Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe Establishment of a freely accessible GIS database containing the results of groundwater tracing and possibilities of its use Metka PETRIČ 1,2* , Nataša RAVBAR 1,2 , Petra GOSTINČAR 1,3 , Petra KRSNIK 4 & Marina GACIN 4 1 ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija; e-mail: metka.petric@zrc-sazu.si, natasa.ravbar@zrc-sazu.si 2 Krasoslovno študijsko središče Unesca, Univerza v Novi Gorici, Glavni trg 8, 5271 Vipava, Slovenija 3 Sinergise laboratorij za geografske informacijske sisteme d.o.o., Cvetkova 29, 1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: petra.go@gmail.com 4 Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: petra.krsnik@gov.si, marina.gacin@gov.si Prejeto / Received 5. 4. 2020; Sprejeto / Accepted 12. 11. 2020; Objavljeno na spletu / Published online 7. 12. 2020 Ključne besede: kras, sledilni poskus, podatkovna zbirka, analiza podatkov, Slovenija Key words: karst, tracer test, database, data analysis, Slovenia Izvleček Sledenje toka podzemne vode z umetnimi sledili je raziskovalna metoda, ki daje zelo dobre rezultate pri proučevanju smeri in značilnosti podzemnega pretakanja vode v kraških vodonosnikih. Prve omembe tovrstnih poskusov na slovenskem krasu segajo daleč v zgodovino, začetki njihove rabe v procesu upravljanja z vodnimi viri pa v prva leta 20. stoletja. Od takrat naprej je bilo opravljenih še več kot dvesto sledenj. Žal so njihovi rezultati pogosto ostali zapisani le v internih poročilih v arhivih izvajalskih organizacij, ki so težje dostopna. Tudi iskanje objavljenih izsledkov je kljub možnostim rabe iskalnikov po ključnih besedah zamuden proces. Zaradi potreb po sistematičnem in hitro dostopnem digitalnem pregledu izsledkov sledilnih poskusov je bila izdelana in v Atlasu okolja (prostorski informacijski sistem Agencije RS za okolje) javno objavljena podatkovna zbirka, v kateri so urejeni in georeferencirani podatki o izvedbi in rezultatih 231 sledilnih poskusov. V članku so opisani idejna zasnova zbirke, proces zbiranja, preverjanja in ovrednotenja podatkov ter metoda njihove povezave v GIS podatkovno zbirko. Dva točkovna sloja predstavljata lokacije injiciranja in vzorčenja, linijski sloj pa različne tipe ugotovljenih povezav med njimi, ki so prikazani z določenim tipom in barvo linije. Ob kliku na posamezen element se izpišejo izbrani podatki o sledenju, večini pa je priložena tudi kopija vira podatkov (članki, poročila), kar omogoča pridobitev bolj podrobnih podatkov o sledilnem poskusu in njegovih rezultatih. Tako oblikovana zbirka podatkov omogoča različne primerjalne analize. V članku je prikazanih nekaj osnovnih statističnih analiz opravljenih sledenj po namenu, izvedbi in uporabljenih sledilih, po značilnostih lokacij injiciranja in vzorčenja ter po značilnostih in hitrostih podzemnih vodnih zvez. Podan je tudi pregled rezultatov opravljenih sledenj po posameznih vodnih telesih podzemne vode. Na osnovi ugotovljenega stanja so oblikovani predlogi za izvedbo novih sledenj. Abstract Tracing with artificial tracers is a research method that gives very good results in examining the direction and characteristics of groundwater flow in karst aquifers. The first mention of such experiments in Slovenian karst dates back to history and the beginnings of their use in the water resources management process in the first years of the 20 th century. From that point on, more than two hundred tracer tests were carried out in Slovenian karst. Unfortunately, their results often remain hidden in internal reports in the archives of implementing organisations and are very difficult to access. The search for published results is also a time-consuming process, despite the possibilities of the use of search engines and key words. Due to the need for a systematic and rapidly accessible digital inventory of the tracer tests results, such inventory was designed and is now freely accessible in the Environmental Atlas (Atlas okolja), the spatial information system of Slovenian Environment Agency. In the database the results of 231 available tracer tests have been assembled, arranged and georeferenced. The article describes the data set concept, the process of collecting, verifying and evaluating data and the method of their transformation into a GIS database. Two points layers (injection site and sampling site) and one line layer (linear connection between both sites) were created. Symbology of line layer varies with different type of connection between injection and sampling site. By clicking on an individual element, selected data on the tracer test are GEOLOGIJA 63/2, 203-220, Ljubljana 2020 https://doi.org/10.5474/geologija.2020.017 © Author(s) 2020. CC Atribution 4.0 License 204 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Uvod V reviji Geologija je bil leta 2009 objavljen članek Pregled sledenja z umetnimi sledili na kraških območjih v Sloveniji (Petrič, 2009). Na osnovi pregleda dostopnih poročil o sledilnih po- skusih so bile opisane njihove skupne značilnosti in na kratko predstavljeni rezultati sledenj, ki so bila izvedena v obdobju 1989-2008. Interval ni bil izbran naključno, ampak je predstavljal nadalje- vanje že objavljenih tovrstnih pregledov v obdob - ju do leta 1988 (Šerko, 1946; Gams, 1965; Habič, 1989; Novak, 1990). V sklepih je bilo poudarje- no, da pomenijo rezultati starejših, na izbranem območju že predhodno opravljenih sledenj po- membno osnovo za oceno hidrogeoloških razmer in načrtovanje novih raziskav. Izpostavljena pa je bila tudi potreba po predstavitvi rezultatov v strokovnih publikacijah ali na konferencah, saj se na ta način lahko izognemo nepotrebnemu po- navljanju ali časovnemu in prostorskemu prekri- vanju raziskav, možno je bolj natančno načrtova- nje novih raziskav, objavljeni izsledki pa so lahko koristna informacija za vse, ki se lotevajo razi- skovanja kraških vodonosnikov ali upravljanja z njimi. Žal so rezultati številnih poskusov ostali zapisani le v internih poročilih v arhivih izvajal- skih organizacij, ki so težje dostopna. V naslednjih letih se je zato razvijala ideja, da bi lahko na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) več let grajeno zbirko rezultatov sledenj pripravili v javno dostopni obliki. Zaradi ocenjevanja kemijskega stanja kraških vodonos- nikov, varovanja vodnih virov na krasu in zara- di hitrega in učinkovitega ukrepanja v primerih njihovega onesnaženja je namreč sistematičen, hitro dostopen digitalni pregled rezultatov sle- dilnih poskusov potreben in nujen. Pobudo je sprejela Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je skrbnik tovrstnih zbirk podatkov (npr. meteorološki in hidrološki podatki, podatki o kakovosti voda; vse večinoma prosto dostopno na spletnih straneh) in v letu 2018 je IZRK izdelal projektno nalogo Podatkovna zbirka rezultatov sledenja toka podzemne vode v Sloveniji (Petrič et al., 2018). Po obdobju preverjanja in prilaga- janja zahtevam prikaza na spletu je bila zbirka javno objavljena v sklopu ARSO Atlasa okolja na strani http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile. aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso v sloju VODE/ SLEDILNI POSKUSI. Dogovorjeno je bilo, da bodo popravki in dopolnitve pripravljeni vsaki 2 leti in ob koncu leta 2019 je bila na IZRK za ARSO izdelana projektna naloga Dopolnitev po- datkovne zbirke rezultatov sledenja toka podze- mne vode v Sloveniji za podporo ukrepom NUV2: OS3.2b2 in OS6 (Petrič et al., 2019). Pri nalogi je sodeloval Geološki zavod Slovenije (GeoZS) in za vključitev v zbirko pripravil pregled rezultatov sledilnih poskusov, ki so jih opravili sodelavci te organizacije ali njenih pravnih predhodnikov, poročila pa so bila shranjena v knjižnici GeoZS (Meglič et al., 2019). Dodatno so z željo po vklju- čitvi razpoložljivih podatkov v zbirko interna po - ročila o opravljenih sledenjih posredovali tudi z ARSO in podjetja Geologija d.o.o. Idrija. Kjer je bilo to potrebno, so bila za objavo rezultatov pri- dobljena soglasja naročnikov projektov. Idejna zasnova podatkovne zbirke, proces zbiranja, preverjanja in vrednotenja podatkov ter metoda njihove povezave v GIS bazo so bili že opisani v reviji Applied Geography (Petrič et al, 2020). V tem članku so povzete glavne zna- čilnosti vzpostavitve zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode, dodatno in bolj podrobno pa predstavljeni možnosti in načini njene rabe, značilnosti izvedenih sledenj in ugotovljenih podzemnih vodnih zvez ter rezultati opravljenih sledenj po posameznih vodnih telesih podzemne vode. Na osnovi ugotovljenega stanja so obliko- vani predlogi za izvedbo novih sledenj. Kraški vodonosniki in metoda sledenja z umetnimi sledili Kras je poseben tip pokrajine na vodotopnih kamninah (predvsem apnenec in dolomit) z zna- čilnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi oblikami. Zaradi razpokanosti in pretrtosti ka- mnin deževnica hitro pronica skozi golo kraško površje ali skromni prsteni pokrov v podzemlje. Na stiku s krasom ponikajo tudi površinski vodo- toki z nekraškega obrobja. V podzemlju se voda pretaka skozi sistem različno velikih ter med se- boj povezanih kraških kanalov in razpok. Struk- tura in delovanje kraških vodonosnikov se močno displayed, and most of them are also accompanied by a copy of the data source (articles, reports). In this way it is possible to obtain more detailed information about the tracer test and its results. The database also provides a possibility of various comparative analyses. The article shows results of some of the basic statistical analyses in which the purpose and implementation of tracer tests, used tracers, characteristics of injection and sampling sites, and characteristics and velocities of groundwater flow connections were compared. It also provides an overview of the results of the tracer tests carried out within individual groundwater bodies. On the basis of the status identified, the locations for new tracer tests are proposed. 205 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe razlikujeta od nekraških (npr. medzrnskih), saj ju določajo izjemno visoka prepustnost in veli- ke hitrosti pretakanja voda v podzemlju, razno- vrstnost načina pretakanja ter običajno neznane smeri odtekanja vode, ki segajo tudi do več deset kilometrov oddaljenih predelov. V krasu se po- gosto meša voda z različnih območij napajanja. Čeprav pokrivajo kraške kamnine le 7 do 12 % zemeljskega površja, se s pitno vodo iz kraških vodonosnikov oskrbuje skoraj četrtina svetovne- ga prebivalstva (Ford & Williams, 2007). V Slo- veniji je ta delež še večji, saj obsegajo karbonatne kamnine približno 43 % njenega ozemlja. Pre- vladujejo predvsem v zahodnem in južnem delu države, kjer gradijo obsežne kraške in razpok- linske vodonosnike. Ti zagotavljajo pitno vodo za približno polovico prebivalcev Slovenije (Bat & Uhan, 2003; Gams, 2004). Zaradi posebnih značilnosti so kraški vodo- nosniki izjemno ranljivi za različne vire onesna- ževanja. Odsotnost debelejših slojev prsti in se- dimentov ter dobra prepustnost kraških kamnin omogočata hitro infiltracijo vode v podzemlje, znotraj tega pa poteka zelo hitro pretakanje na velikih razdaljah in po navadno neznanih poteh. Z vodo se lahko hitro širi tudi onesnaženje, ki ogroža vodne vire. Zaradi neenotne zgradbe kra- ških vodonosnikov je zelo težko predvideti smeri in režim pretakanja podzemne vode in s tem tudi prenosa škodljivih snovi. Dobro poznavanje delovanja kraških vodonos- nikov je zato predpogoj za njihovo ustrezno varo- vanje. Kam in kako hitro se onesnaženje s kraške - ga površja širi v kraški notranjosti in v katerih izvirih ga lahko pričakujemo, lahko uspešno na- povemo le, če zadosti dobro poznamo hidrogeolo- ške razmere na obravnavanem območju. Za to so potrebne ustrezne raziskave, kot zelo primerna v krasu se je pokazala metoda sledenja z umetnimi sledili. Čeprav se je skozi zgodovino metodologija spreminjala in razvijala, pa ostaja osnovna ideja sledenja enaka. Določeno snov s primernimi la- stnostmi (v vodi topna, okolju neškodljiva snov, ki jo je z ustreznimi napravami možno zaznati v že zelo nizkih koncentracijah) neposredno ali posre- dno vnesemo v vodni tok in potem opazujemo kje, kdaj in v kakšnih koncentracijah se bo pojavila. Glavni namen je običajno določitev smeri in hi- trosti podzemnega pretakanja vode ter omejitev prispevnega zaledja izvirov. Možna je tudi določi - tev deleža povrnjenega sledila v posameznih toč- kah vzorčenja (izviri, vodni tokovi v jamah, vrti- ne). Ob skrbnem načrtovanju poskusa ter dovolj dolgem in natančnem vzorčenju pojava sledila je možna tudi podrobna študija značilnosti preta- kanja podzemnih vod, prenosa v njih raztoplje- nih snovi ter značilnosti njihovega iztekanja iz sistema (koncentracija, trajanje). Da bi pridobili informacije o podzemnih tokovih, so umetna sle - dila najprej uporabljali predvsem za ugotavljanje povezav med ponori in izviri. Z nadaljnjim razvo- jem pa je metoda postala širše uporabna in načini njene uporabe še bolj inovativni. Verjetno najbolj celovit opis metode je pripravil Käss (1998), do- datne informacije pa je možno pridobiti v drugih virih (npr. Behrens et al., 2000; Benischke et al., 2007; Goldscheider et al., 2008). Za uspešno izvedbo sledilnega poskusa so pot- rebne predhodne raziskave (hidrološke, geološke, speleološke, hidrokemijske, ipd.), ki pomagajo pri izbiri najbolj primernega sledila in njegove ko- ličine. Ugotovljene značilnosti upoštevamo tudi pri načrtovanju injiciranja in vzorčenja, ki ga med samim poskusom prilagajamo hidrološkim razmeram in rezultatom sprotnih analiz pojava sledila v točkah opazovanja. Ker je lahko zadr- ževanje sledila v krasu dolgotrajno, je potrebno poskus izvajati dovolj dolgo, tudi v obdobju enega leta ali več. Na opazovanih točkah si namreč pri- zadevamo ujeti (»dobiti povrnjeno«) večino injici- ranega sledila. Za oceno količine povrnjenega sle - dila je potrebno vzpostaviti tudi merjenje pretoka na teh točkah. Podatkovna zbirka rezultatov sledilnih poskusov na slovenskem krasu Prvi sledilni poskusi na slovenskem krasu Kranjc (2000) kot prvega, ki je na krasu na območju današnje Slovenije uporabil neko vrsto umetnega sledila, omenja očeta Pietra Imperata. Ta je leta 1599 ugotavljal podzemno vodno pove- zavo med ponorom Reke v Škocjanske jame in iz- viri Timave v Tržaškem zalivu. Isti vir omenja še Kandlerja, ki je leta 1864 Reko obarval z modrim barvilom – indigom, in Müllerja, ki je leta 1891 uporabil fluorescentno sledilo uranin. To je bila prva študija, v kateri so z namenom izboljšanja oskrbe Trsta s pitno vodo proučevali smer toka in zadrževalni čas podzemne vode na območju matičnega krasa (Müller, 1891). Zanimivo je, da se je to zgodilo le 14 let po tem, ko je bilo med ponorom reke Donave in izvirom Aach v Nemčiji opravljeno nasploh prvo sledenje s kvantitativno obdelavo rezultatov (Knop, 1878). Prvo sledenje na slovenskem krasu, za katerega je bilo možno pridobiti tudi bolj podrobne podatke, je opravil Timeus (1928), ki je 23. decembra 1907 v ponor Reke injiciral uranin in litijev klorid ter ugoto- vil podzemno vodno povezavo z izviri Timave in 206 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN drugimi manjšimi izviri v bližini Trsta. Z iska- njem informacij po objavljenih in neobjavljenih virih smo ugotovili, da je bilo od takrat naprej na slovenskem krasu opravljenih še več kot dvesto poskusov z umetnimi sledili. Zbiranje podatkov in oblikovanje podatkovne zbirke Na IZRK se je za potrebe različnih projek- tov z vzpostavitvijo interne zbirke podatkov o sledilnih poskusih na slovenskem krasu začelo v letu 2004. Izbran je bil osnovni nabor podat- kov, ki naj jih zbirka vsebuje, in oblikovan modul za način njihovega vnosa v preglednice progra- ma Microsoft Excel; izdelan je bil tudi seznam uporabljenih virov. Za potrebe ARSO projektne naloge (Petrič et al., 2018) so bili ti objavljeni in neobjavljeni viri dodatno pregledani in zbrane informacije preverjene. Zbirka je bila razširjena z naborom dodatnih podatkov, s sistematičnim pregledovanjem pa so bili najdeni tudi novi ob- javljeni in neobjavljeni viri. Skupaj je bilo tako v zbirko po pregledu 103 virov vključenih 200 sle- denj, ki so bila izvedena med leti 1905 in 2015. Od tega je bilo 159 enostavnih sledenj z eno samo toč - ko injiciranja in eno vrsto uporabljenega sledila, 5 kombiniranih sledenj z eno točko injiciranja, a več uporabljenimi sledili, ter 36 kombiniranih sledenj z več istočasno vključenimi točkami inji- ciranja (največ 10) in več različnimi uporablje- nimi sledili. Če ta kombinirana sledenja štejemo ločeno, je bilo v zbirko vključenih 267 injiciranj. Sledilni poskusi so bili urejeni kronološko glede na datum vnosa sledila, podatki o točkah vnosa sledila in spremljanja njegovega pojava pa so bili georeferencirani. Osnovni podatki, ki so zbrani v posameznih stolpcih MS Excelove pre- glednice, so tudi glavni atributi GIS podatkovne zbirke (Petrič et al., 2020). Dodane so jim ustrezne identifikacijske (ID) vrednosti (primarni ID zbir- ke, ID sledilnega poskusa, ID mesta injiciranja in ID mesta vzorčenja). Oznake vseh vključenih atri - butov v MS Excelovo preglednico in GIS podat- kovno zbirko ter njihov opis so podani v tabeli 1. V okviru izdelave GIS podatkovne zbirke po- datkov smo se osredotočili tudi na izboljšanje kakovosti prostorskih podatkov, tj. izboljšanje podatkov o legi in nadmorski višini mest injicira- nja in vzorčenja. Podatki o lokaciji in nadmorski višini, ki smo jih povzeli iz virov, so bili v ne- katerih primerih določeni bodisi opisno, bodisi na skicah, ali pa je šlo za podatke, pridobljene iz starejših virov, kjer je bil vir določitve lege, pred- vsem pa nadmorske višine, manj natančen od tre - nutno dostopnih virov. Lokacije mest vnosa sledil in vzorčenj smo uskladili z obstoječimi podatkovnimi zbirkami, in sicer z lokacijami v sloju Hidrografija v Atlasu voda (Internet 1), z lokacijami jamskih vhodov in rovov v Katastru jam (Jamarska zveza Sloveni- je in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) ali jih locirali na podlagi topografskih načr- tov in zemljevidov različnega merila ter podat- kov laserskega skeniranja Slovenije (Internet 2). Nadmorska višina je bila določena na podlagi podatkov laserskega skeniranja Slovenije (kjer gre za površinske točke v Sloveniji), na podlagi digitalnega modela višin 12,5 m (kjer gre za po- vršinske točke izven Slovenije v bližini državne meje; Geodetska uprava Republike Slovenije), na podlagi podatkov iz Katastra jam (npr. nad- morske višine rovov) ali pa na podlagi podatkov, navedenih v virih (točke pod površjem, točke iz- ven Slovenije itn.). Pri tovrstnem usklajevanju je zelo pomembno, da so različne evidence z nekega območja čimbolj usklajene. Na dolgi rok se tako gradi kakovostna podatkovna zbirka o vodah v Sloveniji, če pa gledamo še širše, se bodo ti po- datki lahko v prihodnje povezovali v večje zbir- ke, na primer z geološkimi podatki (npr. podatki o vrtinah). Z uporabo ArcGIS programske opreme so bili pripravljeni trije podatkovni sloji v shape forma- tu (.shp): mesta injiciranja (točke), mesta vzor- čenja (točke) in povezave (linije). Bolj podrobno je postopek opisan v članku Petrič et al. (2020). Povezave predstavljajo različne tipe s sledilnim poskusom ugotovljenih podzemnih vodenih zvez med mesti injiciranja in vzorčenja (glavna, stran - ska, nezanesljiva, ni povezave; atribut POV_TIP) in so prikazane z določenim tipom in barvo lini - je (puščica v smeri od mesta injiciranja do mesta vzorčenja). Vsakemu sloju so bili dodani izbrani parametri iz tabele 1, ki se izpišejo ob kliku na izbrani element (točka ali linija) v GIS podat- kovni zbirki. Posamezen element lahko vključuje podatke za več sledilnih poskusov, ki so bili izve - deni na isti lokaciji v različnih obdobjih. Opozo- riti velja na atribut OPOMBE, ki lahko vključuje ali komentar izvajalca o izvedbi ali rezultatih sledilnega poskusa ali komentar avtorjev zbir- ke podatkov o izvedbi ali rezultatih sledilnega poskusa ali o viru, iz katerega so bili podatki o sledenju povzeti. To omogoča oceno zanesljivosti rezultatov starejših sledenj, pri katerih je težko oceniti kakovost izvedbe, saj je bila v preteklosti metoda sledenj z umetnimi sledili še v razvoju, slabše so bile tudi tehnične možnosti vzorčenja in določanja koncentracij sledil. Zelo pomemben dodatek zbirke so zato viri podatkov (npr. članki, 207 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe Oznaka atributa v MS Excelu Attribute label in MS Excel Oznaka atributa v GIS podatkovni zbirki Attribute label in the GIS database Opis pomena atributa Description of the attribute’s meaning ID ID primarni ID zbirke primary database ID ID_S ID_S ID sledilnega poskusa; v primeru kombiniranega sledenja z istočasnim injici- ranjem na različnih lokacijah ali uporabe več različnih sledil na isti lokaciji je številki dodana še zaporedna številka sledenja (_01, _02, itd.) tracer test ID; in the case of a multi-tracer test with a simultaneous injection of the tracers in different locations or the use of several different tracers in the same location, this number is added the sequence number of the tracing (_01, _02, etc.) ZŠ ZS zaporedna številka izvedenega poskusa, kronološko zaporedje; v primeru kom- biniranega sledenja z istočasnim injiciranjem na različnih lokacijah ali uporabe več različnih sledil na isti lokaciji je številki dodana še zaporedna črka sequence number of the conducted test, a chronological sequence; in the case of a multi-tracer test with a simultaneous injection of the tracers in different loca- tions or the use of several different tracers in the same location, this number is added a sequence letter ŠVT-injiciranje SVT_I šifra vodnega telesa v točki injiciranja; za točke izven Slovenije zapisana kratica države code of the water body at the injection point; for points outside of Slovenia, the country’s abbreviation is given Ime vodnega telesa IME_V_T ime vodnega telesa za točko injiciranja; za točke izven Slovenije zapisano ime države name of the water body at the injection point; for points outside of Slovenia, the country’s name is given Datum injiciranja DATUM_I datum vnosa sledila na točki injiciranja tracer injection date ID_I ID_I ID mesta injiciranja injection point ID Mesto injiciranja MESTO_I ime lokacije vnosa sledila name of the tracer injection location Način injiciranja NACIN opisuje način vnosa sledila v podzemlje description of the method of tracer injection into the groundwater Yi Yi GK Y koordinata točke vnosa sledila v D48 Gauss-Krüger Y coordinate of the tracer injection point in the coordinate system D48 Xi Xi GK X koordinata točke vnosa sledila v D48 Gauss-Krüger X coordinate of the tracer injection point in the coordinate system D48 Zi Zi nadmorska višina točke vnosa sledila altitude of the tracer injection point [m a.s.l.] Zi_vir Zi_VIR vir podatka o nadmorski višini točke vnosa sledila source of information on the altitude of the tracer injection point Sledilo SLEDILO uporabljena vrsta sledila type of tracer used Količina KOLICINA količina sledila, ki je bila uporabljena pri injiciranju amount of tracer injected Hidrološko stanje - vodostaj VODOSTAJ ocena hidroloških razmer v času trajanja sledilnega poskusa (nizek, srednji, vi - sok vodostaj) assessment of the hydrological conditions throughout the tracer test (low, me- dium, high water level) ID_V ID_V ID mesta vzorčenja sampling point ID Mesto vzorčenja MESTO_V vse lokacije, na katerih je z vzorčenjem, meritvami ali opazovanjem potekalo spremljanje pojava sledila all locations in which the tracer appearance was monitored through sampling, measurements or observation (sampling point) Tabela 1. Opis pomena atributov v MS Excelovi preglednici in GIS podatkovni zbirki. Table 1. Description of the meaning of attributes in the MS Excel table and GIS database. 208 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Tip vzorčnega mesta TIP opis mesta vzorčenja (izvir, površinski tok, jamski tok, ipd) sampling point description (spring, surface stream, cave stream, etc.) Yv Yv GK Y koordinata točke spremljanja pojava sledila v D48 Gauss-Krüger Y coordinate of the sampling point in the coordinate system D48 Xv Xv GK X koordinata točke spremljanja pojava sledila v D48 Gauss-Krüger X coordinate of the sampling point in the coordinate system D48 Zv Zv nadmorska višina točke spremljanja pojava sledila altitude of the sampling point [m a.s.l.] ZV_vir Zv_VIR vir podatka o nadmorski višini točke spremljanja pojava sledila source of information on the altitude of the sampling point ŠVT_vzorčenje SVT_V šifra vodnega telesa za točke spremljanja pojava sledila code of the water body for sampling points Povezava POVEZAVA za ugotovljene podzemne zveze opredelitev glavne ali stranske povezave, »neza- nesljivo« oznaka za rezultate, ko zveze ni možno z zanesljivostjo potrditi in »ne« oznaka za lokacije, kjer se sledilo zanesljivo ni pojavilo for identified groundwater connections, a main or secondary connection is spe- cified; the label “uncertain” applies to results where a connection cannot be con - firmed with certainty, while the label “no” denotes locations where the tracer did not appear Tip povezave POV_TIP označen tip povezave: glavna=1, stranska=2, nezanesljivo=3, ne=0 marks the type of connection: main=1, secondary=2, uncertain=3, no=0 Maksimalna kon- centracija sledila (mg/m 3 ) MAX_SLED najvišja izmerjena koncentracija sledila na točki vzorčenja v času trajanja sle- dilnega poskusa maximum tracer concentration measured at the sampling point during the tra- cer test [mg/m 3 ] Navidezna ma- ksimalna hitrost (m/h) NAV_MAX izračunana navidezna hitrost pretakanja sledila glede na zračno razdaljo med točko injiciranja in točko pojava sledila ter časom od injiciranja do prvega poja- va koncentracije sledila nad mejo detekcije calculated linear maximum flow velocity based on the linear distance between the injection point and the point of tracer appearance, and on the time between injection and the first appearance of tracer concentration above the detection limit [m/h] Navidezna do- minantna hitrost (m/h) NAV_DOM izračunana navidezna hitrost pretakanja sledila glede na zračno razdaljo med točko injiciranja in točko pojava sledila ter časom od injiciranja do pojava ma- ksimalne koncentracije sledila calculated linear dominant flow velocity based on the linear distance between the injection point and the point of tracer appearance, and on the time between injection and the appearance of maximum tracer concentration [m/h] Delež povrnjenega sledila DELEZ izračunan odstotek količine povrnjenega sledila glede na celotno količino inji- ciranega sledila calculated percent of the amount of recovered tracer with regard to the entire amount of injected tracer [%] Trajanje vzorčenja (meseci) TRAJANJE obdobje od injiciranja sledila do konca spremljanja pojava sledila na posame- znih točkah period between injecting the tracer and ending the monitoring of tracer appea - rance at individual points Izvajalec IZVAJALEC priimek osebe ali kratica organizacije, ki je sledilni poskus izvedla last name of the person or acronym of the organization that conducted the tracer test Viri VIRI citirano objavljeno ali neobjavljeno delo, po katerem so bili povzeti podatki o izvedenem sledilnem poskusu; večina virov je skeniranih in so priloženi v pdf obliki the cited published or unpublished work from which the information on the con - ducted tracer test was taken; most sources have been scanned and are attached in PDF format Namen raziskave NAMEN na kratko opisan namen načrtovanja in izvedbe sledilnega poskusa briefly describes the purpose of planning and implementing the tracer test Širše območje raziskave OBM geografski ali hidrogeološki opis širšega območja opravljenega sledenja geographical or hydrogeological description of the broader area in which the tracing was conducted Opombe/ Ovrednotenje OPOMBE vključuje komentar izvajalca o izvedbi ali rezultatih sledilnega poskusa ali ko- mentar avtorjev zbirke podatkov o izvedbi ali rezultatih sledilnega poskusa ali o viru, iz katerega so bili podatki o sledenju povzeti contains the implementer’s comment on the tracer test implementation or re - sults, or a comment from the database authors on the tracer test implementation or results, or on the source from which the tracing data have been taken 209 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe knjige, poročila; atribut VIRI), ki so priloženi v pdf obliki in omogočajo pridobitev bolj podrob- nih podatkov o izvedenem sledilnem poskusu in njegovih rezultatih. Izdelana GIS zbirka je bila prilagojena zahte- vam objave v sklopu ARSO Atlasa okolja in po obdobju preverjanja v začetku jeseni 2019 javno objavljena na strani http://gis.arso.gov.si/atlaso- kolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (sl. 1). Zaradi preglednosti se ob uporabi gumba i (Točkovni presek vseh prižganih slojev) ob kliku na posamezen element izpišejo le osnovni para- metri: pri točki injiciranja mesto in datum injici- ranja ter uporabljeno sledilo, pri točki vzorčenja mesto vzorčenja ter mesto in datum injiciranja, pri liniji povezave pa tip povezave, mesto in da- tum injiciranja ter uporabljeno sledilo, mesto vzorčenja in ugotovljena navidezna dominantna hitrost. Pri vseh elementih je naveden še vir po- datka in s klikom na ta zapis se odpre ustrezno poročilo o sledilnem poskusu v pdf obliki (če je to poročilo javno dostopno). Ob kliku na pušči- co (Odpre orodje za izbiro elementov na mapi) in izbiri posameznega elementa pa se ob kliku na ustrezen simbol odpre tabela atributov izbranih elementov v novem oknu. Na ta način je možno dostopati do vseh podatkov, ki so vključeni v zbirko. Trem slojem z rezultati sledilnih posku- sov je dodan podatkovni sloj zaledja, v katerem je prikazan obseg prispevnih zaledij za izbrane izvire. Vanj smo vključili podatke le za izvire, za katere smo obseg prispevnih zaledij določili že predhodno v sklopu različnih projektov. Sl. 1. Pogled na podatkovno zbirko rezultatov sledilnih poskusov v Atlasu okolja (zgornja slika). Fig. 1. View on the tracer tests database in the Environmental Atlas (figure below). 210 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Kot je bilo v prvi fazi predvideno, je bilo v sklopu druge projektne naloge približno dve leti po prvi postavitvi zbirke izvedeno njeno obnav- ljanje in dopolnjevanje (dopolnjeni podatki za 28 sledenj in dodanih 31 novih sledenj). Podatke so, poleg Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, prispevale tudi druge organizacije. Na Geolo- škem zavodu Slovenije (Meglič et al., 2019) so v že obstoječo zbirko dodali nekatere podatke in vnesli potrebne popravke (za 23 sledenj) ter jo do- polnili s podatki o sledenjih, ki prej vanjo še niso bila vključena (21 sledenj). Objavljena poročila o 5 sledilnih poskusih so zbirki priložena v pdf ob - liki, v neobjavljena poročila iz njihovega arhiva pa je ob soglasju naročnika omogočen le osebni pogled v knjižnici GeoZS. Geologija d.o.o. Idrija je ob soglasju naročnikov prispevala podatke za 5 sledenj, ki so bila dodatno vključena v zbirko. Skupno je torej po pregledanih 147 virih v zbir- ki 231 sledenj, ki so bila izvedena med leti 1905 in 2019. Od tega je bilo 189 enostavnih sledenj z eno samo točko injiciranja in eno vrsto uporab- ljenega sledila, 5 kombiniranih sledenj z eno toč- ko injiciranja, a več uporabljenimi sledili ter 37 kombiniranih sledenj z več istočasno vključenimi točkami injiciranja (največ 10) in več različnimi uporabljenimi sledili. Če ta kombinirana slede- nja štejemo ločeno, je bilo v zbirko vključenih 300 injiciranj (Petrič et al., 2020). Zelo verjetno je, da se v arhivih ali celo med objavljenimi deli skriva poročilo o še kakšnem sledilnem poskusu na slovenskem krasu, ki v zbirko še ni vključen, gotovo pa je, da bo v pri- hodnji letih izvedenih več novih sledenj. Zato os- taja pomembna zaveza o dopolnjevanju in obnav- ljanju zbirke na dve leti. Značilnosti opravljenih sledilnih poskusov in dobljenih rezultatov Izdelana podatkovna zbirka sledenj omogo- ča različne primerjave in statistične analize. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti, vsako izmed 300 injiciranj je bilo upoštevano kot samostojno sledenje. Že pred 1. svetovno vojno (do leta 1914) je bilo teh sledenj 21, oz. v povprečju 2,1 na leto (sl. 2). V času med obema vojnama (1918–1941) so bili poskusi redki in sicer v povprečju manj kot en poskus na leto, podobno je bilo v obdobju po 2. svetovni vojni, ko je ta raziskovalna metoda le počasi pridobi- vala na veljavi. V 60-ih in začetku 70-ih let so potekale zelo intenzivne raziskave, povezane z energetskimi načrti na območju kraških polj in izboljševanjem oskrbe s pitno vodo, ki so vklju- čevale tudi sledilne poskuse (povprečno 3,6 na leto). Neke vrste mejnik pri razvoju metode sle- denj v Sloveniji pa je bil začetek mednarodnega sodelovanja z združenjem za sledilno hidrologi- jo ATH (Association of Tracer Hydrology), ki je omogočilo izvedbo velikih, kombiniranih sledil- nih poskusov in preizkušanje novih sledil. V tem obdobju je bilo izvedenih povprečno 5 sledenj letno. V obdobju 1986–1995, ko so spet prevlado- vale raziskave za ureditev oskrbe s pitno vodo, je bilo opravljenih največ sledilnih poskusov in sicer v povprečju več kot 7 na leto. V naslednjih 2, 1 0, 9 0, 9 3, 6 5, 0 7, 3 2, 7 3, 1 1, 3 1905-1914 1918-1941 1945-1959 1960-1974 1975-1985 1986-1995 1996-2005 2006-2015 2016-2019 Sl. 2. Povprečno število opravljenih sledenj na leto po izbranih obdobjih (zaradi izbire obdobij glede na vsebinske značilnosti je njihovo trajanje različno dolgo). Fig. 2. Average yearly number of tracer tests by selected time periods (their duration varies due to the choice of periods accord- ing to some historical events). 211 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe dvajsetih letih je število opravljenih sledenj upa- dlo (okrog 3 na leto), le nekaj več kot eno slede- nje letno pa je bilo izvedeno v obdobju 2016–2019. Možna razlaga za tako nizko vrednost je tudi ta, da rezultati sledenj v teh zadnjih letih še niso bili ustrezno obdelani in objavljeni. Največ sledenj (84) so opravili sodelavci Inšti- tuta za raziskovanje krasa (IZRK), le malo manj (77) pa sodelavci Geološkega zavoda Slovenije ali njegovih pravnih predhodnikov (GeoZS) (sl. 3). Predvsem med leti 1950 in 1965 so bili zelo dejav - ni na Hidrometeorološkem zavodu, ki se je leta 2001 preoblikoval v Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), skupaj so izvedli 23 sledenj. Za razvoj raziskovalne metode je bilo pomembno so- delovanje v mednarodnih in čezmejnih projektih (skupaj 38 sledenj). Predvsem v začetnem obdob- ju so kot izvajalci velikokrat navedeni le posa- mezniki. Za večino sledenj, ki so vključena v zbirko, je naveden tudi namen izvedbe. V nekaterih prime- rih je bilo o namenu sledenja možno sklepati na osnovi besedila poročila. V veliki večini so bila sledenja izvedena v sklopu raziskovalnih projek- tov (63,5 %), kar kaže na to, da pomen in kori- stnost sledilnih poskusov še nista v zadostni meri prepoznana pri načrtovanju posegov v občutljiv kraški prostor (sl. 3). Vseeno je bila približno tretjina sledenj izvedena z namenom izboljšanja oskrbe s pitno vodo in njenega varovanja (16,4 %) in ocenjevanja vplivov različnih virov onesna- ževanja na kraške vode (15,2 %). Nekaj sledenj (4,9 %) je bilo izvedenih tudi v sklopu doktorskih, magistrskih in diplomskih nalog. Razvoj ideje sledenja je v tesni zvezi s poni- kanjem površinskih tokov v podzemlje in vpra- šanji, kam te vode odtekajo in kje se vračajo na površje. V veliki večini poskusov je bilo tako sle- dilo injicirano v ponikalnico (približno 61 %) in v preteklosti je bil drugačen način vnosa sledi- la izbran le izjemoma (sl. 4). Med posameznimi lokacijami je na prvem mestu ponor Pivke v Po- Sl. 4. Prikaz deleža opravljenih sledenj glede na tip mesta injiciranja (levo) in mesta vzorčenja (desno). Fig. 4. Presentation of the proportion of performed tracings according to the types of injection points (left) and of sampling points (right). Sl. 3. Prikaz deleža opravljenih sledenj po izvajalcih (levo) in po namenu izvedbe (desno). Fig. 3. Presentation of the proportion of performed tracings according to the operators of the tests (left) and the purpose of their implementation (right). 212 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN stojnsko jamo (7 sledenj). Še večkrat je bilo sle- dilo injicirano v različne ponore na Cerkniškem in Planinskem polju (skupaj 12 in 9). V zadnjih letih pa se sledilni poskusi vedno bolj uveljavljajo kot primerna metoda za študij značilnosti toka vode in prenosa snovi v vadozni (nezasičeni) coni z injiciranjem sledila razpršeno ali v razpoko na površju (16,7 %). V sledenja je bilo vključenih 1528 mest vzor- čenja, številna seveda večkrat. Močno prevladu- jejo izviri (80 %), v kraških jamah in rudnikih je bil pogosteje vzorčen vodni tok (9 %), manjkrat pa curki prenikle vode (2,6 %) (sl. 4). Večkrat so se vzorčenja izvajala tudi v površinskih tokovih (5,2 %) in vrtinah (2,2 %), drugi tipi vzorčnih mest pa so se pojavljali le pri posameznih sle- denjih. Največkrat je bil morebitni pojav sledila spremljan na izvirih Ljubljanice, če obravnava- mo posamezne izvire skupaj, je tam vzorčenje potekalo 225-krat. Od ostalih izvirov je bil kot vzorčno mesto 36-krat vključen izvir Rižana. Pri 81 % sledilnih poskusov so bila uporablje- na fluorescentna sledila (sl. 5). To so organske snovi, ki se zaradi absorpcije svetlobe iz ultra- vijoličnega dela spektra vzbudijo na molekular- nem nivoju in nato oddajajo svetlobo v območju daljših valovnih dolžin (Käss, 1998). Ker so dobro topne v vodi, stabilne z ozirom na kemijo voda, dobro zaznavne tudi v nižjih koncentracijah in večinoma nimajo škodljivega vpliva na kakovost voda, so zelo primerno sledilo, obstajajo pa seve- da določene razlike med posameznimi tipi. Naj- boljše lastnosti ima uranin, ki po uporabi močno prevladuje (med fluorescentnimi 81,3 %, glede na vsa sledila 65,8 %). V manjši meri so v rabi dru- ge vrste sledil, predvsem soli (10 %), bakteriofagi (3,2 %) in obarvani trosi (3,5 %), ki so bili naj- večkrat uporabljeni pri kombiniranih poskusih z istočasnim injiciranjem več različnih sledil. Ko- ličina uporabljenega sledila se bistveno razlikuje glede na tip sledila, za isto sledilo pa glede na hi - drološke razmere, način injiciranja in izdatnost izvirov, v katerih naj bi se po predhodnih ocenah pojavilo. Z razvojem novih naprav, ki danes omo - gočajo zaznavanje že pri zelo nizkih in proste- mu očesu seveda nevidnih koncentracijah, so se zmanjšale tudi količine uporabljenih sledil. Tako na manjših študijskih poligonih zadošča že nekaj gramov sledila, v zaledju večjih kraških izvirov pa ga je še vedno potrebno injicirati tudi več deset kilogramov (Petrič et al., 2020). V zbirki je naj- manjša uporabljena količina fluorescentnih sle- dil 1 g uranina pri sledenju odtoka iz umivalnice v kampu Pivka jama zaradi pojava onesnaženja v curkih prenikle vode v Pivka jami (Kogovšek, 1997), največja pa 100 kg uranina pri sledenju ponikalnice Reke v Škocjanske jame (Mosetti, 1965). Največja količina uporabljene soli je bilo 3200 kg kalijevega klorida pri sledenju ponikal- nice Velika voda v Malih Ločah ob vznožju Br- kinov. Zanimivo je, da to sledilo ni bilo zaznano v nobenem ob 12 opazovanih izvirov v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem (Krivic et al., 1987). Najpomembnejša informacija, ki jo dajo sle- dilni poskusi, je smer podzemnega pretakanja. Glede na značilnosti pojava sledila sta določeni glavna in stranska podzemna vodna zveza, če pa so ugotovljene koncentracije sledila zelo majhne ali je vprašljiva izvedba poskusa, je povezava označena kot nezanesljiva (sl. 6). Če se sledilo ni pojavilo oziroma zaradi tehničnih in drugih omejitev ni bilo zaznano, povezava ni zabeleže- na/označena. Zanimivo je, da v skoraj polovici točk vzorčenja (44,7 %) sledilo ni bilo zaznano, kar kaže po eni strani na nepredvidljivost podze - mnega pretakanja v krasu, na drugi strani pa po- trjuje primerno rabo metode sledenj, saj ta pred- pisuje vzorčenje v vseh točkah, za katere obstaja Sl. 5. Prikaz deleža opravljenih sledenj glede na uporabljeni tip sledila (levo); za najbolj pogosto uporabljena fluorescentna sledila so prikazani še deleži po posameznih vrstah teh sledil (desno). Fig. 5. Presentation of the proportion of performed tracings according to the type of injected tracer (left); and according to the individual types of fluorescent dyes which are the most commonly used tracers (right). 213 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe možnost, da se bo sledilo v njih pojavilo. Od do- kazanih povezav je bilo 37,3 % glavnih, 8 % pa stranskih. Opredelitev povezave za nezanesljivo (10 %) ostaja v veliki meri stvar subjektivne oce- ne izvajalca sledenja, ki najbolje pozna razmere na proučevanem območju in lahko na tej osnovi najbolje ovrednoti dobljene rezultate. Pri posameznih sledenjih oz. pri posameznih merilnih mestih traja vzorčenje različno dolgo. Odvisno je predvsem od značilnosti vodonosni- ka, razdalje od točke injiciranja, padavinskih in hidroloških razmer. Pomembno pa je, da pri vzorčenju vztrajamo dovolj dolgo, da dobimo po- vrnjen zadosten delež injiciranega sledila. V ta namen poleg koncentracij sledila merimo tudi količino vode, ki to sledilo nosi (običajno merimo pretok izvira ali vodnega toka), kar nam omogo- či izračun količine sledila, ki je bila zaznana na določenem merilnem mestu. Običajno ga izra- žamo kot delež povrnjenega sledila v odstotkih glede na količino injiciranega sledila. V zbirki so za sledenja, kjer je bila ta informacija na voljo, dodani tudi podatki o deležu povrnjenega sledila in trajanju vzorčenja. Vrednosti so zelo različne, brez bolj podrobnega pregleda značilnosti ob- močja sledenja in dobljenih rezultatov pa jih ni možno primerno komentirati. Zato samo za pri- merjavo navajamo podatke o trajanju vzorčenja (sl. 6). Krajša sledenja trajajo manj kot teden dni (11,9 %), približno v tretjini primerov (33,6 %) je vzorčenje trajalo do 1 meseca, kar pri polovici (50,3 %) pa je vzorčenje potekalo do 6 mesecev. Redki so poskusi s trajanjem do 1 leta (2,9 %) ali več (1,4 %). Posebej velja omeniti sledenje prenik - le vode skozi 100 m debel strop rovov v Postojnski jami, ki je trajalo več kot 11 let (Kogovšek & Pe - trič, 2014). Izsledki so potrdili raznolikost pre- nosa snovi skozi vadozno cono kraških vodono- snikov in opozorili na dolgotrajnost zadrževanja morebitnega onesnaženja v njej. Običajno pa s sledilnimi poskusi ugotavljamo precej višje hitrosti pretakanja vode v krasu. Na- videzne hitrosti določamo na osnovi primerjave med zračno razdaljo od točke injiciranja do toč- ke pojava sledila in časom med trenutkom inji- ciranja in pojavom sledila. Pri tem ločimo med maksimalno (čas glede na prvi pojav sledila nad mejo določljivosti) in dominantno hitrostjo (čas glede na maksimalno zabeleženo koncentracijo sledila). Ugotovljene navidezne hitrosti so zelo odvisne od hidroloških pogojev in neposredna primerjava med njimi ni možna. Pri starejših poskusih, kjer ne razpolagamo z vsemi rezulta- ti sledenj in so izsledki podani bolj opisno, tudi ni vedno znano, ali so podane navidezne maksi- malne ali dominantne hitrosti. Pri sledenjih, za katere so na voljo potrebni podatki, je bila naj- večja navidezna dominantna hitrost 1325 m/h ugotovljena za povezavo med ponorom Pivke v Postojnsko jamo in Pivko jamo (Šerko, 1946), naj- manjša 0,002 m/h pa pri sledenju skozi nezasiče- no cono v dolomitu nad Karavanškim predorom (Kogovšek et al., 2013). Zgoraj opisana analiza predstavlja le nekatere izmed možnih rab postavljene zbirke rezultatov sledenj podzemne vode v krasu, možnosti za bolj podrobne in usmerjene analize je še veliko več. Podane so le nekatere osnovne informacije o zna- čilnostih izvedbe in rezultatov sledenj, za bolj po - drobno analizo in uporabo rezultatov posameznih sledenj je potrebno poiskati dodatne informacije. V ta namen so zbirki v pdf obliki priložena vsa dostopna, objavljena in neobjavljena poročila (skupaj za 72 % vseh sledenj), ki jih lahko upo- rabnik v Atlasu okolja odpre s klikom na nave- deni vir podatka. Ta možnost daje zbirki dodatno Sl. 6. Prikaz deleža opravljenih sledenj glede na ugotovljeni tip povezave (levo) in trajanje vzorčenja (desno). Fig. 6. Presentation of the proportion of performed tracings according to the defined type of groundwater connection (left) and duration of sampling (right). 214 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Sl. 7. Prikaz deleža sledenj (glede na položaj točk injici- ranja) po posameznih vodnih telesih podzemne vode. Fig. 7. Presentation of the pro- portion of performed tracings (according to the location of sampling points) by individu- al groundwater bodies. Sl. 8. Hidrogeološka karta z dokazanimi podzemnimi vodnimi zvezami za vodno telo podzemne vode Kraška Ljubljanica. Fig. 8. Hydrogeological map with proved groundwater con- nections for the groundwater body Kraška Ljubljanica Legenda/Legend: injicirno mesto / injection point, mesto vzorčenja / sampling point, dokazana podzemna vodna zveza-glavna / proved groun- dwater connection-main, dokazana podzemna vodna zveza-stranska / proved groundwater connection-secondary, dokazana podzemna vodna zveza-nezanesljiva / proved groundwater connection-uncertain, vodna telesa podzemne vode / groundwa- ter bodies, zelo slabo prepustne plasti / low permeability layers, kraško-razpoklinski vodonosnik / karst-fissured aquifer , razpoklinski vodonosnik / fissured aquifer, medzrnski vodonosnik / intergranular aquifer. Vir / Source: Lidar / lidar, Hidrogeološka karta / Hydrogeological map, GeoZS / Geological Survey of Slovenia, ARSO / Slovenian Environment Agency). 215 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe pomembnost, saj omogoča zelo hiter dostop do iz- virnih virov podatkov in ustrezno ovrednotenje rezultatov posameznih sledilnih poskusov. Sledilni poskusi in vodna telesa podzemnih vod Postavljena zbirka podatkov omogoča tudi analizo prostorske razporeditve opravljenih sle- dilnih poskusov. Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode, od tega jih je 16 s prevladujočo kraško-razpoklinsko poroznostjo. Ocena razporeditve sledenj znotraj teh pokaže (sl. 7), da je bilo največ injiciranj izvedenih na ob - močju vodnega teles podzemne vode Kraška Lju- bljanica (30 %), sledita Dolenjski kras (20,7 %) ter Obala in Kras z Brkini (19,3 %), pogosta so bila sledenja na območju Goriških Brd in Trnovsko- -Banjške planote (12 %) ter Julijskih Alp v po- rečju Save (5 %) in Kamniško-Savinjskih Alp (5 %). Redka so bila sledenja v vodnih telesih Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hri- bovje (2 %), Spodnji del Savinje do Sotle (1,7 %), Karavanke (1,3 %), Haloze in Dravinjske gorice (0,7 %), Julijske Alpe v porečju Soče (0,7 %) in Posavsko hribovje do osrednje Sotle (0,3 %). Pod- zemni tok proti izvirom v Sloveniji je bil doka- zan tudi z injiciranjem sledil izven naših meja v Avstriji (0,7 % ali 2 injiciranji) in Italiji (0,7 %). Pri vseh 4 poskusih z injiciranjem izven Sloveni- je je bil dokazan čezmejni značaj vodonosnikov s pretakanjem podzemne vode prek administra- tivnih meja. Podobno so bile pri injiciranju sledil na območju Slovenije pri 20 poskusih ugotovljene podzemne vodne zveze z izviri v Italiji in pri 5 sledenjih z izviri na Hrvaškem. Na slikah 8-12 so prikazane podzemne vod- ne zveze za posamezna vodna telesa podzemne vode. Pomembna ugotovitev sledilnih poskusov je, da so sosednja vodna telesa hidrološko po- vezana in se voda pretaka podzemno tudi preko njihovih meja. Največ sledilnih poskusov je bilo izvedenih v vodnem telesu Kraška Ljubljanica, predvsem v neposrednem zaledju Ljubljanice (sl. 8), ki jo sestavlja več izvirov z različnimi imeni. Več sle- denj je potrdilo območja bifurkacij (odtekanje z določene točke proti različnim izvirom) na ra- zvodju med jadranskim in črnomorskim povod- jem (hidrološka povezava z vodnima telesoma Sl. 9. Hidrogeološka karta z dokazanimi podzemnimi vodnimi zvezami za vodno telo podzemne vode Dolenjski kras. Fig. 9. Hydrogeological map with proved groundwater connections for the groundwater body Dolenjski kras (for the Legend description see caption of Fig. 8). 216 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota ter Obala in Kras z Brkini), pa tudi pretakanje vode med vodnima telesoma Kraška Ljubljanica in Dolenjski kras. V vodnem telesu Dolenjski kras so sledenja ve- činoma potekala v zaledju izvirov ob reki Krki, nekaj pa tudi na Kočevskem, v Beli Krajini in v porečju Temenice (sl. 9). Vodno telo Obala in Kras z Brkini je še pose- bej zanimivo zaradi svojega čezmejnega značaja, saj podzemne vode s tega območja med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom pretežno odtekajo proti izvirom v Italiji in na Hrvaškem (sl. 10). Številne so bile tudi raziskave v zaledju izvira Rižane, ki je glavni vir za oskrbo obalnih občin s pitno vodo. Znotraj vodnega telesa Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota so sledilni poskusi pokazali, da moramo Trnovsko-Banjško planoto obravnavati kot enotni hidrogeološki sistem, v katerem se prepletajo prispevna zaledja pomemb- nejših vodnih virov na njenem obrobju (sl. 11). Na vzhodnem robu vodnega telesa pa ostajajo odprta vprašanja o položaju jadransko-črnomorske ra- zvodnice. V vodnem telesu Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje prevladujejo razpoklinski vodonosniki, v katerih so bila zaradi narave toka v teh sistemih izvedena le sledenja na krajših razdaljah (sl. 11). Na območju Julijskih Alp so številna slede- nja potrdila bifurkacijsko območje na razvodju med Sočo in Savo, s tem pa tudi med jadranskim in črnomorskim povodjem (sl. 12). Dokaj dobro je raziskano tudi območje Kaninskega pogorja. Številna sledenja v osrednjem delu Kamniško- Savinjskih Alp so dokazala prepletanje hidroge- oloških zaledij Kamniške Bistrice in Savinje. V Karavankah so podatki omejeni na območje Pece z značilnostmi čezmejnega vodonosnika. V severovzhodnem delu Slovenije je delež kra - ških in razpoklinskih vodonosnikov majhen, po - samična sledenja pa so bila običajno izvedena v sklopu usmerjenih, aplikativnih projektov. Predlog novih sledenj Opravljeni sledilni poskusi so pripomogli k boljšemu poznavanju značilnosti pretakanja vode in prenosa snovi v različnih delih Slovenije. Sl. 10. Hidrogeološka karta z dokazanimi podzemnimi vodnimi zvezami za vodno telo podzemne vode Obala in Kras z Brkini. Fig. 10. Hydrogeological map with proved ground- water connections for the groundwater body Obala in Kras z Brkini (for the Legend description see caption of Fig. 8). 217 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe Za nekatera območja pa je podatkov malo in bi jih bilo potrebno pridobiti z izvedbo novih sledil - nih poskusov. Čeprav je bilo na območju vodnega telesa Kraška Ljubljanica opravljenih največ sle- denj, ostajajo odprta vprašanja o položaju razvo- dnice predvsem na območju Hrušice in Snežnika ter smereh pretakanja podzemne vode v zaledju potokov Iška in Želimeljščica. Na Dolenjskem krasu ostajajo bele lise v zaledju zgornjega in spodnjega toka Kolpe, na območju med Krko in Temenico ter na Gorjancih. Dobrodošla bi bila sledenja voda z območja zahodnega, predvsem pa z vzhodnega dela Suhe krajine ter Goteniške gore. V zbirki tudi ni podatkov o morebitnih sle- dilnih poskusih v zaledju zajetja Jezero v Dru- žinski vasi, ki je pomemben vodni vir za oskrbo območja Novega mesta. V vodnem telesu Obala in Kras z Brkini bi bila koristna dodatna sledenja na Snežniku ter na ob- močju Vremščice in Košanske doline za določitev jadransko-črnomorske razvodnice, brez izvede- nih sledenj pa je zaenkrat tudi goriški del Kra- sa. V Goriških Brdih ni bilo opravljeno še nobeno sledenje, enako velja znotraj vodnega telesa Gori- ška Brda in Trnovsko-Banjška planota za Idrijsko -Cerkljansko hribovje, Šentviško goro in Hrušico. V vodnem telesu Kamniško-Savinjske Alpe so bele lise hribovje na levem bregu Save, Me- nina planina, Golte in Raduha. Na območju Ju- lijskih Alp v porečju Save bi bila koristna doda - tna sledenja na Pokljuki, Jelovici in Kobli. Še več neznank je v porečju Soče, kjer so bila sledenja izvedena le na Kaninu ter v zaledju izvirov Tol- minke in Zadlaščice. V vodnem telesu Karavanke je nekaj več podatkov o značilnostih podzemne- ga pretakanja samo na območju Pece, kjer je bilo opravljenih več sledilnih poskusov. V vodnem telesu Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje prevladujejo razpoklinski vodonosniki, v katerih so dejansko izvedljiva le sledenja na krajših razdaljah. Načrtovanje novih sledenj je zato vezano na pojav posameznih pro- blemov v zvezi z rabo ali varovanjem virov pod- zemne vode. Podobno velja tudi za vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, v katerih je delež kraških in razpoklinskih vodonosnikov majhen. Seveda pa tudi za marsikatero območje, kjer so že bili izvedeni sledilni poskusi, velja, da bi Sl. 11. Hidrogeološka karta z dokazanimi podzemnimi vodnimi zvezami za vod- ni telesi podzemne vode Goriška Brda in Trnovsko- Banjška planota ter Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Fig. 11. Hydrogeological map with proved ground- water connections for the groundwater bodies Goriška Brda in Trnovsko- Banjška planota and Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje (for the Legend description see caption of Fig. 8). 218 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Sl. 12. Hidrogeološka karta z dokazanimi podzemnimi vodnimi zvezami za vodna telesa podzemne vode v visokogorskem delu Slovenije. Fig. 12. Hydrogeological map with proved groundwater connections for the groundwater bodies in the high mountain part of Slovenia (for the Legend description see caption of Fig. 8). 219 Vzpostavitev prosto dostopne GIS zbirke rezultatov sledenj toka podzemne vode in možnosti njene uporabe bilo potrebno nekatere izmed njih ponoviti zara - di manj zanesljivih rezultatov. Ali pa ga za bolj- še poznavanje značilnosti pretakanja podzemne vode in prenosa snovi izvesti še ob drugačnih hidroloških razmerah. Ugotovljene značilnosti se namreč lahko ob nizkih in visokih vodostajih precej razlikujejo. Še bolj kot prostorska pokritost Slovenije z ugotovljenimi podzemnimi vodnimi zvezami pa je pomemben doprinos rezultatov sledilnih poskusov k uspešnemu reševanju okoljske pro- blematike in k zanesljivejšemu ocenjevanju sta- nja podzemne vode. V tem pogledu bi bilo potreb- no glede na izkušnje ARSO nove sledilne poskuse načrtovati z naslednjimi cilji: - določitev smer i in značilnosti toka pod zem ne vode in prenosa snovi v vplivnem območju točkovnih in razpršenih virov onesnaževan- ja (npr. čistilne naprave, odlagališča, vojaš- ka vadišča, kmetijstvo, urbanizacija), - določitev smer i in značilnosti toka pod zem ne vode in prenosa snovi zaradi varovanja vi- rov pitne vode in ekosistemov (ugotavljanje kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode), - nadgradnja obstoječe podatkovne zbirke rezultatov sledenja toka podzemne vode z določitvijo hidrogeoloških zaledij izvirov, ki so v zbirko vključena kot mesta vzorčenja. Sklepi Urejeni in prosto dostopni podatki o vodah lahko predstavljajo pomemben element sodobnega prostorskega načrtovanja, trajnostnega upravlja- nja z vodnimi viri, varovanja pred naravnimi ne- srečami in odgovornega odnosa do okolja. Primer tovrstne predstavitve obstoječega znanja je izde- lana podatkovna zbirka rezultatov sledenja toka podzemne vode na slovenskem krasu, ki je javno dostopna v Atlasu okolja (Internet 3). Omogoča hiter in enostaven način dostopa do informacij o toku podzemne vode in prenosu snovi tako raz- iskovalcem kot tistim, ki so zadolženi za razvoj, sprejemanje in izvedbo okoljskih ukrepov, pa tudi širši javnosti, ki jo kraške vode zanimajo. Zelo ko- ristna je lahko v procesu celovitega upravljanja s kraškimi vodnimi viri, še posebej v primerih ne- posredne nevarnosti onesnaženja ob izrednih do- godkih, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. V zbirko so trenutno vključeni rezultati 231 sledenj, ki so bila izvedena med leti 1905 in 2019. Prav gotovo je bilo opravljenih še več poskusov, za katere poročil nismo uspeli dobiti. Zato je v procesu dopolnjevanja zbirke smiselno nada- ljevati s pridobivanjem informacij o izvedenih poskusih tudi s poizvedovanjem pri različnih potencialnih izvajalcih sledenj v preteklosti, iz- vajalce novih sledenj pa vzpodbujati k sprotnemu objavljanju izsledkov v strokovnih publikacijah. V načrtu je obnavljanje in dopolnjevanje zbirke vsaki dve leti. Seveda pa je potrebno rezultate privzema- ti z določeno mero kritičnosti, saj je predvsem pri starejših sledenjih, ko je bila metoda še v razvoju, težko oceniti kakovost izvedbe, slabše so bile tudi tehnične možnosti za redni odvzem vzorcev in natančno določanje koncentracij sle- dil. Pomemben del zbirke so zato priloženi viri podatkov (članki, poglavja v knjigah, prispevki na konferencah, poročila) v pdf obliki, v katerih lahko uporabnik pridobi bolj podrobne informa- cije o izvedbi in rezultatih sledenja ter s tem oce- ni tudi kakovost in uporabnost podatka v zbirki. V preteklosti je bilo treba za izvedbo sledenja pridobiti dovoljenje na ARSO, sedaj pa te zahteve ni več in načrtovanje poskusa je bolj enostavno. Pokazala pa se je tudi velika slabost take ure- ditve, saj je sedaj možno, da več izvajalcev isto- časno izvede poskus z enakim sledilom v zaledju nekega izvira. V takem primeru bodo rezultati sledenj nezanesljivi in zato verjetno neuporabni. Zato predlagamo, da se na ustrezen način (npr. s sprejetjem pravilnika) spet vzpostavi zahteva po pridobitvi dovoljenja ter zagotovi strokovno pra- vilno izvedbo sledilnih poskusov. Poleg predhod - nega obveščanja o namenu sledenja bi bila seveda za obnavljanje in dopolnjevanje izdelane podat- kovne zbirke zelo koristna tudi pobuda o sporo- čanju podatkov o izvedbi in rezultatih poskusov njenemu skrbniku. Zahvala Projektni nalogi Podatkovna zbirka rezultatov sledenja toka podzemne vode v Sloveniji in Dopolnitev podatkovne zbirke rezultatov sledenja toka podzemne vode v Sloveniji za podporo ukrepom NUV2: OS3.2b2 in OS6 je financirala Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO; št. pogodb 2551-17-500005 in 2551- 19-700026). Program Raziskovanje krasa P6-0119, v okviru katerega sta potekala zbiranje podatkov in priprava članka, je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr- žavnega proračuna. Za pomoč pri zbiranju podatkov o sledenjih, ki so jih izvedli ARSO, Geološki zavod Slovenije in Geologija d.o.o. Idrija se zahvaljujemo Petru Frantarju, Urši Pavlič, Petri Meglič, Andreju Lapanjetu, Ines Piščanec, Janku Urbancu in Jožetu Janežu. Pri oblikovanju zbirke podatkov na IZRK sta sodelovali tudi študentki na praksi Aleksandra Privšek in Jana Tomažič. 220 Metka PETRIČ, Nataša RAVBAR, Petra GOSTINČAR, Petra KRSNIK & Marina GACIN Viri in literatura Bat, M. & Uhan, J. 2003: Vodno bogastvo Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana: 131 p. Behrens, H., Beims, U., Dieter, H., Dietze, G., Eikmann, T., Grummt, T., Hanisch, H., Henseling, H., Käß, W., Kerndorff, C., Leibundgut, C., Müller-Wegener, U., Rönnefahrt, I., Scharenberg, B., Schleyer, R., Schloz, W. & Tilkes, F. 2001: Toxicological and ecotoxicological assessment of water tracers. Hydrogeology Journal, 9: 321–325. https://doi. org/10.1007/s100400100126 Benischke, R., Goldscheider, N. & Smart, C.C. 2007: Tracer techniques. In: Goldscheider, N. & Drew, D. (eds.): Methods in Karst Hydrogeology, Taylor and Francis, 147–170. Ford, D. & Williams, P.D. 2007: Karst hydrogeo- logy and geomorphology. John Wiley & Sons, Chichester: 562 p. Gams, I. 1965: Aperçu sur l‘hydrologie du karst Slovene et sus communications souterraines. Naše jame, 7/1–2: 51–60. Gams, I. 2004: Kras v prostoru in času. Založba ZRC, Ljubljana: 515 p. Goldscheider, N., Meiman, J., Pronk, M. & Smart, C. 2008: Tracer tests in karst hydro- geology and speleology. International Journal of Speleology, 37: 27–40. https://doi. org/10.5038/1827-806X.37.1.3 Habič, P. 1989: Sledenje kraških voda v Sloveniji. Geografski vestnik, 61: 3–20. Käss, W. 1998: Tracing technique in geohydro- logy. A.A. Balkema, Brookfield, Rotterdam: 579 p. Knop, A. 1878: Über die hydrographischen Beziehungen zwischen der Donau und der Aachquelle im badischen Oberlande. Neues Jahrbuch Für Mineralogie, Geologie und Paläontologie: 350–363. Kogovšek, J. 1997: Water tracing tests in vadose zone. In: Kranjc, A. (ed.): Tracer hydrology 97, Balkema: 167–172. Kogovšek, J. & Petrič, M. 2014: Solute tran- sport processes in a karst vadose zone cha- racterized by long-term tracer tests (the cave system of Postojnska Jama, Slovenia). Journal of Hydrology, 519: 1205–1213. https:/ doi.org/10.1016/j.jhydrol.2014.08.047 Kogovšek, J., Petrič, M. & Mulec, J. 2013: Dodatek k poročilu in poročilo „Sledilni poskus na vodnem telesu podzemnih voda Karavanke (Presušnik – Karavanški predor)“. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: 2+21 p. K ranjc, A. 2000: Karst water research in Slovenia. Acta Carsologica, 29/1: 117–125. Krivic, P., Bricelj, M. Trišić, N. & Zupan, M. 1987: Sledenje podzemnih vod v zaledju izvi- ra Rižane (Slovenija, NW Jugoslavija). Acta Carsologica, 16: 83–104. Meglič, P., Lapajne, A., Piščanec, I. & Urbanc, J. 2019: Dopolnitev podatkovne zbirke rezulta- tov sledenja toka podzemne vode v Sloveniji. Geološki zavod Slovenije: 61 p. Mosetti, F. 1965: Nuova interpretazione di un esperimento di marcatura radioattiva del Timavo. Bolletino di Geofisica Teorica ed Applicata, 7/27: 218–243. Müller, F. 1891: Resultate der Färbung des H ö h l e n fl u s s e s R e k a i m K a r s t e m it F lu o r e s c e i n . Mitt Dt Bodenkundl Ges, 25: 221–232. Novak, D. 1990: Novejša sledenja kraških voda v Sloveniji po letu 1965. Geologija, 33: 461–478. https://doi.org/10.5474/geologija.1990.012 Petrič, M. 2009: Pregled sledenja voda z umet- nimi sledili na kraških območjih v Sloveniji. Geologija, 52/1: 127–136. https://doi. org/10.5474/geologija.2009.013 Petrič, M., Ravbar, N. & Gostinčar, P. 2018: Podatkovna zbirka rezultatov sledenja toka podzemne vode v Sloveniji. Inštitut za razi- skovanje krasa ZRC SAZU: 41 p. + priloge. Petrič, M., Ravbar, N. & Gostinčar, P. 2019: Dopolnitev podatkovne zbirke rezultatov sledenja toka podzemne vode v Sloveniji za podporo ukrepom NUV2: OS3.2b2 IN OS6a. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: 13 p. + priloge. Petrič, M., Ravbar, N., Gostinčar, P., Krsnik, P. & Gacin, M. 2020: GIS database of groundwa- ter flow characteristics in carbonate aqui- fers: tracer test inventory from Slovenian karst. Appl. Geogr., 118: 102191. https://doi. org/10.1016/j.apgeog.2020.102191 Šerko, A. 1946: Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik, 18: 125–139. Timeus, G. 1928: Nei misteri del mondo sotterra- neo. Alpi Giulie, 29: 1–38. Internetni viri: Internet 1: https://gisportal.gov.si/portal/apps/ webappviewer/index.html?id=11785b60a- cdf4f599157f33aac8556a6 (3.11.2019) Internet 2: http://gis.arso.gov.si/evode/profile. aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (3.11.2019) Internet 3: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/pro- file.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso