W t pjUv*-jjfr if) bvr < 4i^r Meteorološki zavod METEOROLOŠKE RAZISKAVE V KRAŠKEM ZALEDJU LJUBLJANICE Poročilo o delu v letu 1976/1977 i r e k t o r Ljubljana, oktober 19 1 . UVOD Po predloženem in potrjenem programu so raziskave v letu 1976 bile predvidene takole: Opazovanja in registracije naj bi se nadaljevale na specialni mre¬ ži, ki jo- tvori: 6 totalizatorjev, 8 ombrografov in 9 navadnih padavinskih postaj. Priključeni sta bili še 2 navadni meteorološki postaji. Opazovanja naj bi bila preverjena, opazovalci pa ažurno opozorjeni na napake v opazovanju ali na napake instrumentarija. Analize rezultatov naj bi zajele elemente, ki odlo¬ čilno vplivajo na vodno bilanco, torej na: tempera- pudavine turo in (veter!, enaka pozornost naj bi bila posveče¬ na tudi izhlapevanju in povezavi tega elementa s tem¬ peraturo in vetrom. Padavinske in temperaturne razme¬ re naj bi osvetljili z ustreznim režimom ob izrazitih vremenskih situacijah. Za naštete elemente so bile predvideni tudi tabelira- ni pregledi. Naštete naloge so v programu meteorološkega dela po¬ ročila. Hidrometeorološki del naj bi dal čim jasnej¬ šo sliko o nalivih, izvršen naj bi bil poiskus, preve riti točnost sedaj suponiranih meja porečja Ljublja¬ nice in ugotovljen količinski odnos med padavinami 9 Popolnjjna meteorološka mreža v krnskem zaledju Ljubljanice Merilo 1: ‘j-OOOOO — - ombrograf • padavinska posiaja 0 navqdna meteor. postaja A totalizator 3 in odtoki na enem od potokov z normalnim, površinskim vodotokom. Program je bil realiziran in v večjem delu tudi močno presežen. Kraško zaledje Ljubljanice je v analizah slu¬ žilo kot izhodišče, zanj uporabljena dokumentacija pa je bila izkoriščena v maksimalni meri za reševanje proble¬ matike ne le v najbližji okolici zaledja, ampak tudi za vso Slovenijo. Tako je bilo Kraško zaledje vključeno v klimatski mozaik Slovenije - pa čeprav samo v letu 1976 . 2. REZULTATI ANALIZ Podroben prikaz poedinih meteoroloških elementov, pomem¬ bnih za vodno bilanco, bi ne bil popolen, ako bi ne bil pravilno uokvirjen. Zato je bila kot intonacija v detaj¬ lne analize izdelana pregledna slika razvoja vremena v letu 1976, temelječa na obeh standardnih elementih, pa¬ davinah in temperaturah, določneje, na mesečnih višinah padavin in srednjih mesečnih temperaturah« Tak okvir je tudi nujna informacija o stopnji sušnosti /indeks vlaž¬ nosti/ pri uporabi metode enotinega hidrograma, istočas¬ no pa omogoča prvo informacijo o perečem problemu: ali je Cerkniško polje, ta osrednji del Kraškega zaledja Ljubljanice, res toplejši od ostalih kotlin notranje - 4- - Slovenije. To so nakazale namreč analize temperatur¬ nih razmer v zadnjih letih. Pravzaprav je bil prav ta problem srčika analiz temperaturnih razmer ob iz¬ razitih vremenskih situacijah, bolje od različnih ti¬ pih cirkulacije. 2.1. Razvoj vremena v letu 1976 2.1.1. Razvoj vremena v posameznih mesecih Osnovna karakteristika razvoja vremena, kot je raz¬ vidno iz poprečnih mesečnih temperatur in padavin, je naslednja: Januar je bil izjemno suh in nadpoprečno topel mesec. V primerjavi z dolgoletnim poprečjem so bile sred. mes. temp. v jugozahodni Sloveniji normalne, saj so bili temperaturni odkloni okrog 0°C, v vsej ostali Sloveniji pa so bile sred, mes. temperature kar za 2 do 3°C višje od dolgoletnih poprečkov. Kot že omenjeno, je bil januar izjemno suh mesec in padavine so bile daleč pod dolgoletnim poprečjem. Več padavin je bilo le v jugozahodni Sloveniji, kjer so do¬ segle 30 - L VQ>% dolgoletnega poprečka, med tem, ko je v ostali zahodni Sloveniji padlo samo 10$ normalne višine padavin. Sušno vreme se je pričelo že v tretji dekadi 5 l meseca decembra leta 1975 in se je nadaljevalo do 25.1., z izjemo jugozahodne Slovenije, kjer ni bi¬ lo padavin vse do 50*1*1976. V februarju so bile temperature v glavnem v okviru normalnih vrednosti, le v severovzhodni Slovenije in nekaterih kotlinskih predelih so bile srednje mesečne temperature za nekaj desetink nižje od dol¬ goletnih poprečkov. Tudi padavine so bile v okviru normalnih vrednosti, mestoma pa so bili veliki od¬ stopi v obe smeri. V jugozahodni Sloveniji so pada¬ vine presegle dolgoletni popreček za 80 do 100 mm, nasprotno pa je vzdolž celotne vzhodne Slovenije padlo le 50 do 70 $ normalne vrednosti padavin; Marec je bil hladen mesec, temperaturni odkloni so bili negativni, srednje mesečne temperature so bile kar za 2 do 4-°C nižje od dolgoletnih poprečkov. Pa¬ davine so bile neenakomerno razporejene in sicer je padlo v tretjini zah. Slovenije in severozah. prede lih visokogorskega sveta samo 10 do L V0% normalne vi šine padavin, v severozahodni Sloveniji je padlo 60 do 80$ normalne vrednosti, to je 6x več, kot v naj¬ bolj namočenih predelih severozahodne Slovenije. Največ padavin pa je bilo v predelih jugovzhodne Slovenije, v Beli krajini, kjer so bile padavine za 50 do 50 $ višje od dolgoletnih poprečkov. 6 April se Je pričel z lepim in toplim vremenom, z naJvišjimi .dnevnimi temperaturami 23 in 24°0. Lepo in toplo vreme Je trajalo vse do 7.1V., ko se Je zaradi vdora hladne fronte vreme poslabšalo. Zaradi večkratnih ohladitev v mesecu so bile srednje meseč¬ ne temperature, kljub nadpoprečno topli prvi dekadi, nižje od normalnih vrednosti za O.3°0 do 1.7°0. Pa¬ davine so bile nadpoprečne, od normalnih vrednosti so bile višje tudi za 100/6, predvsem vzdolž celotne vzhodne Slovenije. Za mesec maj lahko trdimo, da so bile temperature še v okviru normalnih vrednosti, kljub temu, da so bile v Jugovzhodni Sloveniji nekaj desetink stopinje nižje od dolgoletnih poprečkov (za 0.1 do 0.8°C), drugod v Sloveniji pa so bile enake dolgoletnim poprečkom, ali pa nekaj desetink višje. Padavine so bile na severoza¬ hodu nadpoprečne, v ostalih predelih, predvsem Jugoza¬ hodni Sloveniji, niso dosegle normalnih vrednosti. V tem mesecu sta bila 2 padavinska centra! Jugovzhodna Slovenija, z doseženimi 130$ normalne vrednosti pada¬ vin, in skrajni severovzhod s 120$ padavin. V juniju so bili negativni temperaturni odkloni le v Jugovzhodni in skrajni vzhodni Sloveniji, v vseh osta¬ lih predelih pa so bile temperature nekaj desetin nad 7 poprečjem. Z ozirom na to, da je padlo v severnih predelih Slovenije, vključno z visokogorskim svetom, manj kot 50 °/o dolgoletnega poprečja padavin, lahko trdimo, da je bil mesec junij dokaj suh. Vreme v juliju lahko razdelimo na dva okvirna vremen¬ ska tipa; do 21.VII. je bilo toplo vreme s pogostimi nevihtami, nakar je sledilo hladno vreme s padavinami.. V poprečnih vrednostih je bil julij normalno topel, in kljub suši v prvi polovici meseca, normalno moker me¬ sec . Mesec avgust je bil zelo hladen, srednje mesečne tem- • perature so bile kar 3 do 4° C nižje od normalnih vred¬ nosti. Padavine so bile normalne, z izjemo severozahod¬ ne Slovenije, kjer je padlo manj od 25$ padavin. Tudi mesec september je bil v primerjavi z normalnimi vrednostmi hladen, saj so bile temperature do 2.5°G nižje kot poprečne vrednosti. Padavine so bile izdatne in so v poprečju v vsej Sloveniji presegle normalne višine. V oktobru so bili temperaturni odkloni na Panonskem 8 obrobju in vzdolž celotne vzhodne Slovenije normal¬ ni, v ostalem, večjem delu pa relativno visoki. Pada¬ vine so bile v okviru normalnih vrednoti, le skrajni zahod je bil nadpoprečno namočen (100-14-0$). November je bil relativno topel mesec, s pozitivnimi temperaturnimi odkloni. Padavine so bile normalne, le v vzhodnem predelu Slovenskih goric in v Beli kra¬ jini so bile 30$ višje od dolgoletnih poprečkov. Svo¬ bodna Koroška pa je v tem mesecu prejela komaj polovi¬ co običajne moče. Mesec december spada med suhe mesece, v letu 1976 pa je bil izredno ugoden, saj so vse meteorološke posta¬ je izmerile nadpoprečne padavine. V predelih jugoza¬ hodne Slovenije so bile presežene normalne vrednosti kar do 180$, v ostalih krajih pa za 20-50$. Tempera¬ turni odkloni so bili v glavnem negativni, tako da lahko smatramo mesec december za hladen in nadpopreč¬ no moker mesec. 2.1.2. Celoletni pregled V vsem letu 1976 je bila situacija naslednja: Padavine so bile v pretežni večini normalne, padlo je 100 do 120$ dolgoletnega poprečka, razen v severovzhodni Slo¬ veniji, kjer je bilo nekaj manj padavin, toda še vedno v okviru normalnih vrednosti (Maribor 93$) . Srednje letne temperature so bile za + 0.4 do -0.5°C višje, oziroma nižje od dolgoletnih poprečkov, torej v okvi¬ ru normalnih vrednosti. Preglednejšo sliko o razporedbi padavin in sušnih ob- sliko. 2. dobi j omogoča gra-f-ikon—1. Ne da bi se spuščali v podrob nejšo analizo razporedbe sušnih obdobij po vsej Slove¬ niji, naj povdarimo naslednje: najdaljše sušno obdboje se je pričelo že v tretji dekadi meseca decembra 1975 in je trajalo vse do tretje dekade v mesecu januarju. Dolgo je bilo sušno obdobje tudi v juniju in juliju. Trajalo je od konca II. dekade junija, s krajšimi pre¬ sledki do konca druge dekade v juniju, to je dober me¬ sec. Primer najkrajšega obdobja brez padavin je bilo na prehodu iz oktobra v november - to obdobje je trajalo nekako 18 dni. Za upogled v padavinsko problematiko je važno predvsem spoznanje, da zajamejo sušna obdobja, odnosno padavin¬ ska obdobja, vso Slovenijo. Ta ugotovitev deloma izne- nadi, deloma pa je v skladu z dosedanjimi spoznanji. Iznenadi zato, ker Slovenija klimatsko ni enotna, saj pripada njen jugozahodni del modificiranemu mediteran¬ skemu pasu, skrajni severovzhodni del pa modificirani kontinentalni klimi. Skladno s pričakovanjem je anali¬ za za leto 1976 potrdila, da so padavinska obdobja, - 9 b - d r ■ J ! I O o 1 ; ' ' 'J U . '-U C.'> L. J -J 3 ” -O K. 1 { • j C) <■. j H/) 0 ~) 10 ki jih lahko imenujemo tudi obdobja odklonske aktiv¬ nosti, enotna za celotno Slovenijo zato, ker pokriva¬ jo fronte obsežna področja, v okviru katerih je Slove¬ nija le neznaten delec. Klimatska raznolikost Slovenije pride do izraza v prehitevanju, ali pa zaostajanju nastopa sušnega, ali padavinskega obdobja. Tako vidimo po podatkih meteorološke postaje Portorož, da je- sušno obdobje trajalo do 29.1., medtem, ko je v Mariboru trajalo le do 25.1. in je bilo tudi prej prekinjeno. V juli¬ ju pa vidimo obrnjeno situacijo. Sušno obdobje je bilo najkrajše v Primorju, v notranjosti pa nekoliko daljše. Ostane pa osnovno spoznanje, da so v Slove¬ niji nastopala v letu 1976 obdobja lepega in slabega vremena izenačeno preko vse Slovenije. 11 2.2. Temperature 2.2.1. Kraško zaledje Ljubljanice v odnosu do ostale Slovenije Pri dosedanjih analizah temperaturnega režima Slo¬ venije se je pokazalo, da je področje, ki ga tvori kraško zaledje Ljubljanice, sestavni del kontinen¬ talne Slovenije z ostrimi zimami in relativno hlad¬ nimi poletji / ./. Ekstremna področja v vsej Sloveniji so kotlinska dna, kjer so zimske tempera¬ ture nižje, poletne pa višje, kot pa so v obdajajo¬ čem hribovitem svetu. Pokazalo se je nadalje, da je Postojnski preduh pomemben za prodore hladnega zra¬ ka iz kontinenta proti morju, podobno vlogo pa naj bi imel tudi za poplave v glavnem subtropskega zra¬ ka ma poti v notranjost Centralne Evrope, iz jugoza- padne smeri ../. Prav zaradi posrednih posle¬ dic toplega jugozahodnika naj bi tudi Cerkniško pol¬ je imelo nekoliko višje temperature, kot pa slično ležečo kotlino v ostali Sloveniji /...!’./. Da bi spoznali temperaturne značilnosti kraškega za¬ ledja Ljubljanice in njegovo eventuelno različnost od ostale Slovenije, so bili v predloženem poročilu 12 izbrani primeri temperaturne razporedbe od različ¬ nih tipih cirkulacije; posebna pozornost je bila posvečena razporedbi pri poplavah jugozahodnika; saj $i bil v takih primerih možen jugozahodni fen, zaznaven tudi na dnu Cerkniškega polja, torej nepo¬ sredno za gorsko oviro, na kateri se stopnjujejo pa¬ davine. Prav fen pa bi utegnil biti glavni vzrok, ali vsaj odločilni, zaradi katerega naj bi bilo Cer¬ kniško polje relativno toplejše od ostalih kotlin v Sloveniji. Jugozahodna cirkulacija nad Slovenijo je bila izbra¬ na za 4- dneve, v vsakem letnem času po en primer. Ostalih 7 primerov je bilo izbranih tako, da so bili zastopani dnevi z vzhodno anticilclonsko cirkulacijo in primeri ob severozahodniku. Za uvod, za osnovno orientacijo, prikazujeta grafikona 1 in 2 razporedbo srednjih mesečnih temperatur v obeh karakterističnih mesecih, v januarju in juliju 1976. 2.2.1.1.Razporedba v januarju 1976 (slika 3) Iz položaja zveznice za postaje na dobro zračenih mestih, vrhovih in grebenih (zveznica I), je razvid¬ no, da je bil gradient v januarju 0.50°C/100m, dalje, da so bile kotline (zveznica II) /najhladnejše: 12 b A S'! .3 RAZ PORE OSA SREDNJIH MESEČNIH TEMPERATUR ZA JANUAR \ I ,, f A PRI MORSKE ti. \f i ■( VR H' l /l KOTLINE’ m {. NOTRANJE SLOVENIJE J o NAJHLADNEJŠE POSTAJE If KRAŠKO ZA IMOJE UT \ r r j.0()0 \ ^ RAKITNA \ \ \ BABHO P « V A \ \ '3 NOVA VAS \ \ \ a V \ \ A O DOLENJE J, H |O0 « i r>JV.A \ O \ \ \ -8 -7 -C fV‘/ r fflOO »J 00 •2 -< O -I 13 Ambrus, Šmartno, Velenje/ za cca A- 0 hladneje /rela¬ tivno/ od vrhov /Kredarica, Uršlja, Kum, Šmartno, Javorje, Klenik/, največ kotlin pa Je bilo hladnej¬ ših od dobro ventiliranih področij za cca 2.5°C (zveznica III). In kako Je bilo s postajami v kraškem zaledju Ljub¬ ljanice? Ako izpustimo Babno polje, ki leži na spornem področ¬ ju in Je med najhladnejšimi v vsej Sloveniji, so bile postaje Rakitna, Nova vas na Blokah in Dolenje Jeze¬ ro za cca 2.0°C hladnejše od vrhov, Planina pri Rake¬ ku, verjetno zaradi prisojne lege in majhne dvignje- nosti nad dnom polja, pa le za 1°C; isto velja tudi za obrobno postajo Route. Posebno velja podčrtati, da tudi postaja Postojna v januarju 1976 ni bila na zveznici d.obro zračenih postaj notranje Slovenije, kot Je to na grafikonu dolgoletnih poprečnih vredno¬ sti /./t/J..../, ampak, da Je bila tokrat za cca 0,8°C hladnejša od njih. 2.2.1.2. Razporedba v juliju 1976 Iz domače in tuje literature Je znano, da se v to¬ pli polovici leta razlika med kotlinami in vrhovi zmanjša močno /.V*./£../. V našem primeru (slika 4-) za polovico. Najhladnejše postaje /Sobota, Lipe na Barju, Ambrus, Radovljica, Babno polje/ so v našem 43 b Sf„V RA 2 P 0 REDBA S RF DNJIH MESEČNIH T L MPE RA 1 UR /a ju n j ,, (A PKIMOKSKE VUHO VI- JA N 01 K A N Ji M-OVE.HI.il; 1 KOD INE /* NAJ Hi.ADNE JŠ« POSTAJE J[ " [U KRAŠKO ZA LtOJt: \ h,i 7 \I \ A A \1 \ \ /A \ \ A M poi JANE A \ HABkO P. ^ W , NOVA /A.S \ S \ tiOi E NJE J. N POSTOJNA r$ A A \ \ \ \ A 3 io Tl 4’ 4; 4 f5 4 Tl h , 19 20 21 22 A 1 - 2 T 200o h iioo - 1000 500 primeru odstopale za cca 2°0 (zveznica II). In medtem ko sta bili postaji Dolenje Jezero in Postojna v naj¬ hladnejšem zimskem mesecu bližje -temperaturno- postajam na vrheh, sta bili v juliju bližje najhladnejšim posta¬ jam. To bi sicer utegnili tolmačiti kot posledico manj pogostih izrazitih padavin pri jugozahodniku v poletju, saj prevladujejo v najtoplejšem delu leta prodori polar¬ nega zraka s severozapada in so taki prodori v nočnih urah spremljani s stabilizacijo v najnižjih plasteh atmo¬ sfere, vendar so to le ugibanja, ki jih more potrditi ali ovreči le analiza individualnih primerov. Z ozirom na cilj, ki je bil postavljen na začetku anali¬ ze temperaturnih razmer, ugotoviti eventuelne posebnosti krašlcega zaledja Ljubljanice, kot področja, ležečega nepo sredno za Snežnikom in Javorniki /glavna klimatska meja v Sloveniji/, je važna ugotovitev: v januarju je bilo Dolenje Jezero, kot reprezentant področja, le nekoliko hladnejše od vrhov v notranji Sloveniji, v juliju pa je bilo Cerkniško polje celo med najhladnejšimi kotlinami Slovenije. Omeniti moramo tudi postajo Poljane na Notranjskem, v višini 1030 m. V januarju je bila cca 0.7°C pretopla v primerjavi z ostalimi postajami na dobro ventilii^anih mestih, medtem ko tega v drugem karakterističnem mesecu, juliju % ni bilo. 15 2.2.2. Analiza temperaturne razporedbe v izbranih situa¬ cijah Za vsakega od izbranih dni so bili izdelani grafikoni: o razporedbi srednjih dnevnih temperatur, dnevnih am¬ plitud, dnevnega maksima in dnevnega minima. Potrjena so bila že znana iskustva, da se dnevne maksimalne tem perature ravnajo v glavnem po nadmorski višini, dalje, da so srednje dnevne temperature, enako tudi dnevne amplitude, le zrcalo številčnega razmerja med dnevni¬ ma ekstremoma: dnevnim maksimom, ki ni problematičen, ker se, kot omenjeno, ravna predvsem po nadmorski viši ni, in od dnevnega minima, na katerega vpliva v'odlo¬ čilni meri relief in seveda, tip vremena /./. Dejanska situacija je taka, da zagotovo obvladamo pri¬ stop do rešitve zastavljenega vprašanja, kako se Kraš¬ ko zaledje Ljubljanice vključuje v temperaturnem pogle du v ostalo kontinentalno Slovenijo, že z analizo tem¬ peraturne razporedbe minimalnih dnevnih temperatur. Sicer so bili:'izdelani grafikoni tudi za ostale para- metre^ za poročilo o delu v letu 1976/77 pa so bile iz¬ delane le analize le za odločilni parameter, to je, dnevne minimalne temperature ob različnih, sistematič¬ no izbranih karakterističnih dneh. 16 - 2.2.2.1. Razporedba minimalnih temperatur dne 25.2.1976 Cirkulacija NE Vremenska slika: Kad večjim delom Evrope je v sklopu anticiklona ustaljeno obsežno območje visokega zračnega pri¬ tiska. Rad našimi kraji je v višinah hladen zrak. Strunjenje NE. Ob 7h je bilo v notranji Sloveniji oblačno-nizka oblačnost.Gorenjska /Planica in Jezersko in Kre¬ darica/ je bila jasna, Primorska pa pretežno jasna. Veter slab /pod lBf/ z različno severno in južno komponento. Ob 13h je bilo po Sloveniji deloma oblačno. Veter šibek, prevladujoča smer NE. Dnevne minimalne temperature (slika 5) so bile raz- porejenje zelo sistematično. Za ta parameter je bilo sipanje razmeroma majhno in je bil verikalni gradient dobro zračenih postaj zelo lahko določiti- znašal je 0.36°C/100m, s tem, da je bila na višini 600m temperatura -3°C (zveznica I). Najhladnejše kotlinske postaje do višine lOOOm so bile za cca 3.8°C hladnejše od reprezentativnih postaj ( na vrhovih). Postaje kraškega zaledja Ljubljanice /v nadaljnjem K.L./, kažejo neenotno razporedbos Rakitna in Babno A - n - SU5 ABSOLUTNI MINIMUM 25.2,4976 VRHI) VI' [A PRIMORSKE ¥ |a notranje Slovenije / ,, .f *najhladnejše postaje K0 L,Nt; Js KRAŠKO ZALEDJE (M') X LOM HA KOMNI > /k ' 1 L V \ 'A PLESA POLJANE H \ PLANICA t» RU-iItK M\ \ \ U BABNO f! Nol/A VAL \ m R' ,v te . igjj A A Šmarna gom.a \ DOLENJE j. m \]H Postojna ra \ MIKLAVŠKI HWB\ A A A » LJUBLJANA CELJE \ 8 \ v PORTOROŽ A ptr-i” - o -7 2 ■ '-.r. ;t ■ 4 Ž -1 O H 2 5 T <1 l 5 18 polje ter z njima tudi Dolenje Jezero so bile med naj¬ hladnejšim postajam (zveznica II) v vsej Sloveniji; za vetrove bolj dostopne: Nova vas, Rovte in zlasti Postojna pa se močno približajo dobro zračenim vrhem /Javorje nad Poljanami, Šmarna gora/. Poljane so bile izredno tople, relativno talco kot primorske postaje (zveznica III). Kraško zaledje se torej povsem priklju¬ čuje razporedbi o ostali notranjosti Slovenije. Obalni pas Je bil izrazito toplejši. Takšna Je bila minimalna temperatura. Med dnevom Je prišlo do advekcije toplega zraka v višinah in grafikon 6 maksimalnih temperatur kaže izrazito inverzno ploskev v višini nad 800m. Na višini okoli 1200m Je znašala otoplitev okoli 10°0, v nižjih plasteh pa približno polovico majn. Pod višino 800m Je bila izotermija s temperaturami med 2 in 5°C, Primorske postaje Temnica, Vedrijan in Porto¬ rož pa so bile skoro za 10°G toplejša in so ležale v gradientu /0.78°C/100m/ nad inverzno plastjo v Alpah / 800 in 900m/. 'Tudi pri maksimalnih temperaturah, ena¬ ko kot pri minimalnih, kraško zaledje ne odstopa od ostale not. Slovenije. Ob severovzhodnih vetrovih, pogojenih z azorskim antici- Honom, ki pa Je v višjih plasteh še hladen, Je KZ torej sestavni del notranje Slovenije. 2.2.2.2. Razporedba minimalnih temperatur dne 23»4-*1976 SW cirkulacijo Vremenska slika A- - j 8 b - SL.6 ABSOLUTNI MAKSIMUM /.b,2.1976 I \ I.' I -.Al /•■ i - 2 Ko VRHov/ { f A PRIMOR-:'.j ir | A NOTRANJE Sl.OVi-tiiJL' .KOTLINE I* »A.IHIA»HU S . , , E . [60 KKAŽKO K. Ai i- p J E. /- wmm JZ IHVC In ' il A H O' i ,'V A \ ' 1 20M A , —r io 19 Ciklonsko področje leži nad severnim Sredozemljem, do- u vaja z j^govzhodnikom nad vzhodne Alpe vlažen zrak in povzroča padavine; vreme oblačno s posameznimi nevih¬ tami. Padavine: Mašim 55mm, Jezersko 30mm, Novo mesto 5mm. Ob 7h so bili v prizemni plasti vetrovi iz sev. vzh. kvadrante Šibki in le izjemoma močnejši od lOBf. V višinah je bil izrafcit jugozahodnik. Povsem oblačno je bilo tudo ob IJh. Kredarica obakrat jugozahodnik, sicer tudi ob 13h veter pod lOBf - severovzhodnik. Portorož zjutraj vzhodnik, opoldne tudi zahodna smer. Eazporedba: Razporedba minimalnih temperatur /graf. 7/ je bila v spodnjih plasteh, do višine cca 800 m, enostavna-na- videzno izotermna, v temp. intervalu od 0 do 4°C,od te višine do Kredarice pa predvsem zaradi zelo visoke /relativno/ temperature Kredarice nepregledna. Relativno najtoplejše postaje so bile Babno polje, Je¬ zero in Postojna, postaje na vrheh - Sela pri Planini pri Sevnici, Primskovo in Golnik pa hladnejše od onih KZ (kraško zaledje). Isto temperaturo kot Jezero so imele tudi kotlinske postaje Celje (244m) in Ljubljana (300m). Primerjava postaj-dvojčic: Ljubljana-Šmarna gora, Cel¬ je -Miklavški hrib in Jezero-Poljane pa pokaže, da je bila vsaj v manjših geografskih enotah normalna tempera turna razporeditev, gradient je bil prilično isti kot /izjema: Celje-Miklavški hrib/ nad Javorjem do višine cca 1500 m /cca 0.62°C/100/. ~ 20 - SL.7 ABSOLUTNI HINIMUM £3.M9'/6 \ \ vrhovi/ a PR'MORSKt: VRHOVI j A NOTRANJE SLOVENIJE knTMI , P I* oAJNuAfNL ' :L POSTAJr KO 11 l !x E r-fAo KO AI. L W E NAUMC-RPkJ VISIM ttnl .? 50 f) vA V45 ® \\ 0 * A ŠMARNA GOKAA / v A M,Spanec miklavjh h.a A A m d n'-f iiiz J. «MOM '.)£ N*t>M0R r V.j\ \ i$iw A lh»l P50fi -£D00 KRV/IV0C A A HOM NA KOMNI W0 KOM A POITAMC « \ 1-1909 BABNO P. n? RATTCF NOVA VAS m Dolenjk j. h ILIRSKA BISTRICA 0 RAKITNA H \ povre: M \ A ŠMARNA LA POSTOJN.A »a MIKLAVŠKI H A JE E /A! |M * LJUBI JANA CELJE • - r, r»f? pa^Tu P.or A i-1— • I 3 4 r- 1 * 8 1? p* •fo — •11 ~h 12 — - r - ri •K/ 45 f»- r fr - 24 - SL .9 ABSOl.IMNI MAKSIMUM 28 . G, << 476 ' VRHOVI f A (A NOTRANJE" S 1 - O V C HIJ K' KOUINt * NAJHLADNEJE E RULTAJE IS KRAŠKO ZALEDJE NAML«‘ K.1 .Viši? .'Lilij tKLEDARIOA A. kRVAVfC A URŠLJA'GORA iUvO A DOM MA KOMNI ■1500 H-L a A A A.KUH A VOJSKO M POLJANE RAKITNA BABNO R ta tsj NOVA VAS II RATEČ E o u ROVTE A.ŠMARNA GORA DOLENJE J. M ŠMARTNO & MIKLAVŠKI H a ATEH r/IiA '10 C O Soli [°CJ I ■ 15 ■ ~r ' 1C 17 —r— 1» »LJUBLJANA »CELJE POf^.KOZ — i- (9 - i— 20 —f— 21 — t — 22 “T " 23 — -t-- 24 • -t - 25 2 G —I— 27 —j 28 2:1 25 2.2.2.4. Razporedbe minimalnih temperatur dne 9*» 10» in 11.7»1976 ; cirkulacija NW - N Vremenska slika Vzhodne Alpe in Balkan so v območju plitvega ob¬ močja nizkega pritiska. V višinah priteka s seve¬ ra hladnejši zrak. Dne 9.7. ob 7 uri brezvetrje ali slabi N in NE ve¬ trovi, oblačnost 4-7« Ob 13 oblačnost povečana, vendar ne 8, ponekod nevihte, vetrovi šibki in raz¬ ličnih smeri; 10.7. Nad vzhodno Evropo in Balkanom nizek pritisk, hladen zrak priteka s severa in povzroča redke po¬ poldanske nevihte. 7.ura: Prevladovalo je brezvetrje ali le šibki, pred¬ vsem s severa. Oblačnost večja od 5» le na Primorskem manjša. 13.ura: Oblačnost 4-6, vetrovi slabi, predvsem s se¬ vernega kvadranta. Nevihte pogoste. 11.7. Nizko področje se je pomaknilo nad Balkan in Sredozemlje. Iznad zap.Evrope se je nad zah.Balkan razširil greben visokega pritiska. Osamljene nevihte. 7.ura: Gorenska jasno, Kredarica 7» drugod zmerno ob¬ lačno, slab severovzhoden''veter (pod lBf) -M- SL, -10 ABSOLUTNI MINIMUM 9.7.197» VRHOVI (APR»MOKHbX I A NOTRANJE iTCiVlNiJi. r a NANRAI RTjTi TO-TAJi Kotline ' M KRASRO Z At, E Ut BAfiftO P Bi \ '■£ KRVAv fC \ A D. NA (VOMN/ \ A \ \ KESA \ A \ \ POLJAN E’ , » Pl ANICA « RAKITNA H NOVA VAS lil \ A \ . A -ŠMARNA Q, V POSTOJNA lil 001 ANJE J. « \ Jmaktiio & MIKLAVCI II A ^ CELJE \ A * \ N-H Ut l 1 i Vi ;iN* I "■ 1 lito K JOt i> 500 0 LJUBLJANA Tl M NIC A A A \ f.r U is t-ORfORO A ■in r o -11 12 « r— 1C J/ 27 Razporedba Prvega dne, 9.7». je pri minimalnih temperaturah zabele¬ žen vertikalni gradient 0.56°C/100m (zveznica I). Obal¬ ni pas je le neznatno toplejši in je zato gradient neke liko večji. Čeprav v jutranjih urah ni bilo jasno, ob¬ lačnost od 4 - 7» so se razvile močne inverzije. KZ je tudi v tej situaciji med najhladnejšimi v Sloveniji in relativno hladnejše od Ljubljane je tudi Jezero. Od Pia nine pri Sevnici in Primskovega, ki ležita na isti viši ni, je hladnejše kar za 5°C. V poprečju so najhladnejše kotline in planote hladnejše od vrhov za cca 7°0 (zvez¬ nica II). KZ je bilo sestavni del ostale Slovenije - njenih najhladnejših kotlin. (Maksimalne temperature kažejo za ta parameter dokajšnje sipanje, kar bi mdglo biti posledica stopnjevane oblačnosti, ki je prepreče¬ vala razporedbo s enotnim ver. gradientom za vso Slo¬ venijo, ne glede na mezololcacijo. ITajhladnejši del Slo¬ venije je Primorska, ki jo reprezentirajo: Temenica, Portorož in Vedrijan). KZ je sestavni del kontinentalne Slovenije. 10.7. Tudi v tem primeru (vert.gradient 0.50°C/100m) je za vso Slovenijo za minimalne temperature isti gradi ent (slika 10); sipanje je veliko, poleg tega se v FcjT *~r 3 n 6 - 28 - SL M A P SOMU INI Ai tti.ilH- -A J u 'iit: '\f f>*J MINIMUM 10 . 7 ,im j A prvi m c.' K 'j k l VRhOVI j ^ noTKAMJL' SLOVI. Ul-Je 'I l * HA JIH ni IlCJ^t P o r A JI h KOTLINE fll KRA £ h O /Ael P ;* \I KRVAVEC A u u S L JA Soka doh /m KkmhiA a hi.ESA SI POLJANE II » RATEČE RAKITNA U ■* BABNO I' v M, KOVA VAS , .. \ H BRCi/TE a JAV ° RJC Aamarim y. v ŠMAkm^ MIKLAVŠKI H. \ ik ^ILIRSKA BISTRICA ‘ii. I” n. oo - lutiO L J ‘BI v A h'\ « » Cl I.Jf —r- 10 n 11 •lld • i ■ 13 --r— . 4 '/ i •• 15 -r~ 10 j\rnu At jr' Pvki A t/ ■ 500 iCn ,-i VKH ROS -E3- su. 12 . absolutni minimum I1.7.l37ti l NAlhJK s*A Kišinuiij -2500 j A PRIMORSKI' '' ' U '' j A H'OTRrtRJC SLOVCNIJI KOTLI NT • * NAJ 11 UD« J S L PO M A J F ; lu KRAŠ |.0 Z n L F L J !■ A KUM • 20 u(i • <50(5 ^ PLE^A POLJANK H h -looo PLANICA * HAPNO P , RAKITNA El NOVA VAli a DOLENJE J, \ gg Po STOo NA tu ^ ŠMARNA GOLA A \ MIKLAVŠKI H- A ■ A \ A • LJUBLJANA & CELJE: V 500 Yfc'DRUAN /: ‘\ 1 T 10 Ti h h h h Te 17 IS pu/vo * tri 30 osrednjem delu notranjosti nakazuje izotermija do vi¬ šine nekako 700 , medtem ko se na severovzhodu, z manj¬ šanjem nadmorske višine, dvigajo temperatura še vse do 200 m. Tako ima Turski vrh 17.0°C in prav toliko skoro tudi Temenica in Vedrijan. KZ se povsem vključuje v temperaturno polje ostale Slovenije, ne samo kontinen¬ talne . [pri maksimalnih temperaturah je gradient 0.78°C/ lOOm. Kotline so za dobro stopinjo toplejše od vrhov, vendar se z večanjem nadmorske višine razmik manjša. 9 Izstopa Šmarna gora, verjetno zaradi lefie hišice: ta je proti severnim vetrovom zaščitena. Postaje KZ v kotlinah in planotah so za cca 1 stopin¬ jo toplejše od vrhov, vendar velja isto za ostalo Slo¬ venijo: Celje, Ljubljana. 2.2.2.4.3. Dne 11.julija (gradient 0.50°C/100m) situacija ni bila bistveno drugačna, zopet so postaje KZ med najhladnej¬ šimi kotlinskimi postajami Slovenije in tako odpade vprašanje o vzrokih za eventuelno višje temperature tega področja. Sicer pa velja ta zaključek za vse tri dneve, ko je bila cirkulacija nad Slovenijo iz severne¬ ga kvadranta, pogojevalo pa ga je področje nizkega pri¬ tiska jugovzhodno od nas. 31 2.2.2.5. Razporedba minimalnih temperatur dne 1.8. in 2.8. 1977 SW cirkulacija 2.2.2.5*1. Razporedba dne 1.8.1976 Manjše področje visokega zračnega pritiska nad Bal¬ kanom se je umaknilo priti vzhodu in v nočnih uarah med 31.7* in 1.8. je Slovenijo prešla hladna fronta. V višinah priteka nad Slovenijo nekoliko hladnejši zrak iz SW. Ob 7h je bila oblačnost od 2 do 8, brez dežja, brez¬ vetrje so imele postaje Brnik, Planica, Šmartno, Po¬ stojna, Ajdovščina in Portorož. Sicer pa je bil veter slab in raznih smeri. Kredarica je imela vzhodnik 8 vozlov. Ob 13. se je oblačnost povečala na 6-3/8, prevladova¬ li so vzhodni vetrovi s hitrostjo pod 10 vozljev, Kredarica vzhodnik, hitrost 7 vozljev. Posamezne ne¬ vihte. Razporedba Razporedba tega dne kaže pri minimalnih temperaturah gradient 0.6 do višine 700 m, v spodnjih plasteh pa se podvoji (slika 14). Posebnost pri razporedbi pred¬ stavljajo nižje temperature na vrheh, kot pa jih ima¬ jo dvojniki v kotlinah. Iz lege postaj sledi, da se ob poplavi hladnejšega zraka, ki ga je prenesel pre¬ hod hladne fronte,izvrši zamenjava zračne mase v SL.\ l' • -l -pvr>lf.»Ar imj -25c*c» VRHOVI Kotline A Pk,l'!v:-:r r A Uti. Af J C ' A.OV|=NWf I • |IA j ri i Ai»r K ° ' 1 ,NL i #ii IRAŠKO y/\LF.bJ£ ijl) 2000 k KRVAVFC A POM /W H PRIM/ A -1500 RA TE ČE O HAbl.O K M A PlRŠA A (•OLJANE Ki RAK It TiA tli mo' Vi Fcuvri t« Ui IL jHARNAsA A tioLi UJe J' ti M RCiVrOJMA u ŠMARTNO MIKlAkiul K. . A LJUBI.JAV1 « A • cel kr - 1P00 Ufc'0 - 500 A t I. Hi IVU'a UAfcA MCJ .-v -3 k ~i o 2 h -1-I - i s i —f r~r r— — r*- 10 H 35 Za KZ j*e treba podčrtati, da 3e sestavni del notranje Slovenije in da je Dolenje jezero hladnejše od Postoj¬ ne za 1.6°C.kar je mnogo, da pa ima isto temperaturo kot Dolenje jezero tudi postaja Planina pri Sevnici, tako kot Postojna pa Primskovo. Podčrtati velja tudi, da so Poljane zopet med relativno naj toplejŠimi postajami Slovenije. 2.2.2.6. Razporedbe minimalnih temperatur dne 28.8.1977 cirkulacija NE Vremenska situacija Naši kraji so v območju enakomernega zračnega pritiska, s NW se približuje v višini jedro hladnega zraka,v spod¬ njih plasteh pa se širi nad nas. greben visokega pritiska Ob 7b je bila nad Slovenijo različna oblačnost, od 1 do 8,'meglo pa so imeli Šmartno, Celje, Kočevje in Postojna Prevladovalo je brezvetrje ali zelo šibek NNE. Ob 13 je bila oblačnost blizu 8, Celje, Jezersko, Novo mesto, Maribor, Črnomelj nekoliko ugodnejše, veter: raz¬ ličnih smeri in od brezvetrja (Bovec, Postojna in Brnik:) do 13Bf na Kredarici (smer jug). •Razporedba Razporedbe minimalnih temperatur: kotline zelo hladne, Dolenje jezero naprimer za 5 do 8° hladnejše od vrhov Golnik, Planina (Sevnica), Primskovo. Isto temperaturo je_ kot Dol. jezero ima tudi Postojna. Jezero\ hladnejše od I - 3S2>- SL1h ABSOLUTNI MlNiMUM 26. & 1^7*. JA PI?lMtJR;>i VRHlH < I a NOT KANJE SI 0 FF VIJ/ i K .i : KRASK& ;•/, ED Ji-. JI NAvJ* 1 |n t .1 Z h 00 I A KkVAVfC r2too i KAK ir N/ KAfcN.-i I*. J* ti hov* vMii RA Ti; CK A A Ki.JANt . i ^ ŠMARTNO NA P&HoKJU Rovte I« A ŠMARNA G. A DOltNA J. * m PO .STOJNA Sl- CRADtC « ■ PRIMSKOVO \ \ AhiklavČkj H, TEMNICA •Al A «)l JURIJANA ©CELJE 1000 1000 Ji 00 \ A rc.r "7 T I A t-, - 9 -ib 11 S i Akoktokcj i'i 15 l't 36 Poljan za 5°C absolutno, relativno pa za 8°G. Gradient je vrhov’/0.64° za vzhodno Slovenijo in tudi Primskovo (sli¬ ka 15). V osrednjem delu Slovenije, Ljubljanski in Celjski kot¬ lini, je opazna močna tendenca k izotermiji. Pako imata * Ljubljana in Šmarna gora po 10.6°C. Celje in Miklavški hrib pa ločuje za 0.4°C. Kot omenjeno pa so Notranjske postaje izrazito hladnejše od vrhov (Babno polje, Nova vas, Rakitna cca 10°C) in celo od Rateč-Planice za 4°C. Hladnejše od osnovnega gradienta - zveznice I - so tudi tako reprezentativne postaje kot Planina pod Mirno goro, Javorje, Plesko, Malkovec. Morda je glavni vzrok za to¬ likšno neenotnost parcialno pojavljanje megle. KZ posta¬ je so bile najhladnejše v vseh Sloveniji. Izjema so bile Poljane. 2.2.2.7* Razporedba minimalnih temperatur dne 5.10.1976 cirkulacija SV/ Vremenska slika Hladna fronta je zajela zahodne in osrednje Alpe ter že vpliva na vreme pri nas. Deževno vreme, ki spremlja hlad¬ no fronto, je med dnevom potovalo prek Slovenije. Ob 7b je bilo po vsej Sloveniji oblačno, deževalo je, vmes nevihte. V glavnem je bilo brez vetra, tudi na Kre¬ darici, sicer pa je bil slab severovzhodnik. Ob 13 je bilo povsem oblačno, Kredarica v megli, sneži, drugod dež, vetrovi šibki, povsod do 8 vozlov ali brez¬ vetrje, razne smeri. 3 £ b- — SL-18, ABSOLUTNI MINIMUM 5,10. 'I37(? I'. SlRA t- ?. 50i> VRHOVI {* KOTLINE A PRiMORShc NOT RANJE SLOVENIJE .2 * nAJKLA t>/-/2-J,Ct POSTAVK 1» KRAŠKO Z AL tl) J? -**-T~ (»C ] 'r 1 I A KRVAVEC A, PLESA A pctJANta RATE& rakuna PA Es NO RA« M ŠMARNA G C/;' A NOVA vAS « A JAVCR.lt DVI. EiljT J, (j P&STkJNA W A G&KNIK v • MIKLAVŠKI H. -2«*a M500 -AfOi' -500 ^TFMNICA «* U.JU&L J ANA A AvepriUn • CELJU j 5—, r 'ž r —i—t—i——[—i— 46 n n 13 w PORTOROŽ A 37 Razporedba Gradient 0.7 je značilen za deževno vreme v SV/ cirkula¬ ciji. Dolenje jezero in Postojna sta toplejša za 1 sto- / e pinjo od Planine pri Sevnici in Primskovega• Iz teg^, bolje, odnosa postaj dvojčkov med seboj ; sledi, da je gradient enoten za vso Slovenijo,le da so nekatera podro¬ čja za spoznanje toplejša, druga pa hladnejša. Ker je par Poljane-Jezero najvišji, je zato tudi najbliž¬ ji temperaturam dobro izoliranih vrhov v višjih legali, drugi po višini je par Ljubljana-Šmarna gora in tretji, zadnji, par je Celje-Miklavški hrib. Ta je tudi relativ¬ no najhladnejši - Trend je očitan, vendar ne velja za skrajno severovzhodno Slovenijo. Kotlinske postaje niso hladnejše od postaj na vrheh. KZ postaje se povsem vključujejo v temperaturno polje ostale Slovenije. 2.2.2.8. Razporedba minimalnih temperatur v dneh 1.12. in 2.12. 1976; cirkulacija SW 2.2.2.8.1. Razporedba dne 1.12.1976 Vremenska situacija Iznad Atlantika se je nad srednjo Evropo preselilo glo¬ boko področje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta nas je dosegla pri jugozahodnih vetrovih. Ob 7h je bila oblačnost skoro povsod 8. Brnik, Planica in Ajdovščina so imeli brezvetrje, drugod so bili vetro¬ vi različnih smeri in brzine. Kredarica jugozahodnik, vozlje; povsod dež, Kredarica sneženje. A 3£- 17SL, ABSOLUTNI, MINIMUM 4,12, IT/C NAu(-. • (vi iifiA 1 r/i l -2!>0 O VRHtU A Hi IHORib E kOTUfJt ,r \A NOTRANJI' 31.0 v LN/JE' J « NAJI/LADNEJŠE WSTA.lt' ! ta KRAŠKO ZAL C WE URŠLJA S. A KRMVfC A A PLE SA A POLJANE sr zeti J ISOu ■Ul (-0 KATE-CC SMApLNO WA P6HJKJN A TfjA RT Ml TA IA4 BAB H n P. K SMAIVNA $. A 'ifi /r£ pnLSfJJf: J. a KI po. roj ija ■ boo PC J -B -V"" MIKI AJ^iKI H, ATEMNICA i- 1 ,.. H :\ 6 LJUBLJANA 0 UTjL .pokrCMž - { ... ‘ 10 39 Ob 13 0*e bila oblačnost 7 in 8/8, vetrovno na vseh postajah razen v Planici, smer različna; brzina: le Jezersko, Ajdovščina in Kredarica preko 20 vozijev, prevladoval vendar postaje s pod 10 vozlji. Povsod je deževalo, na Kredarici je snežilo. Razporedba Razporedba minimalnih temperatur tega vetrovnega dne more služiti kot primerek za deževni dan z jugozahod¬ nikom, jugozahodno cirkulacijo. Gradient 0.61°C/100m v jew 1 ustrezna pričakovanja--. Posebnost so višje temperature v kotlinah in na planotah, kot pa na vrheh. Verjetno gre tudi tokrat za posledico hitrejšega izmenjavanja zraka na vrheh, medtem ko so kotline v zaostanku. Kotline in planote KZ so tudi toplejše od vrhov, celo toplejše, relativno, od Poljan, ki sicer stalno odsto¬ pajo od ostalih vrhov v Sloveniji. Postaja Dolenje jezero je najtoplejša od vseh petih postaj na isti (cca) nadmorski višini: Primskovo, Sela, Postojna in Golnik. Velja pa podčrtati, da so temperaturne razlike tako majhne, da jih lahko (temperaturno) ocenimo kot enako. Z ozirom na visoko temperaturo Babnega polja- relativno 2°C toplejše od zveznice vrhov - bi utegnila biti taka situacija posledica fena. 2.2.2.8.2. Razporedba dne 2.12.1976 Vremenska situacija Naslednjega dne, 2.12.1976, je vsa Evropa v območju 40 orjaškega ciklona nad SZ Evropo. Nas preplavlja jugo¬ zahodnik in vsa Slovenija je imela padavine, mestoma tudi kot sneg. V Ljubljani je pritisk zdrknil ob 13 na 968.7mm, kar je najnižja doslej izmerjena vrednost v Ljubljani od začetka opazovanj /1850 leta/. Ob 7h je bila oblačnost 7» še češče pa 8/8. Veter je pi¬ hal iz različnih smeri, jakost v glavnem pod 10 vozijev, Ajdovščina in Nova Sorica sta bili brez vetra, Kredarica pa je imela SE, jakost 28 vozijev. Deževalo je, na Kre¬ darici pa snežilo. Razporedba Minimalna temperatura so od 1. do 2.12. zdrknile za cca 3»5°0, na Kredarici pa za cca 5»4°0. Gradient se je zato povečal na 0.77°0/100m in velja za vso Slovenijo (slika 18). Kotline so za spoznanje sicer hladnejše, ven dar razlika med vrhovi in kotlinami ni preprečijiva. Ko¬ tline in planote KZ so hladnejše od vrhov, Dolenje jeze¬ ro za 1.5°C (cca), Postojna je od Jezera za 1.0 toplejša Uidi Poljane so hladnejše. Tudi v tem, zadnjem od analiziranih primerov, področje kraškega zaledja Ljubljanice ne odstopa od ostale Slove¬ nije. Podobne odstope, kot jih izkazujejo postaje Dolenje je¬ zero, Rakitna in Babno polje, imajo namreč tudi postaje Planica, Celje in Ljubljana. -M- SL.'W ABSOLUTNI MINIMUM 2.12.1976 NU't*. t . . 1 viži. •/>. [in! VRHOVI koru ne j A PRIMORSKE A NOTRANJE SLOVCNIJE J . / * MJHLA&.VEvJe ROS TA JE IH KRASkO ZALETJE I KRVAVf.T, A A URŠLJA 6. fc L'DO A IR 00 ^ rt. esa A \ A A H 0(0 RATfČE* L T CJ-’n "T— 10 -b ~-Y - fl — 5 T* -H BArtU a M VVAS 10 I A . A javorje ROM H>l J, H POSr-JjHA 13 ŠMARTNO NlKLAVS;^ I A ^ A —i— -< ■ 00 u A temnic A LJUtlJA/nb Tl^Kl /. A C E" L A A vr OKI JAN A v. poktuoz 42 Rezultati temperaturnih analiz Dosedanja osnovna spoznanja o temperaturnih razmerah v Sloveniji so temeljila na poprečnih vrednostih in sicer predvsem srednjih dnevnih temperatur. S pomočjo tazpored- be v reprezentativnih mesecih, januarju in juliju, delo¬ ma pa tudi v oktobru in aprilu, je bilo ugotovljeno, da je Slovenija v temperaturnem pogledu razdeljena na dva dela: kontinentalni del, severovzhodno od dinarsko alpska pregrade, in ostali del, .od pregrade proti morju. Za prvi del so posebno karakteristične inverzije v kotlinah in širokih dolinah, lci so absolutno in relativno hladnejše od pobočij in vrhov vse do višine cca 700rn. Do te višine vlada izotermija vsaj v poprečnih vrednostih za zim:;! mesece. Dna kotlin so pozimi v poprečju tudi preko 2°S hladnejša od vrhov, to pa pomeni, da pri vertikalnem gradientu 0.4S°C/100m zdrknejo srednje mesečne temperatu¬ re vrhov in pobočij šele cca 500 m višjih vrhov in pobočij na isto temperaturo, ki jo imajo dna glavnih kotlin (4.1/ ah V predloženih analižfenodnevnih razporedb je bilo postav¬ ljeno vprašanje: ali je v kraškem zaledju Ljubljanice, ki leži na meji kontinentalnega klimatskega področja, občutiti večji vpliv bližine morja, ali pa uveljavljanje jugozahodnega fena, pogojenega z izdatnimi padavinami na jugozahodnih pobočjih Snežnika. Analize so temeljile na najkarakteristične$šem temperatur- nera parametru, dnevnih minimalnih temperaturah in ne na srednjih dnevnih temperaturah, in dalje, ne na poprečnih mesečnih vrednostih, temveč na razporedbi v karakteristič¬ nih dneh, ko je imela Slovenija, bolje, jugovzhodne Alpe, advekcijo iz različnih, smeri. Da bi bil izbor dni čim re¬ prezentativne j ši, so izbor izvršili v drugi enoti, na / sinoptki. In rezultat? Edino pri jugozahodni advekciji 23. z l-. in 1. 12.1976 je bilo kraško zaledje Ljubljanice nekoliko top¬ lejše od ostale notranje Slovenije. V vseh drugih primerih v _kol!ku>' pa je KZ njen sestavni del.V L V primerih je KZ.vsaj^analize bile posvečene kotlinam, bilo celo hladnejše od ostalih kotlin v notranji Sloveniji. Bilo pa bi preuranjeno iz tega sklepati, da imamo v KZ poseben,ostrejši,temperaturni režim kot v ostalibSloveniji. Inverzije so reliefno pogojene in so posebnost terenskih depresij. Pri formiranju inverzij pa ni najvažnejša globina terenske depresije, temveč njena odprtost za izžarevanje, kar pomeni istočasno, izostanek protisevanja eventuelnega obrobja. Izraziti terenski depre¬ siji sta naprimer dno Bohinjskega in Bovškega kota, vendar so njuna obrobja prestrma in ekstremno nizkih temperatur tam ni. Nasprotno pa imajo kraške in alpske planote le plitve terenske depresije in v njih pride do temperaturnih ekstremov. Tak je primer tudi z Balnim poljem in Bloško planoto, katerih podatki so bili v analizah upoštevani, iz starejših analiz /dokler niso bile gozdarske postojanke zapuščene/ pa sta slični področji Routarica in Pokljuka. Nizke temperature na planotah v kraškem zaledju Ljublja¬ nice torej niso dokaz za poseben temperaturni režim, kon¬ tinentalnega dela Slovenije. Vrednost izvršenih analiz o razporedbi ob različni advek- ciji pa ni le v opredelitvi odnosa med temperaturami na po¬ dročju kraškega zaledja Ljubljanice in ostalo notranjo Slo¬ venijo! Vse češča uporaba autografov^ med njimi tudi termografov, in še utečene registracije prve automatske meteorološke postaje, dalje vsakourna opazovanja na glavnih meteorološ- ta ko kih postajah, ustvarjajo tudi obsežno dokumeitacijo, da ji le tehnični napredek v zajemanju in obdelavi niti sprotne dokumentaciji ni več kos. Rešitev je v radikalnem, vendar smiselnem skrčenju obstoječe mreže. Težišče je na prila¬ stku "srniselen". V analizah, potrebnih za opredelitev klime KZ, je bila nuj¬ no potrebna slika celotne Slovenije. In za to sliko so bilo uporabljene vse naše reprezentativne postaje, to je talce, ki so postavljene na dobro zračenih vrhovih in pobočjih in vse karakteristične postaje v kotlinah. Prve reprezentati- rajo cca 70 % naše reliefno tako razčlenjenje dežele, druge pa ostalih 7 ) 0 % /cca/ naših gospodarsko najpomembnejših po¬ dročij . 45 Druga skupina postaj daje le informacijo o temperaturi, v toka .■ ki nastaja kot rezultanta različnih mikrokl-iraacijskih pogojev, specifičnih za posamično lokacijo. Njihove vred¬ nosti so zato le infomračijske; dovoljujejo namreč široko polje za subjektivno ocenjevanje temperatur v kotlinah in širokih dolinah, kjer opazovanj sploh ni bilo do trenutka, ko se pojavi v katerikoli panogi narodnega gospodarstva in sploh udejstvovanja, potreba po njih. Vrednosti prve skupine postaj, na vrheh, pa so reprezenta- • tivne, lahko jih sistematiziramo v obliki vertikalnih gradi entov in brez večjega tveganja uporabljamo za določanje absolutnih vrednosti na ustreznih višinah. Analiza posameznih sistematično izbranih primerov tempera¬ turne razporedbe ob različnih cirkulacijah in ki je bila izvršena v okviru predloženega enoletnega poročila, je po¬ kazala, da je število postaj, ki reprezentirajo cca ^0^ celotne Slovenije, tolikšno, da je možna morda cel$ redukcija. Potrdila je namreč dosedanjo supozicijo, da pred stavija notranja Slovenija področje z enotnim temperaturnim režimom in da zato ni potrebna gostejša mreža postaj na dobro/zračenih mestih. Ponovno velja podčrtati, da je bil kot osnovni parameter izbrana dnevna minimalna temperatu¬ ra, torej prav tisti parameter, pri katerem pridejo učinki 0 mikroklimacije, enako kot posledic^ različnih cirkulacij- skih in advektivnih značilnosti, najbolj do izraza. PADAVINE 46 2 . 3 . 2.3.1. Program padavinskega prikaza Za analizo temperaturnih razmer so bili izbrani dnevi v letu 1976. Pri padavinah je bil tudi tak program, vendar le prvotni. Klimatska slika KZ naj bi bila ses¬ tavni del vodnobilančne slike tega področja. Pri analizi visokih valov, ki so bili v programu za prvo letno poro¬ čiloma se je pokazalo, da so bile padavine v letu 1976 podpoprečne in da primerov visokih voda v omenjenem letu sploh ni bilo. Izjema je bil le zadnji mesec, december. Ker pa so pluviografi v zimskih mesecih demontirani, ako niso specialno pripravljeni za registracije tudi pri tem¬ peraturah pod 0°C, takih pa je v KZ malo, le 4 do 10 tih, brez zanesljive slike o urnih višinah padavin celotnega področja pa ni mogoče dobiti še spre jemlji ve-j-e-ih rezulta¬ tov niti z metodo enotinega hidrograma, so bila izbrana ustrezna obdobja iz predhodnih let, namreč 1974- in 1975. Izbor je posredovala hidrološka služba in to na osnovi okvirnih analiz vseh primerov visokih voda v letih 1974— 1976« Za reševanje zastavljene problematike je bila pri¬ kazana prilagoditev v veliko korist, obratno pa bi ustra- janje pri prvotnem konceptu pomenilo neživljensko reševan je programa, povzročilo pa bi izgubo časa, sredstev in izostali bi rezultati. 2.3.2. Padavine od 6. do 8. junij a 1974 C slika 19) Vremenska slika: Dne 5.6.1974- de bil nad srednjo Evropo še anticiklon, ki M pa se je pomaknil proti vzhodu in zapadno Evropo ge prepravil nov val polarnega zraka. Dne 6.6. ge tudi Slovenig‘o dosegla z zahoda hladna fronta in povzro¬ čila padavine z nevihtami. v Časovna razporedba padavin Že pred lih sta padavine zabeležili postaji Nova Go¬ rica in Koper, vendar le šibke in kratkotrajne. Glav¬ ni val padavin g*e na zahodu začel šele zvečer, okoli 22h. V notranji Sloveniji so padavine začele šele v zgodnjih popoldanskih urah, med 15 in 14h, trajale pa so: prvi val do nekako 9h dopoldne dne 7.6., po cca 5 urni prekinitvi pa so se nadaljevale do cca 16h. v Cas maksimalnih padavin Izdatnejše padavine so začele najprej v Mašunu, po 20.uri ? za tem v Novi Gorici in Podpeci. Naslednjega dne v Ljubljani, Šmartnem pri Slovenjgradcu in Novem mestu takoj po polnoči, v Mariboru šele po 4 uri, v Soboti, Smogavcu in Celju pa šele popoldne, torej v drugem in zaključnem valu. Kot v Mašunu so intenziv¬ ne padavine začele tudi v KZ že 6., pozno zvečer. Maksimalne urne višine padavin Od upoštevanih 10 postaj, razporejenih po vsej Slove¬ niji, je bila najvišja urna vrednost 24mm v Mašunu, za tem v Novi Gorici llmm, v Smogavcu 6mm,v Ljubljani 5mm, najnižji urni maksimum pa je bil v Mariboru, blizu 50 2mm. Od postaj kraškega zaledja Ljubljanice je omeniti poleg Mašuna (24mm/ še enourni maksimum #.a Žilče 8mm, Laze 17mm in Nova vas lOmm. Višine padavin vsega obdobja Razporedba padavin nad vso Slovenije ima dve značilnosti: 1. Raztrganost kot posledico nevihtne aktivnosti 2. Zaostajanje Prekmurja za Primorsko ad 1 . Sosednji postaji Rut in Podbrdo, razdalja med njima znaša le 7 km, sta prejeli padavine v razmerju blizu 3:1 /71:28mm/, in enako razmerje imata tudi postaji Lože pri Vipavi /52mm/ in Ajdovščina /18mm/. Še večjo različnost izkazujeta Koper in Valdoltra /50 in lOmm/. Iz slike 19 je razvidno, da je bilo izoliranih primerov intenzivnih ali zelo šibkih padavin mnogo. Tako razporedbo pogojuje velika labilnost atmosfere in je značilna za polarne udo¬ re v topli polovici leta. < ad 2 . Za poletne mesece je značilno, da prejme severovzhod¬ na Slovenija več padavin kot obalni pas. Vendar velja ta¬ ka razporedba v poprečju zato, ker so za poletne mesece značilni prodori ob severozahodnih vetrovih, zn katero velja pravilo, da no Sredozemlju na povzročijo ciklogo- neze ali vsaj vala na hladni fronti. V našem primeru jo bil hladni zrak usmerjen nad zahodno Evropo in ne proti Črnemu morju, prodor k nam je prišel od zapada in zato Prekmurje ni dobilo več padavin /pod JOmm/ kot Primorfeka /nad 30 mm/. 51 Ako izvzamemo redke lokacije s preko 70mm, štejejo med najbolj namočene, s preko 50mm, Južne Karavanke, Savin¬ ske Alpe in Posavsko hribovje in skoro celotno Kraško zaledje Ljubljanice. Z ozirom ha letni čas taka razpored- ba ni pravilno, vsekakor pa tudi ni izjema. Kraško zaledje Ljubljanice predstavlja v obravnavanem primeru najobsežnejše področje s padavinami preko 50 mm, torej v stvari najbolj namočeni del Slovenije. To pa pomeni: kljub veliki bližini severnega Jadrana, ki je (1,2,3, OJ vplivno 'področje Mediteranske padavinske razporedbej/z minimom v poletju, prejme Kras izdatne padavine, tudi največ v Sloveniji, v primerili, ko ne ustrezajo norma 1- ( 10 , 11 ) nemu stanju cirkulacije za poletje. Kadar polarni udori niso usmerjeni direktno^proti vzhodnemu Balkanu ali Čr¬ nemu morju, ampak kljub poletju, v zapadno Sredozemlje, a je dinarsko - Alpska pregrada glavno padavinsko področ¬ je, obalni pas z bližnjim zaledjem pa prejme praviloma več padavin kot pa najnižja področja vzhodne Slovenije. Skupno z dinarsko-alpsko pregrado pa šteje med najbolj namočena področja tudi kraško zaledje Ljubljanice. 52 2.3*3. Padavine dne 26., 27. in 28.avgusta 1974 Vremenska slika Dne 26. «je bil v višinah nad sev. Jadranom in nad Alpa¬ mi še hladen, vlažen zrak, od Britanije pa se 5e pribli¬ ževala hladna fronta. V noči na 27.avgust Je hladni zrak prodrl preko zapadne Evrope proti Jugu, nad sev. Sredozem¬ lje, in nad Genovskim zalivom se Je formiral sekundarni ciklon. Plitev ciklon se Je razvil tudi nad sev. Jadranom. Hladna fronta, ki Je 27. ob 13 h še bila naslonjena na se¬ verne Alpe, Je v naslednji noči med 27. in 28. prešla Slo¬ venijo. Časovna razporedba začetka pad.avin Šibke ali in celo neizmerljive padavine so v Celju in Slovenjgradcu začele že po 13h, 27.8.1974, v Podpeci in Planici pa po 16h. Tako Je bilo v notranji Sloveniji., Na zahodu pa so padavine začele že takoj po 12h v Novi Go¬ rici, še pred tem pa v Mašunu, med 9 in lOh. Z redkimi izjemami Je deževalo po vsej Sloveniji v nočnih urah. Cas maksimalnih padavin NaJizdatneJše pddavine so bile med 2. in 13.uro: v Soboti 2 in 5h, v Mariboru med 7 in 13h, vzhodno Pohorje-postaJa Smogavec - Je imelo glavni dež med 6 in 9h, Šmartno pri Slovenjgradcu in Planica že 27. med 20. in 24.uro, Mašun med 4. in 9h in Nova Gorica med 7 in 10h. Maksimalne urne vrednosti Zopet Je bil na prvem mestu Mašun z llmm, Ljubljana Jih Je 53 imela 8, Sobota 7» Smogavec nepopolnih. 7» Maribor 6 in Podpeca tudi le 6mm. Po času so si sledile maksi¬ malne urne padavine takole: Od 9 postaj, ki so bile analizirane, ni naveden čas maksimalnih padavin za Peco. Nastopile so šele 29.8. 1976. Iz prikazanega časovnega zaporedja maksimalnih urnih padavin ni mogoče odkriti kakršnokoli zakonitost o eventuelni geografski pogojenosti časa za nastop maltsi- ma. Pozornost pritegne naslednja podrobnost: ako ne upoštevamo neznatnih padavin, pod 0.5 mm ali celo sploh neizmerljive padavine v predhodnih urah, potem so imele 4 postaje, to Je 44$, takoj na začetku zelo močne pada¬ vine: Šmartno, Rateče-Planica, Nova Gorica in Ljublja¬ na, Šmartno in Nova Gorica celo najmočnejše v vsem pada¬ vinskem primeru. Zaradi tako velikega odstotka Je dovol¬ jena podmena, da obstoja fizikalna pogojenost za maksi¬ malno izcejanje že takoj na začetku obnavljanja ravnotežja SJf- < ) C i g. 55 v atmosferi. Posebnost postaje Ljubljana-Bežigrad pa je še nasled¬ nja: prvi pljusk je bil po 22 uri in je dal dobrih 6mm, sledilo je zatišje, po 4.uri zjutraj je sledil drugi, maksimalni enourni naliv 9mm, nato sta sledili novi 2 uri brez padavin, nakar je prišlo do padavin ob prehodu fronte, kar je trajalo cca 14 ur. Vsekakor pa so bile padavine v omenjenih dveh urah najizdatnej še. Slična je bila razporedba tudi v Šmartnem, le da po maksimalnem izcejanju, med 20 in 21h ni bilo prekinitev, daljših od 1 ure, vse do zaključenega prehoda fronte. Ne glede na vpliv vetra lahko sklepamo, iz časa /ure/, ko je prišlo na obravnavanih postajah do izrazitejših enournih padavin, da so odločilni pogoji za močno, tudi maksimalno izcejanje v atmosferi, in ne na zemljini povr¬ šini. Obravnavani 4 primeri so bili namreč v urah, ko je bil vpliv insolacije izključen. Ako je sklepanje pravil¬ no, pomeni to, da je količinska nekajurna točkovna /ali za manjša porečja/ prognoza padavin v doglednem času prak¬ tično neizvedljiva. Aerološke meritve se vrše na prevelike e razdalje, teoretski napredek pa je, kljub ogromnim korakom > še vedno premajhen. Višina padavin vsega obdobja Neenotna slika o časovni razporedbi maksimalnih padavin je dopolnjena s prikazom ploskovne razporedbe padavin nad celotno Slovenijo. Razporedba je tipično nevihtna, saj so razlike v višini padavin že na majhne razdalje zelo velike: Naprimer: Opatje selo 90mm, 6km oddaljeno Novelo 56 pa le 16, 14km oddaljene Vipolže pa celo lOmm. Kredari¬ ca 107mm, 6km oddaljena Trenta le 15mm. Iz poteka izo- . hiet je razvidno, da so razlike v razmerju 2:1 zelo po¬ gost pojav preko vse Slovenije. Osnovna razporedba pa je ustrezna času, ko je bil pada¬ vinski primer ? v avgustu. Relativno največ padavin je dobila vzhodna Slovenja, v poprečju okoli 45mm, medtem ko je obalni pas in njegovo bližnje zaledje prišlo le na tretjino te vrednosti. Kraško zaledje Ljubljanice je prejelo cca 85mm, to pa je največ v vsej Sloveniji. Postaji Žilče in Metulje sta prejeli preko 140mm, porečje Logaščice pa le cca 65mm. Kljub majhni razprostrjenosti KZ je bil čas maksimalnih urnih padavin zelo različen. Tako je na Žilčah bilo naj¬ več enournih padavin /105mm/ šele med 17 in 18h, v No¬ vi vasi^le slabih lOkm proti jugu, pa že 10 ur poprej. 2.5.4. Padavine dne 6. in 7.9.1974 Vremenska slika Dne 6.9.1974- so bile vzhodne Alpe še v .grebenu visokega pritiska, ki pa se je umikal proti vzhodu, z zapada pa je napredovala dolina. Njena hladna fronta je prešla Slovenije v nočnih in zgodnjih jutranjih urah od zapada. Časovna razporedba padavin Začele so padavine v Novi Gorici že pred polnočjo, torej 6.9. V naslednji uri so zajele osrednjo Slovenijo, nadal jnji dve uri kasneje pa še vzhodno Slovenijo. Sicer pa 57 - 58 velja že na tem mestu podčrtati, da so omembe vredne padavine dosegle še Dravsko polje, ne pa več Prekmur¬ ja . Sledovi dežja so se ohranili še do opoldanskih ur intenzivnost z vsa,j Imm na uro pa je končala v glavnem že ob 7 zjutraj, le na zapadu že 1 do 2 uri poprej. Maksimalne urne višine padavin Ker je trajal dež vsega le cca 7ur je zanimiv in poučen predviden podatek o zaporedju in višini maksimalnih ur¬ nih padavin. Mašun in Nova Gorica sta imela maksimum v prvi uri po polnoči, Planica in Podpeca dve uri kasneje, Novo mesto in Ljubljana sta zakasnila za še eno uro, severovzhodna Slovenija pa še za nadaljnjo uro /po 4. uri/. Maksimalna vrednost 25mm, je bila zabeležena v Celju, za njim je prišel Smogavec s 14mm, ostale postaje pa so imele okoli lOmm v uri maksimalnega dežja. Sobota kot že omenjeno^je ostala praktično brez dežja /vsega 0.4mm/. Višine padavin na vsem območju Padavine so bile razporejene zelo sistematično. Preko celotne Slovenije se od zahoda na Soči, pa do Sotle na vzhodu vleče pas maksimalnih padavin v vrednosti med 40 in 60mm, ostala Slovenija pa je zajeta v severnem in južnem pasu s padavinami pod 40mm. Na skrajnem vzhodu in :na skrajnem zahodu, v krajih z najmanjšo nadmorsko višino je bilo padavin tudi pod 20mm, v Prekmurju celo 59 pod 2mm. Od dosedanjih kart se ta karta po svoji enostavnosti močno loči, kljub Jugozahodni cirkulaciji ne izstopa dinarsko-alpska pregrada, pa Je zato razporedba pada¬ vin bila zelo enakomerna. Vzrok? Ob prehodu preko Slovenije Je bila fronta že močno oslabljena. Dalje, prodor polarnega zraka ni bil izrazit, nad severnim Sredozemljem se zato ni razvilo sekundarno Jedro, posledica pa Je bila, da Je bil pre¬ hod fronte nagel. Kraško zaledje Ljubljani v primerih, ko prodori polarne¬ ga zraka v Sredozemlje ne sežejo globje proti Jugu, ni med najbolj namočenimi področji Slovenije. V tem primeru Je k Kraško zaledje prejelo cca ^Omm padavin. 2.3.5. Padavine od 19. do 21. oktobra 1974- Vremenska situacija 18. oktobra Je zapadho polovico Evrope obvladoval še greben azorskega anticiklona, ki pa Je naglo slabel in naslednjega dne se Je Alpam že približala s severozahoda S hladna fronta, nad severnim Sredozemljem pa se Je formi¬ ralo plitvo Jedro nizkega pritiska. Na njegovi topli fronti Je prišlo tudi nad Slovenijo do prvih padavin. Glavne padavine so sledile dne 20 . in 21 . oktobra^potem ko se Je pomaknil dklon iz severne Afrike v srednji Jad¬ ran in Je njegova topla fronta obvladovala zapadno četr¬ tino Balkanskega polotoka in vzhodne Alpe. 60 v Časovna razporedba padavin Padavine so začele najprej na zahodu v Novi Sorici ) po 13 uri, 1 uro kasneje pa v Snežniku /Mašun/, na¬ daljnjo uro kasneje v Ljubljani in Šmartnem /po 15 I 1 /, tri ure za Ljubljano je dobilo prvo dež Novo mesto in še 4 ure kasneje /po 23h/ Murska Sobota. Padavine po topli fornti v popoldanskih in večernih urah, so bile zelo šibke. Izdatne pa so bile padavine v drugem glavnem valu. Ta je trajal naprimer v Soboti od 16h 20.oktobra do 18h naslednjega dne, okoli 25ur v Novi Gorici pa že od 4h zjutraj 20.oktobra do 24-ure istega dne, torej cca 20ur, pri tem pa je bil še presledek 5 ur, med 15. in 20.uro. Kasnitev padavin v Prekmurju za padavinami na Goriškem je na začetku znašala 12ur, na koncu pa 18ur. Tako razmerje je za primere z jugoza¬ hodno cirkulacijo izjema. Tokrat je bil vzrok ciklon, ki se je na srednjem Jadranu, ki je zadržal frontalni pas 21.oktobra na meji med vzhodnimi Alpami in zapad- nim delom Panonske nižine, torej tudi nad Prekmurjem. Padavine dne 20. in 21.oktobra niso bile povzročene z isto barično situacijo. Najprej nas je preplavila hlad¬ na fronta z zahoda, ki je sledila topli fronti prejšnje¬ ga dne. Napredovanje hladnega zraka je prihajalo z zaho¬ da, smer napredovanja pa lahko zasledujemo s časovnim premikojem najizdatnejšega izcejanja. To je bilo v Go- rici med 10 in 12h, v Mašunu med 12 in 14h, v Šmartnem - očitno se je prodor izvršil tudi preko Celovške kotline- 62 med 14 in 16h, dalje proti vzhodu, vključno s Prekmurjem /M.Sobota/, pa do 23h. Glavni del padavin, ki jih je povzročila fronta cikona, ki je pripotoval iz severne Afrike, je bil med 9 in 13h. Ker je zajela frontalna aktivnost vzhddne Alpe in zahodno Panonsko nižino, padavine Goriške sploh niso dosegle. Maksimalne urne padavine Začetek padavin po topli fronti ni prinesel intenzivnih padavin, ker je pravilo. Urni maksimum preko l.Omrn je bil zabeležen predvsem v višjih področjih /Mašun/, verjetno pogojen z zajezitvijo. Glavni val, dne 20.oktobra,pa je imel že izrazitejše pa¬ davine. V Novem mestu dobrih. 15mm, Šmartnem 12mm, druge od upoštevanih postaj (večina postaj je brez zimskih regi¬ stracij) pa tudi v uri maksimalnih padavin niso prejele preko lOmm. V zadnjem valu, ki zahodnega obrobja Slovenije ni več dosegel, padavine niso presegle /ob maksimu/ 2.0mm. Razporedba padavin celotnega obdobja Pojav dveh toplih front v sKbpu enega samega obdobja, še bolj pa dejstvo, da je spričo nižjih temperatur aktivnost hladnih front v hladnejši polovici leta spremljana s skrom nej širni konvekcijskimi procesi, oboje je vzrok, da so pada vine bolj sistematično razporejene. Pas maksimalnih padavin pokriva /z višino preko lOOmm/ v enotnem pasu celotno dinarsko-alpsko pregrado, maksimum pa je v Julijskih^mestoma s preko '200mm; in kot je v normalni letni razporedbi drugo najbolj namočeno področje severne gorske pregrade:Karavank, Savinjskih Alp in Pohorja, tako i je bilo tudi v tem primeru. Savinske Alpe so pr/šle na 63 prelco 140mm, jugovzhodni del Pohorja pa na dobrih 80mm. Izdatne padavine v Savinjskih Alpah in sploh v vzhodnih Alpah so pogojene praviloma 2 advekcijh toplega zraka z ju¬ ga in jugovzhoda, prav tak pa je bil primer tudi v drugi polovici padavinskega obdobja od 19. do 21.oktobra 1974 Kraško zaledje Ljubljnice je tudi v tem primeru dobro odre zalo. V poprečju je bilo cca lOOmm padavin, ker pomeni, da so prejeli več samo: najbolj namočeni deli: Julijskih Alp, Trnovskega gozda, Snežnika in Savinskih Alp. 2.3.6. Padavine od 17. Jo 23. marca 1975 Vremenska slika Ob prehodu iz prve v drugo polovico marca je bila Evropa> njena zapadna polovica, pokrita s polarnim zrakom. Široki polarni udor je segal globoko v sev. Afriko. Oblika dolina se je deformirala. Proti vzhodu se je potegnila do Male Azije /dne 18.3./. Na višinah je bila nad nami jugozahod¬ na cirkulacija, ki jo je vzdrževalo osamosvojeno višinsko jedro hladnega zraka /19.3*/. Kaplja se je 20.3. pomakni¬ la na zapadne Alpe in nad nami so zato višinski vetrovi prešli v jug in jugovzhod /21.3./. Tega je zamenjal severo vzhodnik kot posledica prodora grebena visokega pritiska nad zapadno in srednjo Evropo /22.3./* V spodnih plasteh so naše področje prehajale fronte in z njimi smo dobili zelo izdatne padavine, ki so v 4 dneh na nekaterih posta¬ jah prekoračile tudi poprečne vrednosti za ves mesec ma¬ rec { 12,15,15;. 64 v Časovna razporedba padavin Od 7 upoštevanih postaj, ki registrirajo padavine preko vsega leta /Sobota, Maribor, Novo mesto, Ljubljana, Ma- šun, Koper, Nova Gorica/, so padavine začele v Snežniku /Mašun, po l.uri/, za tem pa v Ljubljani, Kopru, Mari¬ boru in Soboti. Bilo pa je mnogo presledkov. Najmanj prekinitev je bilo v Mašunu in Ljubljani in to ne le 17. ampak tudi 18.marca. Prekinitve so bile tem Češče, čimbolj je postaja oddalje¬ na od Snežnika .VMašunu je deževalo praktično neprekinjeno od 10.ure 17.3.» preko 18. in 19.3. do preko 4.ure zjutraj 20.3. Skupno torej cca 62 ur, v Soboti pa ves ta čas "samo 38 ur, v Ljubljani 60ur in v Kopru 41 ur. Velja pa podčr¬ tati, da je v Kopru nehalo deževati že 19. po 22.uri,ko¬ maj izmerljive padavine pa so bile še 20.3. d.o 7h, medtem ko so v Soboti prenehale šele 21.po 6.uri. Da prenehajo padavine v Prekmurju kasneje kot pa ob obali ni izjemen primer. To je reden pojav, kadar potuje val iz severnega Jadrana presti severovzhodu, zlasti ob 5b situ- (P/) acijah, znanih kot vzrok za katastrofalne poplave v Vzhod¬ nih Alpah, pa tudi na Češkem in celo Poljskem/ 9 ,) Enourne maksimalne višine padavin Za primere dolgotrajnih padavin, in tak je bil tudi prav- kar obravnavani, je znano, da so padavine intenzivnejše ob prehodu front. Od že omenjenih 7 postaj je bila ena sama, Mašun, ki je v eni uri prejela več od lOmm. Tako izdatne padavine so trajale na omenjeni postaji od lih do C£ co C J J ) 66 16h, višek pa je bil med 13. in l z !-.uro, ko je padlo 22.6mm. Zaradi primerjave navajamo naslednje podatke: v Ljubljani pade toliko dežja v poprečju na vsakih 25 let že v 10 minutah., maksimalna vrednost za 1 uro pa je preko 60mm (. J'v'v'...) • Seveda so bili taki primeri v poletju, ob popoldanskih nevihtah, zvezanih s preho¬ dom front. vsčim Razporedba padavin v vremenskem- nizu Slika 23 je zanimiva po tem, da je bilo težišče padavin v Snežniku, kjer so na postaji Žabice prišli celo preko 300mm, preko 200mm pa so namerili tudi v Trnovskem goz- du in Julijskih Alpah. Tak vrstni red je v hladni polo¬ vici leta normalen, saj je težišče polarne meje- v zim¬ skih mesecih prestavljeno iz Baltika na Sx*edozemsko mor- 08 ) je, izdatnost padavin pa še stopnjujejo valovi na hladni fronti. Njihov vpliv na stopnjo izcejanja je namreč tem ju a večji, čim bližje so orografske ovite središč#' valji. Julijske Alpe pa utegnejo biti že nekoliko na periferiju. V takih situacijah prejme nujno izdatne padavine tudi kraško zaledje Ljubljanice, ki je v obravnavanih dneh prejelo cca 150mm. 67 2.3.7. Padavine v dneh od 28.6. do 2.7.1975 Vremenska slika Pne 27.junija je bilo nad Alpami še jedro hladnega zraka, zapadni Evropi pa se je že približeval nov val polarnega zraka. Dan kasneje, 28.6. ob 13h je hladna fronta že desegla Alpe, hladni zrak pro¬ dira proti vzhodu, v Panonsko nižino in ob Olh 29. 6. je preko Prekmurja prodrl skoro preko vse Slovenije. V naslednjih 56 urah pa je tudi glavnina hladnega zra¬ ka prodrla preko Alp v vsej njihovi dolžini in ob 13h dne 50 . 6 . je potekala hladna fronta že preko srednje Istre v vsporednišlci smeri. Časovna razporedba padavin Padavine, ki so spremljale ta prodor, so se nadalje¬ vale še tudi 1. in 2.julija. Podaljšanje padavin je bilo posledico zelo aktivnega formiranja ciklona nad Panonsko nižino. Kot je pravilo ob takem bazičnem razvoju, so padavi¬ ne tudi tokrat začele na zahodu dne 28. med 1. in 2. uro končale pa na vzhodu, malo pred polnočjo, dne 2.7.1975* V tako razpotegnjenem padavinskem obdobju je težko govoriti o širšem časovnem pasu maksimalnih padavin zlasti še, ker je Slovenijo prešlo več padavin¬ skih valov. Zato bo pozornost posvečena le urnim maksimalnim vred¬ nostim. 68 v Cas maksimalnih urnih padavin V kakšnem zaporedju so si sledile maksimalne urne vrednosti, je razvidno iz razpredelnice: Prva sta bila Maribor in Črnomelj, povzročil pa jih je zOim so bili Kanin in Bohinjske gore na severu, na jugu pa Snežnik. Skrajni severovzhod pa prejel okoli lOrnm. Kamniške Alpe, Karavanke in Pohorje so prejeli preko 30mm, enako kot tudi večina Dolenjske, veddar brez Bele Krajine, ki se je približala Prekmurju (cca lOmm). 76 Osnovna karakteristika tokratne razpredbe, ob prehodu fronte od zahoda in ob nastanku dveh sekundarnih jeder, v Padski in Panonski nižini, je torej: Maksimum padavin je dinarsko-alpski pregradi in sicer v Trnov M in skem gozdu. Makeaimum je na vzhodu. Razmerje v višini padavin je nekako 10:3.. V celoletnem poprečju je razmerje 5:1, v po¬ letju normalen pa 2:5 /cca/. Iz slike 25 je razvidno, da je KZ bilo dobro namečno, med naj bolj namočenimi v Sloveniji ^sgj je padlo preko 50mm, Dolenje jezero pa je prejelo celo preko 70mm, Tudi na tem področju, čeprav je majhno,razporedba ni bila enotna niti v časovnem pregledu. Padavine so začele po polnoči, nato pa je prišlo do prekinitve v Leskovi dolini, Mašunm in Stranah. Trajale je dve to tri ure. Pozornost pritegne razporedba v Stranah; prekinitev je trajala tri ure, nato pa je prišlo do izjemno izdatnega naliva, saj je med 4 in 5h padlo 29.8mm, to je več kot 1/2 vseh padavin v tem obdobju. Padavine v KZ so bile torej izdatne, sicer pa v skladu z ostalo Slovenijo. 2.5*9. Padavine na prehodu iz novembra v december 1975 Po prehodu hladne fronte dne 27.novembra se je zgradil pre¬ hoden anticiklon nad Alpami dne 28.novembra, od severozapada pa se še približuje nova fronta, pripadajoča globokemu ciklo¬ nu nad Severnim morjem. Naslednjega dne 29.novembra se na va hladni fronti formirata dva v-la, eden nad gornjo doline Rone, drug nad Krkonoši. Dne 50.novembra ob 15h leži sekundarni 77 cilcbn nad Genovskim z zalivom, cirkulacija nad nami Je jugo- o zahodna, pogojena pa Je s širokim udarom polarnega zraka nad zapadno Sredozemlje. Naslednjega dne ob IJh Je sekundarni val že nad srednjim Jadranom. Fronto pa poteka v meridionalni sme¬ ri Jedro hladnega zraka na 850mb ploski Je nad Alpami zahodno od nas. Časovna razporedba padavin deiev&o Po polnoči Je še dalJeVv Snežniku (začelo že poprej) uro ka¬ sneje Je začelo deževati v Ljubljani in Novi Gorici, in še uro kasneje v Kopru. V Celju so začele padavine šele po 6uri, v Novem mestu po 9uri, v Mariboru po lOuri in v Soboti po 11 uri. Fronta nas Je prešla torej od zahoda. Nehavale so padavi¬ ne proti večeru; naslednji dan pa so se podaljšale le še v Črnomlju. Glavne padavine so bile v Snežniku /Mašun/ med 5 in 9h, v Novi Gorici med 7 in lih, V Ljubljani od 5 do ljh, Celje, Maribor in Sobota pa so imele 2 vala izdatnih padavin, od 10 do 13 in od 15 do 18h. Maksimalne urne višine padavin NaJvečJe urne vrednosti so zabeležene bile: Mašun med 5 in 6h 21.5mm, Nova Gorica 2.7mm, Koper 4.7» Črnomelj 5.6mm, Cel¬ je 3•4mm, Maribor 2.9 in Sobota 1.2mm. Z izjemo primera v Ma’ šunu torej padavine niso bile posebne in intenzivne. Trajale so različno: v Mašunu cca 29 ur, v Soboti pa le cca 9h. Vsekakor pa. so to le orientacijske vrednosti ne le o trajan¬ ju, temveč tudi o višini padavin. Število registratajev je v zimskem času namreč močno skrčeno. 78 Razporedba padavin v vsem obdobju Iz slike 26 je razvidno, da je zapadna Slovenije prejela preko 4Qmm^ Izjemo je bil skrajni jugozahod, na vzhodu pa pod to vrednostjo. Zopet je bilo težišče padavin v dinar- ko-alpskem pregradi, vendar tokrat ne v Trnovskem gozdu, ampak v Snežniku in Julijskih Alpah, in to preko 120mm. Trnovski gozd je prejel le polovico tega in manj kot Kara¬ vanke in Savinske Alpe, ki so prejele celo preko ■ ■Smm. Kraško zaledje Ljubljanice /KZ/ je prejelo okoli 60mm, me¬ stoma celo preko 80mm. Izdatne padavine v Snežniku so verje¬ tno pogojene z aktivnim sredozemskim sekundarnim cikonom, one v Julijskih Alpah pa z izrazito meridionalno cirkula¬ cijo. Sodeč po registracijah v Mašuni niso bile v območju KZ padavine le najizdatnejše, ampak tudi najdolgotrajnej- še. 79 2.4. Evapotranspiracija 2.4.1. Uvod Ogrožena preskrba z vodo, pitno in tehnološko, ki je v ostalem svetu težak problem še vrsto let, pri nas pa se v resnejši obliki šele pojavlja, je vzrok, zakaj se temu elementu posveča v zadnjih letih vse večja skrb. Tudi pri nas je bilp izvršen^ že vsto poiskusov, osvet¬ liti problem evapotranspiracije. 2.4.2. Instrumenti Z3 merjenje evapotranspiracij e Ze leta 1951 so bili po iniciativi zveznega hidrometeoro¬ loškega zavoda postavljeni v Sloveniji Popovi isparitel- ji, za tem pa po iniciativi republiškega hidrometeoro¬ loškega zavoda modificirani Garnieri. Zahtevno vzdrže¬ vanje in analiziranje podatkov sta bila vzrok, da rezul¬ tati niso bili v ravnotežju z uloženim delom in tako so bila opazovanja prekinjena, ne da bi dala uporabne rezul¬ tate. Danes se v svetu uporabljajo lizimetri različnih premerov. Zaradi relativno visokih investicijskih stroš¬ kov v Sloveniji v meteorološki službi še ni montiran noben. Važno pa je dejstvo, da se tudi v Sloveniji vrše merjenja z lizimetrom in to v okviru biotehnične fakul¬ tete, ki ima 2 dobro opremljena poligona, in sicer v Ljubljani in v Žalcu. Ne meri se le evapotranspiracija, ampak tudi evaporacija. Zlasti važno pa je raziskovanje povezave med evaporacijo in evapotranspiracijo na eni 80 strani, in nujna odvisnost od tistih meteoroloških ele¬ mentov, ki na stopnjo njune intenzivnosti najbolj vpli¬ vajo: temperaturo in vlago, veter. Ti trije elementi niso merjeni le pri tleh, ampak tudi v spodnji plasti ozračja, do višine lOm. Zelo pridobijo na svoji teži omenjena opazovanja v okviru biotehnične fakultete pred¬ vsem zato, ker niso izvajana le z lizimetri, ampak isto¬ časno tudi z običajnimi evaporimetri, kot: ameriškim evaporimetrom "A", dalje Wildom in Pishom, to pa so tisti instrumenti, ki jih ima tudi uradna meteorološka mreža, in katerih odlika pa je predvsem ta, da je njihova upora¬ ba v svetu zelo razširjena in so tako rezultati, dobljeni z njimi v Sloveniji, primerljivi z onimi iz ostalega sve¬ ta. Seveda ne gre zgolj za primerjavo, ampak istočasno za potrditev pravilnosti opazovanj, enako kot tudi uteme¬ ljitve odstopanj. Meritve v okviru Biotehnične fakultete se vrši v Sloveni¬ ji na dveh mestih, v Ljubljani (Pod Rožnikom in v Žalcu), poleg tega pa vodi opazovanja isti tim tudi v Skopju, Kri¬ ževcih in v Mostarju, tako da je njihova vrednost s tem še stopnjevana. Zal pa rezultati še niso znani, ker opa¬ zovanja še niso zaključena. Meritve, kakršne izvaja Biotehnična fakulteta, so sestav¬ ni del merjenj v vsem svetu. Njihov cilj je ugotoviti, v kakšni količinski odvisnosti so si evapotranspiracija, hitrost vetra ter višina temperature in vlaga, in dalje: 81 rezultati bodo tudi merila, ali naj instrumenti, kot so "A" evaporimeter in "Pishe", kljub svoji cenenosti, zlasti velja tc za drugega, še upravičeno ostanejo v mreži. Ker se vrši tovrstna opazovanja po vsem svetu, bodo rezultati dostopni kasneje, kot pa si to želimo in potrebujemo. 2.4.3* ITauk iz dosedanjih opazovanj v Sloveniji V slovenskem prvem obsežnem delu o evapotranspiraciji /..i 0 .../ so bili objavljeni rezultati nekaj letnih do¬ mačih meritev. Dobljeni rezultati s Pishom in "A" eva- porimetrom so bili reducirani na 15 letni niz. Redukc¬ ijo so omogočila opazovanja z Wildom, ki so začela v Ljubljani že kmalu po vojni /1948/. Rezultati redukci¬ je na skupni niz so pokazali, da izhlapi iz Wilda pri¬ bližno 300mm vode v toplih 7 mesecih leta, in dalje, da izhlapi iz "A" evaporimetra, ki je v Jugoslaviji, enako kot v mnogih drugih državah osnovni instrument, približno dvakrat toliko; to pa je približno toliko, kot iz "Pisha", kar je bilo najvažnejše spoznanje. Važna je bila tudi ugotovitev v citirani razpravi, da dobimo približno isto višino kot z "A" evaporimetrom 3 12^5 tudi, in torej iz Pisha, z empirično Thornethuitovo formulo, in dalje, da se omenjeni vrednosti, cca 600mm', a o približa© tudi, ako se oprem^ na vodno bilanco, po ka¬ teri je evapotranspiracija enaka razliki med padavinami in odtoki. To so bili zelo ohrabrujoči rezultati, pa če¬ prav ne brez nekaterih protislovnih "podrobnosti". Taki 82 podrobnosti sta bili celotni področji porečij Krke in Savinje, kjer po vodnobilančni sliki evapotranspiraci- Je ne prekorači niti 500mm. Kasnejše študije so pokaza¬ le, da gre verjetno za napako v pretokih, ki so bili v prvih analizah dobljeni iz starejše dokumentacije. Novi rezultati so ugodnejši, saj znaša po novem evapotranspi- racija v porečju Savinje okoli 550mm /po vodnobilančni sliki/. Med tehtnimi rezultati študije Je bila tudi ugo¬ tovitev, da vpliv vetra na stopnjo evapotranspiracije ni v linearni odvisnosti, ampak gre za eksponencialno razmerje med obema elementoma in to tako, da so povečan¬ ja evaporacije (in tudi evapotranspiracije) pri majhnih hitrostih vetra velika, pri velikih pa neznatne, dokler končno praktično ne zginejo. Prav ta ugotovitev Je ime¬ la odločilno besedo pri nadaljnem iskanju instrumenta, ki naj omogoči merjenje evapotranspiracije na čim večjem številu lokacij /./. z 2.4.4. Izbor i^paritelja Reliefno Je Slovenija močno razčlenjena. Osnovni pečat Ji dajejo grebeni gričevja, sredogorja in visokogorske¬ ga sveta, med katerimi leže doline z več ali manj ravnim dnom in predalpske kotline, katerih dna se komaj opazno nižajo v smeri proti vzhodu, proti Panonski nižini. Spe¬ cifično področje predstavlja dolenjsko-notranjski kras in Kras. Na vsaki lokaciji Je hitrost vetra pogojena z mikro¬ lokacijo, ta pa se spreminja že na najmanjše razdalje. hko je točna ugotovitev, da pri neznatnem vetru še majhne spremembe v hitrosti vetra odločilno vplivajo na stopnjo evapotranspiracije / 2 ®./, potem to po¬ meni, da mora služba zagotoviti čim več merskih mest. Ker pa imamo en sam cenen instrument, to je Pishe, bi bilo preuranjeno, da ga izločimo iz mreže samo zato, ker je obešen v termometrski hišici, torej v umetnem miljeju. Saj velja isto za termometer, ki visi v mete¬ orološki hišici. In dalje: Saj končno drevo tudi ne iz- hlapeva, evapotranspirira, samo z listov, ki jih izpo¬ stavlja direktono sončnim žarkom; prav gotovo pa je po¬ vršina listov v notranjosti krošnje tudi nekajkrat več¬ ja od one, ki je sončnim žarkom izpostavljena. Gotove je nadalje tudi, da je hitrost vetra v hišici vsaj enaka oni med krošnjami v gozdu. Taka razmišljanja in supozi- cije so bile vzrok za odločitev, da Pishe ne sme biti črtan iz seznama uporabnih instrumentov. S tem prepri- obra njena Čanjem je bila od s tranj e n a poskusna mreža 13 postaj v Sloveniji. Sele na osnovi večletnih rezultatov naj pri¬ de do odločitve o nadaljnji orientaciji v merjenju eva- potranspiracije. Vsekakor pa morajo biti pred odločit¬ vijo izvršene detajlne analize in to na osnovi primer¬ jave dolgoletnih rezultatov dobljenih s pomočjo vseh razpoložljivih instrumentov. 84 2.4.5* Razmerje med evaporacijo in evapotranspiracijo Od že omenjenega večjega elaborata o evapotranspi- raciji /.. 29 .../, ki tudi ni bilo prvo /. , 2 .^.../, pa do danes, so se že zvrstile nadaljnje analize /.rK^..../. V vseh se kot rdeča nit vleče, v več ali manj izraziti obliki, vprašanje, kakšen je koli¬ činski odnos med izmerjenimi rezultati, dobljenimi z s posameznimi i^paritelji. Osnovno gonilo pa je neiz¬ rečena supozicija, da bo prej ali slej prišlo do čvr¬ stejše opredeljenega količinskega razmerja med evapo- racijo in evapotranspiracijo, za kar obstojajo za se¬ daj le domneve. Najpodrobnej še analize so bile izvr¬ šene v ZDA in po njihovih spoznanjih naj bi evapora- cija iz odprte jezerske površine bila približno ena¬ ka evapotranspiraciji s travo porasle okolice. Dalje, rezultate, dobljene iz ameriškega evaporimetre /"A"/ je treba množiti z empirično ugotovljenim faktorjem, da dobimo okvirno vrednost evapot^anspiracije. Na hidrološkem seminarju v Beogradu so avtorji raziskav v ZDA svetovali za Jugoslavijo koeficinet 0.7. Rezul- L tati analiz za ljubljansko kotlino, vsaj po podatkih postaje Ljubljana, ne ustrezajo. Primernejši bi bil koeficinet O.95»ako naj se približamo vrednosti, do- bljeni po vodnobilančni metodi /....../. 85 2.4.6. Fpednosti "Piska" kot osnovnega instrumenta Podatek, da so ameriški strokovnjaki za izvajanje mer¬ jenj na "A" evaporimetru predlagali za Jugoslavijo upo¬ rabo koeficienta v velikosti 0.7, da pa tak koeficient ne ustreza razmeram v ljubljanski kotlini, kjer naj bi bila pravilnejša velikost 0.95» kaže zelo nazorno, kako zelo nepreprečljivo je utemeljena odločitev za koefici- za ent 0.7 "A" evaporimeter v deželi, kakršna je klimatsko tako zelo diferencirana Jugoslavija. Ako daje Pishe pri¬ bližno iste vrednosti kot "A" evaporimeter, in to so po¬ kazale v Sloveniji vse razpoložljive postaje, tako za posamezne mesece / grafikoni . ../, kot tudi za več¬ letne poprečke 21 /, potem je potrebno vprašanje o osnovnem instrumentu ponovno pretresti, to je } preveriti lastnosti obeh instrumentov. V primerjavi samega rokovanja med Piskom in "A" ispari- teljem je "Pishe" v izraziti prednosti, ker je manjši. V prednosti pa je še iz dveh drugih vzrokov. "A" ispa- ritelj je težko, boJje, drago zaščititi pred posegi ži¬ vali. Ako se z njega napajajo le ptice, rezultati niso preveč deformirani. Drugače pa je, ako instrumenta ni mogoče zavarovati v dovoljni meri pred psi, ki se iz njega odžejajo. "Izhlapesranje" je v takem primeru lahko bistveno povečano. Druga nevšečnost z "A" ispariteljem je škropljenje iz posode, kadar so dežne kaple velike. Kolika je izguba vode, tega točno ni mogoče ugotoviti. Sicer je svetovana uporaba korekcijskega koeficienta za dneve, ko je bilo vreme padavinsko, vendar so rezultati sporni in ni jasnega odgovora na vprašanje, ali je spre¬ minjanje vrednosti ob dneh s padavinami sploh smiselno. Celo v Ljubljani, ki ima v svetovnem merilu izdatne pa¬ davine, so razlike, tudi mesečne, tako majhne, da je spri¬ čo ostalih, slabo definiranih vplivov, uporaba koefici¬ enta, sporna / PP. ./. Ke glede na odločitev o uporabi koekcijskega koeficienta pa ostane dejstvo, da so podatki v področjih s pogostimi padavinami sporni. Ker tudi ni mogoče precizirati vpliva "Otoškega efekta", to je, pove- U") čanega vpliva vetra in osončenja, ker je instrument neko¬ liko dvignen nad okolico /cca 20cm/, pomislekov proti uporabi isparitelja "A" ni malo. Pishe teh problemov ni¬ ma, poleg ročnej šega rokovanja z njim pa je še dvoštevil- čno cenejši. 87 7. Rezultati opazovanj v letu 1976 7.1. Uvod Ze v uvodu je bilo poudarjeno, da je problem evapora- cije } enako tudi evapotranspiracije, tako težak, da mu posvečajo povsod v svetu veliko pozornosti. Vzrok za tolikšno pozornost je teža, ki jo ima ta hidrometeoro¬ loški element za ugotavljanje vodne vilance. Podatki o padavinah niso točni. Ni namreč znan učinek trezSnih vetra na višino presež*-±-h padavin pri različni velikos¬ ti kapelj dežja in velikosti in teži snežink. Poleg te¬ ga tudi nimamo dovolj podatkov o smeri in hitrosti vet¬ ra. Tovrstne postaje so zelo redke, v glavnem v kotli¬ nah in dolinah, k$er so vetrovne razmere bistveno drugač¬ ne kot v reliefno razgibanem svetu. Uvajanje radarja kot merilnega instrumenta za padavine je sicer perspektivno, vsekakor pa bodo potrebna leta, predno bodo rezultati uporabni v zahtevani ^meri. Podobno šibki kot o padavinah so podatki o pretokih na hudourniških vodah, h katerim štejemo v veliki meri tu¬ di naše vodotoke. Vrednosti ob visokih vodah, ko je iz¬ vajanje meritev življansko nevarno, so empirično izra¬ čunane. To pa pomeni, da so pretočne krivulje prav na najobčutljivejšem mestu negotove in je uporaba limnigra- mov zato sporna. Vodnobilančno sliko naj bi zato podprli s podatki o evapotranspiraciji, kot je bilo prikazano že v uvodu. 88 Takoj' pa naj bo poudarjeno: ni izgledov, da bi v do¬ glednem času prišli do dragih in tudi za rokovanje za¬ htevanih lizimetrov. Tudi uvajanje "A" evaporimetrov na večjem številu postaj ni predvideno, ker je nabava rel. draga, obdelava pa zamudna, in kot je bilo v uvodu povdarjeno, neprepričljiva zaradi nejasnega učinka dež¬ ja. Težišče naših analiz bo zato na rezultatih, doblje¬ nih s Pishom, ki daje približno iste rezultate kot "A" evaporimeter /preglednica 1/ in y ki ga bo zaradi cene¬ nosti mogoče uvesti v vsej mreži navadnih meteoroloških postaj, torej preko 70 merilnih točk. Predno preidemo na podrobno analizo rezultatov, doblje¬ nih po Pishu v letu 1976, bomo pregledali še možnosti, v kolikor obstojajo, za iskoristitev dolgoletnih meteoro loških opazovanj za zastavljeni cilj, .torej možnost pois kati posredno pot, ki naš naj pripelje'do še uporabnih rezultatov o tretjem členu vodne bilance, evapotranspi¬ raciji odnosno evaporaciji. Ta posredna pot so korela¬ cije med vrednostmi,dobljenimi po Pishu in temperaturo, vetrom in relativno vlago, za katere imamo dolgoletna opazovanja. Sledijo analize anomalnih primerov in kon¬ čno pregled o rezultatih, dobljenih s Pishom na preosta¬ lih postajah Slovenije. PR-1 VIŠINE IZHLAPEVANJA V LETU 1376 -89- 90 2.4-.7.2. Korelacije Iz podatkov za Ljubljano je bilo lahko ugotoviti, kako vpliva na izhlapevanje veter/. i .../, po drugi strani pa je Thornethuite v končni formuli naslonil izračun o velikosti izhlapevanja na temperaturo /. 2 ?./. Ti dve iskustvi sta bili vzrok, da je bil prvi pois- kus, kako priti do čim številnejših točk s podatkom o izhlapevanju tudi v Sloveniji, usmerjen na iskanje korelacije med izhlapevanjem na eni strani, in na ve¬ ter ali temperaturo, na drugi strani. Odgovor na zastavljeno vprašanje naj bi dala analiza ustreznih podatkov za postaje: Postojna, Ljubljana in Portorož in to v letu 1976, izbrani meseci pa so bili maj-september. Korelacije so bile iskane za po¬ samezne mesece in za celotno 5 mesečno obdobje /pre¬ glednica 7)» izhodišče pa so bile dnevne vrednosti izhlapevanja in srednja dnevna vlaga, odnosno tempe¬ rature. Rezultat je iznenadil v negativnem pogledu Z ozirom na ugotovitev, da zveza med vetrom in izhla¬ pevanjem ni linearna, temveč eksponencialna /A 0 ./, ni bilo mogoče pričakovati kake večje stopnje korelaci¬ je med navedenima dvema elementoma. Da pa v nobenem mesecu in na nobeni od treh postaj /preglednica 2/ korelacija tudi s temperaturamiini dosegla niti vred¬ nost 0.60, je presenetilo. To še posebno zato, ker je bila korelacija kar na vse¬ ga 8 primernih, od skupno 15tih primerov /3 postaje, 5 mesecev/, manjša od 0.20. Najslabša je korelacija v PR.2 KORLLACIJSKI KOEFICIENTI (IZHLAPEVANJE PO PISHU , TEMPERATURE IN VETER) 19 76 - 91 - 92 mesecu juniju: Postojna in Ljubljana imata koeficient med temperaturo in izhlapevanjem manjši od 0.10, Por¬ torož pa manjši od 0.20. Daleč najugodnejša je situa¬ cija v septembru, ko znaša /korelacija/ cca 0 . 50 . Korelacija med obravnavanima elementoma za celotno ob¬ dobje maj-september pa je cca 0 . 50 . če upoštevamo, da je za praktične namene, za iskoristitev korelacijske- ga koeficienta, spodnja meja 0 . 70 , pomeni to, da s po¬ datki o temperaturi ne moremo ustvariti, preko korela¬ cij, še zadovoljujoče dokumentacije o izhlapevanju (po Pishu). In kakšna je korelacija z vetrom? Ne da bi se ustav¬ ljali pri posameznih mesecih, preidimo takoj na zaključ ni podatek / P2/, zadnja kolona. Korelacijski koefici¬ ent je še neustreznejši, saj dosega le polovico tiste velikosti, katero izkazuje koeficient korelacije med iz hlapevanjem po Pishu in temperaturo. Odpade torej tudi kombinacija z vetrom. V drugi spodnji vrsti vsake postaje /P2/ so podatki o signifikativnosti v povezavi med obravnavanimi paramet¬ ri. Tudi ta slika ni ugodnejša. Temperatura in veter v naših pogojih torej odpadeta kot posredni vir za zadovoljujočo dokumentacijo o izhlape¬ vanju, izmerjenem po Pishu. Iz slike 27 pa je razvid¬ no, kako tesna je povezava med Pishom, Wildom in "A" 93 ' evaporimetrom. To pa opravičuje odločitev, da je analogna analiza o zvezi med vetrom in temperaturo na eni strani, in izhlapevanjem iz ostalih dveh evaporimetrom, odvečna. Penman je svojo empirično formulo oprl med drugim tudi na relativno vlago / 26 /. Iz slike 28 je raz¬ vidno, da sta si izhlapevanje iz Pisha (in Pi e ha) in relativna vlaga v glavnem inverzno sorazmerno, -±s- sve-znitr na sliki ?K 3 . 2 »je ta medsebojna povezava pri¬ kazana v obliki regresije zveznice. Relativno majhno si panje omogoča dokaj sigurno izvlečenje regresijske zveznice in je zato vsaj delno zagotovilo za uspeh metode tudi v naših, reliefno zelo zahtevnih pogojih. Med primeri, ki omogočajo izvlečenje regresijskih zvez¬ nic, so tudi dnevi, ki bi jih po stopnji sipanja mora¬ li oceniti kot anomalni in jih bomo v naslednjem po¬ glavju podrobneje osvetljili. 2.4.7.2.1. Anomalni primeri Dokumentacijo predstavljajo dnevna srednja relativna vlaga in dnevne višine izhlapevanja po Pishu, ofeoje v mesecu juliju 1976 in to za postaje Postojna, Portorož in Ljubljana. 35 J) x- T n 'j p T 7 cO D j? r.D t--i JVi r> "- LjJ =r- rr« <■. > r:> ST .'7 a. g * ~ U.\ CG i 'G ■ 5 - u ^ ; c\. > -t: - —i o | cO M < i Ul r o ljj >■ 5- Ui M C<£ Žž ■ 00 CM -J . 'hi : ! < ct> -a: —I c :z_ i~ < _j UJ cc .,.J t.U rt- c> o •n. u». - ^ -bt rv- Q> KJ 96 2.4.7.2.2. Anomalni primeri v odvisnosti med relativno vlago in izhlapevanjem po Pishu v Postojni Po neuspelem poiskusu, najti, bolje, ugotoviti pozi¬ tivno korelacijo med izhlapevanjem na eni strani in hitrostjo vetra in višino temperature na drugi strani, je na vrsti še tretji meteorološki element, relativna vlaga. Iz slike 29» ki prikazuje odvisnost medsebojno obravnavanih elementov na postaji Postojna /julij 1976/ je očitno, da je odvisnost izrazita. Trend regresijske zveznice je jasen: čim večja relativna vlaga, tem manj¬ še izhlapevanje in obr&tno. Razmerje je že eksponenci- alno in ne povsem linearno. Pri nižanju, padcu relativ¬ ne vlage pod 5$,je večanje izhlapevanja nelinearno. Na sliki 29 pritegnejo pozornost 2 skupine dni: 1., 2. in 3.julij in dalje 17«» 18. In 19.julij. Značilnost drugega primera, izhlapevanje v dneh 17«, 18. in 19.-, je v praktično nespremenjeni stopnji iz¬ hlapevanja, cca 6mm, medtem ko je bila relativna vlaga dne 17« blizu 80, ostala dva dneva pa 70 in 64., torej kar občutna razlika. In ako naj bi prav stopnja relativ¬ ne vlage odločala o intenzivnosti izhlapevanja, potem: je situacija že na prvi pogled nepričakovana. Problem ostaja nerešen tudi ob upoštevanju razlike v izhlapevan- h ju med dnevom in nočjo. V dnevnih urah, med 07 in 19“ je izhlapevalo v vseh treh dneh nekako 9/10 celodnev¬ nega izhlapevanja, cca 5.4-mm. Pri tem je bila dne 17« tudi temperatura za izhlapevanje najneugodnejša, 21.2°C /ostala dneva 23.6. in 22.9°G/. 97 - V iti l: Lr 1 r .. r 98 dudi analiza vetrovnih razmer ne prinaša trdnega tolmačenja. V celem je bila srednja hitrost vetra dne 17- najmanjša. Posebnost pa je v tem, da je bil v opoldanskem času prav 17. hitrost vetra 3m/sek., medtem ko je bila hitrost ob istem času naslednjega dne le 2m/sek. Na grafikonu še posebno izstopajo vrednosti za evapo- racijo v dneh 1., 2. in 3 .dalija. Med 1. in 2. znaša razlika v izhlapevanju 1.2mm, ra¬ zlika v relativni vlagi pa samo 2$. Po regresijski zveznici ustreza 2 % veliki razliki v vlagi le 0.4mm izhlapevanja. Pri tem je bil 1.julij ugodnejši za iz¬ hlapevanje po poedinih parametrih takole: Toplejši je bil dne 1.7* za 0.4-°C, rel.vlaga ja bila nižja za 5 ^ 0 , veter pa komaj močnejši, O.lm/sek. Razlike so premajhne, da bi mogli razhajanje v izhlapevanju pri¬ pisati kateremukoli od upoštevanih parametrov. Še večje je razhajanje v stopnji izhlapevanja med 2. in 3. julijem, saj znaša razlika kar 3.7m®j relativna vlaga pa je manjša le 2%, Pri tem pa so bile tempera¬ turne razmere celo ugodnješe dne 3.D u lida» veter pa praktično enak. Podčrtati je nadalje treba, da je bil veter tudi sicer zelo šibak, saj ni v nobenem od obra¬ vnavanih dni v času sinoptičnih terminov prešel hitrost 0.3^/sek. 99 Omenili smo, da regresijska zveznica ni povsem line¬ arna. Ako ekstremnih dneh primerov izhlapevanja dne 1. in 2.julija ne upoštevamo, potem dobimo povsem linearno zveznico. Ob reševanju tega problema bo tre¬ ba v bodoče, ko bodo v naslednjih letih obravnavane dolgoletne poprečne vrednosti, analize še posebno izostriti. 2.4-.7«2.3. Anomalni primeri zveze med izhlapevanjem in relativno vlago v Portorožu, Murski Soboti in Ljubljani Tudi v Porotoršu Je povezava med relativno vlago in izhlapevanjem očitna na prvi pogled slika 30 , čeprav Je sipanje dokaj večje kot v prejšnjem primeru /Postoj¬ na/. Dne 1. in 25. v mesecu /julij 1976/ Je bilo iz¬ hlapevanje na obeh postajah isto /9.5mm/, pri tem pa Je bilo razmerje med nočnim in dnevnim izhlapevanjem 1, v mesecu nekako 1:1 /4.5 : 5»O/, dne 25. pa v drugem 2:1 /3.1 ’ 6.4/. To pa pomeni, da Je bilo izhlapevanje med 07 in 19^ dne 25.7« za 1.4mm večje /cca 30 %/. Iz; dnevnih opazovanj, pa sledi, da so bile temperature in relativna vlaga dne 1. za izhlapevanje izrazito ugod¬ nejše kot dne 25.JuliJa. Le veter Je bil močnejši /sred¬ nja hitrost iz treh sinoptičnih terminov Je bila 3«7 in 6.6m/sek./. Velja še podčrtati, da Je bila hitrost vetra med lih in 17b dne 1.7. skoro stalno le med 5 in 7m/sek., dne 25. pa med 8 in lOm/sek. Iz analiziranih razmer v dneh 25. in 1.JuliJa bi sledilo, da ima pri 100 srednjih hitrostih vetra prav ta element odločilen vpliv na stopnjo izhlapevanja in da je omenjeni vpliv celo večji od vpliva relativne vlage in tem¬ perature. Čeprav bi za posredno potrditev take pod¬ mene lahko navedli rezultate sličnih analiz že v domači literaturi / 20 /, so razlike v temperatu¬ ri in vlagi med obravnavanima dnevoma vendar preve¬ like. Verjetno gre za slabo odčitano vrednost na Pisheju. Tak dvom potrjuje tudi primerjava pogojev za izhlapevanje in izmerjenega izhlapevanja v dneh 25. in 26.julija /J?f/. V drugem od primerjanih dni je bilo izhlapevanje v dnevnih urah /med 07 in 19h/ samo 1.6mm, 25.7* pa, kot že omenjeno 5.0mm. Pri tem sta bili srednji ustrezni temperaturi /med 07 in 19K/ 21.2. in 17.6°C /razlika 3.6°0/ relativna vlaga 83 in 57 in hitrost vetra 6.6 in 2.0m/sek., torej raz¬ lika v vlagi 26$ in v hitrosti vetra 4.6m/sek. Nesprejemljivost podatka o izhlapevanju dne 25.7» de mogoče bolje spoznati iz naslednje preglednice razlik. Pregled razlik med vrednostmi 1,, 25. in 26.julija 1976. TlOV srednje vrednosti iz sinoptičnih termik- 102 tii lii C : r. M • [ O QC C Ir¬ en o i.0 o c/> - 1 1 *■ .... TiCi-. c.’* 1 .J (O cJ*. CM*, - - ,. ?,u v- 's C.\;* -* ^ ' ■ - / - r .f r \ <0 ' . '~Y t h 10 -7/ or * / / u / 103 10 h- Anoraalni primer v Murski Soboti in Ljubljani najmočnejše odstopanje od regresijske zveznice je bilo v dneh 8. in 28.julija. Razlika v relativni vlagi je bila med tema dvema dnevoma /88-66/ 22 %, v izhlapevanju /3.6-2.8/ pa samo 0.8mm, mestoma dobrih 6mm. Vremenske razmere so bile naslednje: Temperatura je bila 8. za 3°C višja, relativna vlaga za 23 % nižja, veter pa enak.- vse v primer¬ javi z 28. julijem. Z ozirom na razliko v temperatu¬ ri, razlika je bila največja prav v opoldanskem ča¬ su, namreč skoro 8°C, in relativni vlagi, ki je v opoldanskem času dosegla 4-4-$ /razlika/, moramo ra¬ čunati na napačno odčitavanje Pisha, in to tako 28. julija, enako kot tudi 8.julija. Sicer pa je sipanje bilo relativno majhno in izvla- čenje regresijske zveznice /brez računskega postop¬ ka/ ni bilo tvegano. V Ljubljani je za mesec julij težko govoriti o ano¬ malijah. Sipanje je bilo namreč občutno, vendar sis¬ tematično, tako da izjemnih primerov anomalij ali natančno odčitanimi vrednostmi ni mogoče ugotoviti. 105 2.4.7.3» Izhlapevanje po Pishu v letu 1976 2.4.7.3.1. V vsej Sloveniji Izhodišče za izvajanje je tabela 8, ki ima mesečne vrednosti o izhlapevanju po Pishu za vsega 12 postaj, od tega 3 z območja kraškega zaledja Ljubljanice: Fostojna, Dolenje Jezero in Poljane na Notranjskem. V zadnjih 3 kolonah preglednice 3 so vsote večme¬ sečnih meritev. V tej razpravi je važna le zadnja ki vsebuje vsote izhlapevanja v juniju, juliju, avgustu, septembru in v prvih dveh dekadah oktobra. V tem času so bila opazovanja na vseh 12 postajah, kar omogoča primerjavo izhlapevanja med posameznimi področji Slovenije, ki jih reprezentatirajo našteta postaje. Vrednosti te kolone vsekakor niso reprezen¬ tativne za celoletno izhlapevanje v letu 1976, ker jih je treba pomnožiti z ustreznim koeficientom, kar pa bi eksaktnost rezultatov že zmanjšalo. Iz zadnje kolone je razvidna naslednja karakteris¬ tika: V 14 dekadah je izhlapelo največ vode v Por¬ torožu 630mm, za tem pridejo: Maribor, Postojna, Murska Sobota in Nova Gorica, cca 550» Novo mesto in Šmartno pri Slovenjgradcu okoli 450 mm,Ljubljana Planica in Celje pa zaostanejo za nadaljnih cca lOOmm, torej izhlapi cca 350mm, postaji Dolenje Jezero in Poljane pa sta v omenjenih 14 dekadah izhlapeli cca 250mm. IZHLAPEVANJE PO PISHU (1976) 106 > la Ai 107 Zaporedje, v katerem si slede postaje po stopnji izhlapevanja, govori o dveh značilnostih: 1. da so razlike zelo velike in 2. da jih je mogoče tol¬ mačiti (razlike) Ad 1 Ako izvzamemo dopolnilni postaji v kraškem zaledju Ljubljanice, Jezero in Poljane, os¬ taja Portorož na prvem mestu, Celje in Ljub¬ ljana pa sta na zadnjih dveh. Izhlapelo je v Ljubljani le 34-5mm (cca), proti 630mm v Por¬ torožu, ali 5^1 torej le dobro polovico. Raz¬ lika je Melika! Ako pa upoštevamo, da so tempe¬ rature ob obali relativno visoke in izenačene 5 veter konstanten in ne naj šibkejši, relativna vlaga pa govori tudi izrazito v prid obalnemu pasu, potem sta obe vrednosti, šal le po subjek¬ tivni oceni, sprejemljivi. o V razmerju med Ljubljani in Celjem veddar iz- nenadi, da ni Celje pred Ljubljano,, saj so pogo¬ ji za vetrove ugodnejši, in je prav zaradi izra¬ zite vzporedniške smeri južnega roba Celjske kotline dominantna smer vetra Z-V / Ž1 /. Velja tudi podčrtati, da situacija v letu 1976 odsto¬ pa od dveletnih opazovanj, reduciranih na dobo 12 let. Po vsebini tabele 2 lahko le potrdimo staro pravilo, da dad$ eno ali dveletna opazo¬ vanja le orientacijsko sliko, in so ekstrapola¬ cije tako kratkega niza zato brez trajne vrednos- ti. Iz starejših analih" trdi razvidno, da naj 108 bi bilo izhlapevanje po Pishu v Celju za cca 10$ večje kot v Ljubljani. Tako razmerje bolj ustreza splošnim klimatskim značilnostim obeh kotlin^ 21). Naslednjo skupino, s cca 450mm predstavljata posta¬ ji Novo mesto in Šmartno pri Slovenjgradcu, Da je njuna lega za izhlapevanje ugodnejša od ljubljanske, je gotovo, težka pa je opredelitev v primerjavi med Šmartnim in Celjem. To še zlasti, ako upoštevamo raz¬ liko v nadmorski višini, cca 200m v prid Celja. Po Thornthwitu /30-letno poprečje/ imata Celje in Ljubljana isto izhlapevanje /630mm/, Šmarno pa le 610mm. Pri tem je v empirični formuli Thernthv/ita unoštevana le letna srednja temperatura ( 20). s Na j več jo skupino tvorijo postaje s približno ^Ovm izhlapevanja v obravnavanih 14 dekadah. Vodita Mari¬ bor in Postojna, ki ju karakterizira večja stopnja vetrovnosti / 2/ /, za preko 50 mm pa zaostajata Nova Gorica in Sobota. Zaostajanje Sobote za Mariborom je najverjetneje posledica šibkejših vetrov in isto velja tudi za razmerje med Portorožom in Novo Gori¬ co . V glavnem lahko ocenimo, da vrstni red postaj po stopnji izhlapevanja /Pisha/ ustreza pri vseh posta¬ jah, ako dovolimo odstope v višini nekako 25mm. Ne dovolj seznanjenemu z obravnavano problematiko pred¬ stavlja tolikšen odstop morda spričevalo o nesprejem- 109 Ijivosti naše dokumentacije. Če pa upoštevamo, da dobimo po vodnobilančni sliki odstope v velikosti 100 in ne le 25mm, potem gotovo ni vzroka, da bi še nadalje vodno bilanco uravnovešali brez predhod¬ nega podrobnega študija evaporacije in evapotranspi- ■ racije. .7.3.2. Razmere v kraškem zaledju Ljubljanice Od treh postaj tega področja ima postaja Postojna za obravnavanih 14 dekad vrednost, ki ustreza razmeram v vsej Sloveniji, namreč 570mm. Dolenje Jesnro iz¬ kazuje ta polovico manjše izhlapevanje, namreč samo 2S0mm, Poljane pa izkazujejo še nadaljnjih skoro 40mm manj. Razlika je na oko zelo velika, pa čeprav upoštevamo, da ima Postojna nekoliko vašje tempera¬ ture, v še večji meri pa so v Postojni za izhlape¬ vanje še ugodnješi pogoji kot v Jezeru tudi v vlagi in vetru. Količinsko je razliko pri obeh elementih težko izraziti, saj na postaji Jezero relativna vla¬ ga ni opazovana, podatki o vetru pa so zaradi bli¬ žine drevja nes?eprezentativni. Ugodnejša je primerja- o va z Ljubljani, ki leži 250m nižje in ima zato višje temprature, izhlapevanje pa je le za dobrih 70mm višje. Pri tem suponiramo, da sta veter in relativna vlaga slična na obeh lokacijah-postajah. Skušajmo nekoliko razširiti okno, ki vodi do boljšega 110 vpogleda v zastavljeni problem ! V Ljubljani je do¬ seglo izhlapevanje v 14 dekadah 345 mm, v normalnem opazovalnem času od 1.aprila do 31.oktobra pa 556 mm. Če v istem razmerju povečamo izhlapevanje tudi na Jezeru, dobimo vrednost 468 mm. Iz dolgoletnih opa¬ zovanj z V/ildom pa je bil ugotovljen za Ljubljano koeficient 1.22, s katerim je treba pomnožiti 7-me- sečno (april-oktober) izhlapevanje, da dobimo celo¬ letno vrednost. V našem primeru bi to zneslo 526 mm. To pa je vrednost, ki se močno približa poprečni vrednosti izhlapevanja za celotno Kraško zaledje, iz¬ računano po Pennmanu /28 /. Višina izhlapevanja po Pishu v letu 1976 za postajo Dolenje Jezero torej je sprejemljiva, čeprav je prvi vtis negativen. Ako opravimo isti računski operaciji tudi za Poljane na Notranjskem, dobimo vrednost 470 mm. Za primerja¬ vo navajamo potencialno poprečno letno evapotranspi- racijo po Thornthv/itu - za nekaj postaj: Dom na Komni ( 1.525 m) 461 mm, Gomanjce (937 m) 536 mm, Jezersko (894- m) 54-2 mm, Kredarica (2.514 m) 326 mm, Ribniška koča (1.530 m) 470 mm. 7 primerjavi s Thornt^itom je vrednost za Poljane na Notranjskem z absolutno višino 1.030 m sicer preniz¬ ka, vendar verjetno ne preko 50 mm. Vprašanje pa o- staja odprto, v koliki meri Thornthwitova enačba ustre¬ za sredogorskemu in visokogorskemu svetu.Težko si je - ~ / / / * O') !, •i / j *< l 7 "\ / \ / >•*- ~r »ut i 7 - <>V / o < 4 ^ / O u> / o c< J ! r ^ j o i L m I -H 2 ,443 J o cO t 0 ^r- 1 •-c l-'\ •a o *S> t ^ .. in !*j o, ' r ..;> 'X ^ M r Jr in *- ^ H 00 -J °0 . u; :>•; >H r\ "c !*■ ^ > ‘ v t ^ v ~ -4 C, ,° £0 i Ct f. M i !';, o 1 -r ^ V ' ■ “0 O '» - 0 lli <.- 10 . t\ Ulj o o)! lo c TT J \x| a*®®® rt KV m_i ^TtrrrtrlrrrjjfjVrl> ' MESEČNE IN DEKADNE VREDNOST/ IZHLAPEVANJA (PISNE) IN RELATIVNE VLAGE ZA IV, V, V/, VII, V/l/, IX w X j 4916 -1H ~ - H5~ !• L ""1 5 *i v-* V- 4 l t m vi s ir V Cto !> .< C '-J £ 1 y~> I >: I ii milili to;.: utor v, ■•■■ .; ' v to ri¬ to' i ) Ul Ul c..o C.| ■m m T: cy : Ul r { •s; u G., «to uj 't, vf. Ui ‘o cn i: U 1 to - O.'to N to Ul IV) -.1 ~ J to to ci u •• to ■ M l.iii ■ .i ''' 1 i i. i ;' 11 i ■; , - 1 LilLLll li-LLlll i I ii. lilii ili i ilijllliillllliillll llllll lLtiiljli-il l 1^^ -V'; rrtototo.-to tf; i ■ ..., .41 m i"M I ii, 1 U ! 1 i- Ui..'; ’ :*'*-*•- • I r • ■ - > VH «.to,„Htorto ■ ollla 11 li tli 111 H l UTl u u ‘ . J1 ". i '^ŠN > Vš,V\' X' /\'\W X -' ' \\\'- fO - j 1 I.' . . . mm sat i - I « ■■ ■■ ■itoutoiitoMtointovto.Mto!,,. t SSVVVvsVsV c r xx\ u'\-to\-totovtoto'c-.-: 11111 n L| f\\V\v VtoVto ' "\\toto~ -• - * v **■*,' ’■ . I- ■ '*-; s _ 1 I C 1 ™ ” “*' mi n tii 1 TViTTiTI h i Ti ~.T (juiitim miluTullli;. ij ! . m . - «ff frv,Hr ! 'i • U iLiUllilliJltlll 11 1 Ii II 1 11J lllUJ.duiuj tiiSito‘iy. v 'ito!. |: ... "to.to.to >'■' tov v ; ■■■■■ t . n\\\\s \s\NsxxmrNmx.\xu^xx\u v v ; ^ ; •v •, ; m • 1 tol ( ,t ■ , . - 1 ,. ■■. 'i;.'‘ . ' L ' * 1 ■ ~ v .. i.toii i i..ii tvi j »Ui v’ 1 ■■■; - - ( i u (r . . 11 1!' .. v. : ■■ .1; ' (.to r. ■ T-vv . .. 1 I. .. Uli. .1 1 i.v : ■ . : . ; v 1 , : :*• V.l , ■ i lito! : iiivi" 1; I < to ! 1 to *-M*'.: *. *. Mi I v u g ? ■;.*- .**'. j * , )t« ffi* 'to H ) toj Ul C-' ~ HG- ' IZ H L A P E. V A N J £ PO PlShl-U Legenda: 4 Dolenje jezero 2 Voljo, na 5 'pošto j na. - ff? - I z. H L A P £ VAN J £ P o P 1 5 H - U 'l Dolan je 'jiia.ro Z. Poljane 3 Pogojna. 118 namreč predstavljati, da izhlapi na Kredarici , po tej enačbi, le za polovico manj^ kot v Mostu na Soči ali v Murski Soboti. Jasnejšo sliko o izhlapevanju na reprezentativnih uostajah Slovenije omogočata sliki 33 in 54- in pre¬ glednica 4-, o izhlapevanju v kraškem zaledju Ljublja¬ nice pa slika 35 (grafikon..) in preglednica 5. Zaradi preglednosti komentar ni potreben. - 119 - 2.4.8. Perspektiva Ugotovitev regresije med relativno vlago in izhlape¬ vanjem po Pishu daje trdno oporo za sklep, da je mo¬ goče priti do uporabnih podatkov o izhlapevanju tudi no posredni poti, preko podatkov o vlagi. Poudariti pa velja takoj, da problema s tem nikakor še ni konec. Merjenje (relativne in absolutne) vlage nikakor ni na zadovoljujoči stopnji; tudi tu so problemi. Vsekakor pa bo stopnjevani pouk opazovalcev, kontrola vsakodnev¬ nih meritev ter redno vzdrževanje instrumenta privedlo do ustrezne dokumentacije. V prejšnjem odstavku sta bili oznaki: relativna in absolutna (vlaga) zavestno postavljeni v oklepaj. Zelo verjetno z uporabo relativne vlage kot najpri¬ mernejšega posrednega člena v iskanju podatkov o iz¬ hlapevanju še ni bila izrečena poslednja beseda. Ve¬ rjetno bo korelacija med izhlapevanjem in vlago še izrazitejša, ako vlage ne bomo izkoristili s parame¬ trom relativne vlage, ampak kot deficit vlažnosti, ki ga predstavlja razlika med maksimalnim možnim in dejanskim pritiskom pare, izraženim v milimetrih ali gramih. Prvi rezultati z deficitom vlage so zelo vspodbudni. Vsekakor pa so za uspeh tudi te, posredne, poti pogoj točna merjenja vlage in seveda zadostno število postaj. Oboje je dosegljivo. Hidrometeorološki prikaz Zadnji del poročila obravnava posebne hidrometeorolo¬ ške elemente : najprej nalive; njih trajanje, izra¬ zitost, težišče padavin in primere ekstremnih nalivov v letu 1°76 in sicer v časovnih razponih od 7 minut le 72 ur. V nadaljevanju hidrometeoroloških izvajanj pa sta bila izbrana odgovora z vprašanji : ali je mogoče z uporabo enotinega hidrograma dokazati, da izgublja tudi Cerkni¬ ca del vode, predno dospe do limnigrafske postaje v Cerknici in dalje, v koliki meri je današnja meja po¬ rečja Ljubljanice realna. Nalivi V letu 1976 ni bilo primerov izjemnih nalivov. Podatki o njih so zbrani v preglednici 6, 7 in na slikah od 36 do 42. Vrednost slik je le orientacijska, saj so na njih le podatki 13 ombrografov, torej je šte¬ vilo postaj dopolnilne ombrografske mreže povečano le "'•h AT za 4 postaje. Da bi bilo mogoče dobiti jasno sliko, bi bilo treba vključiti postaje širšega področja. To pa bi zahtevalo dodaten čas in sredstva.Za poročilo o eno¬ letnem delu taka razširitev ni nujna, bila predvidena. in zato tudi ni ŠTEVILO ANALIZIRANIH DEŽEVIJ Popolnjlna meteorološka mreža v kraškem zaledju Ljubljanice Merilo 1: LOOOOO -ombrogra| • padavinsko posiaja © navadna meteor, postaja A \ota\izqtor ‘Težišče padavin Is preglednice 6 je razvidno, da so bili upoštevani primeri intenzivnih padavin s trajanjem še premo 5 dni (preko 72 ur ). Ne-glede na dolžino trajanja oadavin, je v preglednici 6 v kolonah s skupno ozna¬ ko "Težišče", prikazana pogostost v fS /skupnega šte¬ vila upoštevanih primerov, ko so padavine imele svo¬ je težišče v prvi tretjini celotnega trajanja^ dežja, dalje v drugi tretjini trajanja in končno v zadnji tretjini. Kar 45 % padavinskih primerov ima največ padavin že v prvi tretjini trajanja, torej slaba polovica, v dru¬ gi tretjini je imela težišče točno 1/5 padavinskih primerov, v zadnji pa le še 1/5 ali 21 Z. Tako raz¬ merje lahko ocenimo kot normalno, saj je bilo slično razmerje, na primer- na postaji Eotedrščica, tudi leto poprej (1975) /29), enako kot tudi na 55 postajah se¬ verovzhodne Slovenije (50). Velja podčrtati,da so razhajanja med posameznimi po¬ stajami občutna. Tako je bilo na Šmarati kar 54 Z pri¬ merov v prvi skupini , Kašun pa jih je zabeležil mnogo manj, samo 54 Z. Razhajanja pridejo bolj do izraza, ako povemo, da imajo postaje Dolenje Jezero, Kašun in Žilče največji odstotek šele v drugi tretjini, in ne - M 3 - ‘i ' j»q 1 1 ’ n p Cy * § 5 M C). £ * 7 - PRIMER DEŽEVJA, KO JE BILO TEZISCE V PRVI TRETJINI / 00 33%/ TRAJANJA PADAVIN IZRAŽENO V% VSEH UPOŠTEVANIH PRIMEROV n i Popolnjlna meteorološka mreža v kras kem zaledju Ljubljanice Merilo 4' kooooo -ovibrogra/ o padavinska podaja q _ noivqdna meteor. postaja A totaJiredor PRIMER DEŽEVJA, KO JE BILO TEŽIŠČE V DRUGI TRETJINI / OD 33- 66 %/ TRAJANJA PADAVIN, IZRAŽENO V % VSEH UPOŠTEVANIH PRIMEROV .JI:- popolnjlna meteorološka mreža v krnskem zaledju Ljubljanice Merilo / l:<<-00000 — _ onib rograj • pctdaUnskd postejq © navqdnc* meteor. postaja , ^ totalizotor ume- v prvi, kot je to primer pri niti velja tudi Rakitno, ki zevanja več primerov, kot pa Tolikšno razhajanje je dokaz ostalih 1C postajah, ima v zadnji tretjini dc- v drugi tretjini. o nujnosti daljših tovrst¬ nih analiz. Dolžina (trajanje) deževij Po trajanju so padavine razdeljene v 6 razredov (Pre¬ glednica 6). Do 6 ur trajajoči primeri dežja ( slika 39) so daleč najpogostejši. V povprečju odpade na ta razred kar 4-0 % vseh primerov. Velja pa tudi za ta parameter dokajšnja različnost. Tako imajo postaje Postojna, Laze in Ra¬ kitna preko 50 # vseh izrazitih padavinskih primerov v tej skupini, Žilče in Babno polje pa sta na nasprot¬ ni strani lestvice s komaj 30 %. Pri naslednji skupi¬ ni , od 6 do 12 ur (slika 4-0), pa je slika postavljena na glavo in prav Babno polje in Žilče sta med postaja¬ mi z največjo (v %) pogostostjo. Očitno igra meja raz¬ redov veliko vlogo. Pri tem parametru, trajanju padavin, primerjava s dru¬ gimi postajami, žal ni mogoča. V dosedanjih analizah (29,30) so bili razredi razdeljeni po decimalnem siste¬ mu (5, 10, 30 , 50 ur), izraženo pa v absolutnih vred¬ nostih, že tokrat, enako pa bo tudi v bodoče, na so o- POGOSTOST 00' 6 URNIH PADAVIN, IZRAŽENIH V% VSEH UPOŠTEVANIH PRIMEROV ;i •: Dopolnilna meteorološka mreža v kras kem zaledju Ljubljanice Merilo 4 •' GOOOOO _ombrograf 0 padavinska posoja O navadna meteor, postaja X totaJieator 12 $ POGOSTOST DO 12 URNIH PA DAV IN, IZR A ŽENIH V % VSEH UPOŠTEVANIH PRINEROV Merilo 1:4-00000 --- otribrograf o padavinska posfaja < © navqdna m<2i972 1973 1974 100 -1.60 1.40 1.20 -100 000 060 040 0.20 'I0'll '12' 9 - 137- pretokov izvirov, v odnosu do pretokov na postaji Konin v obeh smereh .preveliki, saj leže v intervalu od 276 vj do 4464 %. Zaradi povečanega zbirnega področja postaje IComin pa naj bi se sukali v območju ca 110 £>. Razhajanje je preveliko. 2 7.5. 7 ^.2. Realnost suponiranih meja kraškega zaledja Ljubljanice Is hidrološke dokumentacije (32,33) je razvidno, da se odtočni koeficienti manjšajo, vzporedno z oddaljevanjem od povirnega področja. To je znana zakonitost. Za oceno stopnje objektivnosti hidroloških in meteoroloških opazo¬ vanj in obdelav pa taka kontrola ne predstavlja dovolj gostega sita. Ako namreč pretvorimo odtočne koeficiente v milimetre deficita med padavinami in odtoki, v stvari je to evapotranspiracija, ugotovimo, da znaša ta nri Ljub- ( 33 ) Ijanici po študiji iz leta 1959Ypreko 750 mm. To pa je z ozirom na empirično in z meritvami dobljene rezultate v c- stali Sloveniji (20) nesprejemljivo. Tolikšna evapotrans¬ piraci ja naj bi bila za preko 25 % previsoka. Ako naj bi bili rezultati meritev na Ljubijaničinem zbir¬ nem področju točni, tako padavinski kot odtočni, pomeni to, da meje porečja Ljubljanice niso pravilne in da odte¬ ka del vode drugem. Morda je to Krka, katere zbirno pod¬ ročje naj bi v povprečju evapotranspiriralo le ca 480 mm ( 20 , 33 ). is triletnega niza (1974-1976) so spodbudni, saj Rezultati 'v^N> je za to obdobje izračunana evapotranspiracija padla pod 600 mm, kar je že v okviru realnosti, čeprav verjetno še slabih 60 ran preveč. To je zelo razveseljiva ugotovitev, ki pa potpebuje potr¬ ditev v daljšem, ne le triletnem nizu. .5. časovna retenzija v kraškem zaledju Ljubljanice Znano, je, da so v krasu neredki primeri, ko začno narašča¬ ti vode ob lepem vremenu, in obratno. Zato je vprašanje retenzije v krasu že dolgo aktualno vprašanje. Nosilec na¬ loge je v citirani publikaciji prikazal rezultate, doblje¬ ne iz pretokov na postaji Komin in padavin na celotnem, Ljubljanici suponiranem zaledju. Časovna enota je bila de¬ kada in od začetka uporabljene dokumentacije, od Lj.anuarja 1972, do JI.avgusta 1975, je bilo torej upoštevanih 132 dekad. Računalniško sprovedena statistika faznih premikov je pokazala : 1. da je treba tovrstne analize začeti na povirju in ne na koncu zbirnega področja ; 2. da je treba vključiti v kalkulacije o retenziji tudi lokalne akumulacije, v našem primeru vsaj Cerkniško in Planinsko polje ; 3. prav zaradi lokalnih akumulacij je trebakot osnovo sta¬ tistike o faznih premikih vzeti krajše časovne razpone od dekade, morda pentade, najverjetneje pa dneve. - 738 b - Problem o točnosti meritev na Praških izvirih, enako kot tudi o velikosti časovne retenzije, nista bila v predlo¬ ženem in sprejetem programu. Njihovo vključitev je suge¬ rirala potreba po smiselnem zaokroženju osnovnega vpra¬ šanja, o realnosti sedanjih (predpostavljenih) mejah Ljubijaničinega kraškega zaledja. 159 Kraški karakter Cerkniščice Na' tretji problem hidrometeorološkega dela poročila, ali Cerkniščice izgublja vodo še pred linnigrafon v Cerknici, sta dala odgovor tov.Starec Ili tj a, dipl. ing. in Kovačič Igor, dipl.ing., v ekspertizi: "Analiza od¬ nosa med padavinami in odtokom na povodju Cerkniščice, v profilu Cerknica". V ekspertizi, ki šteje 88 strani, bogato podprti s ta¬ belami in grafikoni, nista reševala le zastavljenega problema, ampak sta sliko dopolnila z odgovorom na vpra¬ šanje, ki sta si ga sama zastavila: Ali je opravičlji¬ va uporaba zgolj sintetičnega enotinega hidrograna. Njun odgovor je pritrdilen. 2.5.3.1. Rezultati hidrološke analize Na programirano vprašanje, ali izgublja Cerkniščice vodo že pred vstopom v Cerkniško polje, to je, že pred linni¬ graf sko postajo Cerkniščice, dobimo odgovor iz pregled¬ nice £ Ljubljana 1968. Knjižnica Met.zavoda 20. Furlan D. s sodelavci: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomočjo normiranih klimatskih pokazateljev. Arhiv Raziskovalne skupnosti Slovenije. Ljubljana 1966 21. Furlan D.: "Klima spodnje Savinjske doline", "Vodna bilanca spodnje Savinjske doline". Delo je pripravlje¬ no 'za objavo v arhivu Območne vodne skupnosti Savinja-Sotla. Izdelano 1975 - 158 - 22. Furlan D.: Orientacijski podatki o izhlapevanju v Jugo¬ slaviji, Razprave-papers, XVII, Društvo mete¬ orologov Slovenije, Ljubljana 197 7 ! 23. Kohler M.A., Nordensen T.J.: Bvaporation from pans and lakes. US Neather Bur. Res. Paper, 38, 1955 24. Žgur V.: Izhlapevanje v Ljubljani v letih 1951-1957» Letno poročilo met.službe za lezo 1957 25. Formula povzeta iz "Kratak kurs iz agrometeorologije." Beograd 1953 26. Penman M.L: Natural evaporation from open water, bare soil and grass. • Proc.Royal Society. A.Vol.193, 19^8 27 . Arhiv Met.zavod SRS, obdobje 1955-1970 28. Furlan D., Nosan B.: Contribution to solving the carst hydrologie Problematics, Papers, 3 Internatio¬ nal Symposium of uderground water tracing. ( 3 . SUNT' 2 . Ljubljana-Bled, september 27. do^oktobra 1976 29. Furlan D.: Priprava hidrološke dokumentacije za projekti¬ ranje akumulacij na osnovi modela. Poročilo o rezultatih hidrometeoroloških raziskav v porečju Gradaščice v letu 1975/1976. Ljubljana, Novem¬ ber 1976.• Arhiv Met.zavoda in Raziskovalne skup¬ nosti Slovenije 30. Furlan D.: Hidrometeorološke raziskave v severovzhodni Slo¬ veniji v letu 1975* Ljubljana, maj 1976. Knjiž¬ nica Met.zavoda SRS in Raziskovalne skupnosti Slovenije . 31. Sketelj K.: Izvrednoteni ombrografski podatki.na področju Slovenije. Institut za zdravstveno hidrotehniko. Ljubljana 1975 - 1&9 - 32. Hidrološki elaborat Ljubljanice in njenih barjanskih pri¬ tokov. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda SRS, Ljubljana 1959 i 33. Hidrološki elaborat Save na področju SRS. Arhiv Hidromete¬ orološkega zavoda SRS, Ljubljana 1959 Starc M. in Kovačič I • 34. Analiza odnosa med padavinami in odtokom na povodju Cerkni- ščice, v profilu Cerknica. Ljubljana 1977. Arhiv Meteoro¬ loškega zavoda SRS. Pripravljeno za tisk, ! > H t