GRAFIKE PO RISBAH RAYMONDA LAFAGEA KOT PREDLOGE ZA TRI JELOVŠKOVE SUPRAPORTE V GRADU JABLJE' Harbara Murovcc, Trzin V štiridesetih lotili 18. stoletja je postal lastnik gradu Jablje v Loki pri Mengšu Jože! Anton baron Janežie (1723 - 1780).2 Verjetno se je takoj lotil prenove stavbe in med drugim naročil slikarsko opremo nadstropnih prostorov v jugozahodnem traktu ter V obeh poligona] ni h stolpih: stene jc dal poslikati v fresko tehniki in pokriti s platnenimi slikanimi tapetami (si. 24).J Freske, ki so krasile le dele stene okrog in v ostenju oken ter nad vrati, so, pO vsem sodeč, delo Franca Jelovška1 Kot je nekdaj pričala letnica na podstavku vaze na eni od supraport v drugi sobi jugozahodnega trakta, jih je naslikal leta 1745." 1 Podlaga za prispevek je del diplomske naloge Slikarska oprema jedilnice v gradu Jablje, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1994 (mentor prof. dr. Milček Komelj). Za vse nasvete in kritične pripombe se zahvaljujem tudi mag. Stanku Kokoletu 1 Kako in kdaj natančno je Jancžič dobil posestvo Jablje, ni znano. Verjetno pred 28. matcem 1743, ko je bil sprejet med deželne stanove {listino hranijo v Arhivu Slovenije, Graščinski arhiv XXIII, Jablje, fascikcl 6), saj je takrat že moral imeti lastno posestvo, J Posamezne freske in tapete je opisal F ni nce Štele (ef. France Ste l&Poliiični okraj Kamnik: Topografski¿pis, Ljubljana 1929 [od tod citirano Štele;Kamnik], pp-441-446), na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine pa hranijo tudi nekaj njegovih fotografij, ki kažejo stanje pred snetjem tapet. Dva cikla slikanih tapet s figuralni mi prizori sta zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani. Cf. Barbara Mu rovec. Slikane tapete v Sloveniji in vloga grafičnih predlog, Iztrgano minljivosti..., Na rod is i muzej: Ljubljana 1994 [r.k,]. 4 Freske je Jeloviku pripisal Stane Mikuž (cf. Stane Mikuž, llovšek Franc, baročni slikar [1700-1764], Zl/Z, XVI, 1939/4(1 (od tod citirano Mikuž, Ilovšek),p. 27; k!., Slogovni razvoj umelnosti Franca Ilovška 11700-17(341, Dom in svet, Lil, 1942, p 275). Čeprav se v kasnejši literaturi pojavljajo dvomi ti upravičenosti takšne atribucije (običajno v obliki zapisa "pripisano Jelovšku", Marjana Lipoglaviek pa navaja, da "naj bi kartuic nad okni in supraporte poslikal Jelnv&kov sin Andrej", cf. Marjana Lip ogla vi ek, Uuzionjstično slikarstvo 18, stoletja na Slovenskem, Z UZ, n.v. XIX, 1983, p. 22), tudi stilna analiza potrjuje, da gre za Jelovškovo delo. 1 Cf, Sieie: Kamnik, pp. 441-442, in avtorjevo fotografijo, ki jo hranijo na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 05 Zdaj so ohranjene le še freske v vzhodnem stolpu - v prostoru, ki jc služil kot jcdilnica in dvorana.4 Vse upodobitve so nastale pp enotnem ikonografskem programu, njihova vsebina pa je seveda v skladu s funkcijo prostora. Naslikana so tihožitja, doprsne podobe antičnih bogov, predstavniki stanov in dežel (?) 1er alegorija petih čutov; najzanimivejše in - če upoštevamo tradicionalno hierarhijo slikarskih motivov - tudi najpomembnejše pa so freske nad vrati. Gre za mitološke prizore iz življenja boga Bakha in njegovih spremljevalcev, i'rvi je freske opisal France Stele, vendar vseh ni ikonografsko določil.1 Kasneje jc Stane Mikuž zapisal, da gre za sccnc, 'nanašujoče se na Bakhovo življenje",* podobno tudi Ivan Stopar, da so naslikani "motivi iz Bakhovih zgodb",' ter Miičck Komelj, da gre za "bakha-nalske prizore" Vir za vse tri supraporte so bile grafike po risbah francoskega risarja in grafika Ray monda Liifagea (1656-1684)," ki so del serije šestih listov in so bile tiskane na primer v Parizu v obliki friza z naslednjim podnapisom na spodnjem robu prvega lista: "Inuenté et dessiné pur Raintond La/age. Graué d'après lex desseins originaux par François Ertinger. A Paris chez Jean Vander Bruggen rue Si Jacques ui< pand Magazin C.P.R. " (si. 2S).li Kljub identifikaciji slikovne predloge pa lahko le dve jabcljski supraporti ikonografsko natančno določimo. Obe ustrezata tudi antičnim literarnim besedilom, medtem ko jc tretja nastala na podlagi zapletene Lafagcovc Satirične alegorije. * Gre za največji in najodličnejši pioslor v prvem nadstropju, ki ni služil le kol jedilnica, čeprav je zdaj Znan le pod tem imenom, ampak tudi kot dvorana. To je V skladu z običajno (dvojno) funkcijo takšnih prostorov. Cf. John Whitehead: The French Jnteriarin thc Eighteenth Cchtury, London J992, p. 7 Cf. Štele: Kamnik, pp. 444-44ii. Nli dveh freskah sla meti splošno označenimi "možmi in ženami" navedena saiira, na trelji freski pa naj bi šlo za Bakhov padec z osla. Torej jc že Sle le domneval, da gre za bakhičae prizore. " Mikuž. JlovJek, p. 28, '' Ivan Stopar: Gradovi na Slovenskem, Ljubljana l'JiS2, p. 2(18. Miičck Komelj, Antika: Likovna umetnost, Enciklopedija Slovenije, I. Ljubljana 1987, p. 88. Barvni reprodukciji dveh supraport sta bil i objavljen i v: Miri na Zupančič in Majda Žontar: Gradovi na domžalskem in meiravikem območju. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 95, Ljubljana 3970, pp. li*l7,spodn ap isom " mitoloSka pri zora na dveh izmed i;r. JelovŠku pripisanih stenskih slik v Jabljah": vseh ireh pa v: Slane Stražar: Mengei in Trzin skozi čas, Mengeš in Trsln 1993, vsaka s podnapisom "Franc Jeloviek, Freska v jedilnici v gradu Jabiju", " H.j;. Ulrieh Thtemc-Fellu Be cker Allgemeincs Lacikon der bildenden Kiinsdcr, XXII, Leipzig 192 K, pp. 201-2(12; Robert Mesurel: Les dcssins de Raymond L a Fage, Toulouse 1962 [f.k.J; Jeanne ArVengas: /faymond Lafage: Dc$tinateur, Pariš l%5 (odtod citirano Arvcngas .Lafage)', Uaynwnd Lafage, 1656- ¡684; Dcssins e(gravures (Bertrand de Viviens, ed.), Lisle sur Tam 1990 [r:k.j (od tod citirano Lafage). 13 Čf. Arvcngas: Lafage, p. 82. 66 Bakhov in Ariadnill triumf (si. 25) Ta freska je med snpraportami ikonografsko najlaže določljiva, vendar niti Stclc niti kdo drug doslej ni opozoril, da gre za Bakhov in Ariadnin Iriumf. V skladu ssistematiko Andorja Piglerja, ki temelji na antičnih besedilih in konkretnih likovnih delih, razlikujemo tri glavne načine upodabljanja mila o Bakhu Jn Ariadni.'J S kratkimi naslovi bi jih lahko imenovali: Bakli najde Aršadnona otoku Naxos (Philostratus: Imagines\ 1,15), Triumfalni voz (Ovid: Arsamatorift', 1,537-564) m Ariadnino kronanje (Ovid:Metamorphoses; 8,176-1S2). Na posameznih slikah so ti osnovni ti [i i seveda lahko kombinirani, poenostavljeni ali pa likovna dela vsaj deloma odstopajo od vseh literarnih predlog,14 Na jabeljski freski je naslikan razkošen voz z vpreženiiiia kozloma, kiju votli mali satir. Na sprednjem delu voza sedi Bakh, bog vina, ki /a roko drži Ariaduo in ji pomaga stopiti na vozilo, Okrog te osrednje skupine so zbrani Bakhovi spremljevalci, zaposleni z različnimi opravili: pred okroglim templjem stoji sklonjena žena in pije iz posode, v katero ji mož naliva vino; za vozom hodi mladenič in nese poln vrč; Ob vozu pa sloji množica ler opazuje Bakh a in Ariadno. Ta upodobitev, ki v osnovnih potezah ustreza Ovidovim verzom (Ars amatoria; i, 549-564), je posneta po grafiki, ki je reproducirala Lafageovo risbo Triumf (si. 26), slednja pa je nastala poti vplivom stropne freske An nihal a Carraccija v PaJazzO Farno se," Lafage je obdržal redko varianto triumf a z dvema vozovoma, od katerih Bakhovcga vlečeta dva panterja, Ariadninega pa kozla, medtem ko je večino glasbenih instrumentov satirov in bakhantk zamenjal s pivskimi vrči in posodami Tudi Jelovfiek ni dosledno kopiral Lafageovc Upodobitve. Reduciral je število figur in predmetov, dodal pa je le lempelj v ozadju. Najočitncjša Sprememba, ki ni opravičljiva niti kompozicijsko niti ikonografsko, pa je združitev dveh Lafageovih vozov v enega, ki ga vlečeta dva kozla. Tako je nastal prostorsko nelogično naslikan voz, hkrali pa tutlt ikonografsko izjemna varianta, ki ji ne najdemo paralele niti v literarnih besedilih niti na likovnih delih. V Ars amatoria (1, 550) Bakhov voz vlečejo tigri, na likovnih upodo- 11 Ci. AndOr Pigler: Ba rocktlI cmcn: Line A u swah I VOH Verzeit hn ivscti zt ir Ikon ograph le des 17. umi 18. Jahrhundertt, Budapest 1956, p. 46. Podobna klasifikacija je uporabljena t ti ti i v ICONCLASSu (ef. Henri van de Waal: ICONCLA&S: An icvnogropkic classification system, Amsterdam 1973-1985 joti tod citirano Waal: ICON CLASS]). " Za tliiige pomembne vire za likovne upodobitve m tla o Bakh ti in Ariadni ef. Jane Davidson Reid (in (..'hris Rohrmann): The Oxford Guide to Classical Mythology in the Arts: 1300-1990s, New York it Oxford J 99J (od tod citirano DavidsoIt: ClaSS&td Mythology), p. 363. 11 I.ufugc, podnapis k sliki I, /a CarracctjcvO fresko ct. Donald Posner Anni-bale Carracci: A Study in the Reform of Italian Panting around 1590, 11, London 1971,si. HJk in 111*. 67 bitvah Bakhovega in Ariadninega triumfaso pogosto naslikani čudi panterji, nikoli pa samo kozli. Po Guy h de Tervarentu je voz, ki ga vlečeta dva kozla, lahko: Ariadnin v njenem triumfu i. Bakhom, takrat ko imata Ariadna in Bakli vsak svoj voz, takšno funkcijo ima na Carraceijevi in Lafagepyi ¡upodobitvi; v okviru alegorije letnih časov je 1o voz jeseni, na nje nt lahko sedi Pomona ali Bakli;"1 lahko je tudi Bakhovin Silenovvoz, kot gaje na primer naslikal Giulio Romano (Palazzo del Te, Ma n tova);17 ali pa jc to voz ljubezni.'1. Voz na jabeljski freski je hkrati Bakhovin Ariadn in, na alegorični ravni pa morda predvsem voz ljubezni. Ilakliični prizor (si. 27) Srednja supraporta jc bila naslikana po grafiki, ki je reproduoirala Lafageovo risbo Satirična alegorija (si. 28). Kol rečeno, pa kljub poznavanju predloge prizora na freski ne moremo ikonografsko natančno opredeliti.1"' Na osrednjem delu jabeljske Supraporte je naslikana težko določljiva arhitektura, mogoče dvojna vrata, s Panovo glavo, krožniki iti vazama, v njeni notranjosti pa stojita dva visoka podstavka s kipoma. Spredaj sedi na osla naslonjen mož in pije iz posode, ki jo drži klečeča žena, ob njima pa sloji deček s pladnjem. Nil eni strani "vrat" je opečnato ognjišče z zastavico, na kateri je dopasna podoba Bakha, na drugi pa mladeniča. Prvi se je naslonil na "vrata" in daje piti drugemu, v sprednjem planu pred njima pa spi mali satir. Jclovšek je ta prizor posnel le po manjšem delu Lalagcovc risbe oziroma prevodne grafike, drugače pa je naslikal predvsem ognjišče z zastavico. Čeprav fresko vsebinsko določa kar nekaj figur in predmetov, zlasti pa PanOva maska, Bakhova podoba in mož v oslom, ni jasno, katera zgodbi oziroma mit jc upodobljen. Mož z oslom bi bil lahko Silen, Bakli ali Priap,2" najverjetneje pa je naslikan prvi. Za to govorita obe določljivi figuri; Pan, ki jc po eni 111 E.g. Antonio Tem pes ta; Jesen, London, The British Museum, v: The Illustrated Bartsck: Italian Masters of ¡he Sixteenth Century, Antonio Temp esta, XXXV Ï (Sebastian Huffa, éd.). New York. p. 104, si. Hitfv ' 17 Cf. Gcorgij Kreskcnt'cvič Loukomski: Jules Romain, Paris 1932, si. 79. 111 Guy de Tervarcnt: A ttrib u is et sym holes dans I 'art profa ne, 14 50- ¡600: i )it lion n aire d'un langage perdu, I, Geneve 105ft, p. 73-w Pomen I^ifageove risbe je bil v umcinostnozgodovinski literaturi sicer delno že pojasnjen, saj je Jeanne Arvengas osrednjo mitološko figuro. Hem s pavom, Identificirala kot portret Kristine II. Švedske in v skladu s tem razložila tudi druge protagoniste, na primer dve portretu i tkivi kot papeïa Inocenca IX. in kardinala Decia Azzolini (cf. Arvengas; Lafage, pp. 39 ss,), Jelovšek ;e opustil vso elemente, ki so aktualizirali mitološke prizore na Lafageovi rishi. Verjetno sploh ni poznal prave vsebine oziroma alegoričnega pomena cele grafike, katere del je uporabil kot predlogo. -N Vsi trije so lahko upodobljeni i oslom. Cf, Vol ker Plagemann (in Max Denzlcr), tise I, Reallciikon zitr deutschen Kunstgcschicfitc, V, Stuttgart 1967 (od tod citirano Plagemann, Esel), pp. 1520-1521. 68 varianti mila Silenov oče, in Bakli, Silenov tovariš in varovanec.Tako jc figuro razložila tudi Jeanne Arvengas, kije poskusila pojasniti alegorični pomen celotne Lafageove risbe oziroma prevodne grafike,-vendar se njene razlage, da gre na tem delu upodobitve za "Silenovo vzgojo" oziroma prizor, ko 'Ariadna daje piti Silcnu'V ne da utemeljiti. Silenov padec (si, 29) Stele je fresko opisal kot Bakhov padce z osla,24 vendar takšnega prizora v antični pa tudi postkiasični literaturi in likovni umetnosti ali v mitoloških priročnikih ne poznamo. Osel jc res lahko tudi Bakhov ali Priapov aliibut, vendar je /lasti stalni Silenov spremljevalec,3* Silen je tako v tekstih kol na likovnih upodobitvah praviloma predstavljen kot debel in plešast starec.2* Najpogosteje v Bakhovem spremstvu jaha osla, saj ga noge zaradi debelosti pa tudi pijanosti ne držijo. Oh njem hodijo mlajši satiri in ga podpirajo. Čeprav Ovid pripoveduje o Silcnovem padcu tako v Fasti kot v Ars amatoria, jc v likovni umetnosti to zelo redek motiv. Pravzaprav gre za dva moliva, saj Uvid pripoveduje o dveh različnih dogodkih, ki sta se končala s Si le novim padcem. Ne enega ne drugega pa v doslej objavljenih knjigah nc pozna niti 1CONCLASS, ki ima natančno obravnavan vsak antični motiv prav glede na likovne upodobitve, V Fasti (3, 745-764) opiše Ovid Sitehtrvo nesrečo, ki se je pripetila, ko je skupaj ,s satiri nabiral med- Ver/i iz tega dela so kot literarna predloga služili na primer Picru di Cosimn, ko jc slikal SUenovenezgode (The Fogg Art Museum, Cambridge, Mass.)." Dogodek, kije naslikan na jabeljski freski, pa bolj ustreza Ovidovemu tekslu v Ars amatoria (1,543-548), kjer lah ko heremo: Fbrius, t'cce, sena pando Silenus ase!to Vix sedet, et pressas continet ante iuhas Dum sequi tur Bacehas, Bacehae fugiimtque petim tque Quadrupedem ferula dum malus urge/ eques, In caput aurito cecidil dekpsus ascllo: Cta ma run t satyri "surge age, surge, pater." (V prostem prevodu se tekst glasi: Pijani starec Silen komaj še sedi na svojem grbasicm oslu in se majajoč drži za grivo pred sabo. Medtem ko sledi bakhantkaffi, ki tečejo pred njim, 11 Cf. Davidson: Classical Mythology, p. lOOUs citiranim izborom literarnih virov. H Cf. opombo 19, Arvengas: Lafage, pp. 39 ss. in 82. -J Siele: Kamnik, p. 446, a Cf, Pluge mann, Fsel, pp. 1520-1521. Cf. Benjamin 1 ledene h: Grd n dliches rn ylfutlogisches Lexicon, Leipzig 1770, p. 2213. 17 Waal: ICONCLASS. Cf. Erwin Pönofsky, The Discovery of Honey hy Piero di Cos i mo, Worcester Art Museum Annual, li, 1936-1937, pp; 33-43, si. 2. 69 nerodni jezdec, ki s šibo spodbuja svojega štirinožea, pade naprej na glavo s svojega uhatega osla. Satiri za kličejo: "Vstani, vstani, očka!") Kot že rečeno, .felovšek ni ustvaril nove i i kovne rešitve neposredno na podlagi teh Ovidovih verzov, ampak je prizor posnel po grafiki, ki je rep rod utiral a Lafageovo risbo Sileriov padec (si. 30), za svojo kompozicijo pa jc uporabil le osrednji del precej obsežnejše celote (si. 31). Na freski je naslikan trenutek, ko so se Bakhovi spremljevalci zbrali okrog padlega Silcna. Možje pobirajo njega in osla, poleg pa stojita dve ženi. Prva je v grozi s silovitim zamahom dvignila roke, tako da se ji je odvezala obleka io razgaljenih prsi stoji pred ležečim oslom in Silenora, druga pa jo ysočutni kretnji sklenila roke k obrazu. Jclovšek jc vse figure prepričljivo povezal v eliptično kompozicijo l glavnim akcentom na razgaljeni ženi, ki učinkovito poudarja dramatičnost dogodka, V Ars amaioria jc Ovid "nasul obilo nasvetov in naukov o tem, kje si poiščeš primerno dekle za ljubezen (I. knjiga), kako si osvojiš njeno srcu ¡11 jo navežeš nase (II. knjiga), kako in kje naj dekleta lovijo fante (III. knjiga)".-J Vse svoje nasvete pa je podkrepil! s primeri i 1 zgodb o bogovih in junakih. Tako je na primer v prvi knjigi (I, 526-564) razložil, kako Rakh pomaga zaljubljencem, in v nadaljevanju posvaril hralcc pred uživanjem prevelikih količin vina.1" Na prvi in zadnji jabcljski supruporti naslikana prizora ustrezata tekstu v 1. knjigi Ar$ amatoria}' Tako lahko morda cikel o Bakhu, Atiadni in Silenu, kot je predstavljen na Eeh freskah, beremo kot kontinuirano pripoved s humorno, ironično pa tudi rahlo moralizirajoČo noto." Na prvi freski gre za ljubezen med Bakhom in Ariadno, torej med možem in ženo, okrog naslikane figure pa se ukvarjajo predvsem s pitjem. Na drugi freski žena daje piti možu (? Silenu), na zadnji jo mož (Silen) zaradi pijanosti padel z osla, ženska figura ob njem pa zgroženo opazuje posledice čezmernega uživanja vina, ki uničuje tudi ljubezen. Ta Kajetan Gantar, Publius Ovidius Naso in njegove Metaraerfoze, v; Publtj Ovidij Našo: Mctamorfitt; Izbor. Ljubljana Vffl. pp. 89-90. 3,1 Ovid it i .Sli: Volumes' TTte Art of Love and Other Poems, II (prevod J. M. M o/lev), The Loeb Classieal Libtary, London in Cambridge 19