1.konferenca Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah Varnost in zdravstvene institucije zbornik povzetkov Urednika Miha Dvojmoc Branko Lobnikar Naslov Title Podnaslov Subtitle Urednika Editors Technical editors Tehnicni urednik Cover designer Oblikovanje ovitka Cover graphics Grafike na ovitku Konferenca Conference name Date and location Datum in kraj Programski odbor Program committee Organizacijski odbor Organizing Committee Založnik Published by Izdajatelj Issued by 1.konferenca Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah The 1st Conference Comprehensive Security Assurance in Organizations Varnost in zdravstvene institucije, zbornik povzetkov Safety and Health Institutions, Book of Abstracts Miha Dvojmoc (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Branko Lobnikar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Marina Bajic (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Tekstura (2702984), avtor: Jacques_Barrette, pixabay.com, 2024 Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah – varnost in zdravstvene institucije Comprehensive Security Assurance in Organizations – Safety and Health Institutions 11.september 2024, Maribor, Slovenija Miha Dvojmoc, predsednik (Univerza v Mariboru, Slovenija), Andrej Sotlar (Univerza v Mariboru, Slovenija), Igor Bernik (Univerza v Mariboru, Slovenija), Branko Lobnikar (Univerza v Mariboru, Slovenija), Kaja Prislan Mihelic (Univerza v Mariboru, Slovenija), Branko Gabrovec (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenija) Branko Lobnikar, predsednik (Univerza v Mariboru, Slovenija), Anja Zahirovic (Univerza v Mariboru, Slovenija), Barbara Erjavec (Univerza v Mariboru, Slovenija), Teja Primc (Univerza v Mariboru, Slovenija), Aleksander Podlogar (Univerza v Mariboru, Slovenija), Violeta Malic (Univerza v Mariboru, Slovenija) Univerza v Mariboru Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenia https://press.um.si, zalozba@um.si Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede Kotnikova ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija https://www.fvv.um.si, fvv@um.si Publication type E-knjiga Vrsta publikacije Izdaja Prva izdaja Edition Available at http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/904 Dostopno na Published at Maribor, avgust 2024 Izdano Slika, ki vsebuje besede besedilo, izrezek Opis je samodejno ustvarjen © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Besedilo / text © Avtorji in Dvojmoc, Lobnikar (urednika), 2024 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercialNoDerivs 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobcitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen ce to ni navedeno drugace. Ce želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ Stališca, izražena v povzetkih, so stališca avtorjev in jih ni mogoce pripisati Univerzi v Mariboru, Fakulteti za varnostne vede ter institucijam, kjer so zaposleni. Konferenca je nastala v okviru aktivnosti Ciljnega raziskovalnega projekta »One health« in korporativna varnost (V5-2315), ki ga sofinancirata Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Slika, ki vsebuje besede besedilo, pisava, logotip, grafika Opis je samodejno ustvarjen Slika, ki vsebuje besede besedilo, pisava, bela, logotip Opis je samodejno ustvarjen CIP -Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor 614.2:364.636(082)(0.034.2) KONFERENCA Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah (1 ; 2024 ; Maribor) 1. konferenca Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah [Elektronski vir] : varnost in zdravstvene institucije : zbornik povzetkov : [Maribor, 11. september 2024] / urednika Miha Dvojmoc, Branko Lobnikar. -1. izd. -Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2024 Nacin dostopa (URL): http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/904ISBN 978-961-286-896-3 (WEB, pdf) doi: 10.18690/um.fvv.9.2024COBISS.SI-ID 204796675 ISBN 978-961-286-896-3 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.9.2024 Cena Brezplacni izvod Price Odgovorna oseba založnikaprof. dr. Zdravko Kacic, For publisher rektor Univerze v Mariboru CitiranjeDvojmoc, M., Lobnikar, B. (ur.). (2024). 1. konferenca Celovito Attribution zagotavljanje varnosti v organizacijah: varnost in zdravstvene institucije, zbornik povzetkov. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fvv.9.2024 Kazalo Uvodnik 1 Miha Dvojmoc, Branko Lobnikar Eno zdravje in korporativna varnost: iskanje sinergicnih ucinkov za uspešno in kakovostno delovanje zdravstvenih institucij 2 Miha Dvojmoc Ocena stanja na podrocju korporativne varnosti v zdravstvenih institucijah skozi prizmo koncepta »Eno zdravje« 4 Miha Dvojmoc, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Valentina Kubale, Branko Gabrovec, Mitja Vrdelja Varnostna kultura v zdravstvenih organizacijah 6 Branko Gabrovec Varnostni mehanizmi za zagotavljanje varnosti zaposlenih in pacientov v Splošni bolnišnici Jesenice 7 Sandra Jerebic Ne dopušcajmo nasilja v zdravstvu -vloga in delo interdisciplinarne strokovne skupine pri Zdravniški zbornici Slovenije 8 Nena Kopcavar Gucek, Vesna Habe AMOK situacije v zdravstvu od analize do izvedbe treningov/usposabljanj 10 Srecko Krope, Miha Dvojmoc Pristop medresorskega sodelovanja kot nacin reševanja kriz 12 Valentina Kubale, Dejan Pavlovic, Miha Dvojmoc Vpliv nasilnega vedenja na kakovost in zavzetost dela zaposlenih v zdravstveni negi – ugotovitve fokusne skupine 14 Branko Lobnikar, Kaja Prislan Mihelic, Branko Gabrovec Nasilje nad zaposlenimi v bolnišnici – kako zagotoviti njihovo varnost 16 Hilda Maze Vloga veterinarjev pri konceptu Eno zdravje (One Health) 17 Ožbalt Podpecan, Breda Jakovac Strajn KAZALO Pozitivni vidiki upravljanja tveganj na podrocju kibernetske varnosti v zdravstvenih ustanovah s pomocjo zunanjih izvajalcev19 Žiga Primc, Alen Ostrvica, Tilen Blatnik Kako zares vemo, kaj nas ogroža? 21 Kaja Prislan Mihelic, Anže Mihelic Kako razumeti varnost (tudi v organizacijskem okolju) v 21. stoletju? 23 Andrej Sotlar, Branko Lobnikar Problematika varnosti zaposlenih v zdravstvenih institucijah in zakonska regulacija 25 Mojca Tancer Verboten Projekt »SUNRISE«: Zagotavljanje odpornosti in neprekinjenega delovanja izvajalcev bistvenih storitev 27 Matjaž Tavcar Dezinformacije o zdravju – tveganje za javno zdravje 28 Tjaša Vrhovnik Mlekuž Uvodnik MIHA DVOJMOC, BRANKO LOBNIKAR Na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za varnostne vede smo se odlocili organizirati strokovno-znanstveno srecanje o pomenu celovitega zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Osrednji temi konference sta varnost v zdravstvenih institucijah, tudi z vidika aktivnosti korporativne varnosti, ter pomen koncepta »Eno zdravje« za zagotavljanje kakovosti javnega zdravstva. Zagotavljanje varnosti zaposlenih v zdravstvenih institucijah je predpogoj za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Pomembno vlogo pri tem ima korporativna varnost, prilagojena organizaciji in podrocju, ki poleg varnosti za zaposlene in stranke temelji tudi na kakovostnem obvladovanju varnostnih tveganj in groženj v zdravstvenih institucijah. Koncept enega zdravja pomembno dopolnjuje pristope zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Eno zdravje je inkluzivni in vecsektorski pristop, ki deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni s ciljem doseganja optimalnih zdravstvenih rezultatov. Poudarja medsebojno povezanost med ljudmi, živalmi, rastlinami in njihovim skupnim okoljem. O vseh teh vidikih razpravlja 22 (so)avtorjev v 16 razlicnih prispevkih. Verjamemo, da bodo ugotovitve iz prispevkov in razprave udeležencev pomemben kamencek v mozaiku k bolj varnemu in kakovostnemu delovanju zdravstvenih institucij v Sloveniji. Eno zdravje in korporativna varnost: iskanje sinergicnih ucinkov za uspešno in kakovostno delovanje zdravstvenih institucij MIHA DVOJMOC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija miha.dvojmoc@um.si Raziskave kažejo, da zaposleni v zdravstvenih institucijah najpogosteje doživljajo verbalno nasilje, vendar narašca tudi fizicno nasilje. Najvecji izziv pri obvladovanju teh situacij je pomanjkanje znanja o ustreznem ravnanju. Za zagotavljanje varnega delovnega okolja je potreben celovit pristop h korporativni varnosti, ki vkljucuje vse deležnike. Pomembno je, da vsi v zdravstvenem sistemu prepoznajo resnicna tveganja in vzpostavijo ucinkovit sistem upravljanja varnosti, kar izboljšuje uspešnost in varnost dela, ki vkljucuje ukrepe za preprecevanje incidentov, poškodb in nesrec, kar zagotavlja nemoteno delovanje sistema ter zašcito pacientov, obiskovalcev in zaposlenih. Namen ukrepov je ustvariti varno delovno okolje, krepiti kulturo varnosti in zmanjšati število incidentov, njihovih posledic ter povecati zaupanje javnosti. Varnostni ukrepi so predvsem preventivne narave in zajemajo celoten zdravstveni sistem. Potrebna so stalna izobraževanja zaposlenih, vzpostavitev ustreznih varnostnih protokolov in integracija naprednih varnostnih sistemov. Ucinkovita strategija korporativne varnosti, ki vkljucuje sodelovanje vseh deležnikov, je kljucna za optimalno zašcito vseh udeležencev v zdravstvenem ZBORNIK POVZETKOV sistemu. Tako zdravstvene ustanove delujejo kot varni in zanesljivi centri oskrbe, ki ucinkovito služijo svoji primarni funkciji – zagotavljanju zdravja in dobrega pocutja. Eno zdravje, ki združuje zdravje ljudi, živali in okolja, zahteva integracijo razlicnih strok in sodelovanje na vseh ravneh. Sinergicni ucinki celovite varnosti in koncepta Eno zdravje prispevajo k boljši odpornosti zdravstvenega sistema, vecji kakovosti storitev in krepitvi zaupanja javnosti v zdravstvene institucije. Kljucne besede: korporativna varnost, zdravstvene institucije, Eno zdravje, kakovost, varnost, zdravstvo Ocena stanja na podrocju korporativne varnosti v zdravstvenih institucijah skozi prizmo koncepta »Eno zdravje« 1 MIHA DVOJMOC,1 ANDREJ SOTLAR,1 BRANKO LOBNIKAR, VALENTINA KUBALE,2 BRANKO GABROVEC,3 MITJA VRDELJA3 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija miha.dvojmoc@um.si, andrej.sotlar@um.si, branko.lobnikar@um.si 2 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Ljubljana, Slovenija valentina.kubaledvojmoc@vf.uni-lj.si 3 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija branko.gabrovec@nijz.si, mitja.vrdelja@nijz Eden od ciljev v okviru CRP »One health« in korporativna varnost, ki ga v sodelovanju izvajajo Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje je analiza zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah v Sloveniji z namenom zagotavljanja pogojev za sodelovanja varnostnih institucij pri zagotavljanju koncepta »eno zdravje«. Za potrebe študije smo pripravili vprašalnik z vsebinskimi sklopi o varnostni kulturi v zdravstvenih institucijah, o položaju korporativne varnosti v teh institucijah ter o pomenu in dojemanju koncepta »Eno zdravje«. V prispevku predstavljamo preliminarne rezultate na vzorcu 209 zaposlenih v razlicnih institucijah s podrocja enega zdravja (zdravstvene institucije na vseh treh ravneh, domovi starejših obcanov, veterina, farmacija, podporne službe v teh institucijah). Ugotovimo lahko, da 59 % ZBORNIK POVZETKOV anketiranih ocenjuje, da vodstvo v njihovih institucijah zavzeto skrbi za zagotavljanje nesovražnega delovnega okolja (odsotnost vseh oblik nadlegovanja), 58 % se jih strinja, da je dobro posrbljeno za podrocje varovanja osebnih podatkov, 65 % pa jih meni, da vodstvo institucij skrbi za ustrezno informacijsko varnost. Slabša pa je ocena pri zagotavljanju fizicne varnosti njihovih institucij; da je ustrezno, se jih strinja 43 % anketiranih. So pa anketiranci nekoliko slabše ocenili, da imajo objektiven vpogled v kratkorocna in srednjerocna tveganja na analiziranih podrocjih. Kljucne besede: korporativna varnost, Eno zdravje, varnostna kultura, zdravstvo, javno zdravje Varnostna kultura v zdravstvenih organizacijah BRANKO GABROVEC Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija branko.gabrovec@nijz.si Zdravstveni sistem se sooca z mnogoterimi varnostnimi tveganji. Nasilje, tako psihicno kot fizicno, predstavlja najbolj vidno in pogosto obliko varnostnega tveganja. Pogosto spremljamo novice o napadih na zdravstvene delavce, tudi najhujših oblik. Zdravstveni delavci ne morejo kakovostno opravljati svoje delo, ce so pri tem varnostno ogroženi. Ob tem so v nezavidljivi vlogi. Sami namrec niso pooblašceni in usposobljeni za obvladovanje agresivnih pacientov, hkrati pa morajo zagotavljati varnost tako pacienta, drugih zaposlenih in tudi okolice. Od drugih varnostnih tveganj pa ne smemo pozabiti na kibernetske napade in tveganja odtujitve najbolj obcutljivih podatkov, prenos nalezljivih bolezni na zaposlene, pomanjkanje in preutrujenost zdravstvenega kadra. Obvladovanje takšnih in podobnih varnostnih tveganj v zdravstvenem sistemu je mocno povezano s kakovostjo dela v zdravstvu, pricne pa se na vrhu sistema z izgradnjo varnostne kulture. Razvoj varnostne kulture v zdravstvenih institucijah je namrec predpogoj za kakovostno in celovito obravnavo pacientov. Kljucne besede: varnost, kakovost, varnostna kultura, zdravstveni sistem, pacient Varnostni mehanizmi za zagotavljanje varnosti zaposlenih in pacientov v Splošni bolnišnici Jesenice SANDRA JEREBIC Splošna bolnišnica Jesenice, Jesenice, Slovenija sandra.jerebic@sb-je.si V Splošni bolnišnici Jesenice imamo nicelno toleranco do nasilja. Uvedli smo vec dejavnosti in mehanizmov, ki omogocajo in prispevajo k vecji varnosti zaposlenih in s tem tudi pacientov. V prispevku bodo predstavljeni mehanizmi in orodja, ki jih v bolnišnici izvajamo z namenom, da zagotavljamo cim vecjo varnost za naše zaposlene in tudi paciente. Imamo register tveganj, vpeljali smo kontrole pristopov v prostore, imamo sistem za sporocanje vseh nasilnih dogodkov, na bolnišnicnih oddelkih in ambulantah pa imajo zaposleni na razpolago tako imenovane panic tipke za klic varnostnika. Vzpostavili smo dobro sodelovanje z varnostno službo in policijo, kar bo v prispevku izpostavljeno tudi na konkretnem primeru. Z vsemi ukrepi, dobro medsebojno komunikacijo vseh deležnikov pri zagotavljanju varnosti in stalnim izobraževanjem zaposlenih smo vzpostavili pogoje, ki povecujejo varnost vseh. Kljucne besede: varnost zaposlenih, varnost pacientov, nicelna toleranca do nasilja, dobro sodelovanje, policija, varnostnik Ne dopušcajmo nasilja v zdravstvu -vloga in delo interdisciplinarne strokovne skupine pri Zdravniški zbornici Slovenije NENA KOPCAVAR GUCEK,1, 2 VESNA HABE3 1 Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana, Slovenija nenagucek@gmail.com 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana, Slovenija nenagucek@gmail.com 3 Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana, Slovenija vesna.habe@zzs-mcs.si Zdravstveni delavci so izpostavljeni visokemu tveganju za nasilje po vsem svetu. Med 8 % in 38 % zdravstvenih delavcev globalno na doloceni tocki v svoji karieri doživi fizicno nasilje. Sloveniji fizicno nasilje doživi 41 % zdravnikov, psihicnega pa 89 %. V zdravstvenem sistemu mora biti zaposlenim, pacientom in svojcem omogocena profesionalna, strokovna in prijazna obravnava, izvedljiva le v mirnem in varnem okolju. Nasilje v zdravstvenem okolju narašca: v letu 2019 smo na Zdravniško zbornico Slovenije prejeli 9 prijav, v prvi polovici leta 2024 pa 13. Prijave predstavljajo samo vrh ledene gore, saj je bilo samo v letu 2023 v UKC Ljubljana zabeleženih 341 nasilnih dogodkov, od tega jih je policija obravnavala 80 %. Interdisciplinarno skupino »Ne dopušcajmo nasilja«, ki je bila leta 2017 ustanovljena pri Zdravniški zbornici Slovenije, sestavljajo razlicni strokovnjaki (predstavniki zdravstvene nege, pravniki, predstavnik policije, specialisti travmatologije, ZBORNIK POVZETKOV ginekologije, stomatologije, psihiatrije, družinske medicine). Skupina izvaja številne dejavnosti z namenom preprecevanja in obravnave posledic izbruhov nasilja: izvaja ankete o pogostnosti nasilja, zbira in obravnava prijave primerov nasilja v zdravstvu, nudi podporo in svetovanje žrtvam nasilja, svetuje zdravstvenim organizacijam, izvaja delavnice za preprecevanje nasilja v zdravstvu, ozavešca strokovno in laicno javnost in si prizadeva za zakonodajne spremembe v smeri zmanjševanja nasilja v zdravstvu. Kljucne besede: varnost, zdravstvo, prijave nasilja, interdisciplinarnost, preprecevanje AMOK situacije v zdravstvu od analize do izvedbe treningov/usposabljanj SRECKO KROPE, MIHA DVOJMOC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija srecko.krope@siol.net, miha.dvojmoc@um.si AMOK situacije, ki vkljucujejo nasilne incidente in/ali aktivne napadalce, so v zdravstvenem okolju posebej kriticne zaradi ranljivosti pacientov in osebja. Analiza teh situacij zahteva vecplastni pristop, ki zajema identifikacijo potencialnih groženj, oceno varnostnih protokolov in pripravo strateških odgovorov. Kljucni koraki v analizi vkljucujejo pregled obstojecih varnostnih politik, zbiranje podatkov o preteklih incidentih in sodelovanje z varnostnimi strokovnjaki za prepoznavanje ranljivosti. Po analizi se oblikuje podroben nacrt, ki vkljucuje priporocene varnostne izboljšave, kot so okrepljeni nadzorni sistemi, boljša kontrola dostopa in usposabljanje zaposlenih za hitro in ucinkovito odzivanje. Treningi za obvladovanje AMOK situacij so kljucni za pripravo zdravstvenih delavcev na morebitne incidente. Ti treningi vkljucujejo teoreticne in prakticne module, kjer se osebje seznani z razlicnimi scenariji, metodami evakuacije, tehnikami zaklepanja in komuniciranjem med krizo. Poudarek je na timskem delu in hitrih odlocitvah, saj je koordinacija med razlicnimi oddelki in službami bistvenega pomena za ucinkovito obvladovanje situacije. Simulacijske vaje, kjer se zdravstveno osebje postavi v realisticne situacije, so kljucne za krepitev samozavesti in pripravljenosti. Poleg tega se po vsaki vaji izvedejo podrobne analize in povratne informacije, kar omogoca stalno izboljševanje ZBORNIK POVZETKOV varnostnih postopkov. Cilj vseh teh prizadevanj je ustvariti varno okolje tako za zdravstvene delavce kakor za paciente. Kljucne besede: AMOK, zdravstvo, treningi/usposabljanja, usposobljenost, odpornost Pristop medresorskega sodelovanja kot nacin reševanja kriz VALENTINA KUBALE,1 DEJAN PAVLOVIC,2 MIHA DVOJMOC3 1 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Ljubljana, Slovenija valentina.kubaledvojmoc@vf.uni-lj.si 2 Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj, Slovenija deyan123@gmail.com 3 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija miha.dvojmoc@um.si Varnost je temeljna dobrina, zato jo je treba skrbno varovati. Grožnje, kot so terorizem, virusi in naravne nesrece, predstavljajo resna varnostna tveganja. Institucije, kot sta policija in vojska, imajo kljucno vlogo pri zagotavljanju varnosti, vendar to ni zgolj njihova naloga. Pri varnostnih vprašanjih je potreben medsektorski pristop, ki vkljucuje sodelovanje razlicnih sektorjev. Pristop »Eno zdravje« (angl. One Health) poudarja povezanost varnostnih vprašanj, ki se ticejo zdravja okolja, živali in ljudi. Gre za medsektorski pristop, ki spodbuja sodelovanje strokovnjakov z razlicnih podrocij za iskanje celostnih rešitev. Epidemije so le ena izmed kriz, ki lahko prizadenejo našo družbo, zato je pomembna tudi korporativna varnost, ki se ukvarja z zagotavljanjem varnosti v organizacijah. V casu krize je kljucno imeti varnostni nacrt, ki vkljucuje krizno upravljanje. To je obicajno razdeljeno na tri faze: predkrizna faza, kjer se zaznavajo opozorilni znaki krize; krizna faza, kjer se organizacija sooca s krizo; in pokrizna faza, kjer sledi okrevanje in nadgradnja varnostnega nacrta. Med krizo je nujno medsektorsko sodelovanje med menedžerji, pravniki, svetovalci in drugimi strokovnjaki. Tako pristop »Eno zdravje« kot ZBORNIK POVZETKOV korporativna varnost zagovarjata medsektorsko delovanje, zato menimo, da je globalni in medsektorski pristop kljucen za uspešno reševanje kriz. Kljucne besede: varnost, medsektorsko sodelovanje, Eno zdravje, kriza, globalni pristop Vpliv nasilnega vedenja na kakovost in zavzetost dela zaposlenih v zdravstveni negi – ugotovitve fokusne skupine BRANKO LOBNIKAR,1 KAJA PRISLAN MIHELIC,1 BRANKO GABROVEC2 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija branko.lobnikar@um.si, kaja.prislan@um.si 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija branko.gabrovec@nijz.si V okviru študije »Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi bolnikov« smo leta 2019 med zaposlenimi v zdravstveni negi izvedli fokusno skupino, v katerih je sodelovalo 17 udeležencev s povprecno vec kot deset let delovnih izkušenj v zdravstveni negi. Udeleženci se strinjajo, da so najpogosteje izpostavljeni verbalnemu nasilju pacientov in pogosto tudi njihovih spremljevalcev. Pogosto verbalno in obcasno psihicno nasilje je najpogostejše nezaželeno vedenje, vendar takšno vedenje razumejo, zato ga ne dojemajo tudi kot najbolj nevarnega; med najnevarnejše oblike prištevajo fizicno (in spolno) nasilje, ki pa so mu izpostavljeni relativno redko. Nasilno vedenje, ki najbolj negativno vpliva na kakovost njihovega dela, je psihicno in verbalno nasilje sodelavcev in nadrejenih. Glede vpliva nasilja na kakovost in zavzetost njihovega dela je nekaj udeležencev izjavilo, da je takšno vedenje sicer nezaželeno, vendar pri njih osebno ne vpliva na zavzetost ali kakovost opravljene storitve, vecina udeležencev pa je porocala, da ima izpostavljenost nasilju na ZBORNIK POVZETKOV delovnem mestu za njih osebo negativni vpliv na kakovost njihovega dela. Anketiranci so bili soglasni, da niso primerno usposobljeni za reagiranje na nasilno vedenje. Vecina je poudarila pomen usposabljanja in sodelovanja z varnostnimi službami in varnostniki ter odgovornost vodstev zdravstvenih organizacij, da naredijo vec na tem podrocju. Kljucne besede: varnost, zdravstvena nega, kakovost, nasilje, fokusna skupina Nasilje nad zaposlenimi v bolnišnici – kako zagotoviti njihovo varnost HILDA MAZE Fakulteta za zdravstvene vede v Celju, Celje, Slovenija hilda.maze@fzvce.si Nasilje na delovnem mestu je definirano kot agresivno vedenje, ki je lahko tako fizicno kot verbalno in je usmerjeno v poškodovanje druge osebe ali okolja. Bolnišnice so prostor, kjer so prisotne velike psihicne napetosti, saj so napolnjene z ljudmi, ki niso srecni, da so tukaj, pa naj bodo to pacienti ali obiskovalci. Vzroki, da je to podrocje tako obcutljivo in s tem izpostavljeno nasilju, izhajajo iz prepleta vec dejavnikov kot so malo kadra, slaba usposobljenost zaposlenih za prepoznavanje ali ravnanje v primeru nasilnega dogodka, dolge cakalne dobe, gneca v cakalnicah, prosto gibanje po prostorih bolnišnice, karakteristike pacientov in svojcev. O nasilju na delovnem mestu se še vedno premalo govori. Ko pa pride do tega, gre obicajno za vecje nasilne dogodke, ki pritegnejo javnost, kot je bil na primer uboj zdravnika v Splošni bolnišnici Izola. Takrat se je prvic porocalo o obsegu nasilnih dogodkov na Ministrstvo za zdravje. Nasilja na delovnem mestu ni mogoce prepreciti niti v najbolje organiziranem sistemu, saj je v osnovi prevec nepredvidljivo. Najpomembnejše je, da se zadeve uredijo na organizacijski ravni z omejitvijo dostopa, možnostjo aktiviranja varnostnikov in v najtežjih primerih ukrepanja policije. Istocasno pa moramo poskrbeti za ustrezno usposobljenost zaposlenih za ravnanje v nasilnih situacijah. Kljucne besede: nasilje, zdravstvo, varnost zaposlenih, pacienti, preprecevanje nasilja Vloga veterinarjev pri konceptu Eno zdravje (One Health) OŽBALT PODPECAN, BREDA JAKOVAC STRAJN Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Ljubljana, Slovenija ozbolt.podpecan@vf.uni-lj.si, breda.jakovacstrajn@vf.uni-lj.si Koncept Eno zdravje se je razvijal desetletja, z vzponi in prelomnimi trenutki, ki so oblikovali današnje razumevanje medsebojnega prepletanja zdravja ljudi, živali in okolja. Rudolf Virchow (1821–1902), nemški zdravnik in patolog, je zacel uporabljati izraz »zoonoze« ter poudarjal povezave med zdravjem živali in ljudi. Še danes ocenjujemo, da se šest od desetih znanih nalezljivih bolezni širi med živalmi in ljudmi; zoonoze pa so le še pogostejše. V Sloveniji tradicionalno ob svetovnem dnevu Enega zdravja Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje organizirata strokovni posvet, na katerem strokovnjaki s podrocja humane in veterinarske medicine predstavijo skupne aktualne teme, z upoštevanjem vpliva na okolje. Zaznavamo, da je usklajevanje med razlicnimi sektorji in disciplinami, ki je pri konceptu Eno zdravje nujno, lahko zelo zapleteno. Dolgorocne spremembe v razumevanju koncepta lahko dosežemo s povezovanjem vsebin razlicnih študijskih programov. Poznanih je nekaj priporocil: (1) potreba po razvoju transdisciplinarnih kompetenc koncepta Eno zdravje v ucnih nacrtih razlicnih študijskih programov v EU; (2) potreba po celostni strategiji univerzitetnih struktur in politike (za dodiplomske in podiplomske študente) za spodbujanje in podporo interdisciplinarnosti; (3) potreba po usklajenem pristopu k akademskemu izobraževanju s sistemom akreditacije; in (4) potreba po spodbujanju raziskav na podrocju Enega zdravja. ZBORNIK POVZETKOV Kljucne besede: Eno zdravje, veterinarska medicina, zoonoze, študijski programi, raziskave Pozitivni vidiki upravljanja tveganj na podrocju kibernetske varnosti v zdravstvenih ustanovah s pomocjo zunanjih izvajalcev ŽIGA PRIMC, ALEN OSTRVICA, TILEN BLATNIK Evidentium d.o.o, Trzin, Slovenija ziga.primc@evidentium.si, alen@evidentium.si, tilen@evidentiom.si Pozitivni vidiki uporabe zunanjih izvajalcev za upravljanje tveganj na podrocju kibernetske varnosti, zlasti pri sistemskih varnostnih pregledih, vkljucujejo vec kljucnih prednosti. Zunanji strokovnjaki prinašajo sveže perspektive in bogate izkušnje, kar omogoca bolj natancno prepoznavanje potencialnih ranljivosti ter izboljšanje varnostnih ukrepov. S svojim specializiranim znanjem in dostopom do naprednih orodij lahko izvajajo poglobljene analize, ki jih notranje ekipe morda ne bi zmogle enako dobro izvesti. Poleg tega zunanji izvajalci ponujajo objektivno in nepristransko oceno varnostnih politik in praks znotraj organizacije. To je pomembno, ker lahko notranje ekipe zaradi poznavanja sistema ali organizacijskih pristranskosti nekatere vidike spregledajo. Neodvisni pregledi tako pomagajo odkriti (kljucne) ranljivosti, ki bi lahko ogrozile kibernetsko varnost. Sodelovanje z zunanjimi izvajalci omogoca tudi vecjo ucinkovitost pri upravljanju tveganj, saj lahko organizacije hitro prilagodijo obseg in vrsto storitev glede na trenutno varnostno situacijo. To omogoca fleksibilno in stroškovno ucinkovito ZBORNIK POVZETKOV upravljanje virov, saj se lahko premosti breme po stalnem zaposlovanju dodatnega osebja. Zunanji izvajalci pomagajo organizacijam tudi pri izpolnjevanju zakonskih in regulativnih zahtev, kar zmanjšuje tveganje za pravne težave ter izboljšuje skladnost z industrijskimi standardi. Organizacije posledicno zagotavljajo visoko raven varnosti, kar je kljucno za zašcito obcutljivih podatkov in ohranjanje zaupanja strank. Kljucne besede: kibernetska varnost, sistemski varnostni pregled, zdravstvene ustanove, kibernetska odpornost, objektivnost opravljene storitve Kako zares vemo, kaj nas ogroža? KAJA PRISLAN MIHELIC,ANŽE MIHELIC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija kaja.prislan@um.si, anze.mihelic@um.si Ucinkovito zagotavljanje varnosti na podrocju javne, zasebne ali korporativne varnosti, v kontekstu kompleksnih in negotovih varnostnih okolišcin, zahteva sistematicen, strukturiran in analiticen pristop. Upravljanje varnostnih tveganj omogoca organizacijam sprejem utemeljenih odlocitev in povezovanje varnostnih praks s strateškimi usmeritvami. Vkljucuje nacrtovanje, ugotavljanje, analiziranje, ocenjevanje in vrednotenje dejavnikov tveganja ter sprejemanje in spremljanje odlocitev glede njihove obravnave. To omogoca izbor najboljših varnostnih ukrepov glede na potrebe in zmogljivosti organizacije. Kljub številnim mednarodnim usmeritvam, strokovnim priporocilom in standardom je ocenjevanje varnostnih tveganj in ogroženosti v praksi povezano s številnimi izzivi, kot so nepoenotena terminologija in metodologija, kompleksne in nepredvidljive grožnje, kakovost podatkov in subjektivnost ocenjevanja, neugodne okolišcine izvedbe, usposobljenost analitikov, pomanjkljivosti v strateški ureditvi ter sodelovanju in koordinaciji med razlicnimi subjekti. Prispevek predstavlja znanstveno monografijo »Ko se srecata znanje in odlocanje: Pristopi k ocenjevanju varnostnih tveganj«, ki izpostavlja najsodobnejše pristope k analiziranju in ocenjevanju varnostnih tveganj. Na osnovi uveljavljenih standardov in dobrih praks je razvit model, ki nadgrajuje aktualne pristope in predstavlja prakticno orodje za analitike. Model je zasnovan kot navodilo za izvedbo ocene tveganj ali ogroženosti skozi analiticno in sistematicno zasnovan proces. Sestoji iz vec faz, korakov in podkorakov za izvedbo analiz in ocen, spremljajo pa ga tudi prakticni pripomocki. ZBORNIK POVZETKOV Kljucne besede: upravljanje tveganj, dejavniki tveganj, varnostne grožnje, ocena tveganj, ocena ogroženosti Kako razumeti varnost (tudi v organizacijskem okolju) v 21. stoletju? ANDREJ SOTLAR, BRANKO LOBNIKAR Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija andrej.sotlar@um.si, branko.lobnikar@um.si Zagotavljanje varnosti v 21. stoletju presega tradicionalne koncepte zašcite pred fizicnimi grožnjami in zahteva celovit pristop, ki temelji na konceptu clovekove varnosti. Pristop se osredotoca na zašcito posameznikov pred raznovrstnimi tveganji, vkljucno z ekonomskimi, zdravstvenimi in okoljskimi grožnjami. V organizacijskem okolju tak pristop pomeni vzpostavitev sistemov, ki ne le da šcitijo premoženje, ampak tudi zagotavljajo dobro pocutje zaposlenih, strank in pozitivno vplivajo na skupnost. Integracija koncepta clovekove varnosti v javnozdravstveni sistem je kljucnega pomena za odzivanje na sodobne izzive, kot so pandemije, podnebne spremembe in ekonomske krize, pa tudi za obvladovanje nasilnega vedenja v zdravstvenem okolju. Korporativna varnost, ki vkljucuje elemente clovekove varnosti, poleg zašcite fizicnega premoženja in informacijskih sistemov obsega tudi skrb za zdravje in dobrobit zaposlenih. Upoštevanje elementov clovekove varnosti kot sestavnega dela korporativne varnosti omogoca vzpostavitev prožnih zdravstvenih sistemov, ki so sposobni zagotavljati kakovostne storitve strankam ter zagotavljati varno, nesovražno delovno okolje za zaposlene. Z vidika koncepta neprekinjenega poslovanja morajo vse organizacije, vkljucno z javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, razviti strategije za obvladovanje razlicnih tveganj ter ob tem spodbujati trajnostni razvoj in družbeno odgovornost. Sodelovanje med (zdravstvenimi) organizacijami in institucijami, odgovornimi za zagotavljanje ZBORNIK POVZETKOV varnosti, pripomore k gradnji odpornih skupnosti, ki se uspešno soocajo z novimi grožnjami. Kljucne besede: clovekova varnost, korporativna varnost, zdravstvo, odpornost, javno zdravje Problematika varnosti zaposlenih v zdravstvenih institucijah in zakonska regulacija MOJCA TANCER VERBOTEN Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor, Slovenija mojca.tancer@um.si V sklopu delovnega razmerja razen zagotavljanja in opravljanja dela ter prejema placila za opravljeno delo ostaja za delodajalca zelo pomembna obveznost tudi zagotavljanje varnih delovnih razmer. Med temeljna nacela varnega in zdravega dela sodi ocenjevanje tveganj, obvladovanje nevarnega delovnega okolja, razvijanje celovite varnostne politike, prilagajanje napredku, ustrezna izbira delovne opreme in izogibanje nevarnostim, dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem. Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v zvezi z varnim in zdravim delom dolocajo Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu ter še posamezni podzakonski akti in posamezna navodila delodajalca. Navedeni prispevek izpostavlja stanje na tem podrocju v zdravstvenih institucijah. Razvoj informacijske družbe, vedno nove tehnologije, pojav novih bolezni, epidemija, sprememba dostopnosti do raznih zdravstvenih storitev so spremenile nacin delovnega procesa v zdravstvenih institucijah, ki pomeni spremembe tudi za uporabnike zdravstvenih storitev. Zaposleni v zdravstvenih ustanovah izpostavljajo posamezna ravnanja pacientov in njihovih sorodnikov, ki ustvarjajo neustrezno delovno okolje, pojavlja se nadlegovanje ali razne oblike nasilja na delovnem mestu. Vse navedeno postavlja dosti vprašanj, kot so recimo, kako varni so zdravstveni delavci v delovnem procesu ZBORNIK POVZETKOV in kakšna naj bo organizacija delovnega procesa, da bo možno varno, zdravo in strokovno opravljanje dela. Kljucne besede: varnost in zdravje pri delu, varnost zaposlenih, ocenjevanje tveganj, nadlegovanje na delovnem mestu, varnost v zdravstvenih institucijah Projekt »SUNRISE«: Zagotavljanje odpornosti in neprekinjenega delovanja izvajalcev bistvenih storitev MATJAŽ TAVCAR Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija matjaz.tavcar@kclj.si V prispevku je predstavljen potek projekta »SUNRISE« (Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe), ki ga financira Evropska unija. V projektu sodeluje UKC Ljubljana, od tujih zdravstvenih ustanov pa tudi Bolnišnica »Catinara« iz Trsta (IT). Projekt poteka tri leta in se bo zakljucil konec leta 2025. Kljucni cilji projekta so: (a) Vzpostaviti sodelovanje med izvajalci bistvenih storitev (IBS) razlicnih sektorjev znotraj in preko meja EU; (b) Identificirati na pandemijo obcutljive IBS v Evropi ter njihovo soodvisnost ter iz tega izhajajoca tveganja, kot tudi ucinkovite ukrepe na nivoju EU; (c) Razviti celovito strategijo in nabor tehnologij za krepitev odpornosti in neprekinjenega delovanja IBS v primeru pandemije; (d) S pilotnimi projekti preveriti novo strategijo in tehnologije v realnem okolju; in (e) Širiti znanje, zavedanje in kapacitete za enotnost in odpornost Evrope. Posebej je predstavljen pomen projekta za sektor zdravstva in posledice na IBS v zdravstvu v Sloveniji. Kljucne besede: odpornost, neprekinjeno delovanje, ucinek domin, Evropska unija, pandemija Dezinformacije o zdravju – tveganje za javno zdravje TJAŠA VRHOVNIK MLEKUŽ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija tjasa.vrhovnik-mlekuz@fdv.uni-lj.si Digitalna transformacija, ki jo spremlja usihanje moci tradicionalnih epistemskih posrednikov, kot so novinarji, akademske institucije, znanstvene revije in v primeru zdravstvenih informacij tudi zdravniki in drugi zdravstveni delavci, predvsem diplomirane medicinske sestre, je razkrila razkol med z dokazi podprto medicino na eni strani in tem, kaj in kako o zdravju in zdravstvenih temah razmišlja del prebivalstva, na drugi. Epidemija kovida s kopico nepriljubljenih javnozdravstvenih ukrepov je ta razkol povecala in poglobila. V tem prispevku skozi kratek zgodovinski kontekst obravnavamo širjenje z zdravjem povezanih dezinformacij ter razpravljamo, kako lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje, kakšne so perspektive v luci generativne umetne inteligence in s katerimi komunikacijsko­izobraževalnimi strategijami lahko zmanjšamo njihovo širjenje in vpliv. Razprava opozarja na pomembnost zagotavljanja verodostojnih informacij ter krepitev zaupanja v zdravstvene institucije in strokovnjake. To ni kljucno le za javno zdravje, ampak tudi za javno varnost, saj lahko širjenje zdravstvenih dezinformacij povzroci širše družbene nemire in ogrozi stabilnost ter varnost skupnosti. Kljucne besede: dezinformacije, zdravje, zaupanje, družbeni mediji, zdravstvena pismenost 1. KONFERENCA CELOVITO ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V ORGANIZACIJAH: VARNOST IN ZDRAVSTVENE INSTITUCIJE, ZBORNIK POVZETKOV MIHA DVOJMOC, BRANKO LOBNIKAR (UR.) Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija miha.dvojmoc@um.si, branko.lobnikar@um.si Izhodišce konference je poudariti pomen celovitega zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Osrednji temi konference sta varnost v zdravstvenih institucijah, tudi z vidika aktivnosti korporativne varnosti, ter pomen koncepta »Eno zdravje« za zagotavljanje kakovosti javnega zdravstva. Zagotavljanje varnosti zaposlenih v zdravstvenih institucijah je predpogoj za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Pomembno vlogo pri tem ima korporativna varnost, prilagojena organizaciji in podrocju, ki poleg varnosti za zaposlene in stranke temelji tudi na kakovostnem obvladovanju varnostnih tveganj in groženj v zdravstvenih institucijah. Koncept enega zdravja pomembno dopolnjuje pristope zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Eno zdravje je inkluzivni in vecsektorski pristop, ki deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni s ciljem doseganja optimalnih zdravstvenih rezultatov. Poudarja medsebojno povezanost med ljudmi, živalmi, rastlinami in njihovim skupnim okoljem. DOI https://doi.org/ 10.18690/um.fvv.9.2024 ISBN 978 961 286 896 3 Kljucne besede: varnost, zdravstvo, eno zdravje, korporativna varnost, nasilje, javno zdravje DOI https://doi.org/ 10.18690/um.fvv.9.2024 ISBN 978 961 286 896 3 Keywords: safety, healthcare, One Health, corporate security, violence, public health THE 1ST CONFERENCE COMPREHENSIVE SECURITY ASSURANCE IN ORGANIZATIONS: SAFETY AND HEALTH INSTITUTIONS, BOOK OF ABSTRACTS MIHA DVOJMOC, BRANKO LOBNIKAR (EDS.) University of Maribor, Faculty of Criminal Justice and Security, Ljubljana, Slovenia miha.dvojmoc@um.si, branko.lobnikar@um.si The conference's aim is to highlight the importance of comprehensive security provision in healthcare institutions. The central themes of the conference are security in healthcare institutions, including corporate security activities, and the significance of the "One Health" concept for ensuring public health quality. Ensuring the safety of employees in healthcare institutions is a prerequisite for the safe and high-quality treatment of patients. Corporate security plays a crucial role in this, tailored to the organisation and its field, and is based on quality management of security risks and threats in healthcare institutions. The One Health concept significantly complements the approaches to ensuring security in healthcare institutions. One Health is an inclusive and multisectoral approach that operates at local, regional, national, and global levels with the goal of achieving optimal health outcomes. It emphasises the interconnectedness between humans, animals, plants, and their shared environment.