URN_NBN_SI_DOC-DXQK3TN6

POSVETOVANJE IN OBČNI ZBOR SLOVENSKIH KNJIŽNIČARJEV V dneh 8. in 9. oktobra 1965 se je v Novem m estu zbralo n ad 150 slo­ venskih knjižničarjev n a posvetova­ n ju in XVI. občnem zboru svojega društva. V dolenjski m etropoli se to k ra t niso zbrali slučajno. Novo me­ sto slavi nam reč letos več pom em b­ n ih jubilejev: šeststoletnico ustano­ vitve m esta, stoletnico prve javne knjižnice in čitalnice, dvajsetletnico Študijske knjižnice M irana Ja rc a in dvajsetletnico osvoboditve. Zbora so se udeležili tudi predstavniki naših družbenih in u p rav n ih organov te r vidnejši k u ltu rn i delavci Dolenjske, m ed njim i zvezni poslanec prosvetno kulturnega zbora Boris Mikoš, pod­ predsednik občinske skupščine Novo m esto A ndrej G rča, sek retar občin­ skega kom iteja ZKS tov. C irkelbah, predsednik Socialistične zveze Novo m esto Slavko Dokel, predsednica sveta za prosveto in kulturo N ada Gostič in drugi. P redsednik dru štv a Jan ez Logar je n a začetku posvetovanja m ed drugim dejal: »K ulturni pom en Novega m esta v vsem preteklem obdobju je bil n a ­ vadno večji od gospodarskega, saj je tu delovala v rsta odličnih pedagogov; ti so izšolali mnogo pom em bnih kul­ tu rn ih delavcev, ki so potem tu d i tu delovali. Nekako n arav n o se nam zdi, da je m esto s tako trad icijo tu d i v dobi obnove, graditve in gospodar­ skega razm ah a posvetilo posebno skrb k u lturnem u razvoju. In res je Novo m esto v tem času ustanovilo in za­ gotovilo razvoj tako pom em bnim kul­ tu rn im in stitu cijam , kot so muzej, arhiv, u m etn o stn a galerija, študijska knjižnica, da ne om enim tu d i vrste splošno izobraževalnih ustanov. Po svojih m ožnostih je m esto skrbelo tu d i za k u ltu rn i napredek okolice in širšega področja. Posebej n aj om enim Studijsko knjižnico M irana Jarca, ki se je v m anj kot 20 letih razvila v po­ m em ben k u ltu rn i center in odlično študijsko ustanovo, ki h ra n i mnogo dragocenega knjižnega in rokopisnega gradiva, h katerem u se bodo m orali zatekati tu d i znanstveniki iz drugih središč in n aših osrednjih ustanov.« Dopoldne je bilo dvoje predavanj. Bogo Komelj je podal prerez skozi sto let knjižničarstva v Novem m estu, B ranko Berčič pa bilanco slovenskega knjižničarstva od osvoboditve dalje. Popoldne so k n jižn ičarji poslušali re­ fe ra t P avleta K alan a o problem ih en o tn ih pravil za abecedni im enski katalog in Josipa R ijavca o ak tu al­ n ih v p rašan jih decim alne klasifika­ cije pri nas in v tu jin i. XVI. redni občni zbor D ruštva bibliotekarjev Slovenije je bil nasled­ njega dne zju traj. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika o delo­ v an ju društva v preteklem dveletnem obdobju — od oktobra 1963 do ok­ tobra 1965, blagajniško poročilo, po­ ročilo nadzornega odbora, volitve, po­ ročila predsednikov podružnic in po­ govor o društvenih problem ih. O bčni zbor sta pozdravila tudi predstavnik sek retariata za prosveto in kulturo SR Slovenije in zastopnica D ruštva bibliotekarjev H rvatske. Predsednik Jan ez Logar je prebral n aslednje poročilo: N a začetku te poslovne dobe, ne­ posredno po m ariborskem zborovanju, je sm rt kruto posegla v naše vrste: um rl je naš d otedanji predsednik, za­ služni bibliotekarski delavec in slavist dr. M irko Rupel. Letos v m aju pa n as je za vedno zapustila prof. Ju ­ stin a Podpačeva, n eu g n an a delavka n a področju bibliotečne klasifikacije zlasti m ednarodne decim alne klasifi­ kacije. Za obem a je ostala velika vrzel, oba bosta n am vsem vzgled delu predanih, za stroko in vzgojo m ladih kadrov gorečih bibliotekarjev. O dbor se je n a prvi seji konstitui­ ra l tako, da je prevzel m esto pod­ predsednika B ranko Berčič, tajništvo Ančka Koržetova, blagajno Boža Ple- ničarjeva. V upravnem odboru Zveze bibliotekarskih društev Jugoslavije sta dva član a našega odbora: pred­ sednik po svoji funkciji in Avgust V ižintin, ki je bil izvoljen n a kon- 115