Januš Golec: Za oCeiaPred dobrimi 30 leti je bila v krajih ob Sotli znana-, spoštovana in iskana i>sebnost stari Laporški feter. Tik ob gotli na hrvatski strani je posedal mlin iji majhno posestvo. Od daleč so se zatekali k Petru ljudje po dnevi in po noči, ker je bil na glasu kot najboljši in najbolj spretni zoboder. V časih, ko se je veselil stari Peter nriinarske in zoboderske slave, je cvetelo v obsotelskih krajih vsestransko tahotapstvo ali »šverc«. Če je bila od oblasti zaprta štajerska meja, so švercali Hrvati in nasprotno. Nikdar ne pomnim, da bi bila kedaj pod rajno Avstrijo popolnoma odprta meja med Štajersko ter Hrvatsko. Radi neprestanega tihotapljenja so imeli dovolj posla štajerski žandarji in hrvaški financarji. R.avno pri mlinu Laporškega Petra je bila Sotla premostena z brvjo. Orožniki in financarji so bili mnenja, če ae že Peter sam ne ukvarja s prepovejdanim švercom, vendar daje potuho ter zatočišče tihotapcem obeh narodnosti. Sicer se pa Peter ni veliko menil za mnenje oblasti. Ljub je bil Štajercem in Hrvatom, ki so bili tedaj brez ovaduhov. Ako se je vršil živinski sejem v kakem obsotelskem kraju, je bilo polno kupcev in švercarjev. Sejmske prilike bo bile najlepša priložnost, da je zašel v roke štajerskim orožnikora ali pa v obratnem slučaju hrvaškim financarjem kak dolgo iskani švercar. Po sejmu je tekla pijača in ljudje z obteženo .vestjo so pozaibili na uniformirane zasledovalce. V moji župniji Sv. Miklavža na Polju Be je vršil pred več nego 30 leti dobro Obiskan živinski sejefn enkrat v jeseni. Pftsel sem na domačem travniku ži- vino. Kar se je prikazala proti večeru sejmskega dne od fare po kolovozu čudna družba. Naprej je stopal trdo, samozavestnih korakov uklenjeni Laporški Peter, za njim sta kolovratila štajerska orožnika. Soditi je bilo po hoji, da se je bajonetarska sila preveč bratila z alkoholom. Šli so mimo mene in zavili od pašnika navkreber proti gozdu, skozi katerega pelje bližnica do sodnije v trg Kozje. Mene pastirja je presunil pogled na vsem ljubega Petra v verigah in na kolovratna žandarja. Komaj je objel trojico gozd, že sta se ustavila pred menoj vsa zasopla Petrova sinova. Mlajši je ireel kakih 16 let, starejiš ne nad 18. Krepka in razgreta mladca sta me vprašala, kod in kam sta odtirala žandarja očeta. Pokazal sem jima navzgor in v gozd. Eden je pobral kamen na kolovozu, dmgi precej debel krepelec in v dini po hribu v hosto. Po preteku ne]<;•' nimit sta odjeknila iz gošče dva xi i a spremljana od dveh obupnih kiikov . . . Iz šume je stopila navdušena trojica. Na sredi še vedno vklenjeni stari Peter, ob vsaki strani pa eden od njegovih sinov. Juckali so, mahali z rokami in se poglabljali s hriba proti naši kovačnici. Peter je nastavil zvezani roki na nakovalo, sina sta razbila žandarsko verigo. Oče in sinova sta zaupala domačim, da sta se postavila za očeta, katerega ne bodo gonili štajerski pijani orožniki kot razbojnika v pest pravice, proti kateri se ni pregrešil — Vsi smo bili na strani Petra ter junaških sinov in nikdo se ni zmenil za žandarja v gozdu. Hrvati od nas niso bežali, šli v korak proti fari, kjer so razbobnali očetovo rešitev in jo seve glasno zalivali pozno v noč. Prav v gostem mrakxj sta se komaj in komaj privlekla iz šume do nas oba orožnika. Vsak je prejcl po en do začasne iztrube zavesti občuten udarec od zadaj. Pokojna babica ao ovili <^b«ma razrahljani glavi z mokrimi otlrači. Mlinar je potegnil na vozu ob« !"»• njenca v bolnico v Brežice. Dneve, tedne — da meaece nj govortt nikdo ob Sotli drugega nego o junaŠtvvi ter o neustraSeni sinovski ljubetni o« beh mladih Laporških. V deveta oebes* so kovali oba mladeniča Štajercl tn Hr* vati poštenjaki in predvseta — obojestranski švercarjl. Celo katarinškega plebanoSa je Ua> duško lepa sinovska ljubezen traporJkflJ mladcev tako prevzela ter navduSila^ da je oba javno z lece pohvalil. Zabičaval je do solz ganjenlm Zagorcemi da junaštvo in ljubav LapQrški$ ne »asluži »resta«, ampak Elato kolajno! Dolgo ni bilo sliSatl, kaj nekj bo rekV la oblast v očigled zgoraj naslikanemu junaštvu in sinovski zvestobi. Zagorske sodniie so hodile že od nekdaj polževo pot in radi tega je bil klic na od* govor radi napada na Stajerske orožnike bolj kasen. Starega Petra je sod1 oprostil, sinova pa pridržal vsacega par mesecev v zaporu. In Stajerska orožni«' ka? Iz službe sta bila odslovljena iiJ postala po letih krčmarja. Eden je V\e<^. par leti umrl v Mariborii kot Ugledeii gostilničar. Stari Laporški Peter je že davno tam^ kjer ni šverca, ne oroznikev in ne financarjev. Njegova junaška slnova sta že v letih in. bogznaj kje. Iz spopada med štajerskima Žandarjema iii Hrvati se je rodilo ustno izroCilo o sinovski junaški ljubezni, kl skrbi za; slavo Laporškim še danes. Če hofie Obsotlčan komu predoCiti vzor sinovsk« ljubavi, mu zaupa zgorajno resuifino zgodbo, ki jo pricenja mlado ter staro z besedami: »Za ččeta ...«