POROČILA REPORTS DELO KOORDINATORJA VARSTVA ŽIVE KULTURNE DEDIŠČINE 2011-2012 273 Leta 2008 je bila v Sloveniji ratificirana Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine1, sprejeta v oktobru 2003 na 32. konferenci Unesca v Parizu. Konvencija opredeljuje nesnovno kulturno dediščino kot "prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine". Gre za stalno poustvarjeno nesnovno kulturno dediščino, ki je bila na območju Republike Slovenije z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD1)2 iz leta 2008 opredeljena kot živa kulturna dediščina3. Register žive kulturne dediščine4 je začel nastajati v letu 2008, ko je bila vpisana prva enota nesnovne kulturne dediščine, Škofjeloški pasijon. Slovenski etnografski muzej opravlja naloge Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine5 od začetka leta 2011. V tem času je v sodelovanju z Delovno skupino6 Koordinatorja, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja kulturne dediščine, oblikoval sistem vpisovanja enot v Register, na podlagi katerega je bila v februarju 2012 vpisana druga enota nesnovne kulturne dediščine, Cerkljanska laufarija. Na podlagi vzpostavljenega sistema je bilo do konca novembra 2012 v Register vpisanih 16 enot nesnovne kulturne dediščine. Predloge enot pripravlja Koordinator, Register pa vodi Direktorat za kulturno dediščino pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Prijave enot nesnovne kulturne dediščine, ki jih zbira Koordinator, lahko poda vsakdo, ki je njen nosilec ali strokovnjak, ki se ukvarja z njenim raziskovanjem. 1 [6. 9. 2012]. V nadaljevanju Konvencija. 2 [7. 9. 2012]. 3 Več o začetkih vzpostavitve Registra na Slovenskem glej Zidov 2011: 281-292. 4 V nadaljevanju Register. 5 V nadaljevanju Koordinator. 6 Delovno skupino Koordinatorja sestavljajo predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja, strokovnjaki iz regionalnih muzejev in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Več o članih delovne skupine http://www.nesnovnadediscina.si/delovna-skupina-koordinatorja [10. 9. 2012]. V elektronski in pisni obliki, skupaj z obveznimi prilogami7, mora biti prijavna dokumentacija posredovana Koordinatorju do datuma, ki je objavljen na spletni strani Koordinatorja8. Po tem datumu Koordinator prejeto dokumentacijo pregleda in ob morebitnih pomanjkljivostih prosi za dopolnitve predlagatelja oz. prijavitelja enote nesnovne kulturne dediščine. Popolno izpolnjene prijave trikrat letno (februarja, junija in oktobra) obravnava Delovna skupina Koordinatorja. Pri tem upošteva merila, ki jih narekujejo dokumenti, ki urejajo področje nesnovne kulturne dediščine ter usmerjajo delovanje koordinatorja (Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Zakon o varstvu kulturne dediščine in Merila za vpis v Register žive kulturne dediščine9). 274 ..... - Ce je na seji Delovne skupine obravnavana enota nesnovne kulturne dediščine potrjena kot primerna za vpis v Register, prične Koordinator pripravljati predlog enote nesnovne kulturne dediščine, pri čemer se upošteva sistem vpisovanja, ki temelji na geografski razširjenosti nesnovne kulturne dediščine v slovenskem prostoru. Ce se neki pojav nesnovne kulturne dediščine pojavlja v celotnem slovenskem območju, bo v Register vpisan na nacionalnem nivoju (primer: Izdelovanje papirnatih rož), če pa se pojavlja v določenem regionalno ali povsem lokalno zamejenem območju, je v Register vpisan skladno s tem (primer: Izdelovanje ljubenskih potic, ki je značilno samo za Ljubno ob Savinji in okoliške kraje). Šopek papirnatih rož. Procesija z ljubenskimi poticami. (Foto: Andrej Brence, 2007) (Foto: Sebastjan Weber, 2010) Ker pa nesnovna kulturna dediščina ne bi obstajala, se razvijala, spreminjala, skratka ne bi živela brez njenih nosilcev, smo posebno mesto v Registru namenili tudi predstavitvi nosilcev. Tisti, ki ustrezajo kriterijem za vpis v Register, so predstavljeni s krajšim opisom in ustreznim slikovnim gradivom10. 7 Obveznih je do 20 fotografij, ki morajo biti opremljene z naslednjimi podatki: naslov, kraj in čas fotografiranja, avtor oz. vir. Hkrati s tem se mora navesti kraj, datum in podpis avtorja/avtorjev fotografskih prilog. 8 Na spletni strani Koordinatorja (http://www.nesnovnadediscina.si) so dostopne vse informacije v zvezi z oddajanjem prijavne dokumentacije, delovanjem Koordinatorja, kakor tudi prijavni obrazec z navodili za izpolnjevanje ter ostali potrebni dokumenti za pravilno izpolnjevanje prijavne dokumentacije. 9 [7. 9. 2012]. 10 Ker Register še ni informacijsko podprt, sta vsaka enota in vsak nosilec predstavljena le s fotografijo. Na naslednjih štirih straneh je predstavljen primer vpisa enote nesnovne kulturne dediščine v Register žive kulturne dediščine. Pf REfiJSUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA lzdflHAŽEVAN|E. ZNANOST« KULTURO IN &FQRT Masarykova cesta 16,1000 Ljubljana T: 01 400 52 00 F: 01 400 53 21 Priloga: Datum: Rzd-01-12-00001-01 8.8.2012 opis enote žive kulturne dediščine 1. IDENTIFIKACIJA ENOTE EID: 2-00011 Ime enote: Izdelovanje ljubenskih potic Sinonimi imena enote: Ljubenske cvetnonedeljske butare 2. OPIS ENOTE DEDIŠČINE Zvrst dediščine: šege in navade Podzvrsti: letne šege, rokodelska in obrtniška znanja Tipološka gesla: izdelava cvetnonedeljskih butar, oblikovanje zelenja, velika noč Kratek opis: Ljubenske potice so cvetnonedeljske butare, značilne za Ljubno ob Savinji in okoliške kraje. Izdelane so iz naravnih materialov, njihova posebnost so unikatne figuralne oblike. Na cvetno nedeljo jih družine nesejo blagoslovit v cerkev. Opis: Na Ljubnem ob Savinji in v bližnji okolici imenujejo cvetnonedeljske butare potica. Poimenovanje je najverjetneje povezano z butarami, ki so bile v preteklosti sestavljene iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Ime se je ohranilo tudi potem, ko kruh in pecivo niso bili več del butar. Ljubenska potica je sedaj sinonim za figuralno oblikovane cvetnonedeljske butare, ki so edinstvene v Sloveniji in Evropi. Potice so samouški domači izdelki. V preteklosti so jih izdelovali predvsem moški, v zadnjih letih tudi ženske in otroci. Vsi jih izdelujejo iz naravnih materialov, kot so rastlinje, šibje, les, lubje, razni plodovi in podobno. Praviloma morajo biti potice narejene ročno. Redkeje posamezniki uporabljajo manjše stroje. Motivika potic je zelo pestra. Predstavljajo najrazličnejša orodja, naprave in predmete, povezane z vsakdanjim življenjem in delom tamkajšnjih ljudi. Razvojno so nekoliko mlajše upodobitve človeških in živalskih figur. Pogoste so upodobitve predmetov iz verskega življenja. Sodobni izdelovalci še vedno spoštujejo prvotna navodila, ki so jih dobili od starejših, a mednje vpletajo lastne - življenjske izkušnje. Potice omogočajo individualno ustvarjanje in medsebojno tekmovanje v izvirnosti. Vsako leto izdelajo okoli 100 različnih motivov. Na cvetno nedeljo jih prinesejo na ogled in k blagoslovu k župnijski cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem. Po blagoslovu doma njihove sestavne dele uporabijo za zaščito domačij pred vsem hudim ter za simbolno večjo rodnost polj in živine. Nekateri najlepše potice doma hranijo dalj Ljubenčani s poticami ohranjajo in razvijajo pomembno kulturno prvino, ki združuje izročilo in sodobnost. Razvoj in ohranjanje dediščine spodbuja tamkajšnja župnija. Ta ljudi vsako leto vabi k izdelovanju in prinašanju potic na cvetno nedeljo k cerkvi. Ljubenčani znanje širijo med mlade. Vsako leto na treh večjih kmetijah organizirajo delavnice za izdelovanje potic. Izdelava potic je del učnega programa na OŠ Ljubno 275 276 ob Savinji. Na cvetno nedeljo prihajajo na Ljubno številni obiskovalci iz Slovenije, ki si želijo ogledati to ljubensko posebnost. Na Ljubnem se že pojavljajo posamezniki, ki zbirajo in hranijo potice. Upodobljene so na poštni znamki Pošte Slovenije. Prve figuralne cvetnonedeljske butare naj bi ob koncu 19. stoletja izdeloval Jože Poličnik s Tera. Takrat so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k blagoslovu prinesel največjo in najtežjo butaro. Ker je bil Jože šibak fant in se ni mogel kosati z močnejšimi vrstniki, se je odločil, da bo naredil najlepšo butaro. Namesto šopa, sestavljenega iz šibja in zelenja ter okrasja, je k blagoslovu prinesel butaro v obliki tesarske sekire. Njegovemu zgledu so sledili drugi, ročno spretni posamezniki. Figuralne butare so bile sprva pri cvetnonedeljskih blagoslovih v manjšini, danes je to prevladujoča in za Ljubno ob Savinji značilna oblika butar. Datacija: tretja četrtina 19. stol. 3. LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: LJUBNO OB SAVINJI (LJUBNO) Opis lokacije: Ljubno ob Savinji, Ter, Savina, Planina, Primož pri Ljubnem Geokode lokacije (G-K koordinate centroida): Y: 487620 X: 133970 4. NOSILEC IZROČILA, ZNANJA ALI DEJAVNOSTI več nosilcev 5. KARAKTERISTIČNI PRIKAZ Foto datoteka: KF_02_00011.jpg Avtorstvo in avtorske pravice prikaza: Sebastjan Weber, 2010 6. VARSTVENE USMERITVE ZA ENOTO Kategorija usmeritev: drugi ukrepi ohranjanja žive dediščine Opis usmeritev: osnovne varstvene usmeritve za živo dediščino 7. PRISTOJNOSTI Pristojna institucija: Muzej novejše zgodovine Celje Strokovna področja: etnologija 8. POVEZAVA ENOTE Z DRUGIMI ENOTAMI REGISTRA Register žive kulturne dediščine: Register nepremične kulturne dediščine: Ljubno ob Savinji - Cerkev sv. Elizabete (EŠD 3104) Register premične kulturne dediščine: Muzej novejše zgodovine Celje Slovenski etnografski muzej 9. UTEMELJITEV VPISA Ljubenska potica je sinonim za figuralno oblikovane cvetnonedeljske butare, ki so edinstvene v Sloveniji in širše v Evropi. Izdelovanje potic je trdno zasidrano v zavesti Ljubenčanov in pomembno vpliva na prepoznavnost kraja. Ohranitev te dediščine je bistvenega pomena za Ljubno ob Savinji in njegove prebivalce, ki so jim potice simbol načina življenja in poleg splavarstva glavna prvina kulturne identitete. Znanje o izdelovanju prenašajo na mlajše generacije. Potice postajajo del krajevne turistične ponudbe, na cvetno nedeljo si pridejo to posebnost vsako leto ogledat številni obiskovalci iz različnih krajev Slovenije. 10. OMEJITVE GLEDE JAVNOSTI PODATKOV Omejitve: ni omejitev glede javnosti podatkov 11. OPOMBE 12. KVALITETA PODATKOV Natančnost centroida: > 30 m Natančnost območja: območje ni določeno 13. VPIS V REGISTER Vpis dne: 8.8.2012 Razlog: pobuda 14. SPREMEMBA REGISTRA Sprememba dne: Razlog: 15. IZBRIS IZ REGISTRA Izbris dne: Razlog: 16. ZAZNAMKI Rzd-01-12-00001-03 277 st 278 n REFUBunsnnjiiA MNISTRSTVO 74 IZD B EV*H|F. INMOST. KULTURO IN ŠPORT Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana T: 01 400 52 00 F: 01 400 53 21 Številka: Datum: Rzd-01-12-00001-11-02 8.8.2012 opis nosilca enote žive dediščine 1. IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE EID: 02-00011 Ime enote: Izdelovanje ljubenskih potic 2. NOSILEC IZROČILA, ZNANJA ALI DEJAVNOSTI Nosilec: Alojz Atelšek Savina 36, 3333 Ljubno ob Savinji Identifikacija nosilca: 19 3. OPIS DEJAVNOSTI NOSILCA Opis ( posebnosti glede na opis enote dediščine) Alojz Atelšek je najbolj znan izdelovalec potic na Ljubnem. Zaradi izjemnega znanja in rokodelskih spretnosti se nanj po nasvet obračajo številni izdelovalci potic. Kot mentor sodeluje pri ustvarjalnih delavnicah za najmlajše in skrbi, da se izbrane potice ohranijo za zanamce. V hiši, kjer živi, ima posebno sobo, v kateri zbira in hrani ljubenske potice. S svojo zbirko je leta 2009 gostoval v Muzeju novejše zgodovine Celje. 4. LOKACIJA NOSILCA Naselje: SAVINA (LJUBNO) Geokode lokacije (G-K koordinate centroida): Y: 486200 X: 134202 5. KARAKTERISTIČNI PRIKAZ Foto datoteka: KF_02N_00019.jpg Avtorstvo in avtorske pravice prikaza: Sebastjan Weber, 2009 6. OPOMBE 7. KVALITETA PODATKOV Natančnost centroida: 1 m - 3 m 8. VPIS NOSILCA Vpis dne: 8.8.2012 Razlog: pobuda 9. SPREMEMBA NOSILCA Sprememba dne: 10. IZBRIS NOSILCA Izbris dne: 11. ZAZNAMKI Številka: Rzd-01-12-00001-03 1 / 1 Med letoma 2011 in 2012 je v sodelovanju Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Občine Škofja Loka in Koordinatorja potekala priprava Odloka o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena11. Odlok je Vlada Republike Slovenije potrdila na svoji seji dne 19. 7. 2012, v veljavo je stopil naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (24. 7. 2012)12. Škofjeloški pasijon je tako postal prva živa mojstrovina državnega pomena, pri kateri gre za nesnovno kulturno dediščino, ki je razglašena za spomenik. Vsaka enota nesnovne kulturne dediščine, ki je že vpisana v Register in "predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo", je lahko razglašena za živo 279 mojstrovino lokalnega ali državnega pomena.13 Vzporedno z obravnavo novih prijav je delovanje Koordinatorja usmerjeno v pripravo predlogov enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile s strani Delovne skupine Kordiniranja na prejšnjih sejah potrjene kot primerne za vpis v register. Do konca novembra 2012 je bilo v Register vpisanih 15 novih enot nesnovne kulturne dediščine. Aktualen seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine je dostopen na spletni strani koordinatorja in na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in špor14. Anja Jerin 11 [28. 8. 2012]. 12 [28. 8. 2012]. 13 [7. 9. 2012]. 14 [30. 11. 2012]. Registrirane enote do konca novembra 2012: 280 Enotna identifikacija dediščine Ime enote Datum vpisa v Register žive kulturne dediščine Število nosilcev Akt o razglasitvi 2-00001 Škofjeloški pasijon 15. 12. 2008 1 Odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena 2-00002 Cerkljanska laufarija 09. 02. 2012 1 2-00003 Borovo gostüvanje 25. 04. 2012 1 2-00004 Obhodi pustnih oračev 25. 04. 2012 1 2-00005 Škoromatija 25. 04. 2012 1 2-00006 Obhodi kurentov 26. 04. 2012 5 2-00007 Drežniški in Ravenski pust 26. 04. 2012 2 2-00008 Pisanje pirhov ob prazniku šempav 26. 04. 2012 1 2-00009 Izdelovanje papirnatih rož 25. 04. 2012 3 2-00010 Izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja 09.07.2012 1 2-00011 Izdelovanje ljubenskih potic 08.08.2012 2 2-00012 Velikonočne igre s pirhi 08.08.2012 1 2-00013 Izdelovanje belokranjskih pisanic 08.08.2012 1 2-00014 Otepanje v Bohinju 09.10.2012 5 2-00015 Oglarstvo 22.11.2012 1 2-00016 Posavsko štehvanje 22.11.2012 1 VIRI Delovna skupina Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine. [10. 9. 2012]. Enota Izdelovanje ljubenskih potic. [6. 9. 2012]. Merila za vpis v Register žive kulturne dediščine. [21. 8. 2012]. Odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena. [28. 8. 2012]. [28. 8. 2012]. 281 Seznam registriranih enot žive kulturne dediščine. [16. 8. 2012]. Spletna stran Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine. [16. 8.2012]. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. [6. 9. 2012]. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD1). [7. 9. 2012]. LITERATURA JERIN, Anja 2011 Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva žive kulturne dediščine. Glasnik slovenskega etnološkega društva 51, št. 3/ 4, str. 102-103. ŽIDOV, Nena 2011 Od Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine do Registra žive kulturne dediščine na Slovenskem. Etnolog 21, str. 281-292.