadostno zasedeno. Izgredniki so v noči od torka na sredo svoje delo takorekoč nemoteno izpeljali. Zanimivo je tudi to, da so ponekod neznani storilci na ljudi, ki so prišli gasit poslopja carin- 1 skih postaj, streljali s puškami. Pravcata borba pa je nastala okrog obmejne carinske stražnice pri Chonesu, kjer je postalo streljanje silno divje. Ko so ekstremisti zažgali poslopja na obeh straneh meje in je prebivalstvo bližnjih vasi prišlo požar gasit, so ga ekstremisti s puškami in revolverji napadli, nakar je policija odgovorila z ostrim streljanjem. Streljanje je trajalo vse dotlej, da poslopje ni popolnoma zgorelo. Pri tej obmejni bitki je bilo ranjenih 12 oseb. Koliko je bilo ranjenih na nasprotni strani med izgredniki, ni bilo mogoče ugotoviti, ker so oni svoje ljudi takoj odnesli v temno noč. Tudi z drugih obmejnih postaj poročajo, da so požigalci streljali na vsakega, ki se je hotel približati gorečemu poslopju, da bi požar pogasil. Ponekod so uporabljali celo strojne puške. Po vsej 6everni in južni Irski vlada zaradi tega veliko razburjenje. Irci drug drugega obtožujejo tega dejanja. Kot zgoraj omenjeno, se je tik pred odhodom kraljevskega para iz Belfasta na eni glavnih ulic pripetil razburljiv dogodek. Komaj se je kraljevi voz s te ulice umaknil, je odjeknila silna eksplozija, ki je povzročila nepopisno zmedo. Vse je mislilo, da je nekdo pripravljal atentat na kralja. Policijska preiskava pa je sedaj dognala, da to ni res, ampak da jo eksplodiral samo plinski vod pod ulico ter razmetal zemljo ravno tako, ko da bi bila eksplodirala mina. Preiskava še traja dalje. Srdita bitka pri Langfuju Kitajci so zajeli 300 letal a so se baje morali umakniti iz Langfanga Nanking, 29. julija. Zadnja poročila iz severne Kitajske, ki so prišla v kitajsko prestolnico, pravijo da so bili Kitajci prisiljeni zapustiti Langfang, Fengtaj in Tunkčov. Boji so silno srditi okrog vseh treh imenovanih mest. Poročila pravijo nadalje, da Kitajci ne bodo mogli vzdržati japonskega navala na Nanjuan, ki ga že od sinoči naprej neprestano bombardira težka japonska artiljerija. Končno pravijo poročila, da so Japonci vrgli Kitajce tudi iz Šah oče n a, ki se nahaja 20 kin severno od Pei-pinga, ter iz C i n o č e n a, ki leži nekako na sredi Pota med Peipingom in šahočenoin. Tiencin, 29. julija. Reuter poroča, da Kitajci v Peipingu z mrzlično naglico utrjujejo svoje postojanke. Po glavnih ulicah mesta 60 zgrajene barikade. Vse vojaško važne točke v mestu so utrjene in močno zasedene. Med prebivalstvom vlada velik e'n»h, ker traja bombardiranje okoliških vasi neprestano dalje in rjovenje topov noče prenehati. Kitajci pravijo, da so pri Langfuju zajeli 300 letal, ki še niso bila montirana in so se nahajala še v zabojih. Ameriški veleposlanik je v imenu vsega diplomatskega zbora vprašal japonsko vrhovno poveljstvo, če bo spoštovalo nevtralno območje mesta, kamor 6e bodo zatekli vsi tujci. Japonsko poveljstvo je odgovorilo, da se nevtralnega pasu ne bo dotaknilo. V jutranjih urah se jo zopet razvnela srdita bitka pri Langfuju. Japonsko topništvo težkih kalibrov obstreljuje mesto, a Kitajci se srdito postavljajo v bran in se do sedaj nasprotniku Še ni posrečilo doseči kakšnega uspeha. Kakor hitro Kitajci dobijo potrebno težko artiljerijo, bo borba bolj izenačena. Izdajstvo kitajskega generala Kitafci zapustili Peking Šanghaj, 29. julija. Poveljnik kitajske civilne garde v severni Kitajski general šihjusan se je priključil Japoncem ter nadel kitajski vojski v hrbet. Njegove čete so presekale progo med Peipingom in *ujufanom, ki lezi 10 km severno od Peipinga. Za- radi tega izdajstva je morala 29. kitajska armada zapustiti Peiping. Opolnoči je že zapustila mestno obzidje in odšla proti Paotingenu. Poveljnik 29. ar- made, ki je zapustila Peiping, je znani general Sun-čejuan. Kitajska vlada v Nankingu se je takoj zbrala na izredni seji, da prouči položaj, ki je nastal vsled izdajstva generala Sihjusana. Do sedaj še ni prišla do nobenih sklepov, razen da bo general Sunčejuan bržkone odstavljen in pride na njegovo mesto general Kankceung. Japonske čete so začele sipati ogenj iz strojnic na vse tri vzhodne postaje Peipinga, da bi tako preprečile dohod do teh postaj. Stalin ..čisti" ir po Ukrajini in pri Kominterni Varšava, 28. julija. TG. Iz Moskve poročajo o novem valu aretacij, ki je zajel zopet nekaj odličnih osebnosti boljševiškega režima. Tako je potrjeno, da so bili aretirani ljudski komisar A n t i p o v, ki je bil obenem predsednik vrhovne nadzorne komisije za sovjetsko državno upravo, nadalje predsednik sovjeta za kulturne odnošaje z inozemstvom Aroset, komisar za pravosodje Krilenko in predsednik vrhovn. gospodarskega sveta Lomov. Aretirani 60 bili tudi bivši sovjetski poslanik v Berlinu Č i n č u k ter dve igralki moskovskega gledališča, Natalija Satz in Betty Klan, ki je žena ljudskega komisarja za notranjo trgovino W e i z e r j a. Osumljeni so veleizdajalskih 6tikov 7, inozemskimi državami. Med aretiranimi je tudi Rosengolz, komisar za zunanjo trgovino. Zadnje vesti pa pravijo, da se je čiščenje ponovno raztegnilo tudi na Kominterno 6amo. Član vrhovnega tajništva Kominterne Moskvin je bil prepeljan v ječe Lubjanke. Moskvin je vodil personalni oddelek Kominterne in je bil odgovoren za organizacijo Kominterne po vsem svetu. Personalni oddelek bo dobil povsem novo uradništvo. Dosedanji naslavljenci pa so deloma premeščeni, delno pa 60 že odšli v Sibirijo. Generalni tajnik Kominterne Dimitrov ima v programu, da odstrani tudi nekaj starih boljševiških poglavarjev. Na li6li ee baje nahajajo imena kot R e m m e 1 e, Heinz, Neumann, P j a t n i c k i, H e i n r i c h, ki so osumljeni trockizma ter rovarjenja proti Dimitrovi politiki ljudskih front. Posebno obsežno je postalo čiščenje v Ukrajini, kjer so prizadete najvišje veličine komunistične stranke in državne uprave. Tako je bil zaprt tajnik osrednjega odbora komunistične stranke v Obilen Francov plen v bojih pri Madridu Ameriška in sovjetska letala pri republikancih Halamanca, 29. julija. Nacionalistični generalni Ktah poroča, da jo armada generala Varele v zadnjih bojih na madridski fronti zajela 13 milijonov magacinov puškinih krogel, 126 strojnih pušk, 5 *°vjetskih topov in 50 nepokvarjenih sovjetskih »nkov. Vso sredo so nacionalistični topovi obstreljevali okolico Villanueva do la Canada, da bi odpor rdečo obrambe. Več sto miličnikov jo Pribežalo k nacionalistom, ki so jih v 30 tovornih avtomobilih poslali v zaledje. Med ujetniki jo bila ‘Udi ženska, ki je stregla pri strojnici, druga zenska, ki je stregla moštvu sovjetskega tanka, je zbezala, ker nacionalisti na ženske ne streljajo. Toledo, 29. julija. Havas poroča, da so se nad ioledom pojavila čisto nova letala ameriškega in sovjetskega izvora. Takšnih tipov letal, ki so de-oma bombniki, deloma pa tudi lovci, do sedaj acionalisti na nobeni španski fronti še niso opa-iu. Letala so metaia bombo in kakor je bilo paziti, so bila oborožena tudi z eno strojnico in Hrt*"."1 *°P0,n- Letala so silno visoko in z ve-brzino ter pokazala veliko okretnost v. ma- nevriranju. Letala so baje prišla v rdečo Španijo s Cartagene in so jih pripeljale sovjetske tovorne ladje. Kdaj bo Anglija priznala Franca London. 29. julija. V angleškem zunanjem ministrstvu odločno zanikajo vest, ki jo je razširilo glasilo delavske stranke >Daily Horoldc, češ da bo angleška vlada med parlamentarnimi počitnicami generala Franca prikazala kot vojskujočo se stranko. Zunanje ministrstvo v svojem poluradnem poročilu pravi, da je angleška vlada svoje mnenje že izpovedala, ko jo predložila svoj načrt odboru za nevmešavanjo. Tamkaj jo zapisano, da bo mogoče vzeti v proučevanje priznanje generala Franra šole potem, kadar bo dosežen popolen sporazum glede umika prostovoljcev iz obeh špa-nij in kadar bo odbor za nevmešavanje ugotovil, da se ta sporazum tudi povoljno izvaja. Angleško. Knez namestnik v Ljubljani Belgrad, 29. julija, m. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga bosta prisostvovala jutri ob 11 opelu, ki bo v pravoslavni cerkvi v Ljubljani za pokojnim patriarhom srbske pravo-! 6lavne cerkve Varnavo. Ukrajini Katajevič, nadalje član političnega odbora (politbiroja) ukrajinske komunistične stranke Šelehes, ljudski komisar za finance v Ukrajini Petrovski in njegov sin. Aretiran in baje že ustreljen je bil bivši poveljnik kijevskega armadnega zbora general A m e 1 i n, medtem ko je general Borisenko, poveljnik divizije tankov, še živ v zaporu. Ž njim vred je v zaporu tudi ves štab vojaške prokurature kijevskega armadnega zbora. Letalska nesreča na Nizozemskem Haag. 29. julija. Tukaj 6e je pripetila velika letalska nesreča zaradi tega, ker je strela udarila v letalo, ko se je nahajalo 200 m visoko. Strela je takoj zažgala bencin in letalo je nalik ogromnemu plamtečemu zublju padlo na tla. Vsi potniki z obema pilotoma vred so zgoreli. Do sedaj ni bilo mogoče določiti imena vseh ponesrečencev. V letalu se je nahajalo vsega 9 potnikov, kot izhaja iz potnih listin letališča. Med njimi so Američani, Angleži, Francozi ter tajnik mednarodne prometne zveze Nadhaus. Poljska za razdelitev Palestine Varšava, 29. julija. Poljska vlada je jx> daljših posvetovanjih sklenila, da bo z vso močjo podpirala angleški načrt o razdelitvi Palestine. Poljska ima velik interes na tem, da dobijo judje svojo lastno državo, ker namerava pospeševati izseljevanje judov iz Poljske v Palestino. Vlada je svojemu zastopstvu v Ženevi naročila, naj podpre angleški predlog pri Zvezi narodov ter naj se prizadeva, da bodo tudi druge države isto storile. Komunisti se hočejo polastiti socialističnih organizacij Pariz, 29. julija. Osrednje vodstvo komunistične stranke je predložilo socialistom, naj se komunistično in socialistično strankino vodstvo odslej redno sestaja in skupno proučuje vsa vprašanja, ki se tičejo Ljudske fronte. Komunistične in socialistične krajevne celice naj redno sodelujejo. Tudi poslanci in senatorji obeh strank ter občinski odborniki v vsej državi naj se redno sestajajo in skupno sprejemajo vse sklepe, ki tičejo politike Ljudske fronte. Socialisti naj obljubijo sodelovanje pri komunističnem tisku, med tem ko bodo komunisti sodelovali pri socialistih. Pariško politično javnost so komunistični predlogi osupnili, kor so dokaz, da se hočo komunistična stranka sedaj polastiti tudi organizatoričnega ogrodja socialnih demokratov. stališče so ni spremenilo in je torej netočno, ako nekateri časopisi priznanje generala Franca spravljajo v zvezo z Abesinijo in z ureditvijo nastalih spornih točk v Sredozemskem morju. Končno pravi zunanje ministrstvo, da jo angleška vlada sprejela od Italije, Nemčije in Francije pristanek na predlog o umiku prostovoljcev, toda stališče sovjetske Kusije je še vedno odklonilno. O kakšnem sporazumu glede prostovoljcev torej ne more biti govora in ravno tako tudi ne o priznanju vlade generala Franca po angleški vladi, Vesti 29. julija Jugoslovanska dekleta se nahajajo skupno Z i nemškimi v mladinskem taboru v Urfeldu v Nemčiji, kjer se šolajo v hitlerjevski mladinski ideologiji pod vrhovnim vodstvom vodje nemške mladine Baldurja von Schiracha. Poskus kolektivnega gospodarstva po vzorcu sovjetskih kolhozov je napravila hitlerjevska stranka v Aifelu v Nemčiji, kjer je skupina nemških kolhoznikov dobila na razpolago večjo površino neobdelane zemlje. Ker ni mogel plačati davkov poljski državi, je knez Ples ponudil poljski vladi del svojih posestev. Poljska vlada je takšno poravnavo dolgov bankrotnega kneza sprejela. V zvezi z atentatom na polkovnika Koca so zadnje dni v Poznanju aretirali nekaj odličnih osebnosti opozicionalne narodne stranke in pričakujejo v nekaj dneh senzacionalnih odkritij. Prijateljsko pogodbo med Egiptom in Turčijo je sprejel egiptovski parlament in to priložnost izkoristil za veliko manifestacijo v prilog prijateljstva med vsemi mohamedanskimi državami. Vojaške vežbe francoske armade na italijanski meji, kjer se jih udeležuje vsega 20.000 mož, so pri italijanskem sosedu vzbudile nevoljo. Prvič se je zgodilo, da pionirji in pehota složno sodelujejo pri zgradbi mostov. Poskus se je posrečil. Mesarji so začeli stavkati r Parizu. Vse osebje v pariški klavnici počiva. Lastniki mesarij morajo sedaj sami delati s pomočjo članov svojih družin. Tudi pariške gospodinje si po mesarijah kar 6ame : postrežejo. Romunski kralj Karol, ki je prehitro zapustil I London, se je zadržal v Bruslju samo dan in pol in je čez Basel odpotoval domov. Izognil se je torej Nemčiji, kjer je prvotno imel namen obiskati kanclerja Hitlerja. Nemčije se je izognil zato, da bi še i bolj ne razburil itak že dosti jeznih Francozov, ki so grozili z usrvitvijo denarnih pošiljk. 128.000 brezposelnih je grška vlada v enem letu spravila na delo. V Grčiji danes ni več nobenega brezposelnega. Letalo, ki je letelo iz Rotterdama v Pariz, je pri Hallu treščilo na tla. Ubitih je 14 potnikov. Vso semensko pšenico vrste »bankut« je pokupilo privilegirano izvozno društvo. Finančni mini' ster je v ta namen dal milijon dinarjev. Večje število bombnikov je Finska kupila v Angliji. Pravijo, da so to najhitrejša letala angleškega izvora. Pariški mornarji rečne plovbe še vedno stav* kajo. Včeraj so zabarikadirali reko Seino e čolni. Ves promet je ukinjen. Stavka je tudi na rekah Loire in Rhone. Šef španskih falang (španskih fašistov) Manuel ; Hedilla, ki pa je pozneje prestopil k republikanskim miličnikom in je bil ujet, je bil že obsojen na smrt, a je bil pomilošeen na dosmrtno ječo na posredovanje Nemčije. Vojvoda Windsorski in njegova žena bivša ga. Simpsonova sta prišla v Benetke, kjqr ostaneta 10 dni. Nato se bosta peljala dalje proti Dalmaciij. V Skopijo je dopotoval novo imenovani ban vardarske banovine Marko Novakovič, ki jo bil do sedaj ban v Nišu. Bansko mesto v Skoplju že tri | leta ni bilo zasedeno. Šabački pravoslavni škof Simeun, ki 6e je ude-i ležal demonstracij pred saborno cerkvijo v Belgra-du, je zapustil Zivkovičev sanatorij. Večje število angleških županov bo v avgustu , na povabilo nemške vlade obiskalo Nemčijo, kjer si bodo ogledali organizacijo prostovoljnega dela, »Abesinsko vprašanje ni na dnevnem reda, kadar pa bo, bo o njem odločala Zveza narodov,< je Eden odgovoril na vprašanje, če bo Anglija priznala zasedbo Abesinije po Italiji. . Po petmesečni razpravi jo estonski parlament sprejel novo ustavo. Predsednika republike volijo vsako šesto leto s tajnim glasovanjem. Vlada jo odgovorna parlamentu. Odnošaji mod Anglijo na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani so se izboljšali, tako je izjavil angleški predsednik vlade v londonskem parlamentu. • Velik potres so zabeležile vse severnoameriške potresne postaje. Potres je bil v globini morja blizu Mehike in so ga čutili na obali Vela Cruzu, kjer ; je porušenih nekaj vasi v dolini Matalte. I Tri zdravnike, ki so hoteli zastrupiti generali | Queipo de Liano, so ustrelili v Salamanci. V odkrito evropsko vojno bo spremenita ipan* ski upor vlada v Valenci ji, ako se bo general Franco j še nadalje upiral. Tako je izjavil valencijski pred-| sednik vlade Negrin. Pogreb patriarha Varnave Belgrad, 29. julija, m. Za danes dopoldne jo , bil najx>vedan pogreb patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave. Nanj eo se že pripeljali od ' vseh krajev številni civilni zastopniki in cerkveni dostojanstveniki. Posebno odposlanstvo je prišlo tudi iz sosednje Bolgarije. Vodijo ga trije bolgarski škofje. Ob 8 zjutraj so so danes začele svečanosti v saborni cerkvi in bodo trajale do 11. Ljudje se J že v maeah zbirajo do belirratekib ulicah, kjer bo čel sprevod, Zasliševanje obtožencev v Dolinarjevi razpravi Celje, 29. julija. | Zasliševanje obtožencev Včeraj se je v Celju pričela razprava proti onim, ki so pri Prihovi zakrivili smrt akademika Rudolfa Dolinarja. Včeraj smo objavili obširno obtožnico in kratko poročilo o zaslišanju prvih obtožencev Milana Orožna, šoferja Feliksa Neu-Avirtha in Ivana Kranjca. Milan Orožen vztraja pri tem, da ni ničesar vedel o napadu na ljubljanske akademike pri Prihovi in da tudi ni dajal obtožencu Slavku Reji kakšnih nasvetov. Pravi, 'da Reje sploh ni poznal in da je sploh njega in 'današnje obtožence na protizakonit način spoznal na ljubljanski policiji. Tudi ni drugače poznal obtoženca Goriška, kot od tedaj, ko je bil 8. jun. v Konjicah na konferenci. Spioh pa z nikomur ničesar ni govoril. Neuwirth Naslednji obtoženci: Neu\virtb, Kranjc, Mirko Korošec, Beigott, Milan Gorišek in Markež Vinko, so v bistvu priznali, kako so bil navzoči pri napadu na ljubljansko akademike, te dogodko pa je vsak slikal drugače, pač tako, kakor so mu ostali v spominu. Feliks Neuwirth je na vprašanje predsednika, če se čuti krivega, odgovori! z rda«. Priznava samo to, kar je izjavil prod preiskovalnim sodnikom, drugače nič. Milan Gorišek jih je odpeljal z avtom v Maribor, kjer so se kot izvidnica pripeljali po stranskih ulicah do hotela »Orel«. Za napad prej ni ničesar vedel, in pravi, da so ga nanj drugi opozorili. Okrog se je vozil le »zaradi spremembe«. Nosil je pri sebi brow-ning. Obtoženec je bil tudi v onem gozdu pod klancem v Prihovi. Pravi, da so nekateri napadalci imeli pri sebi palice. Reja je imel v rokah gorjačo. Napadalci pa eo nosili s seboj tudi kamenje. Pravi tudi, da jih je nato mlajši Gorišek odpeljal z avtom proti domu, pozneje, da eo srečali drug avtobus. Kako se je izvršil napad, pravi, da ne ve. Samo to pravi, da je bila velika nevarnost. Napadel je z bikovko nekoga, ki ga je prej udaril. Pri napadu ni sodeloval, tudi ni streljal, pač pa je nosil samokres s seboj, kot vedno, zaradi tega, ker je šofer. Kranfc Ivan pravi, da se je udeležil sestanka v Mariboru. Vozil ee je z Milanom Goriškom, z njim pa so bili že Korošec, Beigott in Neuwirth. O tem, da ee nekaj pripravlja, je slišal v Konjicah. Kdo mu je pa povedal, ne ve. Pravi samo, da je bilo rečeno, da gredo proti Mariboru. Nožev ni videl pri nikomur, tudi ne samokresov in kamenja. Mirko Korošec Naslednji obtoženec je v glavnem izpovedal isto kot prejšnja dva. Tudi ta pravi, da se pretepa ni udeležil. Videl je, da je Gorišek na klancu govoril z Rejo, ki ga prej ni poznal. Kaj je govoril, ne ve. O Pogačniku pravi, da je tožil, da bo umrl. Predsednik: »Ali mu niste pravili, da se greste v Celje tepsti in da boste gumijaste cevi fasali?« — »Ni res.« — »Da »te mu rekli, da je Gorišek dobil 40> litrov bencina in da ima denar, 'da boste nazaj gredo lumpaii?« — Ni res.« — Šli so po zatrjevanju obtoženca nazaj, samo zato, da bi videli, kako se bo izvršil napad. Palice so vihteli samo po zraku. Beigott se je otresel vsake krivde. Vsi so bili kot izvidnica za Petra Živkoviča in so se z Goriškovim avtom vozili proti Mariboru. V gozdu, pravi, da je opazil nekaj fantov. Orožja ni nosil s seboj. Druge je videl, kako so metali kamenje. Gorjače, da ni mel. Sam je zbežal proti nekemu skednju, kjer eo ga akademiki zgrabili in pretepli. Šele nazadnje se mu je posrečilo, da je ušel. Na široko je nato pripovedoval o razvoju dogodkov kritičnega dne naslednji obtoženec Milan Gorišek Pravi takole: Nikjer ni bilo govora o kakšnih konkretnih zaščitnih ukrepih. Do Konjic je bil z njimi tudi nek gospod iz Živkovičevega spremstva. Na vprašanje predsednika, kdo je to bil, je dejal, da je bi ravno tak kot kak dijak. Njemu jo povedal, da študira v Zagrebu in da je Slovenec. Ta je Živkoviča spremljal že prej po vsej turneji po Sloveniji. Z Rejo je spregovoril le nekaj besed, ■/. njim pa se je spoznal v Mariboru. Sicer ga ne pozna. Na predsednikovo vprašanje, zakaj sc jo vrnil za ljubljanskimi akademiki proti Prihovi, jo priznal, da zato, ker ga je bilo sram, da bi 6voje tovariše pustil na cedilu. Na vprašanje, kaj bi storil, če bi se bil tudi sam udeležil napada, je odgovoril, da bi bil najbrže tudi sam vrgel kak kamen. Strelov tudi ni slišal, ne izključuje pa jih. Obtoženi Markež priznava samo to, da je vrgel en sam kamen. Pravi tudi, da niti s tem najbrže ni nikogar zadel. Pravi, da jo videl akademike iz Ljubljane, kako so tekli proti svojemu avtobusu, ki jih je čakal spodaj. Tudi to priznava, da jo imel s seboj gorjačo in nož, ki pa ga ni rabil n je neokrvav-ljenega vrnil Reji. Ko ga je predsednik opozoril na to, da gre o njem glas, da je bil pri napadu najbolj divji in da je bil tudi on tisti, ki je vdrl v avto in pometal nekaj akademikov na cesto, Markež pravi, da sta bila tedaj v avtobusu le dva akademika in da je vpil samo to, naj ne razbijajo avtobusa. Nato pripoveduje, kako se jo Dolinar sesedel pod napadalcem Dugino, ki jo pokleknil nanj in mu samo »malo z nožem« poplačal. Za napadalce pravi, da jih ni nihče porazdelil za napad, ampak da so to sami storili. Dopoldanska razprava je bila nato zaključena malo pred 1 pop. in se jo nadaljevala ob 8. Na popoldanski razpravi je prišel na vrsto kot prvi obtoženec Ludvik Urbančič Ta je po svoje opisoval dogodke v Mariboru, povedal pa je tudi, da je od zanesljive strani slišal, da mislijo Živkoviča na državnem mostu v Mariboru napasti. Ne ve pa več, kdo bi mu bil to povedal. Na vrhu hriba pri Prihovi jim je prijel nasproti neki gospod, ki ga tudi ni poznal. Ta gospod je govoril čisto po ljubljansko, vozil se je pa v nekem osebnem avtomobilu. Povedal je nato, da so se zatem skrili v gozdu, zakaj pa eo to storili, tega tudi ne ve. Sploh je poudarjal, da ničeear ne ve. Rekel je tudi, da sploh ni vedel, še manj pa videl, da bi bil avto ljubljanskih aka- Naročajte Slovenski dom! demikov napaden. Predsednik: »Sam Dugina in drugi pravijo, da ste vi šli v avtobus in si celo prilastili plašč enega od akademikov.« — Obto-ženec: >Blizu sem res bil, zraven pa ne!« Miha Stancar je izpovedal, da so pri Prihovi izstopili, ker da je bilo tako rečeno. Na klancu jih je ustavil nek gospod, ki se je vozil z avtomobilom. Ta je povedal, da se morajo obtoženci tu ustaviti in preprečiti ljubljanskim akademikom pot v Celje. Gospod je v tem oziru govoril z Rejo. Obtoženec je videl Siliča, ko je ta iz aktovke potegnil nože. Sam je imel palico, nažo pa pravi, da ne. Za Markiča pa pravi, da je imel velik kuhinjski nož za pasom. Reja je tedaj tudi dejal: »Kadar bom dal s strelom svojega samokresa znak, takrat napadite avtobus ljubljanskih akademikov.« — Priznava tudi, da je metal kamenje na avto. Markež se je baje pozneje hvalil, da je s svojim nožem kar štiri zabodel. — Štancar mnogo stvari, ki jih ;e v preiskavi priznal, sedaj taji. Za njim je prišel na vrsto upokojeni policijski stražnik in sedaj sluga pri - Jutrovk upravi v Mariboru Silič ki se je takole zagovarjal: »Na ukaz Reje sem mu prinesel v avto nož. Ko sem mu prinesel čevljarski nož, je dejal, da lo ni za nič in naj grem po druge nože, ki jih je v pisarni nekaj spravljenih. In v pisarni g. Reje, ki je Silčev predstojnik pri mariborskem »Jutru*, so bili res spravljeni čisto novi noži. Nato eo šli proti Prihovi, kjer jim je Reja dejal, da morajo izstopiti in se skriti v gozd. Reja je sam prišel k Siliču in ga vprašal, zakaj je tako žalosten. Silič pa mu je odgovoril: »G. Hoja, to ni prav, kar delate k Za njim so bili na kratko zaslišani še obloženi Ranar, Primec Mirko, Primec Filip, Pravan, Mlinar Ivan, Kodrič in Klajnšček Ivan, ki v glavnem priznavajo, da so tedaj bili pod onim klancem pri Prihovi, niso pa bili blizu avtobusa ljubljanskih akademikov, da niso nikogar tepli, da niso vedeli, zakaj prav za prav gre, in da so sploh ne čutijo krive. Vsi pravijo, da ne morejo ničesar točnega povedati. Povedali so samo to, s čemer so se zagovarjali že prej omenjeni obtoženci. Največje zanimanje pa je vladalo pri včerajšnji razpravi za zasliševanje glavnih obtožencev: Viktorja Dugine, ki je z nožem zabodel Dolinarja, in Slavka Reje. Viktor Dugina Predsednik: »Ste krivi?« Obtoženec: »Kriv sem!« Predsednik: »Povejte vse po resnici!« Dugina je nato začel pripovedovati, kako se je z Rejo odpeljal iz Maribora proti Konjicam in da so se ustavili na klancu pri Prihovi. Predsednik: »Kaj vam je naročil Reja?« Obtoženec: »Da moramo gumo porezati. Naročil nam je, da napademo avtobus s kamenjem. Silič nam je nože razdelil. Meni ga jo Silič dal in tudi Markež-a ga jo dal. Imel je štiri do pet nožev v aktovki. Kdo je še nož dobil od ostalih, ne vem. S seboj sem imel tudi palico. Dr. Gorišek je prišel na klanec in je govoril z Rejo. Kaj je z njim govoril, ne vem. Goriškovi ljudje so imeli s seboj tudi kamenje.« Obtoženec pravi dalje, da je tekel za avtobusom ljubljanskih akademikov. Na njega so navalili. »Vsi smo se z akademiki spoprijeli.« Predsednik: »Ste koga udarili?« Obtoženec: »Sprva nobenega. Nekdo pa me je udaril po glavi, eden, ki jo stal v bližini avtobusa. Ne vem pa. zakaj me je udaril. Nato se mi je zameglilo in sem izvršil svoje dejanje. Kako, sam nisem vedel. Kaj se* je nato zgodilo, ne vem popolnoma nič in tudi ne vem, kako sem prišel z Dolinarjem skupaj.« — Predsednik: »Ali vas je udaril?« — Obtoženec: »Ni mo morda udaril, sam ne vem. Dobil sem jo pač po glavi.« — Predsednik: »In sploh no veste, kako ste napravili?« — Obtoženec: »Nič. Tovariš Mlinar me je šele pozneje opozoril, da imam krvav nož. Vprašal me je, če sem kje ranjen, jaz pa sem dejal, da sem enega v zadnjico pičil.« Predsednik: »Kako je bilo?« — Obtoženec: »Sam ne vem. Drugi pričajo, da je mladenič padel na tla.« — Predsednik: »Pravijo, da ste ga vrgli na tla in na njem klečeč ga zabodli.« — Obtoženec: »Jaz se na to nič ne spominjam.« — Predsednik: »Poprej ste pa še tekli?« —• Obtoženec: »Jaz ne.« Predsednik mu predoči obtožnico, po kateri je Dugina pokleknil na Dolinarja in ga zabodel. — Obtoženec: »Tega ne tajim popolnoma nič, verjetno pa je lahko.« Prodsednik: »Ali je Dolinar še vstal?« — Obtoženec: »Mislim, da je vstal. To sem videl.« —• Predsednik^ »Ali je zakričal?« — Obtoženec: »Nisem slišal. Ko so prišli drugi akademiki, sem zbežal. Drugih nisem videl, da bi kdo z nožem suval.« Ob 7 zvečer je nato sledilo zasliševanje zadnjega obtoženca Slavka Reie ki je na prvo vprašanje predsednika, če se čuti krivega, odločno izjavil, da ne, Tudi pravi, da se ni razgovarjal z nikomur o organizaciji napada. Od vseh obtožencev pravi, da pozna samo štiri, ki bi se lahko z njimi menil o kakšni organizaciji. Glede Orožna pravi, da je z njim govoril v Mariboru, ko je prišel k njem in ga vprašal, če ima Reja kaj orožja ali orodja. Bilo je sicer rečeno, pravi, kako bi ee pokvarilo ljubljanski avtobus. Orožen je na to vprašanje predsednika, kako jo bilo, odgovoril: »Ne _ odgovarja točno.« Glede nožev pravi Reja, da je Silič dejal, naj gre h kakemu čevljarskemu mojstru po nož, ker je s takšnim nožem mogoče prerezati gumo. Ker ta nož res ni bil pič prida, mi je nato Silič omenil, da imamo nože v pisarni. Te nože je Silič iz pisarne tudi prinesel. Reja da jih je sprejel od Tomažiča kot darilo od strelske družine. To so bili trije špeharski noži. Ob pol 4 je bilo zborovanje končano. Zbrali so se ljudje sami od sebe. Tudi Reja pravi, da jih je na klancu pri Prihovi ustavil nek gospod, ki je bil v Zivkovičevem spremstvu, in ki jih je nagovoril, da je treba napraviti avtobus ljubljanskih akademikov defekten. Kdo je bil ta gospod, tudi Reja točno ne ve. Da bi se bila z dotičnim gospodom tikala, Reja zanika. Pa tudi to pravi naenkrat, da nožev niti videl ni, in da tudi ne ve, kdo jih je razdelil. Predsednik: »Organizirali ste vse vi! Tudi sle rekli, da bosle dali znak za napad.« Reja: »Rekel sem, naj bodo pri napadu previdni, naj gume porežejo in nikogar ne poškodujejo.« »Ali ste streljali, ali ne?« »Ne vem točno povedati.« Potem pravi Reja, da je prišlo več avtomo- bilov, za njimi pa avtobus ljubljanskih akademikov. Gorišek mu je tedaj dejal, naj gre pogledat za drugim avtobusom. Teh lastnih besed pa se je Reja očividno sam prestrašil, ker jih je takoj začel popravljati. Reja tudi pravi, da so sani ni udeležil napada in da bi se gotovo ničesar ne zgodilo, če bi bil on pri avtobusu. Z Goriškom se tika zato, ker jo med Sokoli ta navada, da se vsi tikajo. Reja ve dalje samo to. da so ujeli Bri-gotta in Barjkoviča. Nato se je sam skril v str-nišče. Za akademike pravi, da so iskali okoli vrvi, da bi Brajkoviča obesili ali zvezali. Zasliševanje Slavka Reje je trajalo čez 7. uro. Med številniki, ki so bili navzoči pri razpravi, sta bila tudi poslanec Rajko Turk, ki je vztrajal tam do konca, ter minister dr. Kramer, ki se je pripeljal tja ob 7 zvečer. Dr. Kramer je Reji, ko je odhajal od zasliševanja, prijazno pomahal z roko v pozdrav. Občinstvo je to opazilo fn tudi po svoje komentiralo. Naslednja priča je bil posestnik v Prelogu Ivan Pirš, ki je videl dogodke pri Prihovi, ko ee je vračal domov iz svojega vinograda. Bilo je to nekako ob 7. zvečer. Videl je, kako je privozil neki avtomobil, v katerem je biio polno hrupa, to je takoj povedal svoji ženi, nato je privozil črn avto, ki so je tam blizu ustavil. Eden je stopil iz tega avtomobila in zaklical: Hitro doli!'. Nato je za- slišal nekaj strelov. Streli so bili sproženi kakih dvesto korakov stran. Nato je videl črn avto, ki se je naglo ritensko vračal. Tokrat ni videl ljudi na avtu, nalo jo videl, da »ta prišla navzdol dva moška, izmed katerih je eden drugemu zaklical: »Hitro pojdite!« Eden je bil debel in starejši, drugi pa je bil gosposko oblečen in ndad gospod. Pri konfrontaciji pokaže na Rejo in Goriška. Mlajši je imel v roki samokres in ga basal. Obtoženi Gorišek odgovarja, da to ni bil on, tudi Reja trdi, da ni bil. Priča Pirš pravi, da je imel mlajši gospod nekako modro obleko, to se pravi tako, ki ni čislo črna. Obtoženi Gorišek, navaja priča, da je imel obleko, ki jo ima danes. Ta obleka pa je siva — v resnici je Goriškova obleka, katero ima danes, temnosiva. Nato je bil zaslišan Pograjc Vlado, akademik iz Celja, ki se je udeležil demonstracij v Mariboru ter potem tudi doživel napad na prvi avtobus. Fantje niso imeli s seboj nobenega orožja. Najboljši dokaz, da so bili neoboroženi, ko so jih na klancu napadli, je ta, da so vsi rekli: »Ko bi vsaj kaj s seboj imeli!« Videl je črn avto, ki je pripeljal nekaj napadalcev, ki so stali na pločnikih avtomobila. Dolinarja ni videl. Ker je bil brez orožja, se je umikal proti Konjicam. Ko pa jo nekdo zaklical, da Planinca z nožem obdelujejo, se je vrnil in rekel: »Sedaj pa ne smemo pustiti samega!« Vrnil se je mu pomagat. Takrat pa je že prišel drugi avtobus. Med obtoženci spozna Brajkoviča, katerega so fantje drugega avtobusa ujeli. Na pripombo iz vrst zagovornikov, češ, da so Brajkoviča tam hudo pretepali in ga hoteli pobiti, je priča rekel, da jo vžigalice, isti hip pa je treščila strela v lvišo skozi okno in oplazila tudi Špiljaka, ožara. 'Klical jc na pomoč, vendar sc je njegov klic komaj slišal radi pokanja in požara. Moški ga je pograbil in ga potisnil skozi okno. drugi dan pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Špiljak je po vsem životu opečen od strele in požara, vendar je ves čas pri zavesti. Njegova hiša je pogorela do tal, prav tako tudi obleka, saj niti na 6ebi niso imeli ničesar drugega kakor spodnje oblačilo. Mišo je zavaroval šele pred kratkim časom, zavarovalnina pa stopi v veljavo šele v jeseni. Kmetijski praznik na „Bibi" planini Kamnik, 28. julija. V nedeljo 1. avgusta jo velik praznik planšarjev. Zato bo na ta dan na »Bibi« planini (Menina planina) ob 10. ev. maša, nakar bodo tudi razni govori. Okrajni kmetijski odbor vabi vse planšarje, 1 njih prijatelje in turiste, da ee priključijo tej lepi slavnosti. Obiščite VI. mariborski teden I Od 31. julija do 8. avgusta 1937- (50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. Jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturo« revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor vas vabijo! Kulturni koledar Pafek Jožef ‘29. julija 1843 se jo rodi! na Prežigolu pri Konjicah folklorist in zgodovinar Pajek Jožel. Gimnazijo je študira! v Colju, maturiral pa je v Mariboru, kjer je dovršil tudi bogoslovje. V letih ■*?.?"—^ 'e kil veroučiteij na mariborski gimnaziji, od leta 1893 pa do smrti (1901) stolni kanonik. Marljivo je zbiral narodno blago in ga priobčeval v Krosu, Popotniku in Domu in svetu. ,V Slovenski Matici jo priobčil bogato zbirko narodopisnega gradiva: Črtice iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev. Zanimal se je tudi za literarno zgodovino. Pisal je o Vrazu, Volkmerju, Smigovcu in o drugih. Poleg spisov iz cerkvene zgodovine je objavil tudi dva jezikoslovna prispevka, od katerih je omembe vreden »Razmišljali jo o slovenskem pravopisu« v »Popotniku:. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek 29. julija: Marta Jutri, petek, 30. julija: Vitodrag. Nočno služb« ima,jo lekarno: mr. Levetek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Koniotar, Vič. Kino Matica: Poslednji pogan. TEI. 21-24 MATICA Prekrasno filmsko delo POSLEDNJI POGAN V glavni vlogi lepa MALA in LOTUS Predstave danes ob 19.16 In 21.15 un Zaprto Izza naših meja Počitniške kolonije po Goriškem. Fašistične Organizacijo po Italiji, zlasti pa po naših krajih, Pošiljajo v počitnicah otroke v svoje kolonije, bodisi na morje ali pa v notranjost. Priprave za to, zlasti zbiranje prostovoljnih prispevkov se začnejo že zgodaj pozimi, Tudi letos so poslali izredno mnogo otrok na take kolonije. Samo iz Trsta jih je šlo nad 7.500. Vseh kolonij je letos v naših krajih okoli 30, od teh 14 novih. Naši otroci so tako tudi preko počitnic pod vestno vzgojo italijanskih učiteljev, Otroci pa, ki pridejo iz mesta in govore vsi le italijansko, mnogo vplivajo na podeželske domače otroke, ki so često preko dneva tudi pritegnjeni v kolonijo in pod vzgojo voditeljev kolonij. Slovensko se seveda v takih kolonijah ne sme govoriti. Velika taka kolonija je v Črnem vrhu nad Idrijo, kjer je bila zgrajena stavba, slična hotelu, Vse te kolonije stalno obiskuje fašistični tajnik, ki mu ob vsaki taki priliki prirede poseben sprejem. Tak obisk so pred kratkim doživele kolonije v Lokvi, Divači, Rodiku in drugod na Krasu. Trst pričakuje novega škofa. Tržaška škofovska stolica je po povišanju škofa Fogarja že dalj časa prazna in jo upravlja goriški nadškof Mar-gotti. Tret se poteguje za to, da bi se njegova škofija povišala v nadškofijo in pričakuje, da bo kmalu imenovan nov škof. Z ozirom na važnost mesta, to imenovanje vsi z veliko napetostjo pričakujejo. Razširili pa so se glasovi, ki so mnoge razočarali, namreč da bo imenovan za novega škofa reški škof Santin, Kako se bo to vprašanje rešilo v zadovoljstvo vseh, pa ves Trst zelo zanima. Aretacija radi tatvine v cerkvi. Po dolgem času 60 blasti aretirale v Grgarju nevarnega, 27 let starega, že večkrat kaznovanega tatu Ivana Do-ljaka. Imenovani je obdolžen tatvine v cerkvi v Šempasu, kjer je napravil za 6.000 lir škode, So-mišče mu bo za ta rop in vso škodo prisodilo primerno kazen. Aretacija in obsodba starega moža radi tatvine križev * grobov. V Črničah in Oseku so pričeli že v aprilu zmanjkovati križi in kovinska znamenja z vojaških grobov. Aretirali so 70*letnega Uršiča Josipa s Črnič. Sodišče mu je prisodilo dve leti strogega zapora, 2.000 lir globe in pa povrnitev vseh stroškov. Kazen je bila zato tako stroga, ker je potrgal mnogo znamenj, ki so omo-gačala indentifikacijo' vojaških grobov. Da se je pa tako star človek tako daleč spozabil, je vsekakor vzrok v težkem položaju in gospodarski stiski. Roparski umor na Krasu. Na Krasu pri Sežani se je izvršil težak zločin, ki je zahteval človeško žrtev. Na sejem v Sežano je 12, t. m. pripeljal Ivan Benčina, star 50 let, živino, ki jo je tudi prodal in izkupil zanjo okoli 5.000 lir. Ko se je vračal domov v Pijdbrežje, vasico oddaljeno dobro uro od Sežane, so ga nenadoma napadli maskirani neznanci in zahtevali denar. Kako se je napad razvil, se ne ve. Zjutraj so našli Benčino mrtvega, s strelom v truplu. Pokojni pa pri sebi ni imel skoro nič denarja, ker ga je preje izročil že v Sežani svoji hčerki in s seboj vzel lo nekaj slo lir. Oblasti so izvršile takoj obsežno preiskavo, domačini pa so nesrečno žrtev pokopali ob največjem sočutju. Stanovalci delavske kolonije v Mariboru so se organiziral Maribor, 27. juliju. Maribor se lahko upravičeno ponaša z vzorno kolonijo malih, cenenih enostanovanjskih hišic v Magdalenskera predmestju, ki je dobila naziv »Delavska kolonija«. Lastniki odplačujejo mestni občini te hišice v nizkih mesečnih obrokih. Lastniki hišic pa so že večkrat prišli do prepričanja, da je včasih treba skupno nastopiti ter jo tako med njimi rastlo spoznanje, da bi jim prav prišla kakšna organizacija. Začelo se jo med njimi gibanje ustanovitev društva lastnikov hišic delavske kolonije, ki je naletelo na živahen odziv. Sinoči Jo Že imelo to društvo svoj ustanovni občni zbor v Rostilni »Pri turistu« na Betnavski cesti. Udeležilo se ga je okrog 90 članov, ki so si izvolili sledečo upravo: Predsednik Očko Ivan, podpredsednik Kebri C Karol, tajnik Kete Ferdinand, tajnikov namestnik Kovačič Ivan, blagajnik Ribič Ivan, odborniki: Oberžan Drago, Meško Ivan, Mrkun Jo-aef, Ocepek Dragotiu, Menčak Martin, Mesarič Anton, Krese Anton; namestniki odbornikov: Pečnik, Derganc, Kovačič R. in Vouk. Razsodišče: predsednik Rataj Štefan, prisednika Nabergoj Kra-"10.in Lindič Ivan; nadzorstvo: predsednik Za-blačan Zdravko, prisednika Pegau Roman iu LipuS Vladislav, Huda kazen za tatvino sladkorja Ljubljana, 28. julija. V sodno palačo se je zadnji čas naselil prav idiličen mir. Naval strank, tožencev, tožnikov, advokatov in drugih za sodnijo se zanimajočih oseb je ponehal. Nastopile so res prave sodne počitnice, ko delo počiva in vse miruje, le v pisarnah se znoje še uradniki, pa tudi sodniki, ki čakajo na svoj dopust, ali pa so že prišli z dopusta. Po hodnikih pa je mirno, Celo dvorana št. 79 je postala nekam prazna. Le dvakrat v tednu nekoliko oživi. Tja zaide prav redek poslušalec. Seveda, bolje je, da se človek solnči tam ob Savi in uživa svoj »dol-ce far niente«. Včeraj so bile 3 manjše razprave, ki jih je mali senat hitro končal. Mali senat so včeraj tvorili gg. sodniki: Rajko Lederhas kot predsednik, a kot sodnika Ivan Kralj in dr. Fran Kotnik, ki je bil pred leti poslan kot starešina okrajnega sodišča v Brinje v Dalmacijo, pa je bil sedaj premeščen k ljubljanskemu okrožnemu sodišču, kjer je te dni nastopil svoje službeno mesto. Pred 3 sodnike so prišli trije zreli tički, tipi z »ljubljanskega štokglajza«. Ponoči 26. junija so vlomili v neki vagon na glavnem tovornem kolodvoru in odnesli 200 kg sladkorja v vrednosti 3000 dinarjev. Sladkor so skrili pod stopnišče neke vile na Friškovcu. Tički so bili prepričani, da so dobro zabrisali sled in da jim železniška policija ne bo mogla do živega. Lepo 60 živeli. Eden je svojo »dusinejo« obdaroval z večjo količino sladkorja. Železniški agentje pa so jih kmalu pogruntali in jih povabili na »domače pomenke« v pisarno. Sprva so trdovratno tajili. Naposled so se vdali, kajti policijskim organom je prišlo zaupno na nos, kje je ukradeni sladkor shranjen. Res so ga tam našli! Pred sodniki so vsi trije obtoženci kratko in smehljajoč priznali tatvino. Zavedali so se, da jih čaka huda kazen, kajti za tatvine, izvršene na prostoru, namenjenem javnemu prometu, so določene strožje kazni, najnižja za malenkost 3 mesece. Izgovarjali so se na popolno pijanost, da bi si tako vest pred sodniki olajšali. Ni šlo. So to pravi »štokglajzarski« tipi. Vsi so ljubljanske srajce. Silvester Ferčnik, 26-letni samski delavec brez premoženja, stanujoč na Zaloški cesti v Mostah, je bil zaradi železniških tatvin že večkrat kaznovan. Mlad je, pa je že skoraj polovico svojega življenja presedel po zaporih. Bil je zato obsojen sedaj na 1 leto in 6 mesecev robije. Tone Setnikar ima doslej manj grehov zapisanih. Star je 30 let, je samski delavec, stanujoč na Tržaški cesti št, 9. Za sladkor je prejel 6 mesecev strogega zapora. France Bahal je tudi čuden tip. Je izvežban akrobat. Pripovedujejo, da je nekoč pred leti hotel po dežnem odvodniku splezati v II. nadstropje jet nišnice, da bi rešil svojega prijatelja. Stanuje na Šmartinski cesti, star je 32 let, oženjen, k sreči nima otrok. Obsojen je bil sedaj na 5 mesecev zapora. Vsi pa v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Kapucinski ,pater' s prilepljeno brado Maribor, 27. julija. V Slovenski Bistrici se je dogodila včeraj popoldne drzna pustolovščina, o kateri se še sedaj z velikim zanimanjem in radovednostjo govori, V avtomobilu sta se pripeljala včeraj popoldne v smeri od Konjic v Slov. Bistrico dva tujca. Eden je bil oblečen v meniško kuto ter ga je dolga črna brada izdajala za kapucina, drugi pa je imel na 6ebi elegantno civilno obleko. Avto se je ustavil pred samostanom šolskih sester, ki imajo v Slov. Bistrici sirotišnico. Oba tujca sta izstopila ter pozvonila pri samostanskih vratih, katere jima je odprla sestra vratarica. Obiskovalca sta vstopila ter šla za vratarico v sprejemnico, kjer sta sestri razodela čudno željo: predstavila sta se kot revizorja samostanskih knjižnic ter zahtevala, da ju popelje v knjižnico, da pregledata knjige. Sestri pa se je ta nenavadna zahteva takoj čudna zdela. Dosedaj takih revizorjev še ni bilo, pa jo je obšla zla slutnja, da s tujcema nekaj ne bo v redu. Za V6ak slučaj pa je hotela poklicati sestro prednico, pa je dejala obiskovalcema, naj počakata. Ko pa je odhajala vratarica skozi vrata, je doletela »patra kapucina« nenavadna in zanj usodna nezgoda. Potegnil je pre-«pih in košata črna brada se je v vetru naenkrat omajala ter na eni strani odstopila od obraza. Vratarica je ta nenavaden pojav videla in kot blisk jo je prešinilo spoznanje, da je eden od tujcev samo Ali ne bi kazalo preurediti I. razreda? ‘Letošnje tekmovanje v prvem razredu za klube, ki so v njem sodelovali, ni končalo ugodno, zlasti ne z materialne strani. Vsi klubi tarnajo nad težkim gmotnim položajem, v katerega so zašli. Ali ne bi bilo najti prav nobene remedure, ki bi v bodoče klubom pomagala pri njihovem razvoju? Vsililo se nam je nekaj misli, ki jih podajamo v sledečem: Preureditev naj bi 6e izvedla takole: Odredile bi se tri skupine, mariborska, celjska in ljubljanska, v vsaki bi bilo Sest klubov, V mariborski Železničar, Maribor, Rapid, ČSK, Mura in Grad-ianski, V celjski: Celje, Atletiki, Olimp, Amater, Trbovlje, Jugoslavija. V ljubljanski: Hermes, Slovan, Reka, Mars, Kranj, Bratstvo (Bratstvo se je plasiralo v finale za podzvezno ligo ter izgubilo z Marsom, iz česar sledi, da ima enake pravice kot drugo plasirani ljubljanski klub Jadran). Za tako razdelitev govore predvsem finančni razlogi: Prvič so potni stroški mnogo manjši, drugič lahko gostujoči klub vzame s seboj dovolj podži-gačev, ki zvišajo po eni plati inkaso, po drugi pa ščitijo svoje igralce pred prenapetimi domačimi podžigalci (koliko incidentov je žal bilo doslej na nekaterih tujih igriščih!). V celjski skupini bi bil inkaso boljši, ker bi postala rivaliteta med celjskimi klubi močnejša, pa bi se tako tudi zvišal interes. Ljubljanski klubi bi imeli najdaljšo pot na Jesenice. V mariborski skupini bi bile manj ugodne (finančno) morda tekme z Gradjanskim. Vsekakor pa bi ta razdelitev vse sodelujoče klube mnogo manj obremenjevala materialno. In to pomeni v današnjih težkih časih pač precej. Na merodajnih faktorjih je, da o teh stvareh razmišljajo in po svoji uvidevnosti pomagajo manjšim, slabše situiranim, pa ambicioznim klubom pri njihovem razvoju. Pred letošnjim liginim tekmovanjem Komaj še tri ledne nas loči od novega liginega tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Liga desetih najboljših klubov v Jugoslaviji je popolna. Osješko Slavijo je Zamenjalo belgrajsko Edinstvo. Tako ima Beigrad danes v ligi štiri svoje klube, Zagrebu so ostali še vedno trije zastopniki, ostali trija so pa iz Splita, Sarajeva in Ljubljane. Vsi klubi so sc v poletnem času skušali kar najbolj popraviti za jesensko tekmovanje. Igralci posameznih klubov so se selili na veliko iz enega kluba v drugi klub, Letošnja konkurenca bo še mnogo težja in ostrejša kot je bila lansko leto. Jedinstvo ki je nadomestilo osješko Slavijo, je močnejše moštvo, ki bo pa imelo tudi vso podporo s strani bel-grajskih klubov, ki gotovo tudi letos ne bodo hoteli izgubiti svojega četrtega zastopnika. Že lansko sezono nam je slučaj z BASK-om pokazal, kako v Belgradu računajo. V Zagrebu sta se močno okrepila Hašk, ki je veliko pridobil s povratkom Gay-erja, reprezentativnega srednjega krilca in pa z mladim Šibcničanom Kacijanom. Tudi Konkordija je izmenjala svoje moštvo in ga izboljšala z novimi mladimi močmi, ki bodo poživili igro bivšega državnega prvaka. Hajduka in sarajevsko Slavijo poznamo. Ljubljana bo torej letos postavljena pred mnogo težjo preizkušnjo kot pa lansko leto. Izkusiva lanskega leta nam kažejo, da bomo morali paziti pri slednji tekmi in na vsak gol. Nihče ne bo Ljubljani pomagal, to smo dobro videli lansko sezono, pomagati si moramo sami. Ljubljana je moštvo, ki spada med deset najboljših klubov v državi, to nam je dokazala že lansko sezono. Letos je konkurenca hujša in bo treba paziti še mnogo bolj in lo iz vsega početka ne pa že takrat, ko bo tekla voda v grlo. Že takoj nove tekme, obe v Zagrebu s Kon- I kodijo in Haskom, bodo težke preizkušnje. našemljen kot redovnik ter si je na obrit obraz prilepil ponarjeno brado. Naglo je stekla po hodniku po prednico in takoj je odhitel iz samostana sel na orožniško postajo. Orožniki so bili v nekaj minutah na meslu, toda žal prepozno. Tudi tujca sta se naenkrat zavedela, da sta v nevarnosti, čim se je »pa^ tru« odlepila brada, pa sta jo urnih nog pobrisala iz hiše in planila v avtomobil, ki je zdrvel z vso na glico v smeri proti Mariboru. V hitrici in razburje nosti je možakar v civilni obleki pozabil v čakal nici samostana celo svoj klobuk. Orožniki, ki so prišli prav v trenutku, ko sta se vsedala v avto, so se pognali za beguncema na kolesih, pa sta naglo izginila za hišami ter se odpeljala. O čudni dvojici so bile telefonično in brzojavno obveščene orožniške postaje v smeri proti Mariboru in Ptuju, vendar se tajinstvena možakarja nista nikjer pojavila. Sedaj se vrši ugibanje, kaj sta pustolovca s svojo »revizijo« nameravala. Morda sta slutila, da krije samostanska knjižnica kakšne dragocene stare knjige ter sta se jih skušala polastiti. Morda sta tudi na ta način skušala priti do blagajne sirotišnice, ki ju pa s svojo vsebino ne bi bila zadovoljila. Vsekakor pa je jasno, da 6ta poskušala s takšno na-šemljenostjo izvršiti neko nepošteno dejanje, katerega sta si sicer čisto izvirno, pa vendar nekam nerodno in nespretno zamislila in jima je namera izpodletela. Ilirija v Splitu in fušaku Danes odpotujejo z večernim brzovlakom ilir-janski plavači in plavalke v Split in na Sušak. V borbi za Jadranski pokal bo nastopila ilirijanska plavalna ekipa najprej v Splitu proli tamkajšnjemu Jadranu. Dvoboj z Jadranom bo v soboto zvečer. Nato pa potujejo iz Splita proti Sušaku, kjer se bodo v ponedeljek zvečer srečali s su-šaško Viktorijo. Obojno gostovanje naše Ilirije v Splitu in na Sušaku predstavlja za našo ilirijansko ekipo, ki je bila dosedaj nad vse uspešna, najtežjo preizkušnjo. Tla Splita in Sušaka so vroča. Naši fantje se tega zavedajo, vendar gredo na pot samozavestni in prepričani, da bodo znali tudi na tujih tleh pokazati, kaj zmorejo. Našim plavalkam in plavačem želimo srečno pot, v obeh srečanjih pa mnogo sreče. Tendenčni napadi na PRIZAD Beograd, 27. julija. A A. V nekaterih listih je bila objavljena poslednje dni cela vrsta tendenčnih napadov na Priveligirano izvozno družbo (PRIZAD) in se niso ustavili niti pri tem, da ob-dolže to ustanovo, v kateri sodelujejo odgovorni državni organi, tudi zaradi komunizma. Da javnost ne bi ostala v zmoti zaradi stvari, o katerih razpravljajo li članki, se objavlja naslednje: Priveligiranemu izvoznemu društvu je med drugim poverjeno tudi ustvarjanje kontinentov na podlagi trgovinskih pogodb, ki jih je naša kraljevina sklenila s posameznimi državami. To delo izvršuje društvo v sporazumu s pristojuimi ministrstvi za trgovino in industrijo, za finance in kmetijstvo ter pod popolnim nadzorstvom njihovih or-, ganov. Na enak način so bili izvršeni tudi posli, ki so postali predmet omenjenih napadov v javnosti. Na podlagi vsestranske proučitve zadeve objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo, da so bili ti posli izvršeni uspešno in v popolnem redu in da prevračajo trditve, navedene v omenjenih člankih dejstva, ki jih nepravilno predstavljajo. (Iz kabineta ministrstva za trgovino in industrijo.) Vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani Ljubljana, 27. julija. AA. V okviru drugega vseslovanskega pedološkega kongresa, ki bo v Ljubljani 20., 27, in 28. avgusta t. 1., bo prirejena tudi razstava vseslovanskega mladinskega tiska. Za to razstavo prihajajo v poštev vse mladinske knjige, razen šolskih, mladinski listi in revije, ki so izšla po vojni od leta 1918 dalje, torej vse publikacije, objavljene za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih Sol. Ker je kongres zasnovan na široki osnovi, in se ga bodo udeležili mnogoštevilni pedologi iu pedagogi iz vseh slovanskih držav, jo zlasti potrebno, da bo razstava čim popolnejša. Zato so pričakuje, da se bodo te razstave udeležile vse založbe z vsemi svojimi mladinskimi publikacijami, ki so izšle po zedinjenju. Vse potrebno gradivo je treba poslati do 10. avgusta t. 1. na naslov: Mladinska matica v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6-1. Po končani razstavi se bodo vrnile vse publikacije nepoškodovane. Ljubljana mora ves ta čas do tekem uporabiti za to, da svoje moštvo konsolidira in pripravi, V Ljubljani bomo imeli v jesenski sezoni nogometnega prvenstva samo 4 tekme. Dne 21, septembra imamo v gosteh sarajevsko Slavijo, 17. oktobra Hajduka, 31, oktobra BASK-a in 7, novem. Grad-janskega. Prepričani smo, da bodo naši nogometaši reprezentanti dokazali, da spada tudi slovenski nogomet med prvih deset klubov in da je bil samo slučaj, da je Ljubljana pri žrebanju potegnila 10-to — to je zadnje — mesto. Od tu in tam Mariborski teden se bo odprl v soboto na slovesen način. V imenu vlade bo otvoritvi prisostvoval in razstavo odprl minister brez portfelja dr. Miha Krek, ki bo v Maribor prispel v soboto dopoldne. Umrlega patriarha Varnavo bodo baje proglasili za svetnika. Kaj se zahteva pri procesu za proglasitev svetim, ni znano. O tem poroča novosadski »Dan«; Še za življenja je bil patriarh Varnava vnaprej določen za nebeško kraljestvo in pobožni pravoslavni narod gleda v njegovih naporih za obstanek srbske pravoslavne cerkve višek samoodpo-vedi. V nizu svetih imen borcev za pravoslavje bo poleg prosvetitelja sv. Save, Arsenija in drugih srbskih borcev za cerkev stalo zapisano tudi ime patriarha Varnave. Posebno težak zločinec je stal včeraj pred zagrebškim sodiščem. Morilec in ropar Stanko Canjko je zašel že v rani mladosti na kriva pota. Komaj 18 let je bil star, pa je bil zaradi ropa že obsojen na 2 leti težke ječe. Že 3 leta kasneje je dobil spet 3 leta. Komaj je bil pomiloščen, že je moral 1. 1923 spet pred sodišče in dobil 3 leta. L. 1927 je vdrl v Mednarodno banko v Zagrebu podnevi. 12 let je dobil za to. Do januarja letos je sedel v zaporu, ko ga je spet doletela amnestija. Na svobodi sc je lotil ponarejanja kovancev. Sedaj mu spet sodi sodišče. V 18 letih je bil Canjko obsojen nič manj kakor na 20 let. . Brezsrčno mater bi skoro linčali ljudje v Sisku. Vera Štefinec je pri svoji hiši neusmiljeno pretepala 8 letnega sina z jermenom, ko se je pa utrudila, ga je zgrabila za lase in ga z glavo butala ob zid. Ko so ljudje to početje videli, so skočili proti brez« srčni materi, ji iztrgali otroka, nato pa začeli udrihali po njej. Da ni prišla policija in jo rešila iz rok razjarjenih ljudi, bi jih Vera hudo skupila. Avtomobil, na katerem sta se peljala dva zdravnika iz Rogaške Slatine v Varaždin, je pri Ivanci! podrl neko starko, ki so jo morali v brezupnem stanju prepeljati v bolnišnico. Dr. Srečko Milič iz Osijeka je sam šofiral avto, z njim pa se je vozil zdravnik dr. Klein iz Subotice. Starka je šla preko ceste, pa ni opazila, da z nasprotne strani prihaja nov avtomobil. Prah, ki ga je dvignil s ceste neki tovorni avtomobil, ki je švignil nekaj sekund prej skozi vas, je starki zameglil pregled. Za soljeno morsko ribo se zanima večje število ameriških trgovcev. Nekaj jih je v Dalmaciji in od ribiča do ribiča nakupujejo ribe. Ker je te dni nastopil novi »mrak« za lov ribe, bodo ribiči ves plen lahko dobro prodali. Iz okolice Subotice so začeli na debelo izvažati jabolka v Avstrijo in Nemčijo. Do nedavnega je bilo temu okraju prepovedano izvažati jabolka, ker se je tam pojavila ščitasta uš in uničevala sadež. Proti tej nadlegi so se borili sadjerejci s posebnim škropljenjem. Imeli so uspeh in ohranili sadje. Jabolka, ki so lepa in pazljivo obrana, prodajajo na debelo po 3.5 din za kg. Zadnje dni so iz Subotice odposlali okrog 100 vagonov v tujino. Šestkratnega morilca Dušana Ostojiča, o katerem smo včeraj poročali, da je v eni noči ubil tri ljudi, so včeraj po dolgem zasledovanju orožniki zajeli, v borbi ranili, nato pa uklenili. Ostojič je pred dnevi pobegnil iz kaznilnice v Sremski Mitroviči. Čim so doma v Kupinovem zvedeli, da je pobegnil iz ječe, se je vseh takoj polasti! silen strah. Orožniki so bili takoj alarmirani. Ko je prišel poveljnik orožnikov v ponedeljek v Kupinovo, je zahteval od poštne upraviteljice, naj mu da telefonsko zvezo, da bo javil zadevo vsem orožniškim postajam. Komaj je poveljnik opravil svoje in odšel, 6e je v vasi pojavil Ostojič. Poklical je na okno poštaried, ko se je pa pojavila, jo je s strelom iz puške ubil. Potem je ubil še brodnika in mu vzel čoln, s katerim se je prepeljal preko Save. Izlet v Zagreb iz Turina organizira znani italijanski dnevnik »Stampa«, ki izhaja v Turinu, v zvezi s šaljivim listom »II Travaso«. Izletniki bodo potovali skozi Zagreb še v Budimpešto. Vsa pot bo stala 415 lir. Izlet mislijo izvesti 15. in 16. av< gusta t. I. Vlomilec je povzročil v stanovanju poplavo. Mijo Žegree je vdrl v novo zgrajeno hišo Josipa Tepeža v Zagrebu in odtrgal kotliček v stranišču, vreden 700 din, Žegree jo je potem pobrisal, ni se pa zmenil za odprto pipico. Voda je začela dreti v stanovanje in začela teči tudi v sobo, v kateri je spal lastnik. Šele potem so preprečili še večjo škodo. Komaj je iz te hiše odnesel kotliček, je že vlomil spet nekje drugje in odnesel parkete v vrednosti 4000 din. Žeparja fe hotela sama soditi množica kmetovf ki so prišli na sejem v Samobor. Med vrvenjem je neki kmet opazil, da mu je zmanjkal denar. Za njim so pa opazili tudi drugi kmetje, da so okradeni. Ko so opazili nekega-sumljivega moškega in z njim žensko, ki sta se vrtela ravno okrog neke nove žrtve, so ljudje kar planili nanju in ju začeli neusmiljeno pretepati. Tatu Majstra Jožeta iz Sv. Križa v Sloveniji so vrgli na tla in ga pohodili, prebr-cali in oklali. Da ni bilo na mestu policajev, bi Majster ostal na mestu mrtev. Nezavestnega so ga odpeljali v bolnišnico. Enako se je zgodilo s tatico. Ženske so 6i jo privoščile in jo vso raztrgale. Vso krvavo in prav tako nezavestno so jo razjarjeni množici iztrgali policaji iz rok. Ko so ju zaslišali, niso našli pri njiju nobenega denarja. Sedaj ne vedo, če so se ljudje lotili pravih tatov, ali pa sta napadena plačala račun za druge. Ljutomerske gorice so zaradi zadnjih neviht hudo udarjene. Vinogradi so močno okleščeni, prav tako tudi vse, kar je bilo posajenega na polju. Pri Nedelišču se je porušila stoletna lipa in padla na kapelico sv. Florijana. Med zagrebškimi stavbeniki in stavbinskimi delavci je bila te dni podpisana nova kolektivna pogodba, s katero se izključuje 6tavka do 31. marca prihodnjega leta, Mezde so določili takole: za pomožne delavce po 4—4.5 din na uro, za zidarje po 6—7 din, za starejše zidarje pa 8,5 din. Za tiste zidarje, ki delajo na pročeljih, pa je določen še dodatek po 2 din na uro. Kakor se vidi, so zidarji uspeli s svojimi zahtevami. Pet otrok je zemlja zasula med igranjem ir vasi Trnovcu pri Varaždinu, Otroci so se šli »ravbarje in žaodarje« in začeli v neki jami kopati rove. Nenadoma pa se je zemlja sesula in pokopala pet otrok. Drugi otroci so skočili v vas in poklicali ljudi na pomoč. Štiri otroke so še žive izkopali, enega pa je zemlja zadušila. Pod oknom svoje ljubice je bil zaboden v Du- jakovici pri Banjaluki Borislav Božič. Božič je prišel zvečer pod okno in začel -—-----------*! — — čast. Tedaj se mu f tudi zaljubljen v _______ pesem, je priskočil čeda Vujin in mu zasadil nož v prsa. Potem ga je pa še nekajkrat! zabodel, da bo Božič bržkone umrl. i,iti-Ei'i 53 f LJUBEZEN, KI UBIJA Dobro, vidtc in veste, da me ne morete prevarati in da ni več vredno tajiti.« Milil s 3m. da se bo i.jrtev zt rudil pre<' menoj. Ves čas, ko sem mu gromadil dokaze in dejanja in mu dokazoval, da se njegov brat tako brani, kakor se brani zdaj on sam, se mu je obraz v divjem strahu pačil vedno bolj. Z rokami se je grabil za glavo, da bi pregnal blazne misli, ki so se mešale v njej. Potem me je znova pogledal z očmi, v katerih je ležal neskončen obup in mi dejal prav iste besede, ki mi jih je rekel včeraj brat. Toda s kako drugačnim glasom, s kako drugačno žalostjo! »Tudi ta ura je morala priti.., Kaj torej hočejo od mene?« »Da se sodite sami,« sem mu odgovoril. Štiri in dvajset ur imate na razpolago... Če jutri prav to minuto ne boste mrtvi, izročim pisma materi.« Vse vrste občutki so se odražali na tem bledem obrazu, ko sem mu predlagal to žalostno, a neizogibno odločitev. Govoril sem s trdim, odločnim glasom, ki ni dopuščal nobenega dvoma. Stal sem naslonjen na veliko mizo. Vrgel se je proti meni. Blaznost mu je sijala iz oči, ki so iskale mojih. »Ne,« je vpil, »ne, Andre, ne še! Usmiljenje, Andre, usmiljenje! Vidiš, saj sem že obsojen in ni mi usojeno več kakor šc nekaj mesecev. Tvoje maščevanje bo prišlo, ni se ti treba nič truditi. Misliš, če sem zagrešil kaznivo dejanje, da nisem bil dovolj kaznovan zanj? Samo poglej me, saj umiram od te strašne skrivnosti... Zdaj je konec. Dnevi so mi šteti, To malo, kar mi ostaja, pusti mi vsaj to!,.. Oh... Razumeš, ni me strah smrti. A umoriti se in prizadeti s tem žalost njej, ki jo ti prav tako ljubiš kakor jaz, joj! Res, da bi njo dobil, sem si upal storiti strašni zločin. Toda povej mi, ali je od takrat pretekla samo ura, samo trenutek, da bi mislil na kaj drugega kakor na njeno srečo? In ti hočeš, naj jo pustim kar tako, brez vsega, hoče*, naj ji naložim to sramoto, da bo mislila, da sem rajši odšel brez nje in jo prezgodaj zapustil, kakor pa da bi sc z njo vred staral. Ne, Andre, ne, pusti mi vsaj to zadnje leto. Pusti nama ga. Če ti rečem, da sem izgubljen, da vem to, da so moji meseci šteti, da mi zdravniki tega nič ne skrivajo... Nekaj mesecev še, kar določi mi dan ... Če me ne bo pobrala bolezen, potem pridi... A jaz bom mrtev. Jokal boš za mano brez strašne misli, da sem sam segel po življenju. Saj veš, kako je pobožna. Ti boš ostal in jo boš tolažil in jo sam ljubil. Usmili se vsaj nje, če že ne mene... Vidiš, nobenega ponosa nimam več pred teboj, prosim te v njenem imenu, v imenu njenega srca, čigar nežnost poznaš ... Ljubiš jo, vem. Dobro sem uganil, da si skrival svoj sum zato, da bi ji prihranil bolest... Rečem ti še enkrat: moje življenje je pekel in s slastjo bi ti ga dal, če bi mogel s tem izbrisati, kar je bilo. A njej, Andre, njej, tvoji materi, ki ni nikdar imela nikake misli, ki bi ne bila dobro in čista in plemenita, njej ne morem nakopati take muke. »Besede, besede ...« sem mu odvrnil, čeprav me je proti volji v dno duše ganil izbruh tega trpljenja, o katerem sem moral vsekakor priznati, da zveni iskreno. »Prav zaradi tega, ker je moja mali plemenita in čista, nočem, da bi bila samo še dan žena morilčeva. Ubijte se, ali pa bo izvedela vse!« »Samo drzni si!« mi je zavpil. Popadla ga je bila njegova naravna jeza, ko je čul moj neizprosni odgovor. »Samo drzni si! Da, ona je moja žena. Da, in ljubi me. Kar pojdi in ji povej ter jo ubij sam s svojimi besedami.. Vidiš ... Blediš ob tej misli sami... Jaz sem te zaradi nje pustil pri življenju in misliš, da te ne sovražim prav tako silno kakor ti mene? Pustil sem te zato, ker si bil drag njej, in dobro bi bilo, da bi ti prav tako storil z menoj, slišiš, dobro bi bilo!« Zdaj je bil na mah on tisti, ki je ukazoval, ki mi je grozil. Zdelo se mi je, kakor da bi bral v moj duši, da se je začel tako obnašati. V meni je začela rasti silna jeza. Spoznal sem, kakšen je prav za prav moj pravi polo- žaj. Ta človek je mojo mater ljubil tako blazno, da jo je hotel dobili tudi za ceno, da umori svojega najboljšega prijatelja. In po tolikih letih jo je ljubil še vedno tako silno in globoko, da ni hotel izgubiti enega samega dneva, ki bi ga še lahko preživel z njo. Nikdar ne bom imel toliko sile, da bi mogel doumeti, kaj ga je tako strašno vezalo na mojo ubogo mater. Nenadno me je vsega prevzela divja, brezumna besnost. Izgubil sem vso oblast nad seboj in zavpil: »Če se nočeš soditi sam, pa umri na mestu!« Stegnil sem roko in zgrabil nož, ki ga je položil prej na mizo. Gledal me je, ne da bi trenil, ne da bi se umaknil in mi ponujal svoja prsa v misli, da bo tako najprej ukrotil mojo otroško besnost. Stal sem na njegovi desni strani. V meni je vse divjalo. Vsak trenutek se mi je zdelo, da se bom od razburjenja onesvestil. Videl sem še, kako se mi je zaničljivo smejal, potem sem z vso silo sunil z nožem vanj, v smeri proti srcu. Ostrina se je pogreznila prav do ročaja. Storil sem tisto, česar me je bilo tako strah. Kriknil je. Strašna tesnoba sc mu je zrcalila na obrazu. Levico je pritisnil na rano, kakor da hoče izdreti bodalo. Pogledal me je z izrazom neskončnega trpljenja v očeh. »Sloveu« ki dom* uhaja raak obl2 Mesečna narofcnln* U! Din. ca Inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva nlioa 8/TIL Telefon 2994 hi 2996. Udmtb- Konitarte™ t Telefon 2991 Za Jugoslovanka tUkaruo t bjubljam; K* Cs& Izdajatelj; Um Uakoveo. Dredeikj Jafe Koiitek. ' *‘0PItftrreTa Za lepoto... Za lepoto morda nikjer ne izdajo toliko kot na Angleškem. Angležinje srednjih stanov, številne uslužbenke in boljše delavke po mestih zapravijo polovico svoje tedenske plače za lepotičenje, tako da pridejo skupni izdatki za razna lepotna sredstva kakor: mazila za kožo in lase, razni dišeči praški, dišeče tekočine, barvila za ustnice, obrvi, trepalnice, razni laki za nohte itd. v V6ej Angliji na 25 milijonov funtov šterlingov; izdatki za lepotne strokovnjake od frizerjev do zdravnikov-kirurgov pa so trikrat večji, namreč 75 milijonov funtov. Torej samo za lepoto plača Anglija 100 milijonov funtov (25 milijard dinarjev) ali dvakrat več, kot za vzgojo. — Naj si ogledajo te številke tisti, ki pravijo, da so Angležinje popolnoma brezbrižne za svojo zunanjost! Za 1,800.000 dinarjev kino-vstopnic na dan 2000 km filma so v preteklem letu odigrali v francoskih kino-gledališčih, ali skupno 1361 filmov, približno 15 km dolgih. Zanimivo je, da so igrali samo 354 francoskih in 1007 inozemskih filmov, Še vedno je res, da v domačem kraju nihče ne more tako dobro uspeti kot drugod! Samo z vstopnicami so ljudje zapravili vsega skupaj 336 milijonov frankov, kar je približno 1,800.000 din na dan. Smola Lepo oblečen gospod kmetu: »Oprostite! Ali nimate vi nekega črnega psa?« Kmet se je v hipu spomnil vseh neplačanih pasjih taks, zato vneto odgovori: »Ne, ne, tisti pes, ki ste ga videli, je uboga, zapuščena mrcina, klateži res je, da hodi za mano, ampak moj pa ni!« »No, potem je pa vse v redu! Jaz sem namreč čisto po nesreči tistega psa ustrelil, pa sem pri-' šel, da bi vam plačal zanj odškodnino!« Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšeni ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Četrtek, 29. julija: 12 Operna glasba (plošče) -* 1-.45 Vdreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila —? 13.15 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila —■ 19.30 Nao. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 10 minut zabave — 20 Fošt er: Melodije z juga, valček (ork.) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 20.30 Koncert spevov in dvospevov: gg. Jože Gostiš in Marjan Rus: vmes plošče — 22 Cas vreme, poročila, spored — 22.15 Trio mandolin (gg. Antunoviu. 1’rivšek, Haršlag). Drugi programi Četrtek, 29- julija: Betgrad-Zagreb: 20.00 Narodne pesmi, 20.30 Orkestralni koncert, 21.311 Violina — Dunaj: 19.25 Kabaret, 20.05 Veseloigra »Nalezljivo zdravje«. 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 19.30 Pester kom oert, 21.40 Salonski orkester, 23.15 Ciganska glasba -f Trst-Uilan: 17.15 Vokalnt koncert, 21.00 Igra, 22.10 Vo-i kalni in instrumentalni koncert — Iiitn-Bari' 21.00 Op®* ra cMefistofeles« — Praga: 19.10 Humoristični vojaški program, 20.25 Novakove pianinske skladbe, 2110 Ljudski koncert — Varšava: 20.00 Lahka in plesna glasba, 22.00 Violina, 22.30 Španske narodne — Berlin-Hamhurn: 20.10 Filmski šlagrrji, 21.10 Plesna glasba -VraUslava: 20.30 Hfindlov Slavnostni Oratorij — Lipsko: 20.00 Puccinijeva opora «Madame Butterfly« — Monakovo: 19.00 Operetni večer, 21.10 Komorni godalni orkester — Bero-miinster: 20.00 Saint Saensov koncert 20.45 Stara art-. gleška in nizozemska glasba, 21.20 Zbori — Strassbourg: 21.30 Otroški zbori. nedavnim v Indiji. Ubitih je bilo nad eto ljudi, ranjenih. Italijanski strah na morju V nedeljo so v Trstu spustili v morje novo italijansko vojno ladjo »Vittorio Veneto«, ki je sploh največja, po svetovni vojni zgrajena bojna ladja. Te novice svetovno časopisje ni pozabilo omeniti in je tudi opremiti s primernimi pomisleki. O njej so napisali, da je ta tudi prva ladja italijanskega imperija, ki se prizadeva, da z zgraditvijo velikih vojnih ladij postane enakovreden nasprotnik vseh drugih evropskih velesil, ki imajo dostop na Sredozemsko morje, Tej novi ladji »Vittorio Veneto« bo sledila kmalu druga z imenom »Littorio«, ki jo bodo spustili v morje v Genovi. V soglasju z določbami vvashingtonske pogodb-be. ki jo je podpisala tudi Italija, je »Vittorio Veneto« bojna ladja 35 tisoč ton in je obenem največja, ki jo sme kakšna država, katero veže tudi londonska pogodba, sploh še zgraditi. Ko so leta 1934 začeli graditi omenjeni dve ladji »Vittorio Veneto« in »Littorio«, je postala posebno pozorna Francija na to in je seveda takoj imela svoje pomisleke. Tudi si ni pomišljala hitro opozoriti Anglije, češ da obstoji velika nevarnost, da na ta način Italijani sčasoma sploh zapro vsaki drugi državi dostop in prehod skozi Sredozemsko morje. Leta 1934 so v francoskem listu »Temps« med drugim napisali tudi tole: Celo danes, ko veje v Parizu in Rimu ozračje miru, ne smemo obračati oči proč od dejstva, da je Italija postala pomorska sila prvega reda.« Kakor kažejo dosedanja poročila, bosta obe novi italijanski bojni ladji opremljeni z devetimi topovi kalibra 38.1 cm, torej kalibra, za katerim prideta na vrsto takoj najstrahotneje oborženi dve najnovejši ameriški bojni ladji »Wa6hington« in »North Carolina« (40.6). Nekateri tudi pravijo, da nameravajo Rusi tudi vpeljati enake topove na svojih številnih bojnih ladjah, ki jih grade. Krogla, ki jo izstreli top kalibra 38.1 je težka nič manj kot 885 kilogramov, 40.6 centimetrski topovi pa mečejo celo krogle težke 1050 kilogramov. Te nove ladje bodo imele tudi sicer najmočnejšo artilerijo, s katero pravijo, da se ne bo težko ubraniti napadov iz zraka in torpedov. Hitrost ladij bo približna taka, kakršno imajo najnovejše angleške bojne ladje, 30 do 31 morskih milj na uro. Na vsaki ladji bodo lahko pristala tudi štiri bojna letala, prostor pa bo na njej za 1.600 ljudi. Slika z Marconijevega pogreba. Krsto 6 truplom pokojnega izumitelja so vozili na lafeti po rimskih ulicah, za njo pa so poleg velike množice ljudstva stopali tudi številni člani Akademije in drugi odlični domači in inozemski zastopniki. Davisov pokal Že 37 let tekmujejo najboljši igralci tenisa iz vseh delov sveta, da bi si priborili redko čast, imeti v svoji državi slavni Davisov pokal. Davis je bil leta 1899. teniški prvak v Ameriki in istega leta je ponudil dragocen pokal, ki naj ga dobi zmagovalec v tekmi med Ameriko in Anglijo. Tekma se je začela 8. avgusta 1900 v Longwoodu blizu Bostona v Ameriki. Zmagala je Amerika, ki je takrat imela neko čisto svojo posebnost »servicea« (prvega meta žoge). Amerikanci so znali pognati žogo s tako silo, da je sicer dokaj trda in nerodna žoga dobila obliko jajca. V začetku se nihče ni posebno zmenil za tekmovanje: danes pa je že okrog 30 držav, ki pošiljajo svoje igralce v boj za pokal. Prve — iz leta 1904 — so bile Avstrija, Francija, Belgija; nato Avstralija (Avstralija: Nova Zelandija, Papuazija, Japonska) in kmalu za njimi vse ostale države v Evropi. V vseh 37. letih so bile samo štiri države zmagovalke. Njihova imena so vrezana v pokalu. Amerika je zmagala desetkrat, Anglija devetkrat, Avstralija in Francija po šestkrat. Francija je bila na višku med leti 1927 do 1931 s svojimi junaki Lacosteom, Cochetem in Boroto. Amerika ima prvenstvo v številu zaporednih let, v katerih je bila nepretrgoma zmagovalka, in sicer od 1920 do 1926 s svojim neprekosljivim Tildenom. Angleško čast pa sta že od leta 1933 branila Perry in Austin. Letos pa je šel pokal nazaj v Ameriko. Država, ki ima pokal, igra samo z zadnjimi zmagovalci, ki pridejo igrat k nji, tako da si prihrani ogromne stroške prevoza, ki znašajo za od- daljenejše tekmovalce do pol milijona dinarjev, tako da so do zdaj vse brezuspešne tekme požrlt. okoli 250 milijonov dinarjev. Najboljši letalecplesalec, slikar in rokoborec Letalski polkovnik Mihael Gromov, ki je pridobil Rusiji svetovni rekord v neprekinjenem letu z letalom, je zelo zanimiva osebnost. Razen 6vojih izrednih pilotskih zmožnosti ima tudi nekaj imenitnih drugih lastnosti. Tako je bil že večkratni zmagovalec v raznih tekmovanjih za moč, saj je 1.90 m visok, dobro razvit, železnih mišic. Kolikor ima prostega časa, ga porabi za slikanje s čopičem in barvami na platno in pravijo, da so njegove slike vredne uvaževanja. Končno pa je tudi najDoljši plesalec v Moskvi. Morda se mora zahvaliti 6amo svojim telesnim vrlinam in letalskemu znanju, da je ostal še do danes pri življenju, ker je po rodu »buržuj«, sin nekega zdravnika, kar zopet potrjuje že tolikokrat izrečeno resnico, da kar je v Rusiji res dobrega in kar jo je najbolj povzdignilo, je prišlo iz vrst tistih, katere komunizem smrtno sovraži in neprestano ugonablja. Gromov ima sedaj 39 let pa je že 32 let pilot. Kot 19-letni mladec je poučeval že druge v krmarjenju letal. Ruska vlada je postala nanj pozorna leta 1926, ko je v treh dneh obletel vso Evropo. Že 16 let je bil poskusni pilot; vsa nova ruska letala je preizkušal sam, če ne bi imela morda kakega nedostatka. V svoji stroki je tako izvežban, da že vsak najmanjši nedostatek takoj kar nagonsko čuti. Drevo ,Bof staro 2182 I. Nad večjim delom Hindostana v Aziji je od leta 259 do 222 pred Kr. vladal kralj Acoka Pija-dassi. Veljal je za velikega indijskega mogotca in je imel svojo prestolnico v Pataliputri. Z vso vnemo pa je pospeševal tudi razširjenje budistične vere in ga imajo še danes v Indiji, na Japonskem in na Kitajskem zaradi teh njegovih zaslug v velikih časteh. V času, ko je vladal kralj Acoka, je budizem postal v onih krajih državna vera, ki se je močno ukoreninila tudi v pokrajinah, ki leže v soseščini Indije. Kmalu pa je nastalo nešteto verskih sekt, ki se niso samo razlikovale med seboj, pač pa so druga drugo tudi močno preganjale. Tu leže še danes razvaline starodavnega mesta Anuradhapura, ki je bilo dolgo časa največja budistična božja pot. Tudi še sedaj romajo tja številni budistični verniki. Tam stoji neko figovo drevo, pod katerim se je, kakor pravi govorica, Budhi prikazal bog in ga navdihnil, naj gre in ustanovi novo vero. Bo že res, da to drevo, ki danes stoji na omenjenem mestu v Anuradhapuri, ne bo tisto, pod katerim se je Buddhi prikazal bog, pač pa drugo drevo, ki je zrastlo na tem mestu. Budisti to drevo imenujejo »Bo«. Pravijo, da je zgodovinsko ugotovljeno, da so to drevo zasadili leta 245 pred Kr. in da še danes tu raste drevo iz istih korenin, če ni morda to še ravno isto drevo. Potemtakem bi bilo to drevo vsekakor najstarejše na zemlji. Staro bi bilo nič manj kot 2.182 let. Da se ne bo prehitro posušilo, si na vse načine prizadevajo in so celo s stebri podprli njegove tisočletne veje, zemljo pa najvestneje obdelujejo. Tam mora pa res biti dobra zemlja, da rodi takšna drevesa, Čudak Filmski igralec Lloyd Nolati strašno sovraži vsako jed, ki mu jo kdo priporoča bodisi radi okusa, bodisi radi zdravilnih lastnosti jedi. Ko so mu rekli, da je korenček dober za svežo barvo obraza, nikdar več ne pogleda korenja; ali, da je špinača izvrstna za kri, se je takoj odpovedal špinači. Dolgo časa je imel navado vsako jutro na tešče jesti sadje. Nekoč pa je slišal v radiu, da je sveže sadje izborna hrana, posebno če ga človek je že v zgodnjih jutranjih urah. Od takrat sadja ne more več videti. Muči se samo še s takimi jedili, ki mu jih še nihče ni priporačil, kakor: kislo ali sladko zelje, svinjske parklje in uhlje ter podobno, kar pa njegovi lepi zunanjosti vse skupaj nič ne škoduje. 7 let neprestano spal V maloazijskem mestu Kodjugar živi nek Turek, ki se piše Beli in je brez prestanka spal celih sedem let. Ta mož je danes petdesetletnik. Pred sedmimi leti je nekega dne ogledoval ta kmet svoja polja in se nekam utrujen vrnil domov/-Po kosilu je legel z namenom — tako je povedal sam — da bi se za kakšno uro malo odpočil. Toda od takrat pa do predkratkim se ni več prebudil vseh sedem let. Hrano so mu dajali umetno. Njegovi domači so vedno upali, da se bo zdaj pa zdaj zbudil iz sladkega spanja. To pa samo nekaj časa, Kmalu so morali spoznati, da je morda to njihovo upanje čisto odveč. Po dolgi noči sedmih let pa je sedaj vendar tudi zanj nastopilo »jutro«. Ko se je prebudil, ni sedem dni mogel niti zatisniti očesa, toliko je bil prespan- Bil pa je, kakor da ničesar več ne čuti in tudi ni dajal ha vprašanja, "ki so mu jih stavili, nobenih odgovorov. Zdelo se je, kakor da je čisto izgubil spomin. Pa, kaj 6e je potem spet zgodilo: Po sedmih dneh je znova zaspal in se še do danes ni zbudil. Strahotna želeini&ka ncsrc*a se je pripetila pred več eto pa