Še o financiranju krajevnih skupnosti
Delegati zbora krajevnih skupnosti so na seji 30. oktobra že spet ugotavljali. da svobodno dogovarjanje med delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi o financiranju te temeljne celice naše družbe ne prinaša zaželenih rezultatov. Na to dejstvo opozarjajo že tretje leto zapored. bati pa se je, da tudi v prihodnjem letu ne bo nič bolje, če bo ta neuspešni način ostal še naprej v veljavi. Kljub temu, da so se letos z delovnimi organizacijami sporazumevale le tiste krajevne skupnosti, katerih naloge so bile u vrščene v prioritetni program in ne prav vse kot prejšnja leta, so bili rezultati nezadovoljivi. V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih naše občine se zavzemamo za enotno ureditev finansiranja v Ljubljani, bodisi da uvedemo posebno prispevno stop-njo ali pa poiščemo kakšen drug primeren način, vendar takšen, ki bo to vprašanje rešil sistemsko.
V prioritetni program kra-jevnih skupnosti za letošnje leto, njegova vrednost je bila 5.323,300 dinarjev, je bilo vključenih 11 KS in 108 ozdov iz naše občine. Ta pro-gram je obsegal najnujnejše vzdrževanje zadružnih in kul-turnih domov in nekatere komunalne naloge (obnova vudovodnih (imre/ij, gradnja avtobusnih postajati&, rekon-strukcija cest). Za uresničitev •tga programa naj bi vsak dc-
lavec prispeval po 200 dinar-jev iz sklada skupne porabe. Sporazum je podpisalo le 30 ozdov. to je 28 odstotkov. Na ta način naj bi se zbralo 1.333.300 dinaijev, kar pa je le 25 odstotkov vrednosti programa. Od tistih, ki so podpisali, je denarne obvez-nosti izpolnilo le 11 ozdov. Podpise je odklonilo 13 ozdov. od 65 ozdov pa v kra-jevnifi skupnostih niso prejeli nikakršnega odgovora.
Kar vsi razpravljavci, ki so se      programiranju in zagotavljanju oglasili k besedi, ko je bil govor o      materialne podlage za delo kra-
jevnih skupnosti v Ljubljani, o samoupravnern sporazuraevanju med KS in ozdi v letošnjem letu in o uvetjavljanju enotnih meril in kriterijev za nagrajevamje de-lavcev. zaposlenih v krajevnih skupnostih, so menili. da bi mo-rali z zdajšnjim načinom prese-kati. Delegati krajevnih slkupno-sti Jože Moškrič-Ciril. Kcodelje-vega, Most, Novih Fužin., Polja,
vseh treh KS Stepanjskega nase-lja in Zaloga so orisali težave, ki jih prinaša zdajšnji način financi-ranja krajevnih skupnosti, komi-sjja za razvoj krajevnih skupno-sti pa je podprla predloge in sklepe občinske konference SZDL glede rešitve tega zaple-tenega vprašanja.
(nadaljevanje na 2. strani)
Še o financiranju krajevnih skupnosti
(nadaljevanje s 1. strani)
Več razlogov, ki govorijo proti zdajšnjemu načinu financiranja, je navedel delegat iz Zaloga, ki je med drugim dejal, da tudi zaradi tega upada interes za delo v kra-jevni samoupravi. V gradivu mestne konference SZDL pa je zapisano. naj bi spodbujali pro-stovoljno delo v krajevni skup-nosti; toda kako to storiti, če pa so sredstva, ki naj bi bila name-njena za humanizacijn dela in življenja v KS, vedno pousnjena na stran
NaSi delegati sc bod<> r,a scjj mestne skupščine ravzeli z& si-stemsko in enotno atedtiev f
nanciranja krajevnih skupnosti v Ljubljani.
O osnutku dogovora o teme-Ijih družbenega plana občine za prihodnje srednjeročno obdobje — ta dokument je osnova za se-stavo srednjeročnih načrtov — so se delegati pogovarjali na ju-lijski seji zbora, tokrat pa so raz-pravljali že o predlogu. Na dogo-vor, ki ga zbori občinske skupš-čine sicer ne sprejemaio (šlo je torej le za informacijo), ampak ga podpišejo naš izvršni svet, de-lovne organizacije, krajevne skupnosti, sisi in še nekatere druge samoupravne organizacije in skupnosti, je bilo kar precej
pripomb, večinoma s komunal-nega področja in varstva okolja.
Kot prvo pa so delegati na seji zbora krajevnih skupnosti poslušaU poročUo predsednika občinske konference SZDL Janeza Laha o poteku se-stanka v Bizoviku, na kate-rem so se pogovarjali o pozi-davi soseske MS 110-1. Zbor krajevnih skupnosti je pred-lagal skupščini krajevne skupnosti Bizovik, da na zboru občanov sprejme sklep o razpisu referenduma glede urejanja soseske MS 110 1 v Bizoviku.
Le-te bo naš izvršni svet upošte-val v tem ali pa v katerem dru-gem dokumentu. ker nekatere pripombe po vsebini niso sodile v ta dogovor.
Vsi zbori so itneli na dnevnem redu tudi osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbe-nega plana naše občine in mesta Ljubljane za leto 1986, zbor združenega dela in zbor krajev-nih skupnosti pa sta sprejela tudi rebalans proračuna občine za le-tošnje leto, s katerim se je občin-ski proračun povečal za 32 od-stotkov (s 720.67 na 949.233 di-narje).
DARJA JUVAN