St. ' 31.
V Gorici, dne 29. julija 1892.
Tečaj IV.
O V M
~r
»Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2•%),
Četrt leta ....	„	110.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglasč pri npravnut.vn.
..Gospodarski List' izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upraniiitvo je v llar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
■t
4
r
(Izdaja za Gorico.)
-K
Oznanila
in „posla>ilce“ plačni'’	opno
petit-vrsto:
8 kr., če se
7
'n	w	n
^ n	»	>t
Večkrat — po po^ črke po prostoru.
Posamične številke do .	...,	,	rv,.
dajalnici G. Likarja in v tobifk&rii&tL$i Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“.— Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
jo se-y-
.*) *)
poslancev dr. Gregorčiča, Nabergoja, Alfreda grofa Coroninija in tovarišev radi pisave slovenskih krajevnih in osebnih imen v Primorju — izročena v 159. seji državnega zbora dne 19. julija 1892.
Ker so bili javni uradniki v Primorju v prejšnjih stoletjih nevešči deželnemu slovenskemu jeziku, pisali so slovenska krajevna in osebna imena z italijanskim pravopisom, pačili jili po zakonih italijanskega jezika ali pa prevajali jih na italijanski jezik.
Vsled vednega napredka v spoznavanju slovenskega jezika pisala so se slovenska krajevna in osebna imena v Primorju v zadnjih petdesetih letih vedno gosteje v njih naravni obliki, namreč s slovenskim pravopisom in brez pačenja, tako da so zdaj v tej, naravni obliki med ljudstvom sploh znana in v rabi.
Cesarski uradi so se ozirali v prejšnjih desetletjih na napredujoč razvoj slovenskega jezika in so se privajali slovenski pisavi slovenskih krajevnih in osebnih imen. V novejšem času začeli so pa pogosto segati v založišče srednjeveških pokvek slovenskih krajevnih imen v veliko veselje one napeto narodne stranke, ki se prizadeva dokazati iz italijanske pisave slovenskih krajevnih imen, da avstrijsko Primorje se drži apeninskega poluotoka.
Očividen dokaz za to trditev daje nedavno po c. k. statistični osrednji komisiji izdani »Popolni krajevni imenik v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel po podatkih ljudskega štetja z dne 31. decembra 1890.“ Težko, da bi bili iznašli v teku zadnjih stoletij kako italijansko obliko za kak slovenski kraj, ki ne bi se nahajala v tem »Popolnem imeniku.“
„Krajevni imenik* iz leta 1892. kaže v primeri s »Krajevnim imenikom11 iz leta 1882. velik napredek v poitalijančevanju slovenskih krajevnih imen. Tako ste sprejeti za obliki Trebič in Padrič o-bliki Trebiciano in Padriciano, kateri priporoča »ProgresRova" stranka v Trstu. Za Podgoro, Starogoro in Baronovšče (Rosental) so sprejeta imena P i e d i m o n t e, Montevechio, Valdirosa, dasi je c. k. namestništvo prepovedalo rabo imena Pie-dimonte za Podgoro.
„Krajevni imenik* iz leta 1892. obsega med drugim naslednje italijanske oblike za slovenska krajevna imena, ki se niso nahajala v »Krajevnem imeniku11 iz leta 1882:
Padriciano, Trebiciano, Valdirosa, Montevechio, Auzza, Cau, Lom di Canale, Descla,
drignano, Vipulzano, Visgnovico, Oppachia-sella, Novavilla, S. Pietro, Piedimonte, S. Mauro, Peoma, Gabria (Sov.), Rubbia, Ver-tozza, Sanpasso, Ottegliano, Vitujle, Solcano, Bucovizza, Voghersca, Cernizza, Batuglia, Aidussina, S. Croce (Ajd.), Locaviz, Otelza, Fleana, S. Lorenzo Brizza, S. Lorenzo di Nebola, Salimbergo, Sonesenchia. S. Pelagio, Corgnale, St. Kanzian, Varea, Cosina, Sgo-nico (Zgoniko), Saga, Serpenizza, Soza, Plez-zo, Circhina, Buccova, Recca, Bergogna, Čreda, Caporetto, Libussina, Ursina, Idria di Baza, Lom di Tolmino, Pechina, Tolmino, Lubino, Polubino, Sottolmino, Volzano, Sel-lasotto.
Vrhu tega ima še naslednje italijanske oblike za slovenske kraje, ki so se nahajale že v imeniku leta 1^82: Banne, Barcola, Basovizza, Guardiella, Contovello, S. Croce, Longera, Opchina, Prosecco, Servola, Bain-sizza S. Lorenzo, B. S. Spirito, Canale, Idria di Canale, Lom di Canale, Ronzina, Podsa-botino, Rauziano, Gradiscutta, Savogna, Gargaro, Quisca, Merna, Tribussa, Gabria (Ajd.), Bigliana, Dobra, Dornovicco, Brizza, Brecovico, Claunico, Colobrida, Cosbana, Lonzauo, Mernico, Neboia. Nosna, Scri6, Senico, Slapnico, Vercoglia, Doberdi**, Dumo, Jamiano, Medeazza, Prapetna del monte, S. Lucia, Sedula, Luiko.
Take neopravičene pisave uživajo še predpravico, da se navajajo v »Krajevnem i-meniku“ povsod na prvem mestu, to je pred slovenskimi — izvzemši Piedimonte
in Montevechio, — med tem ko se od-kazuje domačim slovenskim imenom prostorček med sklepi. Pogosto se domače slovensko ime niti v oklepe ne postavi, ampak kar izpusti. Tako pri imenih Barcola. Guardiella, Sgonico, S. Thomas (Ajd.), Klein-Repen, Bigliana, Mernico, Door, Prapetna del monte in drugih. Potem je le do sledno, da v d e ž e 1 i navadne slove n s k e oblike Trst, Tržič, Oglej, Kormin se poleg Triest, Monfalcone, Aquileja, Cormons v »Krajevnem imeniku" niti ne liajajo.
Slovenska krajevna imena, ki so se sprejela v »Krajevni imenik41, so pogosto pogrešena. Med drugimi ta-ie: Pristava, Srednje, Anihovo, Britof, Goljevlca, Plače, VI-Hndol, iidiljsiVv;, Št. Andrež, Orehovlje, Št. IWjant Cerom Gorenje, C. DolenjeŠt. Peter, St. Maver, Podmhotin, Sovodnje, Št. Mihel, Gahrlje (Ajd.), Plače, O/lica, Rihende>'g, Š. Lovrenc pri iVeMem. Senožeče, Bela Pridava, Brezoc\k, Bnlice, Hlevnik, VrhovIje, (Dol.), Devin, Klanec, Lukove'',	Šli	jak, Gra-
diške (Stijak), Kerti novica, Razgori, Š. Tomaž, Vojščica, Sk’ t[jan, Misleče, Dane. Zgonik, Bri-Ščiki, Samolorlca. Lahinje, Št.. V iška Gora, Kred, Ladri, Ponikve, LogaršČe, Pečine, Vi-<7/nj, Kozarsko. Beseda Rožni dol za Rosental pri Gorici je nova iznajdba; domače slovensko ime za to je Baronovšče.
Kakor c. k. statistična osrednja komisija, tako podpirajo tudi drugi c. k. uradi poitalijančevanje slovenskih krajevnih in osebnih imen in s tem tudi težnje neke politične stranke, katere visoki vladi ne morejo biti neznane.
Politične oblasti ne zaostajajo za drugimi v tem oziru, posebno ko pišejo slovenskim občinam in strankam v nemškem ali italijanskem jeziku.
Po tem takem bi ne bilo čudo, ako bi s časom zašla v uradni »Krajevni imenik11 tudi imena Opicina, Aurisina, Moncorona, Vipulciano, Montespino, Montecerchio itd. za Opčino, Nabrežino, Kromberg, Vipolže, Dornberg, Rifemberg it,d., ker tudi za ta in enaka imena že več let močno agituje neka politična stranka.
Enako se godi s slovenskimi in hrvaškimi krajevnimi in osebnimi imeni v Istri.
Slovensko prebivalstvo se mora čutiti ponižano in v globini svoje duše žaljeno, ko vidi, da v nasprotju s članom XIX. državne temeljne postave z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, — kateri priznava vsakemu narodu v Avstriji nedotakljivo pravico, da goji in varuje svojo narodnost in svoj jezik, ter določuje, da so vsi v deželi navadni jeziki ravnopravni v šoli, uradu in v javnem življenju, -— se slovenska krajevna in osebna imena sovražijo, pačijo ter neopravičenim italijanskim pokvekam in prevodom podrejajo, kakor da ne bi bila vredna, da se pokažejo v javnem življenju, ali pa nesposobna, da bi svojo nalogo popolno izpolnila.
C. k. okrajna sodnija v Korminu se poslužuje v svojih zemljiških knjigah v zaznamovanje slovenskih krajevnih in osebnih imen iz ki j u člj i vo le italijanske pisave.
C. k. mesto-odrejena okrajna sodnija v Gorici rabi v isti namen večji d el italijansko pisavo ter je svojevoljno prevedla v zemljiški knjigi krajevno ime Voglarji v Carbonara, katero navaja včasih kot »conuine11 včasih kot »frazione di Ternova“.
C. k. trgovinska in obrtnijska zbornica v Gorici rabila je v javni listini za Podgoro, Dornberg, Rifemberg itd. imena Piedimonte, Montespino, Montecerchio itd., ki niso nikjer v rabi.
Vodstvo c. k. višje gimnazije v Gorici izbralo si je v letošnjem šolskem poročilu (str. 72, 74) za slovenske kraje Šturije (na Kranjskem), Manče in Vedrijan (pri Gorici) čisto nove skovanke St. Georg, Mainizza, S. Giovanni.
Ni treba še posebe poudarjati, da uradna krajevna imena prehajajo iz »Krajevnega imenika11 tudi v karto generalnega štaba, in da v slučaju vojske bi taki zemljevidi vsled grdo popačenih krajevnih imen le slabo služili.
Z ozirom na vse to stavljajo podpisani na visoko c. k. vlado naslednja uprašanja:
1.	S kako pravico in na kaki podlagi je sprejelo vodstvo c. k. višjega gimnazija v Gorici v svoja uradna letna poročila za
slovenska krajevna imena Šturije, Manče, Vedrijan izraze St. Georg, Mainizza, S. Giovanni?
S kako pravico in na kateri podlagi je c. k. mestno odrejena okrajna sodnija v Gorici slovensko krajevno ime Voglarji prevedlo v Carbonara, ki je v ondašnji zemljiški knjigi zapisana včasih kot „comune“, včasih kot „frazione“ ?
3. S kako pravico in na kateri podlagi se pišejo slovenska krajevna in osebna imena v zemljiških knjigah c. k. okrajne sodnije v Korminu iz kij uči j iv o, v onih mestno odrejene okrajne sodnije v Gorici pa večinoma z italijansko pisavo?
4. Na kateri podlagi je c. k. statistična osrednja komisija sprejela v »Krajevni imenik11 za Podgoro, Starogoro, Rosental krajevna imena Piedimonte, Montevechio, Valdirosa, katerih ni?
5. Na kateri podlagi je ista komisija preinenila dosedanjo pisavo za Trebič iu Padrič v Trebiciano in Padriciano ?
fi. Ali je visoka vlada voljna sestaviti komisijo, ki naj bi z vezočo močjo za javno rabo določila krajevni imenik za avstrijsko Primorje v tem smislu, da se zaznamuje vsak kraj v domače m, jezikovno pravilno pisani m imenom, in da se temu le tedaj, pa vselej tedaj doda ime v drugem jeziku, ko je v deželi resnično v rabi, ter da se opuste vse grde spake in nepotrebni prevodi krajevnih imen ?
Slede podpisi 12 slovenskih, 3 hrvaških, 1 češkega in 7 nemških poslancev.
Spinčičeva zadeva
v poslanski zbornici.
II.
Covor dr. Iferolda.
(Dalje.)
Toda, gospoda moja, kako pa je s tistim: »klanjati se takim težnjam?11
Denimo, da je gospod poslanec Spin-čič res kje izjavil kak predlog ali kako težnjo, ki bi merila na premembo naše ustave, našega državnopravnega razmerja do Ogerske: je-li tako delovanje v zastopanju kakega politiškega programa, ako se le vrši postavnim potem in ni v nasprot-stvu s kazenskimi zakoni, ako namreč ni naperjeno proti jedinstvu in nerazdeljivosti dežela, združenih pod žezlom dinastije — je-li tako zgolj politiško delovanje za premembo ustave kaznjivo in nepostavno ?
Ako bi se morda jutri v tej zbornici stavil predlog, da se število poslancev za mesto dunajsko pomnoži po državnem volilnem redu, da se premeni državni temeljni zakon glede določbe števila poslancev, po takem ne bi smel temu predlogu pritrditi nijeden poslanec in državni uradnik, ker bi s tem dotičnik razvijal delovanje, te-žeče po izpremeiv.bi državnih temeljnih zakonov ! (Prav res ! s trani -somišljenikov.) In ministri bi morali zavrniti tak predlog, ker veže tudi njih prisežna dolžnost, če se ne motim.
Pravi se torej nadalje »proti določilom državnih temeljnih zakonov", ker ni storil ničesar, kar bi bilo prepovedano po teh določilih. In vender naj je kaznjiv! Ako pa postopa kak okrajni glavar istrski, ali kak namestnik tržaški, ali tudi kak minister proti izvestnim pozitivnim določilom državnih temeljnih zakonov, ter jih ne izpolnuje, obdrže ga v službi. (Živo pritrjevanje od somišljenikov.)
No, gospoda moja, kako govore nadalje ? Daje vedenje gospoda Spinčiča v nasprotstvu z dolžnostmi uradnika in celo vzgojitelja mladine, da se ne strinja s tem, da igra v strankarskem vrvenju »vodilno ulogo11; če namreč to stori, kar mu velevajo drugi, potem pa je vzgojitelj mladi* dine (Prav dobro! s strani somišljenikov.), potem je značaj, kojega treba priporočati kot. uzor, ki naj jej služi kot svetilnica !
če nima nikakega prepričanja, če mu drugi zapovedujejo prepričanje, ako dopušča, da mu drugi narekujejo, potem še-le je pravi vzgojitelj mladine. ( Prav dobro ! s strani somišljenikov.) Po takem nam njegova
ekscelenca, gospod naučili minister, če ima tako razumljenje, v Avstriji vzgoji tak rod, na katerem bodo še enkrat tožili naši potomci. Le klanjajte se takim nazorom, ako hočete v šoli vzgojevati brezznačajne ljudi, ako hočete, da bodi učitelj vzgled brez-značajnosti in ptujega, zapovedanega mu prepričanja. (Živo odobravanje s trani somišljenikov.)
Dozdeva se mi, da se uprav pod sedanjim naučnim ministrom kaj obilo stori v tem pogledu. (Tako jel s strani somišljenikov.) Skušnje imamo sami: Ako učitelj v politiških stvareh pripada vladni stranki — v šolskih stvareh stori itak navadno svojo dolžnost —, ako voli vladnega kandidata, potem sme agitovati po vseh zborovanjih (Pohvala in ploskanje na strani somišljenikov) iu slednjič dobi še kako odlikovanje. Ako pa ima svoje lastno prepričanje, ne da bi pri tem posebno deloval v strankarskih bojih in ne da bi se teh bojev udeleževal na očividen način, pa ga kaznujejo! (Prav res s strani somišljenikov.)
Ali, gospoda moja, nikakor ni res — in to je najbolj obžalovati v tem utemeljevanju — in ni naveden nijeden čin, da bi bil poslanec S p i n č i č igral vodiluo ulogo pri splošnih volitvah ali pri dopolnilni vo-litvi; naveden ni nijeden čin, iz kojega bi se dalo sklepati, da je stopil v volilni boj z nekako »strastjo" in nezmernostjo.
Če to znači, da si je kot poslanec svojega naroda — vsaj to je njegova dolžnost — dovolil brzojaviti ministru-predsed-nilcu ter mu prijaviti nezakonitosti, naj le vlada sama dožene to stvar. Toda, gospoda moja, težko je v tem najti strast. Ako so se mej volitvami morda dogodila motenja javnega miru, koja je obžalovati, onda se pa je deželna šolska oblast obrnila do napačne adrese. Ne gospod Spinčič je pro-uzročil, da se je kalil mir, ampak, tista zgrešena politika, hojo tirajo v južnih deželah leta in leta, do cela zgrešena politiku, (Pohvala s strani somišljenikov.), kojo tirajo povsod v Avstriii, ki potiska domače slovansko prebivalstvo povsodi in v vsakem pogleda v kot ter ga noče pripoznati, ki pospešuje pri volitvah njega narodne protivnike — ta politika je kriva, pravim, da se tako moti mir. Mi smo vsikdar trdili — in menim, da govorim v imenu vseh Slovanov (Pritrjevanje s strani somišljenikov) — da ne zahtevamo od cesarskih oblastij nikakega pokroviteljstva, nikake podpore, ampak le pravico in n e pristranost. Krivda na izgredih tiči le v tem,' da nimamo v deželi vlade, ki bi si bila v svesti pravega cilja, ker se ne spolnujejo zakoni, ampak se uporabljajo v prilog jedili ali drugi stranki. Ne čudite se izgredom, ako se ljudstvo neprestano draži kršenjem postav : vsaj smo tudi ljudje, in lahko se razvname strast pri takih odnošajih.
Tako je z vsem tem uprašanjen, to je pregrešek poslanca Spinčiča.
(Konec pride.)
V	Gorici, 25. julija. (Deželni glavar. Dr. Carlo Venuti). — Gospod urednik! V zadnjem članku »Po mestnih volitvah" ste govorili o dveh osebah, a ne tako točno, kakor bi si jaz želel. Blagovolite zatorej sprejeti naslednja ih oj a dodatka.
O	deželnem glavarju, preuzvišenem grofu Francu Coronini-ju, ste dejali, da je v narodnem pogledu do nas Slovencev hladen do kostij. To je bilo, po mojem mnenju, rečeno preveč, kajti naš deželni glavar se je že o mnogih prilikah načelno izjavil za narodno enakopravnost; v državnem zboru je tudi govoril v enakem zmfislu in se potezal za enakopravnost obeh narodnostij v deželi naši. Mož torej ni takč grozno hladen, kakor je bilo rečeno ! — Žal pa, da naš deželni glavar tudi v dejanju ni pokazal svojih nazorov o narodni enakopravnosti. V deželni hiši, v deželnem odboru, kjer se upravlja 170.000 Slovencev in le 75.000 Furlanov, je vse skoro brez izjeme laško, kakor če bi prišli v kak urad tam doli kje v Toskani. Laški napisi, (ra-
jzum nad vrati), laške knjige, v njih laške rubrike, vse v laškem jeziku pisane, laški uradniki, itd. itd. vse ima, laško lice, da mora vsakega Slovenca boleti srce. Tu naš deželni glavar pa res ne skazuje do nas Slovencev one prijaznosti, katero sicer načelno razodeva. In vendar ima tu največ prilike, da bi svojim načelom dal dejansko veljavo! — V tem zmislu treba popraviti omenjeni izrek v zadnji „N. S.“, ki je sicer poudarjala premnoge odlične čednosti njegove ekscelence grofa Coronini-ja.
Dalje je »N. S.“ dejala, da v diugem razredu pri dopolnilnih volitvah v Gorici so bili izvoljeni: trije Nemci, en Žid in le eden Italijan — dr. Carlo V en uti. To ni res: Niti enega Italijana niso izvolili, ampak le revno italijansko polovico, a še ta ni naša, ni avstrijska ali vsaj goriška. Njegov oče je bil Karnjel, mati pa poštena Slovenka iz Kanala, ki do smrti ni znala dobro laški. Prva, italijanska polovica sega čez državne meje; še le druga, slovenska polovica ima torej popolno pravico biti izvoljena v mestni zastop goriški. Tako je!
Iz oseškegn vikarljalu. dnfe 26. julija. — Prebridka izguba je doletela našo duhovnijo ker dnč 25. t. meseca nas je zapustil naš obče priljubljeni dušni pastir prečastiti gospod Ivan Kodre, ki se je preselil na svojo novo pastirsko službo kot župnik v sv. Križ pri Ajdovščini.
Res, bridko nam je ločiti se od takega dušnega voditelja, kakor je bil naš prečast. gospod, ali kaj pomaga vse tarnanje, ker osoda je tako sklenila in mi se istej moramo brezpogojno udati. Kaj je bil preč. gospod nam, to vemo mi dobro; v kakih razmerah je nastopil preč. gospod našo duhovnijo, to vejo tudi višji duhovski krogi. Kako je on znal poravnovati razprtije, katere so vladale poprej v naši duhovniji, s svojo pravičnostjo in nevtrudljivo požrto-valnostjo in miriti razburjene duhove, to je vzgledno in vredno, da se zabeleži v kro niko oseškega vikarijata z zlatimi črkami v zrcalo naslednjim našim čast. duhovnikom, ker s tem činom je naša duhovnija dovedena na ono stopnjo, da se nam ni treba bati, da bomo dolgo časa brez duhovnika, ako Bog ne pošlje posebne nezgode v duhovsko osebje. Nad 10 let je preč. gosp. pastiroval v naši dnhovniji, katera je v resnici malo težavna, ali ves ta čas ni bilo uzroka, da bi se kaj pritoževale občine, ki so podložne temu vikarijatu, tak6 natanko je ta gospod opravljal svojo težavno duhovsko službo, ker ne vremenske nezgode ne telesne slabosti niso ga ovirale o vsakem letnem času, po dnevu in po noči, v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnostij. Zato je bilo tudi slovo dne 24. t. m. tako ginljivo, da bi bili kmalu vsi~verniki v cerkvi glasno jokali, kajti ginljivi in prepričevalni o govor slovesu do vsake starosti ljudstva, je privabil večini pričujočih solze iz očij; in kdo bi ne, če pomisli, da zadnjič sliši danes nam ;:a srce govoriti onega, kateri nam je na strani stal skozi celili 10 let v vseh dušnih in telesnih potrebah ter lečil naše dušne rane.
Zdaj pa, ko osoda ni hotela drugače, kakor da Ste nas zapustili, oprostite, preč. gospod, da Vam tem potom kličemo: Lepa hvala Vam, prečastiti, za vse dobro, kar Ste nam storili v dušnih in telesnih potrebah za Svojega pastirovanja pri nas; mili Bog Vam stoterno povrni to dobro; — prav lepo Vas prosimo odpuščenja za vse morebitno žaljenje od naše strani; izročite vse bridkosti, katere ste pri nas doživeli, pozabljivosti; božji blagoslov naj Vas spremlja v Vašo novo župnijsko službo in Bog daj, da Vi, preč. gospod, Svojo novo čredo k večji časti božji vodite in pasete do Svoje visoke starosti. Nam pa, osiromašenim dit-hovljanom, da bi blagovolila višja duhovska oblast poslati ko hitro mogoče Vam vredne-nega naslednika. Tako naj se zgodi!
Hvaležni d u h o v n j a n i.
Z dežele, 28. julija. (Katoliški simi.) »Nova Soča“ je v svojem odgovoru na napade v „Slovencu“ dejala tudi to-le: Ceri-nijade v »Slovencu11 so torej naše goriške priprave za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani!? No, nič novega: one so očiten izraz'dosedanjih spletkarstev ljudij, kateiim je v politični grob posvetila nova zvezda boljših nad prav v nameravanem katoliškem shodu, kateri naj bi jih zopet vrgel na površje, da bi pokazali svojo moč n a d o n i m i, k i j i m s t o-j e na potu.“
Kdor količkaj pozni naše razmere, prišel je že sam do takega prepričanja, v katerem ga je „N. S.“ z gornjo izjavo le potrdila. Suj vendar dobro poznamo srce in obisti nekaterim ljudem, ki so zadnje čase igrali znano žalostno ulogo na Goriškem in ki so konečno sramotno propadli. Narod jim je obrnil hrbet, kakor so zaslužili. A tudi potem še niso mirovali, marveč poskusili so vsa mogoča in nemogoča, poštena in nepoštena sredstva, kako bi zopet zanetili domači prepir. Proti koncu 1. 1891. so bili zopet napeli vse svoje moči, da bi dosegli svoj iinlepi namen, o čemur je „N. S.tt takrat obširno pripovedovala. Vendar grozdje je bilo prekiselo in vsi njihovi napori so se razbili yv prazen nič.
Česar pa doslej niso mogli doseči, to upajo uresničiti odslej s pomočjo katoliškega shoda, ki naj bi pomagal na noge njihovi skrhani veljavi. Vsa dosedanja znamenja so
dokazala, da katoliški shod v Ljubljani se bo zlorabil v strankarske in neplemenite namene nekaternikov, ki ne morejo pozabiti dosedanjih blamaž, katere so doživeli in ka-koršne, ako Bog da, zopet in zopet dožive, ako jih poprej pamet ne sreča. V Ljubljani najbrže nimajo takih namenov; ako bi katoliški shod imel za Goriško tak sad, b o tole zloraba od strani nekaternikov v Gorici. Vsled tega bo tudi slovenski narod na Goriškem, zlasti njegovo razumništvo, imel v prvi vrsti le t&ko z 1 o-rabo pred očmi; kdorkoli nastopi torej proti njej, ne bo zaradi tega načelen nasprotnik »katoliškega shodau, kateremu želimo najboljših uspehov v korist c el o k up n e domovine slovenske, kakor je želel in zahteval vrli celovški „Mir“. Ako bo katoliški shod pospeševal verske, narodne in gmotne koristi cele Slovenije, onda dobi pri nas na Goriškem trdno oporo; ako bi pa pospeševal nelepe nakane nekaterih otemnelih zvezd v Gorici, ako bi vzgojil na Goriškem nov prepir, onda vedite, da nikjer na Slovenskem ne doživite tolikega nasprotja, ki se bo borilo do skrajnost i, n e g o u p r a v v deželici naši. Mi potrebujemo miru v domačem taborju, da moremo odbijati sovražne napade s Severja in juga; potrebujemo delavnih mož, ki bi vsestransko delali na trdem bojnem polju za ljubljeno našo domovino, a te može podpirajmo in ne metajmo jim polen pod noge za namišljene dlake v jajcu. Boj naš proti tujstvu je trd in potrebuje neizmerne požrtov&lnosti, delavnosti in odločnosti; vsega tega pa narod naš prav nič n e opaža pri tistih 1 j u d e h, k i hočejo po hrbtu katoliškega shoda splezati na vrhunec vkljub svoji znani preteklosti. Narod naš na Goriškem je toliko napredoval, da se ne bo dal slepiti, če tudi pod lepo krinko — kakor je »N, S.“ o svojem času dobro opazila. S to činjeiiico pa morajo računiti prirejalci katoliškega shoda, računiti bo moral katoliški shod sam, ako hočemo, da se izognemo takim nasledkom, kakoršnih prirejalci v Ljubljani nikakor niso mogli imeti na mislih. Morebiti se še oglasim.
Narodni praznik v Postojni.
Učerajšnje zborovanje »Družbe sv. C. in M.“ v Postojni razvilo seje v prekrasen naroden praznik, na kateri more s ponosom gledati cela Slovenija. Kaj takega, kar smo ondi videli in doživeli, mogoče je prirediti Je na zemlji slovenski. Notranjska pokazala je pri tej priliki, kako po pravici se imenuje zavedno, pokazala je, da je vrla hčerka ljubljene matere Slovenije, v katere kroni se med najdragocenejšimi biseri lesketa — slavuoznana postojnska jama. In da ta biser se nahaja v naših rokah, da ostane v naši lasti, o tem nam je sijajno pričal vsak korak, kateri smo učeraj storili od kolodvora po znamenitih tleh prijaznega postojinskega trga. -r- O tem narodnem prazniku moremo danes le na kratko poročati.
Z ljubljanskim posebnim v la K; o m došlo je nad 400 oseb v Postojno. Sprejem je bil veličasten, kakoršnega zavedna Notranjska še ni doživela. Na kolodvor došla je godba, požarna straža, občinski zastop z županom na čelu, čitalnični odbor, veliko število go-spic v krasnih narodnih nošah in mnogo drugega občinstva. Sprejem bil je presrčen. Došle izletnike pozdravili so župan Vičič, čitalnični predsednik in neka gospica; godba je igrala „Naprej“, občinstvo pa je došle goste naudušeno pozdravljalo. Na to se je vršil skupen odhod v trg, kjer se je kmalu na to začela slovesna sv. maša. — Med mašo došli smo z brzoviakom Primorci. Zavedna naša Goriška bila je obilo zastopana; /od Predela do Adrije, od beneške meje in s kršnega Krasa poslala je odlično število svojih zastopnikov na narodni praznik v Postojno. Naši Vipavci so došli tje-kaj z vozovi. — Naš brzovlak dočakal se je na isti način, kakor ljubljanski posebni vlak. Sprejem bil je sijajen. Potem smo se v skupnem odhodu z godbo na čelu napotili proti trgu, ki je bil ves okrašen, ves v zastavah, narodnih in cesarskih. Vsaka hiša, razun dveh, bila je ponosno okrašena z narodnimi zastavami, kar je prijetno d 6Io našim očem. Sprevod je končal v hotelu gospoda župana Vičiča, kjer smo našli že na stotine ljubili slovenskih gostov iz vseh kotov naše prekrasne domovine.
Ob 11. vršilo sejo zborovanje Družbe sv. C. in M.; udeležba bila je tolika, koli-koršna najbržč še ilikoji doslej. Ker je bil predsednik dični prof. Tomo Zupan zadržan, predsedoval je veteran slovenskih prvakov, odlični naš notar Luka Svetne; od vodstva so bili navzoči: dr. vitez Bleiweis, cesarski svetnik Murnik, dr. Svetina, župnik .T. Vrhovnik, dr. Papež, dr. Vošnjak, dr. Dečko, tajnik Žlogar in Ivan Hribar. — Izborno obširno poročilo tajnikovo o društvenem delovanja v preteklem letu poslušal je zbor z nenavadno pozornostjo in je konečno z burno pohvalo odlikoval vrlega govornika, ki je duša naši častiti šolski družbi. Poročilo bo tiskano v »Vestniku", na kateri že zdaj opozarjamo svoje čitatelje. — Dr. Vošnjak poročal j« o društvenem denarnem stanju. Dohodkov je bilo 9.905 gld., stroškov pa 8.556 gld. 77, kr.; vsega imetja hn&
družba 11.992 gld. 35 kr. — Staro vodstvo potrdilo se je z vsklikom tudi za prihodnje leto. — Pri posamičnih nasvetih govorila sta urednika M. Mandič iz Trsta in A. Gabršček iz Gorice. Prvi je razkrival tužuo stanje šolstva v Istri ter dejal, da se tudi za Istro ustanovi posebno hrvaško šolsko društvo; da bi pa kdo v tem ne videl kakega separatizma, predlaga, naj skupščina družbe sv. O. in M. z veseljem pozdravi ustanovitev omenjenega šolskega društva za Istro.
Drugi govornik pa je opisoval naše narodnostne odnošaje v Gorici, našo preteklost, sedanjost in p r i h o d n o s t. Toda prihodnost zagotoviti si moramo sami, da na gospodarskem in šolske m polju storimo vse, kar moremo. Opisuje naše dosedanje dolovanje na šolskem polju, pripoveduje
o	začetku in razvitku „Slogiuih“ zavodov,
o	njih vzdrževanju, ter konečno o našem boju za slovensko šolstvo v Gorici. Ker pa ta boj, kakor vse kaže, bo še dolgo tiajal, in ker so naš« potrebe v šolskem pogledu velike, ustanovila je »Sloga“ v dolnjem delu mesta še, en otroški vrt in še eden mešan razred. Dokler sine priborimo mestnih slov. šol, vzdrževati moramo vsaj dosedanje, a za vsak slučaj, ako bi „Sloga“ prišla v denarno zadrego, priskoči naj jej na pomoč naša častita šolska družba. S tako gotovostjo se olajša srce tistim, katerim je izročena skrb za obstanek „Sloginih“ zavodov. Skupščina je z glasnim pritrjevanjem odobravala predlog govornikov.
Po glasovanju vršil se je slavnostni obed v hotelu župana Vičiča. Ogromna dvorana bila je za to priliko veliko premajhna, da se je mogel udeležiti tega obeda le majhen del došlih gostov in to le oni, ki so bili naprej naznanjeni. Drugi so se razkropili po drugih gostilnicah. — Obed bil je izboren ; postrežba uzorna. Vsa čast g. županu Vičiču za veliko skrb. Pri obedu vršile so se mnogotere napitnice, katerih ne moremo omenjati, ker je čas prekratek. Govorili so: Svetec, Vošnjak. Hribar, okrajni glavar Gozzani (ki je v imenu vlade napil družbi), župan Vičič, slavnoznani voditelj koroških Slovencev župnik Einspieler, notar Krsnik in urednik Mandič.
Po bankttu vršil se je skupni sprevod v postojinsko jamo, ki je bila električno razsvetljena; vrhu tega gorelo je na tisoče sveč. Ustop je bil brezplačen, za kar gre čast vrlemu občinskemu zastopu in jamski upravi, ki sta drage volje žrtvovala velike svote za dragoceno razsvečavo.
Ker je h'1 ustop brezplačen, tirjale so pa gospodične v narodnih nošah — davek za »Družbo sv. C. in M.“ Ljudstva trlo se je na tisoče; le polagoma smo se mogli pomikati po jami dalje — a vse to občinstvo bilo je cvet slovenskega naroda iz cele Slovenije. Ta dan prihitelo je v Postojno po ogromni večini le slov. razumništvo; iz obmejnih pokrajin došlo je nenavadno mnogo častite duhovščine, kranjska pase je odlikovala po *voji — odsotnosti.
Na plesišču v jami nas je iznenadilo 12 parov v narodnih nošah z jugoslovanskim plesom „Kolo-‘,ki se je izborno izvršilo pod vodstvom odličnega rodoljuba Paternosta. Pevci so na raznih krajih peli narodne naše pesmi. To je bil užitek, kateri nobenemu udeležni-ku ne pojde nikdar iz spomina.
Kmalu se je približal čas, ko smo Goričani morali zapustiti Postojno, ko je vsa plavala še v največji radosti. Ljubljanski vlak odpihal je še le ob 9. uri.
Zaključujemo to poročilce, katero smo v naj večji naglici vrgli na papir, s presr-čiiim vsklikom: Živela krasna naša Postojna, živelo prijazno njeno prebivalstvo ter odlično občinsko zastopstvo, živela častita naša šolska družba, živela Slovenija, ki je učeraj iz vseh svojih kotov poslala najod* odličnejše sinove na narodni praznik v prekrasno našo Postojno. Živeli vsi udeleženci, živeli posebno vsi tisti, ki so nam ta praznik uzorno priredili.
Domače in razne novice
Drobne norice. — Naši lUntani so v nedeljo zopet, zatajili sami sebe; prilepili so po goriških voglih laške lepake, ki so vabili Goričane »a Ranziano“. Ali so naši »Oorrierovci“ radi tega došli? — V Podgori so imeli v nedeljo procesijo; ker je bil krasen dan, bila je udeležba ogromna. Kodelje šla procesija, bile so hiše okrašene z zastavami, narodnimi, deželnimi in cesarskimi. Tudi z zvonika so plapolale. Na tak način se prav lepo poveličuje krasna cerkvena slovesnost. — Otroci r okolici preradi posnemajo goriške pobaline v popevanju nečednih laških pesmij. Naj bi se v šoli in v cerkvi posebno uplivalo na to, da se odpravi ta grda razvada!
Radodarni doneski. — Dobrotnik naše slovenske mladine v Gorici, ki je že veliko daroval va „Slogine“ učne zavode, dal je, v isti namen zopet 150 gld. — Dalje so darovali: Janez Leban v Črničah 50 kr. — Valentin Klavžar v G. 1 gld.
Žensk i podružnici a v. C. in M. poslala je gospi Josipina Kovačič od sv. Lucije 8 gld. kot cirilometodijski dar, kateri je nabrala po volitvi novega župana v
veseli družbi starašin in drugega občinstva.
—	Iz Kob ar id a je prejela ista podružnica 4 gld. 10 kr., katere je mlada g. čua Rozika Urbančičeva nabrala 24. t. m. v domači gostilni zbrani družbi rodoljubnih mladeničev. Vesela družba mladih ljudij se je prav prijetno zabavala, a v tem času je imenovani gospodični padla v glavo lepa misel, da bi tudi ta rodoljubna družba priložila kamenček k palači naše častitljive šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Vsa čast jej! Hvala darovalcem!
V	pušici pri Likarju bilo je zopet 70
kr.
Bog povrni blagim dobrotnikom, katere lepo prosimo, naj ostanejo tudi za naprej stanovitni podporniki naših šolskih zavodov, kajti vselej moramo imeti pred očmi resnico, da: čegar je mladina, tega je prihodnost.
Deželni glavar prevzvišeni gospod Franc grof C o r o n i n i — ostane; ostavke ni dal.
V	nedeljo je bila pri njem deputacija pod vodstvom župana dr. Mauroviča, ki mu je zagotavljala zaupanje meščanstva ter ga prosila, naj ne odloži deželnozborskega mandata. Gospod grof se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je obljubil, da ostane še nadalje na svojem dosedanjem mestu.
Tako je rešena ta zadeva, ki je zadnje dni razburjala duhove v našem mestu. Ker prevzvišeni gospod grof ostane na dosedanjem mestu kot, deželni glavar goriško-gradiščan-ski, priporočali bi mu, naj bi vendar že začel misliti na to, da v tej deželi živi dvakrat več Slovencev nego drugih narodnostij, a v deželni hiši vladajo taki odnošaji, ki bi delali čast kakej Toskani, ne pa poKne-ženi grof o vini goriško-gradiščanski! Slovenščini treba odmeriti tisto, katero ji tiče. Od te zahteve ne odnehamo!
Slovenske ljudske Sole v Gorici. — Dne
5. avgusta bo leto, odkar so slovenski sta-liši v Gorici vložili svojo prvo prošnjo za slovenske šole, a do danes niso dobili še odgovora niti od najnižje stopnje, od gori-škega mestnega magistrata. Zavlačevati hočejo celo zadevo, to je očividno, da bi ta naša borba trajala leta in leta. — Že pred par meseci je bila podana ministerstvu druga prošnja z notarijsko potrjenimi podpisi, a nič n i glasu o n j e j. Ako bi šlo za Nemce, to bi ministerstvo kar brzojavno zaukazalo otvoritev potrebnih nemških šol, kakor je storilo na Kraljevih Vinogradih v Pragi! Toda ako nam že na Dunaju niso posebno prijazni, v Trstu so nam še manj, kajti slabše se n a m j e z a č e 1 o g o di t i n e g o pod Pr e tis o m.
Toda naj le odlašajo: toliko več šol bodo prisiljeni ustanoviti. Z novim šolskim letom otvori »Sloga" v dolenjem delti mesta še en razred in še en otroški vrt. Zida se v ta namen povsem nova šolska hiša po najnovejših šolskih zahtevah in predpisih. Zaradi tega se obračamo do slovenskih rodoljubov s prošnjo, da vstrajajo v dosedanji požrto valnosti. Pride čas tudi za nas, ko bomo v Gorici prosti takega narodnega davka.
Žensko učiteljišče v Gorici. — O c
kr. izobraževališču za učiteljice ter o deški in dekliški vadnici (ki ste združeni z učiteljiščem) zbrali smo naslednje podatke z, ozirom na preteklo šolsko leto:
Začetkom končanega šolskega leta bilo je upisanih: Na izobraževališču v italijanskem oddelku 93, v slovenskem 69. Skupaj 162. Izostalo jih je med letom na italijanskem oddelku 4, na slovenskem oddelku 2. Skupaj 6. Ostalo jih je koncem Šolskega leta 156. Napredek je bil: Z odliko 16 Italijank, 22 Slovenk*). Sploh sposobnih 56 Italijank, 38 Slovenk. Nespobnih 9 Italijank, 2' Slovenki. Ponavljanje pre-skušnje iz enega predmeta po počitnicah dovoljeno je 8 Italijankam, 5 Slovenkam. Po veri jih je bilo : na italijanskem oddelku 87 katolikinj 2 Židinji (edna iz Gorice, druga i z Reke), na slovenskem oddelku 67 katolikinj (vse). Po jeziku na italijanskem oddelku: 86 Italijank in 3 Nemke, na slovenskem oddelku: 59 Slovenk, 2 Hrvatici in l Poljakinja. Državne podpore je uživalo: 13 Italijank, 18 Slovenk v skupnem znesku 1000 gld. Žasobne podpore je uživalo: 11 Italijank, 2 Slovenki. Naj omenimo pa, da dvema Slovenkama iz tužne Istre, ki ste poprej uživale deželno podporo, je deželni odbor istrski letos t,o odtegnil brez vsakoršnega uzroka, ker napredovale ste obedve, ena prav izvrstno, druga dobro. Njiju gmotno stanje se gotovo med počitnicami ni toliko poboljšalo, da bi se mogle same vzdržavati. Eni je preskrbelo ravnateljstvo pri neki družini stanovanje in hrano, za obedve tudi državno podporo. Hvala mu za to!
Zrelostne preskušnje delalo je: 12 Italijank z dobrim uspehom, dve med njimi z odliko, ena je propadla za eno leto; in 18 Slovenk, tudi 2 z odliko; potem še štiri zasebnice iz Trsta, ki so se odgojevale na znanem tržaškem liceju,a pokazalo seje, da šobile v nekterih predmetih prav slabo podkovane, ali gosp, predsednik zatisnil je poldrugo oko, gosp. vodja, ki zastran bolehanja ni mogel biti navzoč, pa je tako zatisnil obedve očesi.
Torej le eni Italijanki se je pripetila nesreča, da so ji naložili vse pregrehe drugih na hrbet, da jih je odnesla za eno leto v puščavo.
Na deški vadnici bilo je začetkom šolskega leta: 556 učencev in sicer 225 v
4	italijanskih razredih in 321 na slovenskem oddelku; ostalo jih je koncem tega leta: 475 in sicer 208 Italijanov in 267 Slovencev. Med Italijani bilo jih je iz Gorice 152, iz Primorja 49, iz drugih dežel 7. Med Slovenci bilo jih je iz Gorice 86, iz Primorja 170, iz drugih dežel 11. V višji razred prestopilo je: 171 Italijanov, 215 Slovencev. Ponavljati razred morajo: 36 Italijanov, 52 Slovencev. Zarad bolezni ni bil klasifikovanih: 1 Italijan.
Na dekliški vadnici bilo je začetkom šolskega leta: 266 učenk, ostalo jih je koncem leta 258 učenk, in sicer 40 Nemk, 132 Italijank in 86 Slovenk. Bilo jih je iz Gorice 137, s Primorskega 80, iz drugih dežel 41. Po veri jih je bilo: 247 katoliške, 10 židovske, 1 protestantske.
V	višje razrede prestopilo jih je skupaj: 201 učenka. Ponavljati jih mora 51. Zastran bolezni ni bilo klasifikovanih 6. Med vso šolsko mladino v skupnem številu 889 je umrl le 1 deček.
Svoji k svojini! - Vedno in vedno si ponavljamo to geslo ter navdušujemo zanj svoje rojake v mestu in na deželi. Toda v mnogih ozirih nedostaje nam prvi pogoj za uresničenje takega zlatega gesla, namreč: narodnih trgovcev in obrtnikov nimamo dosti! Imamo jih sicer čedalje več, a še vedno mnogo premalo. In vendar je tu v Gorici še veliko zaslužka, katerega naši Slovenci ne znajo zgrabiti. Tu je za nje dosti kruha, a mnogi stradajo po svetu. Zat6 vabimo v Gorico sposobne naše rojake z dežele ali iz drugih mest, v prvi vrsti za naslednje tri obrti:
Mesarjev v Gorici je vse polno, a nobenega Slovenca. Za dva ali tri narodne mesarje je tu dosti dela in zaslužka. Seveda : postrežba bi ne smela biti slabša nego pri drugih mesarjih. — Dalje pogrešamo tukaj dobrega narodnega b uk v o vez a, eden tak bi prav dobro izhajal v Gorici. — Slovenci možkega spola pa posebno pogrešamo svojega brivca, ker sedanji so večjidel naši odkriti nasprotniki. Vsaj dva narodna brivca morala bi se ustanoviti v Gorici; seveda, morala bi biti izučena in vešča v svoji stroki. — Kdor pozna kake sposobne obrtnike v omenjenih strokah, nagovori naj jih, da bi se preselili v Gorico; oglase naj se v našem uredništvu, mi jim pojdemo na roko. Skrbeli bomo za to, da Slovenci v Gorici storijo svojo dolžnost, ako bodo obrtniki tudi od svoje strani ustrezali opravičenim zahtevam našega meščanstva! — Na tak način množimo v Gorici svoje obrtnike! Ko bomo imeli svoje ljudi v vseh strokah, potem bo še le povsem inj povsod mogoča izvršitev prelepega gesla: Svoji k svojim!
Podgora-IMediinonte. — Ko je »Corrie-rova" novotarija P i e d i m o n t e zašlfi (ne vemo še po kaki poti) v » Krajevni imenik“ c. kr. osrednje statistične komisije na Dunaju, dejalo je naše židovsko glasilo, da pisma zdaj bodo morala dohajati v Podgoro, ako bo poleg Piedimonte dodano v oklepih tudi pravo ime naše prijazne slovenske vasi.
—	Ta nasvet je hitro porabil tržaški nui-nicipij ter poslal podgoiskemu županstvu uradno pismo pod naslovom: Alla Spettabile Podestaria -- Piedimonte (Podgora), distretto Gorizia". Toda podgorski župan je pismo neodpečačeno zavrnil z naslednjo opombo na drugi strani: »Vsled odloka visokega c. kr. namestništva v Trstu od dnč 11. jan. 1891. št,. 18.048 se ne sprejme pod tem naslovom, županstvo v Podgori — Pevmi 23. julija 1892 K 1 a n č i č, župan". — Tak6 je torej ultra-laški municipij dobil zaslužen odgovor. Čast podgorskemu županu g. Klančiču, ki o vsaki priliki pokaže, da je mož na pravem mestu, ki znfi braniti ugled in dobro ime naše Podgore!
Kot dodatek k gornjemu se nam poroča, da je tržaški municipij takoj drugi dan vrnil pismo pod pravim naslovom, toda v uradnem pismu je stalo zopet in edino le „P iedimoute". Županstvo je pismo zopet zavrnilo, češ, da tržaški municipij se je zmotil, ker »županstva Piedimonte" ua Goriškem ni. — Takč je prav!
Iz Cerkna, smo prejeli naslednji popravek od tamošnjega čast. gospoda župnijskega oskrbnika:
»Resnici na ljubo, v katere imenu se predrzne dopisnik iz Cerkna v zadnji štev. »N. S." v e do m a lagati, javim, da voznik, ki je vozil prevz. knezonadškofa iz Ravni v Cerkno, ni bil pijan, tudi ne malomaren v vožnji. Ou ni kriv nesreče, jaz, ki sem ga najel, tudi ne.
Jožef Kosec
farni oskrbnik.
Dostavek uredništva. Zdaj je na našem dopisniku vrsta, da opraviči svoje poročilo. Ko smo prejeli oni dopis iz Cerkna, smo poizvedovali, kako da se je mogla pripetiti ona nesreča z našim prejasnim vladiko, in doznali smo, kakor smo povedali v dodatku. Od neke druge strani se nam je pa zopet, potrjevalo poročilo našega dopisnika. Zatč smo priobčili prvo in drugo z željo, da se reč pojasni.
*) Tudi na učiteljišču uam (letajo torej naše kandidatinje vso čast, kakor naši dijaki na gimna-»iji »u realki. Naša mlaJiiia je torej na vsej črti halj nadarjena iu bolj skrbna ! To bodi naša nada *a prihodnost i
Vojaško veteransko društvo v Bolen
priredi dne 7. avgusta t. 1. v prostorih gostilne »Pri pošti" ali pa na prostem društveno veselico s plesom in tombolo, h kateri so vabljeni vsi veterani in prijatelji zabave. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopni-a primerna.
Hujskarije. — Naši nasprotniki ne zamude nobene prilike, ki bi jim dala le količkaj povoda za nove hujskarije proti Slovencem in Slovanom v obče. „C o r r i e r e" je oni dan surovo napadel nekega slovenskega prefesorja na goriškem učiteljišču; kako zloben je bil oni napad, uverili smo se iz dopisa bivše gojenke v zadnji naši številki. Ako se od laške strani napadajo celo taki profesorji, ali moremo Slovenci hladnokrvno gledati med nami taki c. kr. uradniki, kakoršen je profesor B a b s c h, ki je sam priznal, da je dopisnik graške »Tagesposte" ?
Graška „T a g e s p o s t “ objavila je pred dnevi zopet dopis iz Gorice, poln hujskanj proti našej narodnosti. Spravil se je na goriško žensko učiteljišče, o katerem je dejal, da je v rokah slovenskih napetežev, ki mladino fauatizujejo. Ta dopis je seveda takoj objavil tudi „Gorriere“. Dobro je zavrnil zlobnega dopisnika goriški »Rinnova-mento", ki je dejal, da na učiteljišču poučujejo le štirje Slovenci, ki so pa vse drugo prej nego fanatični Slovenci. In vendar tške zlobnosti nasprotnikom dobro služijo za hujskarije proti deželni večini !
Dunajska „Neue fr. Presse" objavila je dalje dopis iz Gorice o delovanju naše Družbe sv. Mohorja na Beneškem ter
0 pokojnem P a v š i. Naša častita družba je politično-panslavistično društvo, katero širi svoje knjige celo tje čez državno mejo, kar je seveda vel:k političen greh. Največji agitator za to družbo je bil pa pokojni P a v š a, ki je zdaj umrl; Italija je zdaj rešena! — Take in enake reči pisarijo v svet isti ljudje, ki menijo, da oni vse smejo, mi Slovani pa uičesa. V Italijo se smejo uvažati vse knjige, le slovenske ne! Iz Italije pa smejo dohajati celo irredentov-ske hujskarije, ki ščuvajo proti naši državi, proti vladarju, itd., kar pričajo vsak teden mnoge zaplembe. »Corriere11 je takoj objavil tudi ta dopis. — Dopisnik v »Nene fr. Presse" nam pripoveduje pa še nekaj drugega, čemur se sicer ne čuditi o. Vedeli smo namreč že doslej, da »Corriere" je liberalno-vladno glasilo, a da je tudi uradno glasilo, kakor se ondi trdi, take javne izpovedi bi vendar ne bili pričakovali. No, dopisnik v »N. fr. Pr.“ gotovo najbolje pozna okolj-ščine okoli »Corriera", ki je torej: glasilo naših italianissimov, ob enem židovsko-libe-ralno-vladno ter celo uradno glasilo! Hvala lepa za tako odkritje!
Katoliški shod. — Ta teden se je raznašalo v Gorici vabilo na prvi slov. katol. shod v Ljubljani; podpisan je stolni dekan veleč. g. Franc Mercin a, ki je posodil svoje ime za vidnega načelnika goriške-mii pripravljalnemu odboru — pravi načelniki in voditelji nahajajo se drugod. Tudi sluga »Goriške Čitalnice" je dobil taka vabila, da jih razdeli med čitalnične člane. Po tej poti smo prišli tudi mi do enega vabila.*)
Prav dobro je znano, kake namene in nade goje znani voditelji goriških priprav za katoliški shod v Ljubljani. To smo povedali na polna usta že pred tremi tedni, kar potrjuje tudi naš današnji dopisnik z d e-žele, ki je odličen in veljaven mož. Da dopisnik govori suho resnico, očividno je iz rečenega vabila, zlasti pa iz naslednjih dveh odstavkov:
b. Drugi odsek razpravlja vprašanje o časopisih. Časopisi so začeli prav grdo pisati. Mi se bomo izrekli proti listom, ki ljudstvo dražijo in hujskajo proti duhovnikom in pametnim možem. Skrbeli bomo, da se v tistin slovenskih pokrajinah, kjer ni lista, ki bi branil in širil katoliško zavest, po katoliškemu shodu novi listi vsta-nove, ki bodo pomagali vresničiti, kar se bode na katoliškem shodu določilo. Na kat. shodu bomo zagotovili, da se povzdigne in razširi naš edini krščanski dnevnik »Slovenec, “
Čč. gg. duhovnike, učitelje in druge razumne može lepo prosimo, da zberejo v vsaki vasi može-gospodarje in jim razložijo pomen in namen shoda v Ljubljani. Naj se nikdo ne da motiti od hujskačev in nekaterih zloglasnih časopisov, o katerih dobro veste, da pišejo proti katoliškemu shodu. Pišejo proti shodu, ker nemajo dobre vesti, ker vedo, da katoliški shod bode vestno razkrival njih neumnosti. Sicer pa: Kako li more pošten Slovenec več verovati, več zaupati takim kričačem, ki po časopisih pisarijo, ko svojemu nadpastirju, več ko svojini duhovnikom?"
Nameni naših goriških znancev so preočividni, »Nova Soča" je liberalen list; takč hočejo možakarji na vso silo — torej novega katoliškega glasila potrebujemo, ki se bo lasalo in kavsalo z liberalci okoli »Nove Soče." — »Goriška Čitalnica je društvo, v katero ne sme stopiti pošten katolik, ergo: nove »Katoliške Čilalnice" nam je treba! — »Slovensko bralno
1 n p o d p o r n o d r u š t v o" tudi nikjer ne trdi, da stoji na katoliški podlagi, saj se celo v naslovu ogiba katoliškega imena, ergo. proč: ž njim! Osnovati treba »Družbo katoliških pomočnikov!" — »Sloga" je
*) Davi »iuo prejeli vabilo tudi v posebuem »aviiku.
liberalno društvo, če tudi je »navidezno" na katoliški podlagi vsled svojih pravil; pa kaj to pomaga, ko so mu na čelu »najhujši liberalci" na Goriškem. Zato • proč tudi ž njim! V Gorici moramo imeti »Katoliško politično društvo", kateremu bo predsednik Čerin. To društvo naj bi skrbelo za »srečen izid" prihodnjih volitev v deželni zbor. »Predsednik" Čerin hni največ uzroka, da se skrbno pripravlja že zdaj na volilno bitko med: »katolištvom iu liberalizmom" na Goriškem.
Tako, vidite, ima po katoliškem shodu nastati »nova doba" za »katolištvo" na Goriškem, ki je dandanes v veliki nevarnosti. A ne le v Gorici, tudi po deželi se bodo morala sedanja društva umikati novim »Katoliškim društvom", v katerih poleg novega goriškega bojevnika za »sveto vero" ne bo smelo biti drugih listov nego »Slovenec", »Domoljub", »Zgodnja Danica", »Rimski Katolik", morebiti tudi »Cvetje", javeljne „Mir“, »Vrtec" in morebiti še »Dom in Svet." Tako delajo gospodje v lepih sanjah račune — brez krčmarja. Da je to res, prepričani bi lahko že bili iz dosedanjih skušenj. A ker nekaterniki hočejo na podobnih skušnjah nekoliko obogateti, nihče jim tega ne more braniti. Eno pa je gotovo, da znani gospodje nikdar in nikoli ne pridobe našega razumništva ;,i tudi nezavednih prostejših ljudskih krogov za take in enake svoje strankarske spletke, v katere hočejo zlorabiti prvi slovenski katoliški shod, da tako za deželo Goriško ne le ne obrodi nikakoršnega dobrega sadu, marveč da bo povod le novim prepirom, katere bo pa narod naš znal soditi s tisto razumnostjo in hladnokrvno treznostjo, s kakoršno se je odlikoval doslej. Ker vidimo, kake namene naj bi imel katoliški shod za deželo Goriško, zato naj se gospodje v Ljubljani kar nič ne čudijo, da v narodnih krogih na Goriškem opažajo veliko nezaupnost in hladnost do prvega katoliškega shoda, a zanj da se ogrevajo taki možje, katerim je narodnost deveta briga, v katoličanstvu pa tudi niso kdo ye kake zvezde. Saj se poznamo! Toliko se uam je zdelo potrebno reči, da bo jasno med nami. Seveda, naši ua-sprotniki poreko: Vidite, kako liberalna »N.
S." »hujska" proti katoliškemu shodu, itd. itd., a mi smo takim in enakim govoricam že tako vajeni (naši čitatelji pa tudi), da nam gredo skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven.
Slovenski napisi v Ljubljani. — Poročali smo o svojem času, da je mestni zastop ljubljanski sklenil postaviti le slovenska imena mestnim ulicam in trgom; ta sklep pozdravila je cela Slovenija z navdušenim odobravanjem. — V nemškem izraelu pa se je zagnal viharen krik proti temu sklepu mestnega zastopa ljubljanskega; nemški liberalni časopisi pisarili so o poslovenje-vanju in o zatiranju Nemcev na Kranjskem.
V	Ljubljani sami pa so Nemci podpisa15 neki utok proti rečenemu sklepu. In glejte: Deželna vlada kranjska je prepovedala izvršitev onega sklepa, češ, da z zgolj slovenskimi napisi bi se kršile pravice ljubljanskih Nemcev in da bi se kršil zakon. Opomniti je treba, da deželna vlada kranjska je v enem dnevu rešila v gornjem zmislu poročilo mestnega županstva: tako hitra je bila, ko je šlo za Nemce. — Ko pa 7000 Slovencev v Gorici prosi za ljudske šole v domačem jeziku, pustč se čelo leto čakati, da še odgovora ne dobe!
—	Po našem mnenju je vlada segla predaleč v pravice avtonomne mestne oblasti; zato je brez dvoma, da bo mestni zastop stolnega mesta Slovenije znal braniti svoje pravice. Ako bi pa vlada ostala pri svojem sklepu, da v Ljubljani ne sme biti v nika-kem oziru preziranih onih 5000 Nemcev, ravnati bo morala dosledno tudi v drugih mestih ter odrediti, da n. pr. tudi 7000 Slovencev v Gorici ne sme biti preziranih v uradih, šolah in tudi ne v mestni upravi. Enako v Trstu, v Celju, v Mariboru, v Brnu iu drugod! — Tu se nam je zopet enkrat pokazala velika skrb vlade za Nemce; ke-dar treba storiti kaj za Slovence, takrat ni tako hitra in skrbna. Radovedni smo, kak6 se reši ta znamenita zadeva.
Italia irrctlenta. — Tako se glasi poseben del v milanskem dnevniku »Secolo" (Stoletje), v katerem prinaša dopise in novice iz »nerešenih italijanskih dežel v Avstriji".'Človek ne bi verjel, s koliko nesramnostjo in predrznostjo se v tem listu očitno uganjajo irredentske burke. Evo dokaza:
V	»Secolu" od 21. t. m. čitamo dopis iz Trsta, ki govori o mnogih zanimih rečeh. Med drugim pravi i to-le:
»Zloglasni »Diritto Croato" — tedenski listič, ki se izdaja na stroške ruske vlade, da bi delal slovansko propagando v Istri — govoreč o ogersko-hrvaškem »Brodarskem društvu" naznanja, da neki paro-brod dobi i ni č našega prestolnega mesta Zagreba. Pogumna ,,L’Istria", najboljši irredonlski časopis v deželi, pa je odgovorila, da, „ako je dne „galant'notno", bo imela Istra drugo prestolnico" (— »se il tempo č galantuomo, 1’Istria avrfi un’ altra capitale".) S temi besedami je merila na llim. Državno pravdništvo v Rovinju doslej ni zaplenilo „L’ Istrie", in tako se je mogeJ pogumni listič lazširiti po celi deželi, noseč srčen odgovor srboritemu italijanskemu listu svete Rusije. ..."
Tak6 je torej, kakor smo vselej poudarjali ! Tržaški dopisnik sam pove, da »L’ Istria 6 il miglior giornaletto irredentista della Provincia“, ki hoče imeti Rim za svojo prestolnico. Kaj poreče gospod Bartoli pa zdaj, ali bo zopet tajil irredentizem v Istri ? »Diritto Croato" hotel je imeti Zagreb za svojo prestolnico; zato je ta list poslavisti-čen, ki se izdaja na stroške ruske vlade! Zaslepljenci!
Zanimiva je tudi trditev, da „L’Istria" je najboljši irredentski časopis; pri nas imamo torej tudi drugih irredentskih časopisov, ki so pa v irredentizmu za nekoliko stopinj zaostali za »L’ Istrio". Kaj poreče k temu naš »Corriere", ki govori vselej
o	svojej ljubi sestrici poreški „L’ Istria".?!
Beneški Slovenci so še vedno povod brezmejnim lahonskim hujskarijam. Onih 150 udov » Družbe sv. Mohorja “ med njimi ne pusti v miru spati vsej lahonski svojati na tej in na oni strani črnožoltih mejnikov. Na čelu tega boja stoji »Corriere", ki v svoji lahonski strastnosti in zlobni lažnjivosti imenuje našo častito »Družbo sv. Mohorja" nič manj nego »politično-panslavistično", ki razširja svojo »panslavistično propagando" celo tje čez mejo avstrijsko. Dobro bi bilo, ako bi slavni odbor korenito krenil po zobeh goriške lažnjivce. — Da so začeli v Italiji preganjati »Dr. sv. M.“, kriv je »Corriere", ki je prvi začel hujskati proti njej ter opozarjati italijanske vladne kroge na njene knjige. In res so take hujskarije dospele tako daleč, da so začeli napadati posamične družabnike »Dr. sv. M.“ Župan v St. Petru Slovanskem je bil tudi napaden, toda ta je izjavil v čedajskem »Forum« juliju", dani ud imenovane družbe, da je zvest podanik italijanskega kraljestva, itd. Naš »Corriere" imenuje to izjavo »pa-trijotično", seveda, kakor on razume italijanski patrijotizem. Ne bilo bi čudo, ako bi milanski „Secolo“ tudi našega »Corriera" počastil z onim pridevkom, kakor poreško »Istro". In taki ljudje bodo še govoričili o svojem liberalizmu, ko so v resnici naj-drzovitejši tirani do sosednih narodnosti).
Čudno. — Ko so pred leti došli v Trst bratje Čehi, bivajoči z nami v jedni in isti državi, prepovedan je bil vsakoršen vspre-jem in tudi vojaški godbi ni bilo dovoljeno svirati narodne skladbe. Ko so hoteli pred
2	leti hrvatski Sokoli posetiti brate celjske, prepiečila je to nakano hrvatska vlada; ko smo šli Slovenci lani v Prago, bili smo pod strogim nadzorstvom: v vseh teh slučajih se je dogodilo, da avstrijski Slovan ni mogel pozdraviti avstrijskega Slovana, kakor je želel. Ko so pa prišli te dni v Trst turuarji iz raj h a — torej iz inozemstva — vrstili so se navdušeni govori, niso se delale zapreke v nikakem pogledu in svirala je tudi vojaška godba iuozemcem na čast. Čudno! »Edinost"
Listnica. — Gosp. —j — č: Tudi mi smo liili prvi hip Vaših misli, katerih smo se pa takoj iznebili, ker: muhe se s topovi ne streljajo. „P“. je za nas premalenkosten, da bi le besedo 'več zgubili ž njim. Sicer pa so temu malovrednežn od mnogih stranij (od društev in posainičnikov) primerno posvetili ter poslali ga, od koder je prišel s prav opopranim spremstvom. Nam se je poslal prepis v objavo, a ne zdi se nam vredno niti to, da bi jo poslali v javnost. Ako hnjskarija ne neha, storite tudi Vi tako iu potem : Mirna Bosna. Po Kranjskem naj listič razsaja, kolikor mu je ljubo, saj tamkaj itak ne morejo živeti brez ostudnega osebnega lasanja. Hvala za priznanje ; enake hvale ne zaslužimo. — Presrčno hvalo tudi »Bricem" za poslano zaupnico ; iz gornjih razlogov je ne priobčimo. Ostanite nam i nadalje enako nakloujeni, to nam ho največje zadostilo za ljublj. nesramnosti ter vspod-budilo v težavni nalogi.
—	Dopis, s Tolminskega in iz goriške okolice : Prihodnjič. Tudi danes ni bilo mogoče.
S	Štajerskega, 20. julija. (Nove orgije pri Sv. liju v Slov. goricah.) — Dne 3. julija bile so posvečene in cerkveni rabi izročene prelepe nove orgije pri Sv. liju. Delo sta prav mojstersko izvršila vrla domača umetnika brata Z u p a n v Kamni gorici pri Kropi (Gorenjsko). Delo stane 2400 gld. ter bode še poznim rodovom pripovedovalo o požrtvovalnosti župnika č. g. M. Kelemine in vernih, Bogu in duševnemu pastirju svojemu vdanih župljanov lepe Šent-ilijske župnije.
Orgije imajo 987 piščalk, deloma lesenih, deloma cinastih, koje so v 15 pojočih spremenov razvrščene. Razun tega nahajaš v orgijah troje postranskih vijakov in tri zbiralnike. Orgije imajo dva manuala in pedal. V manualih je po 54 tipk, (od C—f) v pedalu 27 tipk (od C—d).
V prvem m a n u a 1 u pojejo naslednji spremeni: 1. principal 8’; 2. bordun 16’ (daje orgijam posebno močen in veličasten glas); 3. gamba 8’; 4. gedeekt, 8’; 5. oc-tave 4’; 6. gemshorn 4’; 7. Cornett, trojen; 8. Mixtura, trojna 2’.
V d r u g e m m a n u a 1 u nahajaš: 9. Geigen principal 8’; 10. Flute hannonique 8’; 11. Aeoline 8’; 12. Flute octaviante 4’.
Pedal: 13. Principal-bas 16’; 14. Sub-bas 16’; 15. Octavbas 8’.
Postranski vlaki: Manualkoppel, zveže prvi mamtal z drugim; Pedalkoppel, zveže pedal s prvim in z drugim manua-lom; Octavkoppel, kombinuje oclave na desno. Zbiralniki: Piano, mezzoforte in fortissimo.
Že iz omenjenega načrta (dispozicije) orgelj strokovnjak lahko uvideva, da ni mojster-skaza, kakm jih žal, da le premnogo imamo, orgelj izumel in izvršil, temuč temeljito izobraženi umetnik. Kar se notranje sestave orgelj tiče, moramo reči, da sta umetnika tudi najnovejše iznajdhe v tej
stroki porabila ter je vse tako trdno, lepo in vestno izdelano, da je veselje videti. 0-mara je jedna in cerkvi primerno izdelana. Pred omaro je igralnik, igralec torej gleda k oltarju. Na dnu orgelj je meh z jednim zajemalnikom. Da je dotok sape vedno enakomeren, nahaja se v orgijah eden regulator. Ne čutiš tedaj niti najmanjšega tresljaja, pa tudi prideš iz pleno v eden sam ton nežnega spremena. Orgije so po novem sistemu, na stoške izdelane, torej vsak glas prejema sapo iz posebne kancele ali cevi. Ventilčki in sploh vsa mehanika je tako skrbno potisnjena, da ni čut^ najmanjšega ropota. Polne orgije napravijo mogočen, veličasten utis, cerkvi primeren. Nežni spremeni očarajo poslušalca z milim svojim značajem. Kolikorkrat potegneš novi spremen, vselej si z nova in prijetno iznenaden. Intonacija je kaj čista in djal bi, odločna.
Z eno besedo: Akoravno delo nima mnogo spremenov, vendar z dobro vesti jo priznavam, da se Tličani lahko ponašajo, da imajo sedaj najboljše orgije v naši škofiji.
Vsem cerkvenim predstojnikom bodita tedaj brata umetnika toplo priporočena. Ne morem pa končati pričujoče recenzije orgelj, da ne prosim vseli čč. gg. cerkv. predstojnikov, naj nikar ne gledajo na denar, temuč na izvršitev dela. Dobre orgije mnogo stanejo, a so zato trajne. Mojstri-skazi Vam pa za malo denarja slabe orgije napravijo, koje že čez leto in dan po novih
Jožef Kofol
Novosti!
bukvovezec v Čepovanu veže knjige lepo, trdno in po nizkih cenah. Zato se priporoča slov. občinstvu, da bi ga podpiralo z naročili v tej obrti.
Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na go riški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno priznanje.
Opeke so naslednjih vrst:
Št. 1. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov.
St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 kv. m. jih gre 15; ker je to dvojnata kritba, stane
1	met. 40 kr. več.
Št. 3 stane 6’/2 kr. kos, jih gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem načinu.
V	>
St. 4 Stirinoglate pl oče za tlak so tako močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo	25 kr. kos	in jih gre	10	na 1	kv.
m. ; l	ploča lehta 750 gr.
St. 5. Sesterovoghite ploče za tlak; stane 25 kr. vsaka in jili gre 12 na 1 kv. m.; vsaka tehta650 gr.; barvane 2kr.več.
St. f>. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6	cm, t. j.	1 col; 1	m.	dolgosti
tehta 12	kilov. —	Debelejše	cevi	so	pri-
merno dražje.
Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Bolcu), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vulč v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko boljše so!
Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blago lahko prevaža.
Ivan Vulč,
v Čezsoči (pri Holcu)
izdelovalec opek, tlakov lil cevij iz cementa.
’ Srajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s širokim privitim ovratnikom in. 2 žepi, popol. velikost, izborno iz delana po gld. 1.20
Svilen pas
1 meter dolg, H cm. širok, s prosrebrnje-lio dvokačasto zapo-110 50 kv. kos
Klobuk za hribolazce
iz noj b. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld.
v liaštelju St. 7 v Gorici prodajaln iea drobega in nfirnberškega
blaga
na drobno 'ni na debelo.
Zavratnice za liriklazce
3	kosi zn I gld.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi za krošnjarje in cunjarje.
Naj večja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zatiska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pocebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim iloliro paziti ni naslov:
VVien, I. Salzgasse N.o 137
Kvviždov
ZurUckgesetzte Seidenstoffe mit 25% -
®3‘/»% mrl 50% Rabatt auf die Originalprei-ae vera. meter- nnd robemveise porto tind zoll-im die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K
u. K. Hoflief.), Ziirich. Muster umgelieiid. Brie fe kosten 10 kr. Porto.	2
Konjak z železom, za zboljšanje krvi 1 steki, i gld. 40 kr.
Ribje olje, 1 steklenica 70 kr. in 1 20 gld.
Francovo žganje, 1 steki. 85 kr.
Trpotcev sok,
proti kašlju in hripavosti otrok,
1 steki. 35 kr.
Cvet za lase
proti prbljem in izpadanju las.
1 steki. 50 kr.
Čebulno mazilo,
pospešuje rast las.
1 ponvica 80 Obliži za kurja očesa 1 škatljica 35 in 70 kr. Tinktura za kurja očesa in bradavice. 1 steklenica 35 kr.
živinski kugi,
I	nnTTTn	perečemu ognju pripreštčih
I	ul lil	111ohnm v hlevih,
Ll M L 1 U	mrčesom vseh vrst,
gnjilobi in odrevenenju lesu, [iroti	hišnim in zidnim gobam,
vlažnim zidovom, itd. itd.
daje jediiio le priznani najboljši
Barthel-ov izvirni
Razpis učiteljskih služb
V	tolminskem šolskem okraju se s tem razpisuje:
a) mesto podučitelja na štirirazrednici v Kobaridu, in l) mesto podučitelja, oziroma podnčiteljice na dvorazredniei v Podmeleu.
Dohodki obeh mest so III. pl. vrste poleg dežel, šolskih postav 10. marca 1870 in 4. marca 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali naj se vlože pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašanju razpisa v časniku „Osservat.ore Triestino“ po predpostavljenih oblastnijah.
C. k. okrajni Šolski svet v Tolminu dne 22. julija 18‘32.
Predsednik Marc n /. i.
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga
Kreisapolheke in. Korneulurg b. Wien
carbolineum
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
ob enem najbolšji in najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim
da 34 krat večjo terpežnost.
51|- po pošli pid. 1511100 U ili. 16'-
na Dunaju.
Strošek majhen korist lOOOkralna. MIHAEL BARTIIL L A Co.
Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga p (loriei pri Antonu Mazzoli-ju Razgled, ki vse natančneje peve, brezplačno. “^SUg?
vinarstvo in mo.starstvo
mlatilnice,
\	čistilno	mline	za	žito,
j	i zbiralnice,
rezalnice za krmo,
UlJr mline za sadje
11 a č i 1 n i c e za s a d j e,
tlačilniee za groiljc in vino,
•S' Spl„—^ kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni •škpffipBplB stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjar stvo itd. itd. nove izvrstne konstrukuije razpošilja najceneje
1ovon o
sv. Antona Padovanskega
✓ X,	To priprosto in narav-
no zdravilo je prava do-/&.,	brodejna	pomoč in ni treba
nmogih besedi, di se dokaže njihova čudovita moč. Če &ši/J *® 1® rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiše ie-lodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostib, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseli glavnih lekarnicah'na svetu: za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V	lekarni C. Zanetti in tj. II- Jtovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkčczg G. Piccoli, in Ljnd. Grečehin „pri Mariji pomagaj“; v Po-stajni v lekarni Baecareich, e Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kamp/.
£fRF~ i steklenica velja 30 kr. 'Via
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeka le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
2/2 PRATERSTRASSE 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj m frankovano.
Stroji se dado na peskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
Cene soje znova znižale !!!
Prodaja se v vseh bukvaruali po — lO kr. -
Kdor hoče uživati dobrote edino prave ne na pol užgane in neslastne
X katero prireja GARR1.TEL PICCOLI, lekarna „pri angeiju v Ljubljani, Dunajska ce-
Y	sta, je mehko, učinkujoče delovanje prebav-5	nih organov urejajoče
♦	sredstvo, krepča želod
aKTif |S.	ter pospešuje telesno
4	odprtje. Razpošilja jo iz-
▲	delovatelj v zabojčkih po 12
*3liTTfi	in večsteklenlo.Zabojčekz 12
4	/	Tl /	fttekL velja gld. 1.36, z 55
♦	TpV/: fO#	steklen., 5 Kg. teže, velja gl.
\ jj iijdZ	5.26. Poštnino plača tiaroč-
X	uik. Po 15 kr. stekleničko
razprodajajo lekarne.
i	Kneipp-Malzkaffee)
kupi naj jo le. v nudečih čveterovoglatih za voj ih od Bratov Olz z varstveno znamko podobo in ponvico. Mešana z
HIŠA
v ulici Formica št. 28 v Gorici
h c p r o tl ai.
Natančneje se poizve pri uredništvu .Nove Soče“
tiren.
Uzorei na vse kraje poštnine prosto
Priznana najboljša moderna
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica n. kr. priv. tovarnic sukna in volnenega blaga
tTo priznano posebnost priporočam za hipno izdelovanje.izbornega in zdravega konjaka, katerega ni razločevati od pravega
Cona za l kilo (ki zadošča za 100 litrov konjaka) 10 gld. Navod se prilaga brezplačno. Za najboljSi uspeh in zdrav izdelek jamčim
Špirit sc prihrani
z mojo noprokosljivo pokreptlno pnciico zn Janjino : ona dajo pijačam prijeten rezek okus iu se dobiva le pri meni. Cona 3 gld. 50 kr. kilo (za GOO-1000 Litrov) z navodilom
SMF* Iiažun teh posobnostij priporočam vso eseiue za izdelovanje rumu, .slivovke, /eleujiii-skilt greu* čič in vseh izbornih likerjev, Aplrltuoz, kiha in vinskega kisa
voprekosljivo izbornosti. Navodi se prilagajo brezplačno.
Ceniki poštnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. —
Karol Filip Pollak
— Essenz-Specialitliten-Fabrik in Prag. — _____________(Dobri zastopniki se iščejo.)_________________
/Vn tona Gregorič - a
\a Franca Jožeta cesti (Corso Francesco Hiuseppe)
"V GORICI
izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče hišne in sobne oprave v najclegantnejsih stilih po načrti. Izdeluje dalje tudi vsa tnpeeirska dela, divane, fotelje in drugačno elegantno opravo, kav in kakor si kdo želi.
Cene zmerne. Postrežba točna, ker v delavnici ima vedno mnogo delaycev in izučenih mojstrov. Zato more vsakorsno naročilo v najkrajšem času izvršiti.
Zwittau (Mahren).
Vsa sukna za uniforme, vojačka sukna ill občitki, lodni proti dežju in lovska sukna. Črni perviens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Snknn za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh so uzorei ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. nn posodo prav lepe knjige z uzorei.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. Al. Obizzi v Gorici.