2 s. ix. \m
& .9JS. | »S ■ i

jglk
- -
® :S8s * Mf
I I
ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO V. ŠT. 7-8 AVGUST 1984

w A ''•P*?* ^



■
» hLj*


Pregled uspešnosti poslovanja v obdobju januar-junij 1984
Trenutna gospodarska situacija nas sili v to, da nenehno skrbno spremljamo dosežke, analiziramo in odpravljamo spodrsljaje, hkrati pa doseženo proizvodnjo primerjamo s planskimi cilji. To je tudi vodilo tega prispevka. Objavljamo namreč nekaj kazalcev in podatkov, na osnovi katerih bo moč kvalitetneje primerjati tekočo proizvodnjo, istočasno pa povzemamo pomembnejše razprave organov upravljanja in DPO pred sprejemom polletnega obračuna poslovanja.
Prav v razpravah je bilo iz-nešenih in sprejetih več pobud za odpravo negativnih pojavov, ki so v proizvodnji in poslovanju še vedno prisotni. Temu je namenjen prispevek, povzetek iz periodičnega obračuna ostaja le kot primerjava za naslednje obdobje.
Splošni del
V splošnem delu velja omeniti, da so organi upravljanja dobro delali. Posebno skrb so posvečali gospodarjenju še zlasti razreševanju problemov, ki se v živi proizvodnji nenehno pojavljajo, nadalje analizam in iskanju rešitev za izvajanje stabilizacijskih prizadevanj in izvozni orientaciji.
Tudi DPO so aktivneje delovale kot je bil to primer v spomladanskem obdobju, zlasti znotraj organov upravljanja in delegacij.
Delegatske aktivnosti se izboljšujejo, še vedno pa je v ospredju delo delegacij zbora združenega dela, ki dajejo na sejah skupščin velikokrat predloge in priporočila od katerih jih je več tudi sprejetih.
Zahvaljujoč dobremu delu organov upravljanja in strokovnih služb smo na novo zaposlili manj delavcev kot to predvideva plan, razen v Mesni industriji, kjer je plan precej prekoračen, predvsem zaradi potrebe po višji stopnji obdelave blaga za izvoz. Pomembno je poudariti, da nismo povečali števila režijskih delavcev. V DSSS se je število zaposlenih zmanjšalo za enega delavca, v Commercu, kjer so imeli zmanjšan promet zaradi povečanega izvoza pa za sedem delavcev.
Eden važnih elemenitov za uspešnost poslovanja je tudi nenehno spremljanje izrabe delovnega časa. V preteklih mesecih so porasli izostankij zaradi bolniškega staleža. Povečanje sicer ni zaskrbljujoče saj znaša 0,38 %, vendar bi morali to postavko zmanjševati. O tem je bilo veliko govora predvsem na predsedstvu konference sindikata. Precej bolj pa zaskrblju-
je povečanje nadurnega dela. Na tem področju bo vsekakor treba nekaj storiti.
Pri disciplinskih zadevah moti to, da je bilo več pojavov odtujevanj. Za preprečitev takega pojava je bilo podvzeto nekaj energičnih ukrepov, vendar bo treba veliko več storiti za osveščanje delavcev, zlasti v sedanji težji ekonomski situaciji. Mnogo več skrbi pa moramo nameniti temu problemu v okviru družbene samozaščite.
Uredništvo
Fizični kazalci poslovanja
Kljub težavnim pogojem gospodarjenja so doseženi proizvodni kazalci ob polletju še kar zadovoljivi. S planom zastavljenim ziljem v glavnem sledimo tako v DO kot tudi po posameznih temeljnih organizacijah.
Tako je bil v DO plan proizvodnje in storitev OB POLLETJU presežen za 5,1 %, planirana produktivnost pa za 3,6 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je proizvodnja v DO povečala za 12,6 %, medtem ko znaša porast produktivnosti 4,7 %.
Tudi posamezne TOZD so presegle proizvodni plan, in sicer Tovarna krmil za 6,5 %, Perutninske farme za 1,7 %, Temeljna organizacija kooperantov za 7,2 %, Mesna industrija za 8,8 % in Ptujska tiskarna za 8,6 %. Plan storitev v TOZD Commerce in Transservis ni realiziran, na kar je v glavnem vplival večji izvoz perutninskega mesa, kot je bil planiran.
Nova tehnologija, ki je bila z aprilom uvedena pri vzreji broj-lerjev, daje ugodne rezultate.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pregled uspešnosti poslovanja v obdobju januar-junij ’84
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede na to, da je sedanja krma zelo kvalitetna, pa tudi dražja, bo potrebno v drugem polletju posebno pozornost posvetiti tistim kooperantom, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, in u-strezno ukrepati.
Izvoz perutninskega mesa je za skoraj 15 % višji od planiranega in za več kot 60 % višji od doseženega v lanskem prvem polletju. Izvoženo je bilo nekaj manj kot 7.000 ton perutninskega mesa, od tega nekaj več kot 40 ton filetov.
Pri izvozu bo v drugem polletju potrebno posvetiti več pozornosti kvaliteti obdelave. Zaradi velike konkurence na svetovnem tržišču so postali kupci zahtevnejši in postaja kvaliteta mesa in obdelave glavni izločitveni kriterij. Glede na zmanjšano pov-
praševanje pa nam na domačem tržišču postaja zahtevnejši tudi domači kupec. Zato nam mora biti ena glavnih nalog in usmeritev za delo do konca leta in naprej izboljšanje kvalitete dela, kar pa ne velja samo za TOZD Mesna industrija, ampak za vse delavce in kooperante naše DO.
Splošna ugotovitev kaže, da so planski cilji proizvodnje v prvem polletju realizirani, kar pa nas ne sme uspavati. Te cilje smo dosegli z visokimi stroški, na kar je v glavnem vplivala visoka cena koruze, pri nesorazmernem povečanju cene perutninskega mesa. Glavne naloge, ki nas poleg rednega dela čakajo v drugem polletju, so torej boljša kvaliteta dela na vseh področjih, zmanjševanje stroškov ter iskanje možnosti cenejšega poslovanja.
Tone ČEH
Vrednostni poslovni rezultati
Kot smo že ugotovili, smo s proizvodnimi rezultati in doseženim količinskim izvozom lahko zadovoljni, kar pa ne moremo govoriti ob vrednostnih poslovnih rezultatih.
V naslednji tabeli so prikazani glavni vrednostni rezultati za delovno organizacijo:
Naziv	Doseženo 30. 6. 83	Načrt 1984	Doseženo 30. 6. 84	Indeks	
				4:2	4:3
1	2	3	4	5	6
Celotni prihodek	7.400.581	26.874.880	12.839.845	175	48
Amortizacija	119.926	330.427	151.491	126	46
Dohodek DO	650.555	2.193.000	796.583	122	36
Pospešena amortiz.	40.483	120.367	42.104	104	35
Čisti dohodek	436.693	1.394.237	439.035	101	31
Osebni dohodki	176.534	612.725	246.522	140	40
Rezervni sklad	15.429	83.628	30.060	195	36
Poslovni sklad —					
poso j ila, združevanj a 40.983		—	46.053	112	—
Poslovni sklad za DO 179.870		623.642	81.729	45	20
Nižjo rast dohodka v primerjavi s celotnim prihodkom in tako večji izpad planiranega dohodka, je povzročil povečan razkorak med porastom cen surovin in našega osnovnega proizvoda — perutninskega mesa. Svoj delež pri tem ima tudi izvoz, saj so cene na zunanjem trgu še nižje od domačih. Žal pa se izvozu ne moremo izogniti, če hočemo vzdrževati nemoteno proizvodnjo.
Glavni vzrok porasta obveznosti iz dohodka in s tem večji izpad čistega dohodka, je v močnem porastu obresti. Razbremenitev gospodarstva se je uresničila le pri republiškem davku iz dohodka.
Iz čistega dohodka smo pokrili izplačane akontacije osebnih dohodkov in planirani del sklada skupne porabe.
TOZD Commerce žal tudi v polletju ni formiral v celoti planiranega sklada skupne porabe in tako tudi ni dal niti dinarja v poslovni sklad. Izgubo oz. nižje doseženo prodajno ceno v Mesni industriji smo pokrili z dohodkovnimi odnosi.
Osnovni vzrok tako slabega rezultata, saj smo dosegli le 45 % lanske ravni poslovnega sklada oz. le 20 % planiranega, je v razkoraku cen. Kljub dvigu prodajnih cen ugotavljamo, da po tekočih cenah poslujemo z izgubo. Pri tem se moramo zavedati, da dvig cen ni edina rešitev. Še nadalje moramo povečevati proizvodne rezultate, zaostriti tehnološko in delovno disciplino in tako povečati dohodek.	V. T.
Iz razprav organov upravljanja in DPO
Na osnovi podatkov, pripravljenih za sprejem periodičnega obračuna, so v juliju potekale živahne razprave, kako izboljšati poslovanje, da bi vzdržali v situaciji v kateri smo se znašli predvsem zaradi razkoraka cen. Pri tem so bili še zlasti aktivni odbor za
gospodarstvo, konferenca OO sindikata in delavski svet DO.
Splošna ugotovitev je bila, da nas močan razkorak cen koruze med dogovorjeno in dejansko ceno na eni strani ter nujnost povečanega izvoza zaradi zmanjšane participaci-
je deviz na drugi strani, vse bolj pehata v izgubo. Ker ni izgiedov, da bi na takšno stanje lahko bistveno vplivali je nujno iskanje vseh rezerv, ki jih je še možno najti znotraj
VSA POZORNOST MORA VELJATI KVALITETI OBDELAVE
Največ rezerv je vsekakor v boljšem iztržku deviz — torej v izvozu blaga z višjo stopnjo obdelave. Zunanje tržišče pa zahteva poleg dobre kvalitete blaga še dosledno obdelavo. Prisotne so tudi različne obdelave za različne države (kupce). Pri nas tega drugega pogoja ne izpolnjujemo v celoti, zato pogosto kupci reklamirajo predvsem kvaliteto obdelave. Med razpravami je bilo slišati, da smo pred dvajsetimi leti ponudili domačemu trgu boljše blago kot ga sedaj izvažamo. Če se bo tako stanje nadaljevalo, bomo izgubili trg, ki si ga komaj odpiramo.
Vsi razpravljale! so poudarili, da se zavedajo tudi objektivnih težav, s katerimi se delavci naše naj večje TOZD ubadajo. Oprema zastareva, težko je dobiti nadomestne dele, proizvodnja se širi, zato že krepko razmišljajo o gradnji nove klavnice, vendar v trenutni situaciji za to ne obstoja možnost. Vsi se zavedajo teh težav, vendar jih je treba prebroditi, ker je od tega odvisen nadaljnji razvoj delovne organizacije. Če kupec ne bo sprejel našega blaga zaradi nezadovoljive kvalitete dela, potem ne bomo imeli za koga delati. In če bomo brez dela, kako naprej?
Za zboljšanje kvalitete so odgovorni predvsem strokovni delavci v Mesni industriji, zato je odbor za gospodarstvo predložil DS Mesni industrija, naj takoj analizira stanje in sprejme energične ukrepe za kvalitetno izboljšanje obdelave mesa oziroma proizvodov in da v primeru neizpolnjevanja nalog, ukrepa z naj strožjimi sankcijami.
DOBRI REZULTATI REJE NAJ BODO ODRAZ SKRBI ZA JATO
Drugi problem, okoli katerega se pogosto vrtimo, je kooperacijska reja piščancev. Škoda, da moramo o tem toliko govoriti in pisati, saj je večina kooperantov dobrih in skrbnih. Je pa še vedno veliko takih, ki od kooperacijskega sodelovanja pričakujejo le zaslužek, jati pa ne posvečajo ustrezne skrbi. Še vedno je preveč primerov, ko se rejci ne držijo tehnoloških zahtev pospeševalne službe.
Res je, da imajo v zadnjem času vsi ugodne rezultate zahvaljujoč izredno kvalitetni krmi, vendar to zahteva obilo uvoženih komponent. Vsekakor je treba stremeti za tem, da obdržimo sedanje rezultate ob krmi, ki ne bo v taki meri odvisna od uvoza. Z manj kva-
litetno krmo namreč nekatere konkurentne firme dosegajo enake ali še boljše rezultate.
Krma nikakor ni edini krivec. Tisti, skrbni kooperanti vedno povedo, da moraš z jato živeti in uspeh ne izostane. Če bi vsi tako delali, ne bi bilo toliko zadušitev in drugih izpadov, saj skoraj v vseh takih primerih botruje neposredno ali posredno nedoslednost rejca. Izpad v kooperacijski reji ne prizadene le kooperanta, marveč celotni kolektiv, saj potegne za seboj izpad proizvodnje in prodaje, s tem pa okrni pričakovani efekt. Nujno je zaostriti tudi kriterije pri določilih sklada rizika.
Končno se morajo vsi (ne le posamezni) kooperanti zavedati, da so del združenega dela in kot taki nosijo tudi del odgovornosti za stabilizacijo.
KAJ JE Z INVENTIVNO DEJAVNOSTJO
Za boljši finančni efekt dela je zelo pomembno tudi zniževanje stroškov v vseh delih proizvodnega procesa. Pri tem bi lahko in morali največ storiti z nenehnimi tehničnimi, tehnološkimi in organizacijskimi izboljšavami — inovacijami. Žal ugotavljamo, da predlogi prihajajo izjemoma od proizvodnih delavcev, medtem ko od strokovnih delavcev, ki so dolžni skrbeti za inventivno dejavnost, predlogov skorajda ni.
Z BOLJŠO ORGANIZACIJO ZMANJŠEVATI ODSOTNOSTI Z DELA
Marsikaj je nujno potrebno storiti tudi v organizaciji dela. Ugotavljamo, da je odsotnost zaradi bolniških staležev v porastu. Ti pa se v večjem številu pojavljajo ob petkih in sobotah. Iz tega je moč sklepati, da gre večkrat za namišljeno bolezen. Nad tem pojavom se moramo zamisliti in kategorično ukrepati. Najbrž pa bo treba posvetiti več pozornosti tudi organiziranju letnega oddiha. Najbrž bi morali dati prednost tistim, za katere je težje organizirati zamenjave v proizvodnem delu. Verjetno bi s tako obliko organizacije oddiha zmanjšali odsotnost zaradi boleznin in povezano s tem odpravili mnoge nadure.
Nesporno je eno. Bili smo že pred podobnimi kritičnimi težavami, a smo jih vseeno prebrodili, zato tudi tokrat ni razloga za malodušje. Dosledneje je treba spoštovati izsledke strokovnih služb, zavzeti se za delovno disciplino v celotnem procesu dela in odloča nja, pa bomo v doglednem času ponovno ponosno rekli: »Spet smo bili močnejši od težav«.
Toliko v razmislek!
Urednik
Obnova hlevov in opreme pri kooperantih z združeno amortizacijo je uspešno stekla
Da bi novi postopki v proizvodnji uspešno zaživeli, mora preteči določen čas. Podobno se dogaja s koriščenjem sredstev, ki jih kooperanti združujejo na podlagi posebnega pravilnika, ki ga je zbor delegatov TOK sprejel aprila 1983. leta.
Iz podatkov je razvidno, da je v prvem polletju 1984 koristilo sredstva iz združene amortizacije 68 kooperantov v višini 11,6 milijona dinarjev, kar pomeni, da je poprečno koristil vsak okrog 170.600.— din.
Kooperanti so združeno amortizacijo vnovčili za:
—	nadomestilo izrabljene opreme,
—	sanacijo hlevov, kot so dopolnilna izolacija strokov, večja popravila strešne kritine, obnova talne ali betonske plošče itd.
Namen združevanja sredstev je v začetni fazi vsekakor dosežen, in to v smislu vračanja dela sredstev iz dohodka za podaljševanje življenjske dobe opreme in hleva.
Glede na to, da si nekateri kooperanti ne znajo razlagati pravilnika o koriščenju sredstev združene amortizacije ali pa ga ne preberejo velja pojasnilo, da je slovenski izraz za amortizacijo tudi obrabnina. To pomeni, da gornja sredstva ne služijo za nabavo opreme, ki je doslej v hlevu še ni bilo in ne za dela v hlevu, ki bi bila nova, temveč za nadomestitev izrabljenega, četudi v okviru večje vrednosti. Seveda tudi rednega vzdrževanja ni mogoče pokrivati iz teh sredstev.
POSTOPEK ZA KORIŠČENJE SREDSTEV
Da bi se izognili nepotrebnim
potem ali stroškom je treba upoštevati sledeče:
— Združeno amortizacijo lahko koristi kooperant, ki sredstva tudi sam združuje. Novi kooperanti jo začno združevati šele s 13 turnusom, do tega časa jo dobijo izplačano, zaradi česar morajo tudi sami financirati morebitne nadomestitve.
— Sredstva so last združeval-cev in imajo tudi namen solidarnosti Če koristnik potrebuje več sredstev, kot jih je združil, jih dobi dodatno v obliki brezobrestnega ikredita — torej od drugih.
•—- Koristnik mora željo posredovati vodji proizvodnega okoliša, nakar skupno z gradbenim delavcem ugotovijo dejansko potrebo, ki jo ovrednotijo zapisniško. Tako sestavljen predlog ob-
ravnava na seji kreditni odbor, ki sredstva odobrava oz. o njih odloča.
—■ Po odobritvi se sredstva lahko koristijo. Material in oprema iz teh sredstev se nabavljata brez plačila prometnega davka. Poleg tega urejajo zakonski predpisi način in namen koriščenja amortizacije, zaradi česar prosimo koristnike, da se po nepotrebnem ne jezijo na delavce, ki so zadolženi za upoštevanje teh predpisov in pravilnika.
Kooperanti, ki imajo dotrajano izolacijo stropov, poškodovane strehe, zastarelo ventilacijo ter krmilne in napajalne naprave, naj se čimprej odločijo za obnovo. Le v tehnično dobro opremljenem hlevu in ob skrbnem kooperantskem servisu je reja piščancev lahko kakovostna.
ing. Jože Reisman
Sestavni del opreme pri kooperantu naj bo tudi agregat
MOŽNOSTI NABAVE V PRIHODNJE
Sprememba pri odpravi piščancev v klavnico v kooperacijskih hlevih
Preprečiti škodo vnaprej je povsod najbolj gospodaren ukrep, pri nas pa še posebej, saj imamo opravka z živimi proizvodi.
Že več let opažamo, da je v letnem času sorazmerno precej izpada v obliki zadušenih piščancev zaradi vročine, in to v glavnem teden dni pred zakolom. O tej problematiki je bilo že večkrat kaj napisanega v našem časopisu.
Da bi tudi z organizacijskimi prijemi vplivali na zmanjšanje teh pojavov, smo v preteklem mesecu v večjih hlevih začeli sistematsko planirati predčasni zakol piščancev, in sicer po 2.500 komadov na hlev (s kapaciteto nad 10.000 komadov v turnusu) oz. po 5.000 komadov (s kapaciteto nad 20.000 komadov v turnusu). Predhodno odpravljeni piščanci so stari 40 — 43 dni in dosegajo živo težo nad 1,60 kg po komadu. S tem smo v hlevih zmanjšali koncentracijo piščancev po m2, preostalim piščancem pa omogočili boljše življenjske pogoje v vseh pogledih (prezračevanje, napajanje in krmilne površine itd.). Sistem bo v letnem obdobju v mesecih maj — avgust prihodnjega leta postal stalna praksa tudi v manjših h!ev;h z edinim ciljem — vnaprej omogočiti take tehnološke pogoje, da ne bo zadušitev tudi v primerih izpada elektrike in ob prisotnosti visokih temperatur.
Prosimo kooperante, ki so že v letošnjem programu za predčasni odvoz piščancev, da ukrep sprejmejo brez odpora, saj ima en sam cilj — preprečitev gospodarske škode.
ing. Jože Reisman
Že vrsto let ugotavljamo v kooperacijski reji škodo, ki nastaja v zimskem in še zlasti v letnem obdobju zaradi izpada električne energije v nizkonapetostnem omrežju. Posledica izpada električnega toka in s tem ventilatorjev so zadušitve piščancev v starosti od 36 dni naprej.
Zaradi vse dražje surovine za sestavo krme in stroškov reje DSP je škoda občutna, prizadeti pa so vsi, ki v tej proizvodni verigi sodelujejo — največ delavci, ki morajo vračati škodo. Glede na krizo, ki se odraža v maijši potrošnji mesa in administrativnem odrejanju prodajne cene perutninskemu mesu, bo škodo nujno treba zmanjšati oz. preprečevati, saj predstavlja tudi »notranjo rezervo«. Take škode ne bo moč v nedogled pokrivati kljub različnim ukrepom.
Kako naj rešimo problem?
Poleg naravnega je možno prezračevanje tudi z elektro-agregati. Z nasveti o uvedbi agregatov smo v našem časopisu pričeli že pred leti, toda interes med rejci je bil sorazmerno majhen.
Preskrba z električno energijo pa je v zadnjem obdobju bila vse prej kot normalna, posebno v zimskem obdobju 82/83 in 83/84. Tudi vnaprej nima preskrba lepe prihodnosti, če pomislimo na razpad električnega omrežja v celotni državi 12. julija 1984. Tako je prevladalo prepričanje, da brez agregatov ne bo več šlo.
Lani smo jih že razdelili 20 komadov, nekaj pa so jih posamezniki še posebej nabavili v trgovini.
Delovna organizacija je vnaprej vplačala znesek za nabavo nadaljnjih 20 komadov. Prodajna cena je 233.200 din. Dodati pa je še treba stroške prevoza.
Značilnosti agregata:	Rade
Končar (4-taktni motor), uporaba dizel goriva, nominalna moč 6,6 KV, trofazni.
Agregati so izdobavljeni in jih je moč dobiti na sedežu TOK.
Interesenti lahko vplačajo navedeni znesek vnaprej ali pred prevzemom pri blagajni TOK Hajdina. Možnosti kreditiranja ni.
ing. Jože Reisman
Obvestilo	
Kooperanti lahko v skladišču TOK-a dobijo sledeče dele:	
— usmernike za ventilatorje	a 2.376.— din
—- kondenzatorje z ohišjem za ventilatorje	
(IMP ali Jugodnet)	a 840.— din
—- filtre za termogene	a 1.350,— din
	TOK Hajdina
Da ne bo prepozno
Zadružna sveža Slovenije nam je posredovala »Pojasnilo v zvezi s spremembami in dopolnitvami predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov«, ki bo vsekakor zanimalo naše kooperante. Iz tega razloga objavljamo posredovano gradivo v celoti. Ugotavljamo namreč, da je pogodbe pri nas sklenilo okrog 100 kooperantov, nekateri so se zavarovali pri drugih organizacijah, precej pa je takih, ki tej ugodnosti niso posvečali dovolj pozornosti.
Zakon določa zadnji rok za ureditev zadeve 30. september 1984, zato razmislite o stvari, da ne bo prepozno.
O zavarovanju kmetov kooperantov smo že večkrat pisali, zato si poglejte tudi prejšnje številke ali se pozanimajte v kadrovski službi delovne organizacije na Potrčevi 8 v Ptuju.
Uredništvo
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI Strokovna služba LJUBLJANA, Moše Pijadejeva 41
ZADEVA: Pojasnilo v zvezi s spremembami in dopolnitvami predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 17/84).
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je dne 30. maja 1984 sprejela spremembe in dopolnitve sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter osnovah za odmero in obračunavanje prispevkov za zavarovance kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (Ur. list SRS št. 41/83), sklep o načinu odmere in pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov za časod 1. 7. 1983 do 31. 12. 1983, katerim ta prispevek še ni bil odmerjen ter sklep o premoženjskih pogojih, pri katerih se šteje, da je kmet-zava-rovanec socialno ogrožen (Uradni list SRS št. 17/84).
V zvezi s sprejetimi novostmi vam posredujemo naslednje pojasnilo :
1.	Možnost izbire zavarovalnih osnov bo v predhodnem obdobju do leta 1988 začasno omejena. Tako se bodo zavarovanci iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v letu 1984 lahko zavarovali največ po 6. zavarovalnem razredu t. j. v višini 25 % najvišje pokojninske osnove (neto osnova je 14.150,72; bruto osnova je 19.579,59; letni prispevek je 32.994 din). Vsako naslednje leto bo omejitev z naslednjo višjo zavarovalno osnovo, leta 1988 pa se bodo omenjeni zavarovanci že lahko odločali za osnovo, določeno v višini najvišje pokojninske osnove.
Izjema od te načelne določbe velja le za bivše zavarovance iz 7. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS št. 19/77, 30/78), kmete-kooperante, ki so bili prostovoljno zavarovani na podlagi pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov. Zanje omejitev izbire zavarovalnih osnov ne velja, če so bili na tej podlagi zavarovani pred 1. 7. 1983. Bivši zavarovanci t. i. ^prostovoljnega kooperantskega zavarovanja« ima-
jo torej možnost izbire katerekoli izmed desetih zavarovalnih osnov.
2.	Zavarovanci, ki so se pred uveljavitvijo omejitve izbire zavarovanih osnov že zavarovali po višji od najvišje možne osnove, (po 7., 8., 9. ali 10. osnovi), se v letu 1984 avtomatično razvrstijo v 6. zavarovalni razred. Te zavarovance bodo pristojne občinske uprave za družbene prihodke po uradni dolžnosti uvrstile v najvišji možni 6. zavarovalni razred, s tem, da ob razpisu naslednjih akontacij temu ustrezno zmanjšajo obremenitve obračunanih prispevkov, morebitna preplačila pa se prenesejo v naslednje leto, v kolikor zavarovanec izrecno ne zahteva vračila. O tem je treba ob odmeri prispevka za leto 1984 obvestiti tako zavarovanca kot tudi pristojno občinsko zdravstveno skupnost.
Seveda je možno, da se zavarovanec ne bo strinjal s takim »prezavarovanjem«. Lahko si izbere tudi nižji zavarovalni razred. V tem primeru mora postopati, kot da gre za spremembo zavarovanja in mora svojo odločitev sporočiti pristojni občinski
zdravstveni skupnosti s spremembo prijave v zavarovanju:	za
združenega kmeta pa velja isti postopek, vendar preko organizacije združenih kmetov, ki ga je že prvič prijavila v zavarovanje (obrazec M - 3).
3.	Ponovno je dana tudi možnost izbire zavarovanja na podlagi 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Bivši zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, ki so bili do 31. 12 1983 izpolnili starost 60 let, se lahko ponovno opredelijo za nadaljevanje starostnega zavarovanja kmetov ali pa se zavarujejo po 10. oziroma 11. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Zavarovanec 10. ali 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki želi spremeniti svojo odločitev tako, da v letu 1984 nadaljuje s starostnim zavarovanjem kmetov, mora pri pristojni zdravstveni skupnosti vložiti odjavo pokojninskega in invalidskega zavarovanja z istim dnem, s katerim je bila vložena prijava v zavarovanje. V teh primerih gre za napačno prijavo, ko kmet lahko s ponovno odločitvijo nadaljuje s starostnim zavarovanjem kmetov. Prijava v pokojninsko in invalidsko zavarovanje se uniči.
Vsem spremembam zavarovanj bo potrebno prilagoditi ustrezne obremenitve z morebitnimi poračuni pri obračunanih in že plačanih prispevkih, pri čemer seveda ostajajo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov v letu 1984 nespremenjene, torej tiste, ki so bile sprejete po dokončni uskladitvi z gibanjem osebnih dohodkov v letu 1983 in vam posredovane v neto in bruto zneskih z navodilom skupnosti št. 04010-51/84 z dne 26. 3. 1984.
Opozoriti velja na ponovno odprtje roka za izbiro zavarovalnih osnov oziroma za izbiro za-
varovanja. Zavarovanci se lahko do 30. 9. 1984 odločijo za spremembo zavarovalne osnove ali zavarovanja. Posredno velja ta rok seveda tudi za organizacije združenih kmetov.
5.	Za zavarovance iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem i.n invalidskem zavarovanju je pristojna tista prijavno-odjavna služba, na območju katere je sedež občinske uprave za družbene prihodke, pristojne za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov. Na ta način je pristojnost izenačena za združene in druge kmete.
6.	S sprejetjem sklepa o načinu odmere in pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov za čas od 1. 7. 1983 do 31. 12. 1983, katerim ta prispevek še ni bil odmerjen, je določena izvedba pokojninskega in invalidskega zavarovanja tistih združenih kmetov, ki so 1. 7. 1983 imeli ali do konca leta pridobili lastnost združenega kmeta, pa v tem času niso bili niti zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov niti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V teh primerih se odmeri prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove, ki si jo je združeni kmet izbral za leto 1984, če si v roku 30 dni po uveljavitvi omenjenega sklepa ne izbere eno izmed osnov, določenih v sklepu o izvajanju PIZ kmetov.
7.	Opozoriti velja še na sklep o premoženjskih pogojih, pri katerih se šteje, da je kmet-zava-rovanec socialno ogrožen. Gre za kmete, ki nadaljujejo z zavarovanjem po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki ohranja določene pravice iz tega zavarovanja, vključno s pravico do zmanjšanja ali oprostitve plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov.
Sodoben način gradnje hlevov pri kooperantih
BILO JE PRED...
Uradno - dvajset, neuradno - petindvajset let farme za vzrejo brojlerjev na Bregu
V prisotnosti takratnega direktorja Iva Tomažiča in upravnika farme Slavka Brgleza je prerezal vrvico podpredsednik občine Ptuj, Vladimir Vrečko in s tem svečano predal farmo svojemu namenu
(Foto: arhiv PP)
Bil je lep poletni dan 1964. leta. Na delo smo prišli »lepše« oblečeni kot ponavadi. Nekoliko nestrpni, tudii nervozni, vendar veseli, ponosni, nasmejani. Kako tudi ne, uradno smo odpirali največjo farmo za vzrejo broiler-jev v državi! Bilo je povabljenih precej gostov, vsi smo imeli zadolžitve in tudi vsi smo ob otvoritvi bili prisotni ter sodelovali.
Prvo farmo smo začeli zidati že leta 1960. Leto poprej smo vzrejali nekaj kljunov »moške« pasme Cornish, ki je bila uvožena, za selekcijsko postajo v Kidričevem (selekcija indijskega borca — široka prša). Namen je bil vzrejati peteline za križanje s kokošmi pasme White Rock. Vzreja je bila v prenosnih kurni-cah na prostem, pozneje pa v prostorih Zorčičevega mlina.
Najprej smo zidali v lastni režiji dva »racarnika«, kjer smo začeli z vzrejo piščancev za zakol (takrat smo rekli za »pehanje« I).
Na otvoritvi so bili številni gostje, med drugimi republiški poslanec tov. Kocijančič, predsednik republiške Poslovne zveze tov. More, predsednica občine Ptuj tov. Stropnikova, direktor IGA jing. Grunfeld in .številni drugi. Spominjam se, da mi je tov. More dejal: »Vidiš, to je uspeh perutninarstva, da pride na otvoritev tudi Grunfeld«! V pozdravnem govoru sem poudaril, da naj bi bilo v bodoče manj vmešavanj s strani države in občine. Vrvico je prerezal takratni podpredsednik občine, danes že pokojni Vladimir Vrečko. Ostalih podrobnosti se ne spominjam, če pa se kdo, saj nas je še veliko, ki smo takrat bili na farmi in v valilnici, naj napiše v Perutni-narja.
Farma je prehodila pionirsko pot. Bila je šola nas vseh in prva materialna osnova za nadaljnji razvoj Perutnine. Kolektiv je prestal najtežje preizkušnje — od nerentabilnosti do poplave, kuge in požara. Kljub vsemu je bilo do leta 1983 proizvedeno 57.000 ton žive teže piščancev! Proizvodnja je naraščala takole:
Leta	Realizirano	Planirano
1960	44.000 kg	
1961	302.000 kg	
1962	413.000 kg	
1963	743.000 kg	
1964	1,536.000 kg	
1965	2,160.000 kg	
1966	2,294.069 kg	2,282.000
1967	2,167.859 kg	1,956.000
1968	2,766.066 kg	2,551.000
1969	2,849.645 kg	2,651.000
1970	2,806.128 kg	2,541.000
1971	2,270.307 kg -	-2,316.000
1972	3,046.449 kg	2,950.000
1973	3,045.397 kg	2,922.000
1974	3,319.703 kg -	-3,335.000
1975	2,392.462 kg	2,353.000
1976	2,395.167 kg	2,347.000
1977	2,646.811 kg	2,592.000
1978	2,625.874 kg	— 2,634.000
1979	3,343.043 kg	3,235.000
1980	3,422.142 kg	— 3,676.000
1981	3,491.860 kg	— 3,893.000
1982	3,391.570 kg	3,257.000
1983	3,714.870 kg	3,389.000
66—83	51,989.449	50,870.000
		102 %
60—83	57,187.449	
Iz gornjih podatkov lahko zasledimo več zanimivih zaključkov:
—	proizvodnja je naraščala skladno z izgradnjo hlevov,
—	kolektiv je skoraj vsako leto dosegel planirano proizvodnjo v povprečju 18 let—102%,
—	planiranje se je pričelo že leta 1965,
—	izpadi zaradi elementarnih nesreč v letih 1965, 1967 niso bili katastrofalni,
—	opaža se trend naraščanja skupnih količin proizvodnje itd.
Ravno zadnja ugotovitev je pomembna.
Potrebovali smo dvajset let, da smo sprejeli in obvladali abecedo tehnologije — ali in — ali out — »vse v in vse iz« hlevov: Tako smo v novih dveh racarni-kih im v provizorijih starega mlina že leta 1961 vzredili 44 ton žive teže broilerjev. Ker je bil investicijski program za 1 milijon rac, smo morali začeti tudi z vzrejo rac. Race pasme Peking smo kupili iz Bele Polanke. Vzreja staršev je lepo uspela, pri
vzreji pitancev pa smo doživeli polom zaradi kolibaailoze. Pa tudi vedeli smo, da je potrošnja — prodaja račjega mesa —- brez tradicije in problematična. Dosegli smo, da so že odobrena sredstva splošnega in republiškega investicijskega fonda (cca 1 milijarda S din) bila uporabljena za zidavo broilerskih hlevov —■ današnje kapacitete farme Breg.
Prva leta 1962, -— 1963 smo imeli velike probleme pri vzreji. Iz več razlogov: neprimerna tehnologija — dvojni ambient, slaba krmila, nekvalitetna volilna jajca, pomanjkanje izkušenj itd. Šele ob koncu leta 1963 in v letu 1964 so se rezultati izboljšali. Pa tudi zidanje farme se je zavleklo zaradi nepopolnih in neprimernih projektov.
Zato je bila otvoritev šele leta 1964!
V dvajsetih letih, vse od otvoritve, v farmo nismo ničesar investirali, nič večjega, pomembnega zgradili, montirali, čeravno vsi vemo, da je farma potrebna obnovitve. Vemo tudi, da je koncept velike koncentracije na mali lokaciji neprimeren, danes teoretično nesprejemljiv! Skoraj vsa leta so bili ugodnejši rezultati pri vzreji v Kooperaciji. Danes pa so na farmi vzrejni rezultati takšni, da jih niti največji strokovnjaki in optimisti niso pričakovali — v zadnjem turnusu konverzija celo pod 2 kg!
Veseli smo, da današnji kolektiv praznuje dvajseto oz. petindvajseto obletnico z nadpovpre-
čnimi proizvodnimi rezultati. Obenem pa tudi ugotavljamo, kako pomembno je upoštevati izkušnje drugih in spoštovati osnovno abecedo tehnologije. To naj bo v poduk nam vsem, da se napredek v vzreji rešuje s tehnologijo, s strokovnim delom in ne samo z investicijami! Znanost v genetiki, prehrani in v zdravstvu je pred nami! Zato je tudi perspektiva perutninarstva, čeravno jo danes nekateri želijo zmanjšati, velika in svetla!
Ob koncu bi čestital vsem, ki še delajo v PP ali so že v pokoju ali jih ni več med nami, ki so pomagali graditi našo prvo farmo in prispevali kakorkoli za njen razvoj in obstoj. Tudi tistim, ki nadaljujejo danes z dobrim delom. Vsi pa smo lahko ponosni, da je vizija razvoja perutninarstva v PP, začeta na Bregu, v letošnjem četrtstoletnem jubilantu, bila uspešna.
Slavko Brglez
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta Jožeta MILEKA
se iskreno zahvaljujem kolektivu tiskarne za nudeno pomoč in darovano cvetje.
hčerka Erika
13. DAN PERUTNINARJEV
»Spet bo deževalo, perutninar-ji delajo kurjo veselico« so se posmihali ptujski hudomušneži. Kar je res, je res. Vendar o vremenu, ki nam skoraj vsako leto pokvari naše srečanje kasneje.
Spomnili se boste, da smo prejšnja leta pisali predvsem o dobri organizaciji, množični udeležbi, prijetnem počutju in odlični postrežbi na naši prireditvi — dnevu perutninarjev. Tokratni prispevek bo malce drugačen — bolj kritičen.
Najprej se sprašujem ali je ta prireditev sploh še srečanje delavcev perutnine ali postaja navadna veselica. Pri £em ne razmišljam tako kot nekateri, da dan perutninarjev ni več srečanje delavcev kolektiva zato ker je odprtega tipa. Mislim, da je to edino pravilno, saj v Ptuju nimamo objekta v katerem bi se lahko za zaprtimi vrati sestal dvatisoč članski kolektiv z družinskimi člani. Na drugi strani pa sem prepričan, da so vsi Ptujčani in okoličani potrošniki naših proizvodov in je prav, da se srečamo z njimi tudi na družabni prireditvi, ne le v mesnici.
Bolj me moti to, da smo prav perutninarji naredili iz kulturne prireditve veselico.
Čemu tako gledanje?
Glejte! Prireditev bi se uradno naj začela ob 14. uri. Takrat je bilo na prireditvenem prostoru okoli 100 udeležencev (ne le de-
lavcev Perutnine), čeprav so bili nastopajoči pripravljeni za nastop, gostinci pa za strežbo. Po krepki uri zamude, ko je že grozilo poslabšanje vremena, smo začeli, dasiravno se je zbralo komaj nekaj sto obiskovalcev. Ni torej sramota, da govornik in nastopajoči v kulturnem programu nastopijo pred praznimi mizami, če vemo, da ponavadi ob mraku zmanjka prostora, ker se zbere več tisoč članov kolektiva in kooperantov z družinskimi člani pa tudi drugih gostov.
Smo res na taki stopnji, da nam za kulturne dobrine ni mar in čakamo le na veselico — tisti najbolj preprosti del veselice. Mnogi bi najbrž niti takrat ne prišli, če ne bi bilo konzumacij-skih bonov, ki slehernemu delavcu in kooperantu PP zagotovi liter vina in porcijo jestvin, ki se včasih tudi pretopijo v pijačo. Prepričan sem, da takšen dan perutninarjev ne dosega svojeaa namena, zato je nujno nekaj ukreniti. Dan perutninarjev naj ponovno postane srečanje članov kolektiva s potrošniki naših proizvodov, kot to vse bolj uspešno organizira najbrž po našem vzorcu MIP.
V nobenem primeru se ne smemo jeziti le na obiskovalce. Najbrž je treba iskati krivdo za tako stanje tudi pri organizaciji. Morebiti bi kazalo razmišljati o osvežitvi programa. Mogoče bi bilo treba vključiti več zabavnega tudi v sam program. Da bi to dosegli pa bi o novostih morali razmišljati vsi ne le člani organizacijskega odbora. To bo toliko boli možno, ker nimamo več prevelikih težav z organizacijo strežbe, kar je bilo včasih prisotno. Zadnja leta lahko organizatorje in delavce Haloškega bisera samo pohvalimo in se iim zahvalimo za njihovo prijazno strežbo. Zavedati pa se moramo, da bi popestritev programa zahtevala znatno več sredstev. Najbrž na račun bonov.
Prihodnji 14. dan perutninarjev bo v luči praznovanja 80. obletnice razvoja in uspešnega dela našega kolektiva, zato bi kazalo že sedaj razmišljati o novostih.
Mislim, da bi morali drugače	di godci Celjskega instrumental-
organizirati tudi delitev bonov.	nega ansambla so nas začeli
»V starih dobrih časih« na Bor-	dobro razgibavati. Vse bi torej
lu smo delili bone le do zaključ-	bilo v najlepšem redu, ker so
ka programa in to je bilo prav. tudi gostje z mrakom začeli mno-Prav bi bilo, da prejmejo po	žično prihajati, če le ne bi vsega
končanem kulturnem delu bone	pokvaril naliv. Ker pa so mnogi
le tisti, ki so prej na delovni	gostje bili kar vztrajni in so ved-
dolžnosti. Ne vem čemu boni	rili na tribuni stadiona, nekateri
tistemu, ki mu ni mar prireditev	kar ob šankih, so za to, da je
in pride zvečer le na veselico.	bilo hitro vsega konec, poskrbeli
Taka oblika delitve bi najbrž	muzikanti, ki so dobesedno po-
precej prispevala, da govornik	begnili. Ko godbe ni bilo več,
ne bi govoril praznim mizam in	so se razšli tudi tisti korajžni
izvajalci programa bi nastopali	gostje, ki so prevedrili. Zaradi
pred gledalci.	takega zaključka niso prišle na
Morebiti tudi ni nujno, da bi	vrsto niti predvidene zabavne
prireditev morala biti zadnjo so-	družabne igre. Škoda!
boto junija ali avgusta, ko pa Sicer pa so vraževerni rekli, da ravno takrat po navadi dežuje.	to ni nič čudnega, saj je bil
In če zaključimo z letošnjim	letošnji dan perutninarjev orga-
dežjem, lahko ugotovimo, da je	niziran pod nesrečno številko 13.
bila organizacija dobra, tudi kul-	Upajmo torej, da bo prihodnje
turni program je bil prizadevno	leto 14. bolje uspel,
izpeljan, postrežba še boljša, tu- Pa nasvidenje!	L. C.
AVGUST 1984
Obveščanje v OZD bratskih občin
O obveščanju v naši delovni organizaciji i.n tudi o težavah s tega področja je bilo že dosti govora. S podobnimi problemi pa se ukvarjajo še mnogokje, zato sta Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj in odbor za obveščanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije organizirala posvetovanje na temo »obveščanje delavcev v OZD bratskih občin«. Istočasno z organizacijo posvetovanja, ki je sovpadalo z dnevom samoupravljalcev Jugoslavije, je bila 22. junija organizirana še razstava glasil in drugih pisnih obvestil iz vseh enajstih sodelujočih občin.
Za razstavo je prispelo prek 150 glasil in drugih obvestil, od katerih jih ie bilo razstavljenih blizu sto. Otvoritve, ki je bila uvod v posvetovanje, se je udeležilo veliko delavcev odgovornih za področje informiranje v OZD Hrvatske in Slovenije. Poleg teh so se posvetovanja udeležili: delegat Republiškega sveta Zveze sindikatov Hrvatske iz Zagreba, sekretar odbora za informiranje pri Republiškem svetu ZS Slovenije, predsednik Medobčinskega sveta ZS za Podravsko regijo, odgovorna za obveščanje pri mestnem svetu ZS Slovenije Maribor, delegati družbenopolitičnih organizacij naše občine, novinarji osrednjih medijev obveščanja in drugi.
Na posvetovanju je bilo slišati mnoge pozitivne in tudi negativne izkušnje iz posameznih kolektivov. Splošna ugotovitev je bila, da je v maniših kolektivih informiranje praviloma slabše razvito, medtem, ko je to v večjih doseglo določen vsebinski in kvalitetni nivo. V večini primerov so še vedno organizatorji obveščanja v veliki meri prepuščeni samim sebi. Vsekakor je v večjih kolektivih v sosednji republiki informiranje bolje razvito, kot v sodelujočih občinah naše republike. Tam imajo že sprejet zakon o javnem obveščanju, ki je pri nas šele v pripravi (v javni obravnavi), bolje imajo urejen status in trdnejšo materialno osnovo.
Glede na pomembnost problematike, saj je znano, da je kvalitetno informiranje ključnega pomena za dobro odločanje, so zbrani na posvetovanju sprejeli sledeče zaključke:
— Posvetovanja naj postanejo tradicionalna vsaj enkrat letno;
— Organizator srečanja je občina, ki je nosilka informiranja v okviru bratskega sodelovanja;
— K sodelovanju na posvetovanjih pritegniti čim več organizatorjev obveščanja in novinarjev..
— Pritegniti čim več novinarjev in organizatorjev obveščanja da bodo v glasilih OZD redno obveščali delavce o pomembnejših aktivnostih bratskega sodelovanja.
Samo posvetovanje je bilo do-
kaj kvalitetno, zato se je dalo iz razprav marsikaj naučiti, predvsem za tiste z manj izkušnjami.
V Ptuju smo se dogovorili, da bomo odslej občasno organizirali strokovna predavanja in
srečanja, na katerih bomo organizatorji obveščanja izmenjavali izkušnje in dosežke in tako prispevali k nenehnemu dopolnilnemu strokovnemu usposabljanju. Prvo tako srečanje bo že v oktobru.	L. C.
ZAHVALA
ob nenadini izgubi dragega moža, očeta in sina Franca PRINCLA
Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem in OOS TOZD Mesna industrija za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti.
Žena, hčerki, sin in mama
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dagega očeta Blaža DROBNIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata DSSS za pomoč, darovano cvetje in izrečena sožalja. Še zlasti se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Milica Kampi
Upokojena petorica iz Commerca
lo je opravljala do sedaj, ko odhaja v pokoj. Z mesnico je živela, kot da bi bila njena.
Stranke so jo dobro poznale in vedele, da bodo vedno našle tisto, kar so potrebovale. V trgovini je treba veliko več, kot samo mehanično prodajati. Tega »veliko več« Štefki nikoli ni primanjkovalo. To je bila njej edina prijaznost, ko je vedno vedela ustrezno svetovati ter priskrbeti tiste vrste blaga, ki je bilo pri strankah najbolj iskano.
Štefki se zahvaljujemo za njeno požrtvovalno in uspešno delo ter ji želimo, da bi uživala zasluženo pokojnino še veliko let, prav tako pa bi radi, da se še vrne med nas.
Monika Radulovič
letih dela v Perutnini. Rada je poprijela za vsako delo ter s sposobnostjo in požrtvovalnostjo priskočila vsakomur na pomoč. Posebno si je prizadevala ohraniti neposredne stike z delovno organizacijo ter skrbela za ugled Perutnine v Ljubljani. Njeno delo je bilo vodenje obračuna skladišča. Pri opravljanju delovnih dolžnosti je bila vzorna in dosledna in ni odnehala, dokler stvari niso bile urejene. S svojo značilno živahnostjo, ki jo je obdajala, je znala premagati vsakršne težave.
Za njen nesebični prispevek k rezultatom Perutnine smo ji nadvse hvaležni. Monika, želimo ti, da bi srečna in zdrava preživela še vrsto let med svojimi najdražjimi! Ponovnega srečanja s tabo pa se bomo vedno razveselili!
Ob poslovitvi Dokiča je zbranim spregovoril tudi njegov prijatelj V prodajnem skladišču Ljublja-Božo Mikulič, vodja skladišča Zagreb	na se je Monika upokojila po 25
Slava Korenjak
Radojko Dokle
Dan pred praznikom perutni-narjev so se vodji predstavništev Perutnine zbrali na letnem sestanku. Ob tej priliki smo se zahvalili tov. Radojku Dokiču za plodno in aktivno sodelovanje.
To se je začelo pred skoraj desetimi leti, ko je ihmenovani prišel k predstavništvu Perutnine v Beogradu, čeprav je že prej uspešno sodeloval s Perutnino kot direktor filiale UPI-ja Sarajevo. V času, ko so pri nas nastopile težave pri prodaji, je tov. Dokič začel pridobivati odjemalce v Beogradu in okolici. S svojo požrtvovalnostjo in smislom za trgovino je zagotovil naklonjenost večjih trgovinskih hiš v našem glavnem mestu. Prodajo je spočetka širil v nemogočih razmerah na ulici, dvorišču, v zadrugi ipd. Blago je potovalo po njegovih naročilih do Zlatibora, Dnine, do madžarske in romunske meje, do Niša, Kragujevca, Arandjelovca in Mladenovca. Ob vse večjem povpraševanju je ustanavljal široko mrežo maloprodaje. Danes poteka prodaja našega blaga v Beogradu na že šestnajstih mestih. S svojim uglajenim in obenem strogim odnosom do sodelavcev je bil kos vsaki nalogi. Najvišji cilj mu je vedno bil korekten odnos do kupca. Večkrat je bilo slišati iz njegovih ust: »Kupac je bog«. Po letu 1980, ko je pričelo primanjkovati blaga za domači trg, je le s težavo sprejel dejstvo, da moramo tudi izvažati. Vendar je tudi takrat našel rešitev, ko je tuje kupce oz. dobavitelje znal zainteresirati tudi za druge naše prehrambene izdelke.
Po prestani operaciji na hrbtenici v Moskvi in zdravljenju v zemunski bolnišnici je zadnji čas trpel zaradi hudih bolečin. Kljub temu je ohranil upanje na ozdravitev in ostal optimist.
Na slovesnosti ob odhodu od aktivnega delovanja sta se mu zahvalila direktor TOZD in predsednik KPO za njegovo plodno,
ustvarjalno in požrtvovalno delo, ki je prispevalo k uspešnemu razvoju Perutnine Beograd in celotne DO ter mu izročila kot priložnostni darili sliko in monografijo Ptuja.
Zaželela sta mu v imenu kolektiva, da bi se mu povrnilo zdravje, da bi še dolgo užival pokojnino ter se vračal med sodelavce razpoložen in vesel.
Štefka Peršon
Štefka se je zaposlila v Perutnini pred 30 leti. Izhaja iz generacije, ki je nosila vso težo obnove naše domovine. Takrat še nismo poznali opisa del in nalog, temveč je bilo potrebno prijeti za vsako delo. Takrat so bile organizirane nujne udarniške delovne akcije ne glede na osemurni delavnik. V Perutnini je, Štefka opravljala najrazličnejša dela in to od priprave blaga za izvoz do pisarniških del. Ko si je nabrala dovolj izkušenj, je prevzela mesnico v Mariboru. To de-
Direktor TOZD Commerce Andrej
V Perutnino je prišla leta 1976 z bogatimi izkušnjami, saj je opravljala razna odgovorna dela. Pri nas ji je bila poverjena kontrola faktur. Kot vestna delavka in dobra prijateljica je bila med sodelavci zelo priljubljena. Kljub vsakodnevnim težavam je vedno našla prijazen nasmeh i-n v hipu ustvarila prijetno vzdušje. Za vse kar je prispevala, se ji iskreno zahvaljujemo ter ji želimo mnogo zadovoljstva in sreče v uživanju zaslužene pokojnine.
Monika, Štefka, Slava, nerazdružne prijateljice na skupni poslovitvi
Kovač je imel »polne roke dela«
Ne pozabite, da prihaja vsak teden med nas 22 izvodov Delavske enotnosti. Delavska enotnost prinaša veliko zanimivih prispevkov, zato jo poiščite pri vodstvih sindikata.
Od Marije so se njeni sodelavci poslovili na domu, ker ji zdravje ni dopuščalo da bi prišla med kolektiv
Pomagali smo pri čiščenju TOZD Mesna industrija
Sobota, 18. avgusta 1984, je bil dan, ko bi naj zaposleni vseh TOZD naše delovne organizacije pokazali solidaren odnos do Mesne industrije naše največje TOZD. Ta dan bi naj pomagali čistiti okolico te TOZD, delavci iz Mesne industrije pa bi naj čistili notranjost objektov.
Akcijo za organiziranje čiščenja je pokrenila konferenca OOZS skupno z aktivom mladih. Odziv je bil zadovoljiv. Prišlo je 45 delavcev, večinoma iz TOK Kooperacija, DSSS, nekaj tudi iz TOZD Transservis in TOZD Commerce. TOZD Perutninske farme in Tovarna krmil sta se opravičili zaradi redne delovne sobote, TOZD Ptujska tiskarna pa se vabilu ni odzvala.
Menimo, da je bila pomoč v takšni obliki potrebna in pravil-
na, saj smo v nekaj urah okolje dokaj uredili in z akcijo vsaj delno pripomogli k ponovni pridobitvi izvoznega dovoljenja za naše proizvode.
Ljudje, ki so se akcije udeležili, so za delo prijeli, resno, zavedajoč se pomembnosti urejenega okolja. Okolje na kakršnega smo naleteli ob pričetku akcije, Mesni industriji pač ne bi moglo biti v čast. Pričakovali smo več reda in čistoče. Čisto okolje ne bi smelo biti le nuja ob inšpekcijskih pregledih, temveč stalna skrb, saj se v TOZD Mesna industrija proizvaja prehrambeni artikel, za katerega proizvodnjo morajo biti zagotovljeni ustrezni higienski pogoji tudi za prodajo na domači trg. V bodoče bi kazalo te stvari bolj
Marija Kamenšek
Marija se je zaposlila v Perutnini v letu 1973 kot delavka v likvidaturi. Pozneje je opravljala dela blagajničarke, nato pa do upokojitve kontrolo faktur. Po naravi je bila mirna in tiha ter prijetna sodelavka. Po letu 1975 je zbolela ter prestala operacijo. S svojo močno voljo je le malokdaj potarnala nad svojo boleznijo. Tako se je le težko sprijaznila s predčasno upokojitvijo.
Za njen trud in prizadevanje se ji zahvaljujemo in ji želimo še veliko zadovoljnih in veselih trenutkov, posebej pa še veliko ponovnih srečanj v kolektivu.
Vsem iskreno čestitamo!
Sodelavci
okolja
upoštevati. Če pa bi bila pomoč še potrebna je ne bi odklonili. Sicer pa delo je opravljeno. Mladi so bili v manjšini, še manj pa je bilo opaziti prisotnost režijskih delavcev TOZD Mesna industrija. Po končani akciji je bilo namreč slišati, da bi se morali vključiti tudi ti ljudje, ne le delavci iz proizvodnje TOZD Mesna industrija.
Opravljeno delo naj ne Izzveni kot samohvala, ampak kot spodbuda za bodoče podobne akcije tudi drugod. Če bo potrebno bomo vedno pomagali. Upamo pa, da se bodo vključili tudi vsi zaposleni iz Mesne [industrije, ki jim je tokrat bila potrebna pomoč.
Vsem udeležencem hvala za razumevanje.
Konferenca OOZS
POČITNIŠKA
PRAKSA
Končala sem 1. letnik srednje ekonomske šole v Ptuju. Že v o-snovni šoli sem se zanimala za počitniško prakso. Posebej me je z njo seznanila sestrična, ki je lani delala v Agisu. Tudi sama sem mislila na delo, vendar sem se prepozno prijavila. Zato sem se odločila, da to popravim, in letos me je mama prijavila v DSSS pri Perutnini.
Z delom sem pričela 3. julija in ga končala 31. julija. Ko sem prvi dan prišlo v službo, mi je bilo malo nerodno. Tov. Majda Kuzma me je dodelila v ekono-mat. To je na zunaj majhna pisarna z dodatno sobo, v kateri so stroj za fotokopiranje, stroj za razmnoževanje in nekaj omar z akti in s pisarniškim materialom.
Spoznala sem se s tov. Anico Horvat, vodjo ekonomata, s tov. Angelco Centa in tov. Marico Vojsk, ki dela v centrali. Vse so zelo prijazne in družabne. Z mano so ravnale, kot da sem prišla za vedno in ne samo na prakso, zato sem se hitro vživela in se v ničemer počutila prikrajšano.
Prvi dan sem se seznanila s fotokopiranjem. Drugi dan mi je tov. Angelca pokazala delo z računi. Na vrsto pa je prišlo tudi drugo delo, npr. odpiranje pošte ter razporejanje za TOZD. Tako je potekala moja praksa. Če se mi je kje slučajno zataknilo, sta tov. Anica in tov. Angelca takoj priskočili na pomoč.
Žal mi je, da je vse tako hitro minilo. Če so bili z mano zadovoljni naj povedo sami. Zase vem, da če bom le sprejeta, bi drugo leto znova prišla na počitniško prakso v Perutnino.
Sabina Osterc
Zagotovite več varnosti otrok ob pričetku šolskega leta
Le nekaj dni nas še loči do pričetka novega šolskega leta.
S pričetkom pouka v osnovnih šolah se bo povečalo število pešcev na javnih prometnih površinah. Povečalo se bo tudi število potnikov v avtobusih. Vzporedno s tem se bo povečala tudi nevarnost prometnih nesreč, saj vemo, da so otroci v prvih šolskih dneh še vedno počitniško razpoloženi, nepazljivi, nervozni, kar ima vse za posledico nepazljivo obnašanje, v cestnem prometu.
Za mnoge otroke se bo v sep-temberskih dneh pričela nova preizkušnja v življenju, saj bodo šli prvič v osnovno šolo. Kmalu se bodo na to pot odpravili sami; morda med njih sodi naš otrok.
Ali ste se vprašali; ali sem otroka pravilno poučil za varno obnašanje v prometu?, ali je do-
volj pripravljen za samostojno pot v prometni vrvež?
V kolikor ga še niste poučili je prav, da ga spremljate na poti v šolo in domov ter ga naučite, da bo spoznal najvarnejšo pot od doma do šole ali vrtca.
Navadite ga paziti na prežečo nevarnost na in ob cesti, vendar ga ne poskušajte ustrahovati.
Utrdite otrokovo zaupanje v svoje sposobnosti, da bo na prvo samostojno pot odšel brez strahu in težav.
Posebno pazite na naslednje:
— Dober zgled zaleže v prometu dosti bolj kot še tako strog opomin.
— S poučevanjem ne čakajte na zadnji dan pred pričetkom šole.
Pojdite že sedaj z otrokom na sprehod k bodoči šoli.
Pogovorite se z njim o posebno nevarnih mestih in ga podučite na samih mestih kdaj se naj odloči za prečkanje.
— Otrok naj izven naselja obvezno uporablja levo stran cestišča v smeri hoje, v primeru, da je leva stran cestišča bolj nevarna, naj uporabi za hojo desno stran cestišča.
— Učenci prvih razredov in male šole naj vbvezno nosijo rumeno rutico okrog vratu pri prihodu in odhodu iz šole.
— Na cesti pojasnite otroku osnovno pravilo prečkanja ulice;
POČAKAJ, POGLEJ NAJPREJ LEVO, POGLEJ DESNO IN ČE JE CESTA PROSTA JO BRŽ PREČKAJ.
Preizkusite ob raznih prilikah, če si je otrok pravilno zapomnil in ga bo znal upoštevati.
— Večina šolarjev in otrok v mali šoli se ponesreči na cesti ker tekajo čez cesto. Vtisnite v podzavest, da čez cesto ne sme brezglavo tekati.
VOZNIKI!
— Povečajte pozornost in se navadite predvideti nevarnost v naprej.
— Posebno posvečajte pozornost na otroke z rumeno rutico, ki so še nepoučeni za zanesljivo vključevanje v promet.
— Strogo upoštevajte cestnoprometne predpise pri vstopu in izstopu otrok iz avtobusov, ki so označeni z znakom PREVOZ OTROK.
VOZNIKI NE DOVOLITE, DA BI UGASNILO KOMAJ ZAČETO ŽIVLJENJE POD KOLESI VAŠEGA AVTOMOBILA!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Na Spodnji Ložnici 21 pri Slovenski Bistrici naju je sprejela prijetna Korošica Erna Breznik, ki pravi, da se še vedno najbolj sprosti na domači kmetiji pri Sv. Danijelu blizu Dravograda.
Ni težav, ce z jato zivis
Konec julija sem prisedel k Francu Brodnjaku, vodji vzrejne-ga okoliša Slovenska Bistrica v »njegov« fičko z željo, da predstavim v Perutnina rju katerega od prizadevnih kooperantov.
Ustavila sva se na urejenem kmečkem dvorišču v Spodnji Ložnici pri Slovenski Bistrici. »A vi ste torej naš novi« je hitela prijetna gospodinja — kooperantka Erna Breznik. (Pri tem je mislila na novega vodjo proizvodnega okoliša, ker je bilo nekaj govora, da bi se naj le-ti menjavali). Morebiti bi bilo zanimivo slišati o prvem vtisu, vendar je mej »taksi« imel pred seboj še obisk pri mnogih kooperantih zato sem takoj povedal, da nisem »novi«, marveč bi se rad z njo pogovarjal za predstavitev v Perutninar-ju.
Erna živi z možem, dvema sinoma in moževima staršema na kmetiji, ki ima v lasti 5 ha zemlje. Ta je premalo, da bi se preživljali na zemlji, zato maž dela na žagi v Hočah. Njegov oče je tesar, vendar pri 84-letih svojega poklica ne more več opravljati, pa tudi 75-letni materi že pojemajo moči. Ni torej čudno, da so se že leta 1970 odločili za kooperacijsko rejo piščancev. Takrat so jih pitali 1500 v turnusu kar na podstrešju. Prvi hlev z zmogljivosti 7000 kljunov so zgradili 1973.
Erna pravi, da odločitev za kooperacijsko sodelovanje takrat ni bila težka, ker so bili normativi drugačni in se je kar dobro zaslužilo. Morebiti bi bila sedaj odločitev težja, najbrž pa ne, saj so se lani odločili »farmo« povečati na 14000 enkratne vhle-vitve.
S sodelovanjem z delovno organizacijo je zadovoljna. »Zavedati se moramo, da nastanejo težave povsod tako pri nas, kot v delovni organizaciji, zato jih moramo vzajemno prenašati.
Upam pa si reči, da če z jato živiš, skrbiš za njo, potem uspeh nemore izostati. V vseh teh letih še nismo imeli minusa. Res pa je, da so nekateri turnusi bili zelo slabi,« ja zaključila Erna.
Podobnih odgovorov sem od kooperantov slišal že veliko, zato bi za tiste, ki tako radi jadikujejo o minusih, bilo bolje, če bi bilj razmišljali o jati in manj o poračunih. Brez težav pa tudi pri Breznikovih ne gre. Največ preglavic jim povzroča pomanjkanje vode. Zgodi se, da jo morajo celo s cisternami dovažati, zato si vsi kooperanti in občani močno prizadevajo, da bi napeljali novi vodovod. Nujno bi potrebovali še telefonsko povezavo, za katero so že vplačali samoprispevek. Pri tem so naleteli na omejeno možnost priključkov na pošti v Slovenski Bistrici. Sedaj morajo za vsak klic v Slovensko Bistrico, to povzroča precej izgube časa, pa tudi gorivo je drago in še dobiti ga ni po želji.
Jezi se še na slabo delo naših serviserjev za elektro naprave. Zavoljo tega je imela precej težav, predvsem s termogenom. V
isti sapi pa pohvali prevoze, ki so točni tako kadar dovažajo surovine kot pri odvozu piščancev v zakol. Tudi z nakladanjem nima težav, ker ima vedno eno skupino.
Z naslednikom za prevzem farme in kmetije upa, da ne bo težav, saj sta se oba sina odločila za srednjo kmetijsko-strojno šolo.
Čeravno se ne hvali z izrednimi uspehi, velja Erna Breznik za eno boljših kooperantk, ob tem pa ni možno spregledati, da je tudi dobra in prizadevna samo-upravljalka. Prej je bila dva
mandata članica sklada rizika trenutno pa je že drugi mandat članica delavskega sveta (zbora kooperantov). Pravi, da predloge in pobude kooperantov upoštevajo, razumljivo pa je, da vsega vedno ni možno rešiti v korist želja.
Prostega časa ima malo. Na morju so bili doslej le enkrat, zato pa na vseh dnevih perutni-narjev, ki jih ugodno ocenjuje. »Najbolj se sprostim na moji domačiji. Tam so ljudje zelo družabni in ne gledajo toliko kaj kdo ima«, je zaključila Erna Breznik.	L. C.
Iz dela samoupravnih organov
Odbor za gospodarstvo je na svoji 5. redni seji dne 29. 8. 1984 razpravljal in sklepal o gospodarjenju, izobraževanju in o investicijah in sprejel sledeče pomembnejše sklepe:
0 Potrdil je kadrovske štipendije za leto 1984/85, celotni pregled odobrenih kadrovskih štipendij bo objavljen v prvi naslednji št. biltena. Odbor za gospodarstvo istočasno ugotavlja, da za nekatere poklicne usmeritve ni bilo dovolj interesentov zato objavljamo še proste štipendije.
•	Odbor za gospodarstvo izreka Henrihu Selišku vodji hladilnih naprav TOZD Mesna industrija javno pohvalo za njegovo skrb in požrtvovalno delo za brezhibno delo strojnih naprav za katere odgovarja.
DS TOZD Mesna industrija odbor predlaga, da ga njegovemu trudu primerno nagradi.
#	Drugi sklepi odbora so se nanašali v glavnem na nujno investicijsko vzdrževanje v posameznih temeljnih organizacijah in za nabavo neobhodno potrebne opreme za nemoteno proizvodno delo.
ŠE SO PROSTE ŠTIPENDIJE
Na svoji 5. redni seji, dne 29. avgusta, je odbor za gospodarstvo razpravljal in sklepal med drugim tudi o dodelitvi kadrovskih štipendij. Za srednje, višje in visoke šole se je v predpisanem roku prijavilo v glavnem več kandidatov, kot je bilo razpisanih štipendij, zato so te razdeljene po kriterijih veljavnih predpisov in samoupravnih aktov. Še vedno pa je nekaj prostih štipendij za nekatere poklice, in sicer:
—	mesar	6	prostih štipendij
—	zidar	1	prosta štipendija
—	mizar	1	prosta	štipendija
—	perutninar	15	prostih štipendij
Še je čas, da izkoristite ugodnost, razmislite.
OBVESTILO
Obveščam vse člane delovne organizacije PP, da so treningi v streljanju z zračno puško vsako sredo od 15.30 do 17. ure.
Ključi od omar, v katerih je vse potrebno za trening, so pri tajniku strelske zveze.
Vsak, ki se bo udeležil treninga, naj vpiše v Dnevnik ime in priimek, datum in število krogov.
Vsi, ki imate zračne puške in ostalo opremo še doma, prosim, da jo čimprej vrnete.
Branko KOS
XV. PTUJSKI FESTIVAL
Pred nami je spet festival domače zabavne glasbe »Ptuj '84«, tokrat že petnajstič povrsti. Glede na to, da sodelujeta poleg Zavoda Radio - Tednika Ptuj še Radio Ljubljana in Harmonija Maribor, najbrž lahko pričakujemo veliko glasbenega užitka, kot je to že v navadi, morebiti pa tudi kakšne novosti.
Prireditev, na kateri se bo pomerilo 26 ansamblov bo na letnem prireditvenem prostoru (kot vedno) v petek 7. septembra ob 19. uri. V soboto 8. septembra bo na istem prostoru koncert iz naših krajev in reviaini nastop ansambla Franca Miheliča in Alpskega kvinteta s humoristom Vinkom Šimekom.
Vstopnice za to zanimivo prireditev bodo na voljo v upravi Radio-Tednika med delovnim časom od 3. 9. dalje, na dan prireditve pa še v pisarni Turističnega društva, in sicer od 15. ure dalje, če bo seveda še kaj vstopnic na razpolago.
ŠPORTNO TEKMOVANJE SLOVENSKIH PERUTNINARJEV
Dne 23. junija smo se zbrali pred Mesno industrijo. V zgodnjih jutranjih urah smo se z že razmajanim kombijem odpeljali v Pivko, kjer je potekalo prvo športno srečanje slovenskih pe-rutninarjev. Tekmovale so naslednje ekipe:
Perutnina Pivka,
Perutnina Ptuj,
ABC Pomurka Murska Sobota, Jata Zalog.
Ob prihodu so nas domačini prisrčno sprejeli ter pogostili s sendviči in pijačo. Po malici smo se zbrali v športni dvorani, kjer smo se pozdravili s sodelujočimi ekipami. Tukaj so nas seznanili s potekom celotnega tekmovanja in s pravili panog, v katerih smo se pomerili.
Na sporedu je bilo več športnih panog, in sicer: mali nogomet,
odbojka — ženske in moški, kegljanje — ženske in moški. Ptujčani smo sodelovali le v malem nogometu. Tekmovanje je potekalo na travnatem igrišču, ki je bilo zelo mokro, zaradi česar so vse ekipe imele težave. Kljub temu, je bilo počutje igralcev dobro.
V	prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Perutnina Ptuj — Jata Zalog 4:2, ABC Pomurka MS — Perutnina Pivka 2:1.
V	tekmi za tretje mesto je Jata Zalog premagala ABC Pomurko z 2:1. Mi smo se pomerili z domačo Pivko in jo kljub pomoči sodnika in domače publike premagali s 4:2. Za ekipo so nastopali: Vinko Plohl, Franc Kralj,
Roman Šegula, Danilo Glažar, Štefan Vrbnjak, Danilo Koren in Dušan Plohl.
Ko smo tekmovanje v malem nogometu končali, smo se pridružili publiki in bodrili še ostale športnike, ki so tekmovali v odbojki.
Po zaključku tekmovanja smo se zbrali v jedilnici uprave, kjer so bili razglašeni rezultati in podeljena priznanja. Po končanem uradnem delu so nas pogostili z okusnim kosilom.
Razvedrila nas je domača pesem in ples. Dogovorili smo se tudi, da bi razširili športne panoge in da bi naj naslednje srečanje potekalo drugo leto v Ptuju, čeprav bi naj popredhod-nih dogovorih bilo v Zalogu. Preložitev tekmovanja iz Zaloga v Ptuj se je zdelo potrebno zato, ker poteka v letu, ko bi organizirala to tekmovanje Perutnina, tradicionalno srečanje Podravka — Koka — Perutnina.
Pozno popoldan smo se veseli zmage vračali proti domu. Med potjo pa smo imeli smolo, saj nam je zmanjkalo goriva. Kljub neprijetnemu dogodku smo se dobre volje vrnili v Ptuj.
Zadnja leta se je veliko govorilo, da se premalo sredstev usmerja v šport in rekreacijo. Sedaj se je stanje (denarno) izboljšalo, pa se odziv delavcev kljub temu ni večal.
Delavci bi se morali zavedati, da bi naj vsak poleg vsakdanjega dela namenil del prostega časa tudi za šport in rekreacijo.
Roman Šegula
TRIATLON 2ELEZNIH
Na Bledu je bila dne 12. 8. organizirana velika športna prireditev z nazivom »triatlon železnih«. Omenjena prireditev je bila organizirana prvič, kar je bilo videti tudi pri samem poteku tekmovanja, saj je organizator naletel na nekaj težav, katere so bile posledica velikega števila prijavljenih tekmovalcev. Bilo jih je okrog 600. Število pri-javljencev je bilo za organizatorja razveseljivo, saj je bilo dokaz, da ljudje potrebujejo več organiziranih športnih prireditev, prilagojenih njihovim zmogljivostim.
Prireditve sem se tudi sam udeležil skupaj z dvema tovarišema, katera z mano v prostih urah kolesarita. Takoj po navodilih, ki smo jih dobili pred začetkom tekmovanja mi je bilo jasno zakaj ima prireditev naziv »triatlon železnih«. Tekmovalci smo najprej morali preplavati Blejsko jezero v dolžini 2000 m, takoj zatem smo morali sesti na kolo in prekolesariti progo dolgo 65 km (Bled—Bohinj—Bled). Ko smo pripeljali skozi cilj smo razjahali kolesa in kot zadnje pretekli dvakrat pot okrog jezera t. j. 12 km. Na cilj smo prišli dokaj utrujeni, vendar z nasmehom na obrazu, saj smo za svoj veliki trud dobili v spomin medalje, katere lahko trdim smo si zaslužili, saj smo morali 'meti
»železno« voljo, da smo premagali vse ovire.
Posebej sta si priznanje zaslužila najstarejša udeleženca moški star 56 let in ženska 54 let.
Med omenjenimi tekmovalci je bilo okrog 200 tekmovalcev samo v plavanju, ki so tekmovali za »prireditev RTV Ljubljane« Kaveljc in Korenina«.
Tekmovanje je potekalo v prijetnem razpoloženju, saj so ob progah gledalci nenehno s ploskanjem in vzkliki bodrili tekmovalce in jih ob tem spremljali z osvežujočimi pijačami.
Zelo pa sem bil začuden, ko sem med vrstami tekmovalcev videl ljudi, ki so dopolnili 30 let in več, mladih, ki bi po mojem mnenju morali biti steber takšnih in podobnih prireditev pa malo. Vsi, ki smo se udeležili te prvič pri nas organizirane prireditve pa si želimo, še več podobnih športnih prireditev, saj je zadnje čase, zelo veliko ljudi, ki sedejo radi na kolo in s tem krepijo svoje zdravje in si zagotavljajo boljše počutje. Vsem, ki pa kdaj kakorkoli negativno gledajo na te prireditve in imajo ljudi, ki vozijo kolo za neumne, bi svetoval, da se naj udeležijo katere podobnih športnih prireditev s kolesom, in prepričan sem, da bodo svoje mnenje spremenili.
Frenk Polanec
PROGRAM 12 KULTURNIH SREČANJ
SEPTEMBER:
7. in 8. septembra
Festival domače zabavne glasbe — Radio Tednik (Letni prireditveni prostor)
6. septembra
Aishil: PERŽANI —- Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (ob 21. uri — Sončni park)
14.	septembra
Delavska godba Trbovlje (ob 20. uri — Letni prireditveni prostor)
20. septembra
Literarni večer: Momo Kapor (Beograd) — Študijska knjižnica (ob
19.	uri v Paviljonu Dušana Kvedra)
24. do 27. septembra
Lutkovni dnevi za otroke OKTOBER:
4.	do 15. oktobra
Razstava jugoslovanske fotografije — Fotokinoklub DPD Svoboda Ptuj (Paviljon Dušana Kvedra)
5.	oktobra
Večer baročne glasbe •— Dunja Gunžer Sprug — sopran, Maks Strmčnik — čembalo (Viteška dvorana na gradu, ob 20. uri)
11. oktobra
Plesni večer: Magra, T 4, Petra Plečko (gledališče Ptuj)
15.	oktobra
Emil Filipčič: UJETNIKI SVOBODE — Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (ob 20. uri)
18.	oktobra
Razstava ob mesecu knjige — Študijska knjižnica
20.	oktobra
Razstava tapiserije: Cvetka Miloš —- paviljon Dušana Kvedra
19.	oktobra
Zaključek kulturnih srečanj — predstava z Borštnikovega srečanja (gledališče Ptuj ob 19.30)
*..................................................................
NAUČITE SE KAR VAS ZANIMA
Delavska univerja Ptuj je tudi vaša izobraževalna institucija: vabimo vas, da v okviru vaših interesov izberete izobraževalno obliko, ki bo dovolj privlačna za vas.
Pripravljamo sledeče izobraževalne oblike:
1.	Hoby dejavnosti:
—	makrame, tapiserija, kvačkanje, pletenje
—	aerobika
—	kozmetika
—	kletarjenje
V	interesnih skupinah, pod vodstvom izkušenih metorjev, boste spoznali im obvladali stvari, za katere mislite, da so namenjene le redkim izobražencem.
2.	tečaj za konzerviranje in zamrzovanje živil
3.	gospodinjsko kuharski tečaj
4.	tečaj šivanje in krojenje
5.	tečaj strojepisja
6.	tečaje tujega jezika (nemščina in angleščina) v več stopnjah za odrasle
7.	tečaje tujega jezika (nemščina im angleščina) za otroke od 6—-14 leta) — po starostnih skupinah.
V	teh izobraževalnih oblikah boste razširili raven svoje splošne razgledanosti ter pridobili uporabno znanje, pomembno za vaše delo in življenje. Vpisujemo tudi v osnovno šolo za odrasle (6., 7. in 8. razred). Šolanje v tej obliki je brezplačno v šolskem letu opravite dva razreda — predavanje bo vsak drugi teden popoldan.
Če ste interesent za katerokoli obliko izobraževanja v okviru tega programa se prijavite do 15. septembra pri Delavski univerzi Ptuj, Trg MDB 2/1 — ali telefonično na številko 771-539, kjer boste dobili vse podrobne informacije.
Poslužite se ugodnosti;	Uredništvo
Teden kajkavske kulture — »KRAPINA ’84«
Zaradi bližine in zanimivosti, ki si jih lahko ogledate, vas želimo spomniti, da je od 2. — 9. septembra v Krapini organiziran Teden kajkavske kulture. V tem času si lahko ogledate različne razstave, predvsem razstavo ženskih ročnih del in drobne obrti. Ves teden se bodo vrstile razne kulturne prireditve in nastopi glasbenih skupin, še zlasti Festival »Kajkavske popevke Krapina ’84«
Posebej bi vas opozoril na petek 7. 9., to je dan srečanj bratskih občin Slovenije in Hrvatske. Ta dan bodo po seji Koordinacijskega odbora na sporedu nastopi folklornih in glasbenih skupin sodelujočih občin obeh republik z začetkom ob 16. uri. Vsak večer bo poskrbljeno tudi za zabavo.
Tistim, ki ste kdaj na teh srečanjih sodelovali, bo informacija najbrž prav prišla.
Podobne informacije dobite na Turističnem društvu Krapina, telefon (049) 71-330.
Četrto prvenstvo Perutnine v ribolovu:
Zmagovalec TOZD Commerce in Franjo Maček
Za četrto prvenstvo Perutnine v ribolovu lahko ugotovimo, da je bilo uspešno. Obisk tekmovalcev je bil dober, vse druge okoliščine tudi, in po dveh urah so tekmovalci prinesli plen na zborno mesto. Med ekipami je zmagala TOZD Commerce pred Mesno industrijo in Transservisom. Med posamezniki je že drugič zmagal Franjo Maček,
za nekaj dkg »lažji« je bil Žgeč Mirko (oba Commerce), tretje mesto pa je osvojil Viktor Rebernak.
Za letošnje prvenstvo lahko ugotovimo, da so med ekipami in posamezniki zmagali res najboljši. Organizator (pisec tega članka) je zopet pozabil tehtnico, v DSSS že četrtič zapored niso uspeli (ali želeli) sestaviti ekipe in kar je inajbolj razveseljivo, letošnji ulov je bil mnogo boljši od^ lanskega. Upamo, da bo kmaju tako tudi na drugih področjih našega življenja in dela.	CA
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj. Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor Mirko Bauman Lojze Cajnko, predsednik) Irena Javernik, Ida Kozel, Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Reisman, Marija Širovnik, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2000 izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8 Rokopisov	----
vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri
Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.
___ in fotografij ne
IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977.