KA do 3 KfiMNIšKI
občan
UP™ _.      r\ v
Kamniški (JBCAN
St. 8
42. leto
Kamnik, 25. aprila 2003
4. seja občinskega sveta
Sprejet regionalni razvojni program LUR 2002-2006
Največ razprave so občinski svetniki na 4. seji občinskega sveta v sredo, 23- aprila, ki jo
je vodil podžupan DemitrijPer-čič, ob podražitvi komunalnih storitev namenili predlogu Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006.
Občinski svetniki so na predlog Antona Kamina, vodje oddelka za družbene dejavnosti, ki je dejal, da je treba preučiti pripombe delovnih teles, z dnevnega reda umaknili predlog sklepa o soglasju k Pravilniku o sprejemu otrok v vrtec. Tako je občinskemu svetu ostalo za obravnavo še 12 točk dnevnega reda, ki so se poleg omenjenega razvojnega programa nanašale na najem javnih površin, prodajo občinskega premoženja, razglasitev kulturnih objektov za javno infrastrukturo, sofinanciranje humanitarnih in mladinskih programov in na povišanje cen vode,
kanalščine ter pogrebnih storitev.
Z amandmajem svetniške skupine NSi, da se za zahtevna spo-meniškovarstvena dela čas brezplačnega najema po dogovoru z investitorjem zmanjša, je občinski svet v drugi obravnavi sprejel pravilnik o najemu javnih površin. Kot je pojasnil Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, so cene za najem javnih površin ostale na ravni iz leta 1999.
Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, je občinski svet sklenil razglasiti za javno infrastrukturo na področju kulture tri objekte, ki jih upravljajo javni zavodi: Galerijo Miha Maleša, Knjižnico Kamnik in Knjižnico Kamnik-dislocirano enoto v Šmarci in 13 objektov, ki jih upravljajo občina oziroma krajevne skupnosti, društva in drugi izvajalci kulturnih programov: Galerijo Veronika, Preskar-jevo bajto na Veliki planini, Bud-
narjevo muzejsko hišo, Kulturni dom Kamnik, kulturne domove na Stahovici, v Šmarci, na Lazah v Tuhinju, v Motniku, Špitaliču, Go-diču, Volčjem Potoku in v Šmart-nem.
Postopek priprave in sodelovanje občine Kamnik pri nastajanju predloga Regionalnega razvojnega programa je obrazložil Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. Povedal je tudi, da ljubljanska regija poleg mariborske med zadnjimi sprejema razvojni program. Program tudi ni zakoličen v neko dokončno podobo, pač pa ga bo mogoče še dopolnjevati, seveda v sodelovanju z ostalimi občinami. Predlagal je tudi dodatni sklep, s katerim je občinski svet pooblastil župana, da pri realizaciji oziroma pri izvedbi projektov Razvojnega programa upošteva predlagana dopolnila svetniške skupine Zelenih s področja varstva okolja.
Nadaljevanje na 3. strani
CALCIT KAMNIK TRETJIČ ZAPORED NA SLOVENSKEM OLIMPU
Le malokdo bi na začetku letošnje sezone pričakoval, da je pred odbojkarji CALCIT Kamnika najuspešnejša sezona. Odlične igre v Evropskem pokalu, kjer bodo drugo leto igrali brez kvalifikacij, in osvojitev naslova državnih prvakov tretjič zapored, za povrh pa še igranje v finalu slovenskega pokala, je prav gotovo več, kot so pričakovali tudi največji optimisti.
Peta finalna tekma DP v sredo, 16. aprila, bo zapisana v zgodovino kamniške in slovenske odbojke. Enkratno vzdušje v nabito polni kamniški športni dvorani je znova potrdilo, da Kamnik živi z odbojko, veselje ob zmagi in tretjem zaporednem naslovu državnih prvakov je bilo nepopisno, iskreno ... Večna 13. strani
Na Duplici prva prostorska konferenca
Nove možnosti za razvoj proizvodno - poslovne in obrtne dejavnosti
Bodoča poslovno obrtna cona na območju nekdanje tovarne Stol naj bi omogočila odpiranje novih delovnih mest...
DRŽAVNO PRVENSTVO
7
POKAL DUNLOP SLOVENIJE
85 - 125 - 250 OPEN
Prostorska konferenca je novost, ki jo pri obravnavanju prostorskih aktov uvaja nov zakon o urejanju prostora, ki je začel veljati letos. To je prvi korak pri pripravi prostorskega akta, kot ga narekuje nedavno spremenjeni prostorski del srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine Kamnik, v konkretnem primeru gre za lokacijski načrt B20-Stol, je na začetku prve prostorske konference v naši občini v sredo, 16. aprila, v prostorih podjetja Stol pojasnil Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostore občine Kamnik.
Zakon o urejanju prostora določa udeležence prostorske konference - zainteresirana organizirana javnost, interesna združenja, gospodarska združenja in druge organizirane združbe. Na njej se oblikujejo priporočila in stališča, ki pomenijo za izdelovalca lokacijskega načrta sestavni del za pripravo izvedbenega akta in pripravo predloga odloka o lokacijskem načrtu, ki jih izdelovalec v okviru zakonskih določil tudi upošteva. Zakon nalaga občinski upravi kot pri-pravljalcu dokumenta, da izvede enako prostorsko konferenco še enkrat pred javno
razgrnitvijo izvedbenega akta z namenom, da se preveri upoštevanje usmeritev in priporočila, danih na prvi prostorski konferenci. Vsa ostala zainteresirana javnost pa bo s predlogom dokumenta seznanjena v času petdeset-dnevne javne razgrnitve in javne obravnave, o čemer bo občinska uprava obvestila javnost preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno občajen način . Več na 2. strani
FRANC SVETELJ
Vsem občanom iskreno čestitam ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
Vabljeni na slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v soboto, 26. aprila, ob 19. uri v Dom kulture. Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora Maksimilijan Lavrinc.
Vljudno vabljeni tudi na prvomajsko srečanje 1. maja ob 11. uri pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici. Slavnostna govornica bo državna skeretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca.
Župan TONE SMOLNIKAR
Vsem občankam in občanom
ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela
čestitam in želim prijetne dni.
MIHA NOVAK NAČELNIK UI'RA VNE ENOTE KAMNIK
Narava se po zimskem spanju prebuja, ne le po gozdovih, poljih in vrtovih, ampak tudi po naših planinah, kjer pohodnike spremlja prvo pomladno cvetje. Lepe praznične dni, ki so pred nami! Odgovorna urednica
SAŠA MEJAČ
|i*w«*s»t plačila na obroke
Dobeno 75,1234 MengeS
Telefon 101 / 723 09 00 www.hp-commerce.sl
Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 16. maja. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 8. maja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 13. maja, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311,041/662 450, faks: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasaniejac@voIja.net
Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure,
torek od 9. do 13. ure,
sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
1000756,8
Na Duplici prva prostorska konferenca
Nove možnosti za razvoj proizvodno poslovne in obrtne dejavnosti
Prostorska konferenca je novost, ki jo pri obravnavanju prostorskih aktov uvaja nov zakon o urejanju prostora, kije začel veljati letos. To je prvi korak pri pripravi prostorskega akta, kot ga narekuje nedavno spremenjeni prostorski del srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine Kamnik, v konkretnem primeru gre za lokacijski načrt B20-Stol, je na začetku prve prostorske konference v naši občini vsredo, 16. aprila, v prostorih podjetja Stol pojasnil Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnih.
Zakon o urejanju prostora določa udeležence prostorske konference - zainteresirana organizirana javnost, interesna združenja, gospodarska združenja in druge organizirane združbe. Na njej se oblikujejo priporočila in stališča, ki pomenijo za izdelovalca lokacijskega načrta sestavni del za pripravo izvedbe-
stvu okolja nedopustnih emisij v okolje. Naročnik lokacijskega načrta je gospodarska družba Stol Kamnik.
Podrobneje je namembnost posameznih delov tega območja, ki je določena s spremenjeno družbeno plansko dokumentacijo obrazložil Evgen Čargo, univ. dia., predstavnik
Namembnost posameznih delov zazidalnega toka B20 Stol je obrazložil arhitekt Evgen Čargo izLUZ-a, kije poudaril, da na tem območju ne bo moteče dejavnosti za okolje.
nega akta in pripravo predloga odloka o lokacijskem načrtu, ki jih izdelovalec v okviru zakonskih določil tudi upošteva. Zakon nalaga občinski upravi kot pripravljalcu dokumenta, da izvede enako prostorsko konferenco še enkrat pred javno razgrnitvijo izvedbenega akta z namenom, da se preveri upoštevanje usmeritev in priporočila, danih na prvi prostorski konferenci. Vsa ostala zainteresirana javnost pa bo s predlogom dokumenta seznanjena v času petdesetdnevne javne razgrnitve in javne obravnave, o čemer bo občinska uprava obvestila javnost preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način.
Bojan Mlakar je tudi poudaril, da je namembnost zazidalnega otoka B20-Stol določena oziroma uzakonjena z že omenjenimi spremembami prostorskega plana. To pomeni, da je severni del tega območja namenjen poslov-no-proizvodni in obrtni dejavnosti, južni del (območje nekdanjega skladišča lesa) pa je namenjen centralnim dejavnostim (trgovine, zavarovalništvo, bančništvo, družbene dejavnosti itd.), torej vsem tistim dejavnostim, ki ne služijo oblikovanju stanovanjskih con in vsem tistim objektom, v katerih ne bo z zakonom o var-
LUZ-a iz Ljubljane kot izdelovalca omenjene dokumentacije.
Kot je v razpravi poudaril Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, svet KS podpira usmeritev, da se območje nekdanjega Stola nameni proizvodni in obrtni dejavnosti, seveda takšni, ki ne bo imela
lo na tem območju danes že preko 450 delavcev, njihovo število pa se bo gotovo še povečalo. Mi nekih zahtev glede priprave tega prostorskega akta nimamo, želimo samo v miru obnavljati to cono, ki je sedaj nekako razpadla. Želimo, da se nam omogoči in olajša delovanje in življenje na tem območju. Ne želimo pa se zapletati v kakršnekoli druge razprave, razumljivo smo proti gradnji stanovanj na tem območju coni, zato podpiramo usmeritve prostorskega akta,« je še poudaril Hajdič.
Bojan Mlakar je udeležence seznanil tudi z mnenjem predstavnikov lastnikov zemljišč (družine Remec), s katerim še teče de-nacionalizacijski postopek. Telefonično so namreč obvestili občinsko upravo, da nimajo nič proti urejanju tega območja, vendar želijo, da se tudi v nadaljnjem postopku dosledno upošteva zakon o denacionalizaciji.
Predstavnik lastnikov dela zemljišč Tomšič iz Ljubljane pa je dejal, da se v skladu z denacionaliza-cijskim zakonom na njihovih zemljiščih ne smejo opravljati nobeni posegi. V sodnem postopku vztrajajo pri vrnitvi zemljišč v naravi.
Predstavnik Pirolize Šer-cer je poudaril, naj se spoštuje pridobljeni status posameznih firm na tem območju in dejal, da se mu ne zdi prav, da se je na severnem delu območja (B17) začela gradnja treh stanovanjskih blokov, katerih stanovalci se gotovo ne bodo sprijaznili z že cte-
Med udeleženci prostorske konference so bili tudi Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora, Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, in člani komisije za varstvo okolja: prof. dr. Igor fanežič, fanez Kune, dr. vet. med., s predsednikom Matjažem Malovrhom, u. dipl. ing.
negativnih vplivov na okolje. Tu so bila dolga leta delovna mesta številnih Dupličanov, zato naj tako tudi ostane. Ob Kamniški Bistrici pa naj se uredi zeleni pas s sprehajalno potjo oziroma kolesarsko stezo, je dejal Orešnik.
V imenu preko 50 lastnikov in najemnikov objektov na območju Stola je Jure Hajdič dejal, da ima de-
KamniŠki Občan - Izdajatelj Bistrica, cl.o.o., Kamnik. • Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o I )1)V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo 'KS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac#volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TČK, d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 25.4,2003
lujočo Pirolizo v neposredni soseščini.
Poslanec Maks Lavrinc je postavil vprašanje, koliko časa bo poteklo, preden bodo novi lastniki objektov in zemljišč lahko prišli do gradbenih in drugih dovoljenj. Seveda mu Bojan Mlakar na to vprašanje ni mogel konkretno odgovoriti, saj je to po njegovem mnenju odvisno od številnih soglasodajalcev k predlogu prostorskega akta. Vendar (zelo optimistično!) predvideva, da bo mogoče prvo obravnavo odloka lokacijskega načrta opraviti v občinskem svetu do konca letošnjega leta FRANC SVETEIJ
Občina Kamnik v regionalnem razvojnem programu (1.)
Do leta 2006 tramvajska proga Kamnik-Dolgi most
V ljubljansko urbano regijo je za pripravo regionalnega razvojnega programa povezanih 24 občin, od Litije na vzhodu do Logatca na zahodu ter od Dobrepolja na jugu do Kamnika na severu (po osamosvojitvi občine Šmartno pri Litiji se je število občin povečalo na 25).
Na tem območju živi preko 490.000 prebivalcev, kar je skoraj četrtina slovenskega prebivalstva. Občina Kamnik s svojimi 26.000 prebivalci poleg Ljubljane sodi med največje občine v regiji.
V zadnjem letu so se podobno kot ostale občine v Sloveniji odločile, da skupaj pripravijo regionalni razvojni program za obdobje, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. To pa naj bi se predvidoma zgodilo v maju 2004. Ker je predlog regionalnega razvojnega programa pripravljen in bodo v kratkem o njem razpravljali tudi občinski sveti, je prav, da iz obsežnega gradiva povzamemo nekaj podatkov, predvsem o tem, kakšno mesto naj bi vtem dokumentu pripadlo naši občini.
Pri oceni sedanjega stanja je občina Kamnik omenjena predvsem na področju komunalne infrastrukture in sicer je kamniško domžalska čistilna naprava omenjena kot največja v tej regiji. Na področju železniškega omrežja je omenjen podatek, da je Ljubljana stičišče železniških prog iz petih smeri, med katerimi je tudi enotirna regionalna proga Kamnik—Ljubljana Šiška.
Na področju stanja okolja je navedena reka Kamniška Bistrica med vodotoki, ki pogosto poplavljajo in da ob izlivu sodi v 4 kakovostni razred. Poleg Ljubljanskega polja Kamniško-Bistriška ravan predstavlja velik rezervoar podtalnice inje zelo ranljiv vodni vir. Zlasti koncentracija pesticida antrazina v podtalnici presegajo dovoljene vrednosti.
V naravnem okolju Ljubljanske urbane regije pomembno mesto zavzemajo Kamniško Savinjske Alpe (bodoči regijski park), ki so pomembne zaradi ohranjenosti različnih habitatov in kot življenjski prostor številnih ogroženih vrst.
V strateškem in izvedbenem delu programa je občina Kamnik posebej poudarjena v prednostni nalogi na področju dostopnosti. V tem delu je poudarjen kakovostni javni prevoz (primestna železnica in tramvaj, avtobus). Med sodelujočimi partnerji je navedeno tudi naše podjetje Kambus. Sedanji izvajalci Ljubljanski potniški promet, Slovenske železnice in Kambus naj bi ustanovili skupno podjetje, ki bo vodilo pripravo in izvedbo sistema javnega prevoza. Ta podjetja naj bi skupaj vložila 220 milijonov SIT zagonskih sredstev (Kambus 20 milijonov SIT).
V prvi fazi naj bi do dela 2006 zgradili tramvajsko progo med Kamnikom in Dolgim mostom. Mesto Ljubljana je namreč že pripravilo idejni projekt ponovne uvedbe tramvaja v Ljubljani. Gradnja omrežja prog bo trajala od 10 do 15 let. Pri tej idejni rešitvi se zaradi števila potnikov in jasne trase kot prava prioriteta za gradnjo kaže proga Kamnik-Dolgi most. Takoj za tem pa naj bi pristopili k izvedbi proge do Vrhnike in Logatca ter proti Litiji. Tramvajska proga med Kamnikom in Dolgim mostom bo med Kamnikom in Črnučami potekala po obstoječi železnici, med Črnučami in Dolgim mostom pa po mestnih ulicah. Na Dolgem mostu bo zgrajena prestopna postaja za primorsko železnico. Na podlagi študije o izvedljivosti bo ustanovljeno koordinacijsko telo za javni prevoz, ki bo skupaj s podjetjem za javni prevoz sprejelo odločitev o najugodnejšem načinu nabave tirnih vozil. Možnosti so najem kredita, leasing ali obratovanja v koncesiji. Predvidoma bo vrednost celotnega projekta znašala okrog 35 milijard SIT ali 154 milijonov EUR.
Za uresničitev celotnega razvojnega programa, skupaj z železnico, naj bi občine prispevale 6% po-
trebnih sredstev. Regionalna razvojna agencija LUR bo prispevala 1 %, 93% sredstev pa naj bi pridobili iz drugih virov, kot so razpisi ministrstev in razni evropski programi.
Občina Kamnik naj bi za izvajanje regionalnega razvojnega programa prispevala leta 2003 4,3 milijona, leta 2004 4,2 milijona, leta 2005,21,2 milijona in leta 2006 122,8 milijona SIT. Leta 2006 naj bi kamniški prispevek po velikosti spadal na tretje mesto v regiji, za Ljubljano (1,027 milijonov SIT) in Domžalami (133,7 mio SIT), K posodobitvi oziroma izgradnji tramvajske proge bodo namreč prispevale le občina Ljubljana, Trzin, Domžale in Kamnik.
Na področju ravnanja z odpadki razvojni program predvideva izgradnjo centralnega odlagališča za ravnanje odpadkov, lokacija še ni določena. Sedanjih pet odlagališč, vključno z ljubljanskim na Barju, je večinoma že polnih. Ravnanje z odpadki po posameznih občinah je zelo različno in je težko trditi, da se z odpadki v ljubljanski regiji racionalno upravlja. Izgradnja centra za ravnanje z odpadki in sistemom zbirnih centrov v regiji bo predvidoma zahtevala okrog 3,5 milijona EUR. Občine bodo k njegovi izgradnji prispevale delež glede na število prebivlacev (Občina Kamnik okrog 26 milijonov SIT).
Na področju oskrbe s pitno vodo, ki je v regiji sicer dokaj urejena, kakovost vodnih virov pa je marsikje ogrožena zaradi urbanizacije, intenzivnega kmetijstva in industrijskega onesnaževanja, je predvidena izgradnja infrastrukture, ki bo omogočila bolj centraliziran zajem in distribucijo vode v celotni regiji. Dolgoročno se bo celoten sistem upravljal skupno, saj bo tako najbolje zagotovljena optimalna izraba vodnih virov. Stroški za povezavo vodovodnega sistema v regiji, ki bi jo izvedli do leta 2006, bodo predvidoma znašali okrog 3,5 mio EUR. Med občine pa se bodo razdelili glede na število prebivalcev (občina Kamnik okrog 26 mio EUR).
K predvideni študiji izvedbe čiščenja odpadnih vod po porečjih, občine, ki so priključene na Centralno čistilno napravo Domžale Kamnik, ne bodo prispevale nobenih sredstev. To študijo (izdelana bo do leta 2005) bodo financirale samo občine na območju porečij Save, Ljubljanice in Krke.
V okviru podprograma varovanje naravnih vrednot je za našo občino pomemben projekt zavarovanja Kamniško-Savinjskih Alp v obliki Kamniško-Savinj-skega regijskega parka. Nosilec projekta, ki predvideva do leta 2005 pripravo akcijskega načrta in predpisa o zavarovanju, bo občina Kamnik. Pri pripravi predpisa za zavarovanje bo treba še doseči dogovor, ali naj zavarovanje poteka na ravni sodelujočih občin ali na državni ravni, saj je predvideni regijski park naravna vrednota državnega pomena.
Za občino Kamnik bo gotovo zanimiva tudi študija o celostnem razvoju turistične ponudbe na podeželju, katere nosilec bo Regionalna razvojna agencija in bo izvedena do oktobra letošnjega leta. Do leta 2005 naj bi bil realiziran tudi grozd turističnih organizacij. Zaradi velike količine ponudnikov turističnih storitev, športnih, rekreacijskih aktivnosti je potrebno le-te povezati med seboj v obliki grozda. Tako organizirani ponudniki turističnih storitev bodo lahko sami poskrbeli za skupno informiranje in promocijo ponudbe. Nosilec projekta, ki bo uresničen do junija 2004, bo Regionalna razvojna agencija in Zavoda za turizem Ljubljana. Podobni grozdi naj bi se oblikovali na področju lesnopredelovalne, kovinskopredelovalne industrije in mikrostoritvenih podjetij. Na prvih dveh področjih bo skupaj z RRA LUR, Razvojnim centrom Litija in Ljubljana sodelovala tudi občina Kamnik.
F. S.
(prihodnjič dalje)
Podpisana pogodba
z novim najemnikom Starega gradu
V sredo, 23. aprila, sta na podlagi sklepa občinskega sveta v uradu župana župan Tone Smolnikar in novi najemnik gostišča na Starem gradu SWIM Telekom d. o. o. - direktorica Vesna Ručman iz Trzina podpisala najemno pogodbo za dobo 20 let. Mesečna najemnina v višini 800 EUR se bo poračunava-la z vloženimi sredstvi najemnika v prenovo objekta. V skladu s pogodbo, ki jo je obrazložil Bojan Mlakar, bo najemnik obnovil celotni objekt Starega gradu z namenom uporabe za gostinsko turistično in kulturno dejavnost. V pogodbi je določena tudi ureditev ceste, kar je naloga občine Kamnik, predvidoma bo urejena do sredine poletja. Najemnik pa bo poskrbel za ureditev voclo-vodnega območja za objekt. Vlaganja se bodo na podlagi gradbenih dnevnikov preverjala vsake tri mesece.
Predstavnika najemnika sta na kratko predstavila projekt obnove objekta in projekt za izvedbo vodovoda. Pripravljalna.de-la so že začeli. Kot je poudaril Marko Ručman, želijo Staremu gradu povrniti nekdanji ugled, ne samo v gostinskem smislu, pač pa
%
ŽupanTone Smolnikar in Vesna Ručman s soprogom Markom ob podpisu najemne pogodbe za Stari grad.
oživiti tudi Stari grad kot nekdanji zgodovinski Gornji Kamnik (Ober Stein). Zato pripravljajo več kulturnih in drugih prireditvenih projektov. Letošnje poletje se bo na Starem gradu marsikaj dogajalo. Prva prireditev bo že tradicionalno prvomajsko kresovanje z ansamblom Nagelj.
F. S.
/
Kamniški OtJČAN
URAD ZUPANA - OBČINSKI SVET
25. aprila 2003
Četrta seja občinskega sveta
Sprejet regionalni razvojni program LUR 2002-2006
Nadaljevanje s 1. strani
Spreminjanje vsebine razvojnega programa, ki jo je potrdil programski svet s posameznimi amandmaji, bi namreč pomenilo ponoven začetek usklajevanja z vsemi akterji, sodelujočimi v pripravi programa.
Med pripombami delovnih teles naj omenimo mnenje odbora za družbene dejavnosti, da je področje družbenih dejavnosti premalo upoštevano in preohlapno prikazano ter odbora za podjetništvo in turizem, ki je predlagal, naj občinska uprava s svojimi strokovnimi službami po sprejetju programa usmeri vse svoje dejavnosti v razvoj občine, predvsem na področju turizma in podjetništva.
Svetniške skupine so imele nekaj pripomb oziroma pomislekov, ali bo občina sposobna prispevati predvideni delež k realizaciji programa, zakaj program sprejemati za nazaj (od 2002 dalje), o posodabljanju železniške proge že predolgo samo govorimo (NSi), podobne
katerih izhodiščna cena je ocenjena od 9.500 do 14.000 SIT za m2, bodo podane z javnim zbiranjem ponudb, nekaj pa tudi z neposredno prodajo.
Svetniki Marjeta Humar, Zvone Cvek, Dušan Štrajhar, Tatjana Rot Djalil, Vilko Dobovšek, Janez Re-panšek in Janez Lekovec so v razpravi poudarili, da je treba v prihodnje za prodajo predvidene parcele tudi grafično predstaviti, da ne bi smeli hiteti s prodajo občinskega premoženja. Opozarjali so na razlike y izhodiščni ceni, predlagali so izdelavo katastra javnega dobra in boljši nadzor nad pojavi prilaščanja javnega dobra s strani posameznikov in firm. Na pripombo, zakaj se zemljišče na bivši Mlinščici ne proda tudi v Šmarci, je Bojan Mlakar odgovoril, da bi nastali spori med sosedi, obljubil pa je geodetske karte ob bodoči prodaji občinskih nepremičnin.
Ker veljavna zakonodaja ne dopušča več sofinanciranja humanitarnih organizacij in društev preko
I
Na 4. seji občinskega seja, ki jo je vodil podžupan Demitrij Perčič, je postopek nastajanja Razvojnega plana ljubljanske urbane regije obrazložil Ivo Pristovnik, direktor občinske uprave.
pomisleke je imela tudi SDS, ki je dodala, da imamo projektov na kupe, manjka pa denarja za njihovo uresničevanje in da s sprejemanjem novih finančnih obveznosti ne bi smeli obremenjevati bodočih občinskih vodstev.
V razpravi so sodelovali tudi svetniki Vilko Dobovšek, Daniel Kovačič, Tatjana Rot Djalil, Janez Leskovec, Borut Žagar in Marjeta Humar, ki so poudarjali, da je program presplošen, da je za občino prevelik zalogaj, da tramvajska proga lahko počaka na boljše čase, da merila za sofinanciranje niso dorečena, da je treba dati prednost varovanju okolja, vode, zraka in kulturne dediščine, otroškemu varstvu, poskrbeti za razvoj turizma, da ne rabimo šole za diplomate, pač pa višjo oz. visoko šolo v okviru šolskega centra Rudolfa Maistra itd.
Na pripombe svetnikov je odgovarjala Lilijana Resinovič, direktorica Regionalne razvojne agencije, ki je poudarila, da je razvojni program le okvir, na katerega bodo posamezni subjekti navezovali svoje projekte. Glede sofinanciranja je dejala, da se bodo ključi oblikovali sproti ob sklepanju vsake posamezne pogodbe. Razvojni program je priložnost za uspešen nastop naše regije v okviru Evropske unije, saj lahko na razpisih pričakujemo nekajkrat več denarja kot ga bomo sami vložili.
Jernej Stritih iz OIKOS-a pa je pojasnil nastanek razvojnega programa Podjetne regije, ki je sedaj povzet v regionalnem razvojnem programu.
Po daljši razpravi so svetniki Regionalni razvojni program z že omenjenim dodatnim sklepom z večino glasov sprejeli.
Na podlagi letnega programa prodaje občinskega premoženja je občinski svet sprejel posamezne programe prodaje občinskega premoženja v letu 2003. Po teh programih bo občina letos prodala 1500 m- zemljišča na območju B5 Perovo, 1400 m2 opuščenega pe-skokopa v Palovčah, objekt Nevelj-ska pot 13 (Prašnikarija) in več manjših,parcel na območju nekdanje struge Mlinščice (industrijski kanal na območju Stola). Parcele,
stalnih dotacij iz občinskega proračuna, je občinskisvet v prvi obravnavi sprejel predlog pravilnika o sofinanciranju programov društev, ki delujejo na področju humanitarne dejavnosti v občini Kamnik. Zaradi enakih razlogov je v prvi obravnavi sprejel tudi predlog pravilnika o sofi-
Volitve in imenovanja
Občinski svet je imenoval svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik, v katerem so: Franc Svetelj, Maksimilijan Lavrinc, Janez Kune, Marija Dolenc in Marjan Kregar.
Občinski svet je dal pozitivno mnenje kandidatki za ravnateljico Osnovne šole 27.julij Kamnik Milenki Brajer.
nanciranju mladinskih programov v občini Kamnik.
Nove cene vode, kanalščine, pogrebnih in pokopaliških storitev
Zelo živahna razprava na seji občinskega sveta pa je bila namenjena zlasti predlogom občinske uprave za določitev cene pitne vode in višine prispevka za vzdrževanje vodomerov, določitvi novih cen za odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter določitvi novih cen pogrebne in pokopališče dejavnosti.
Čeprav je občinska uprava in v njenem imenu Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, utemeljevala predlagano povišanje cen vode z dejstvom, da sedanje cene vode veljajo od 1.7. 2001 in da so v tem času porasli stroški energije in materiala, da veljavne cene ne pokrivajo niti enostavne reprodukcije, so svetniki menili, da je 8% povišanje cen vode, še bolj pa ostalih komunalnih storitev, previsoko, če res želimo obdržati rast inflacije na okrog 5%. Nekateri pa so bili tudi mnenja, da voda postaja vse bolj dragocena in je zato še pre-poceni. Drugi so spet menili, da bi morali cene prilagoditi stroškom že lani, čeprav je bilo volilno leto.
Po razpravi, v kateri so sodelovali Marjeta Humar, Franc Spruk, Daniel Kovačič, Janez Leskovec, Dušan Štrajhar in Tatjana Rot Djalil so svetniki z večino glasov in dvema glasovoma proti sklenili, da bo nova cena vode (veljaji bo začela en mesec po prijavi cen pristojnemu ministrstvu) za gospodinjstva višja za 8,1% in sicer bo znašala z vsemi dajatvami 163,52 SIT za m3, za gospodarstvo pa 271,41 SIT. Prispevek za vzdrževanje vodomerov do vključno 1 cole, pa bo brez DDV znašal 219,40 SIT.'
Pri obravnavi predlaganih za 15% višjih cen za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, pa predlog občinske uprave ni bil sprejet. Občinski svet je namreč z 10 glasovi za in 3 glasovi proti pritrdil amandmaju svetniške skupine NSi, kije protestirala proti poljubnemu izboru primerjalnih cen tako da predlagatelj zmeraj poišče primere, ki naj bi pokazali, da je v Kamniku vse najceneje in predlagala, naj se cene kanalščine povišajo le za 9,7%.
Tako bodo nove cene za odvajanje komunalnih odplak za gospodinjstvo za slabo desetino višje od dosedanje cene 23,52 SIT. (Sprejete nove cene na seji ni nihče izračunal!)
Še bolj vroča je bila razprava o novih cenah pokopaliških storitev. Tu se je Bojan Mlakar že pri obrazlo žitvi sklepa ogradil od eventualnega nesprejetja predlaganih novih cen: »Ne vem, kako bomo delali naprej, če boste ta predlog zavrnili.« Svetniki so opozarjali, da je bila pred leti, na primer, v ceni najema grobov zaračunana tudi novogradnja mrliških vežic, tega deleža sedaj ni več, zato bi bilo treba strukturo cene znova preučiti. Svetniška skupina NSi (Marjeta Humar) je ob obrazložitvi svojega amandmaja (na seji so ga popravili), naj se najemnine grobov povečajo le za 10%, ne pa za 30%, poudarila, da so bile dosedanje najemnine že od 1.11.1999 previsoke zaradi neupravičenega prištevanja deleža za investicije mrliških vežic na Žalah. To investicijo so plačevalci najemnin za grobove v celoti odplačali že prej. Zato naj bi se nove cene oblikovale na osnovi povečanja le enostavne reprodukcije za 30%, dodali pa so še eno tretjino zneskov za razširjeno reprodukcijo (brez mrliških vežic), kar bi po njihovem mnenju moralo zadostovati za pripravo novih grobov.
Občinski svet je amandma svetniške skupine NSi podprl z 12 glasovi za in 3 glasovi proti. S to dopolnitvijo je občinski svet sprejel sklep o novih cenah pogrebnih storitev na pokopališčih, Žale, Mekinje in Nevlje, po katerem bodo cene pogrebnih storitev kmalu višje za 30%, cene najemnina grobov od 1.1. 2004 dalje pa 10%.
Občinski svet je na koncu sklenil opustiti javno dobro na območju nekdanjega industrijskega kanala na območju Stola v skupni izmeri 1901 m2. FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
N. K. iz Volčjega Potoka sprašuje, kako potekajo aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem gradnje kanalizacije v Volčjem Potoku?
Območje Krajevne skupnosti Volčji Potok se nahaja delno na drugem in tretjem vo-dovarstvenem pasu, kije zaščiten z odlokom o varovanju podtalnice »domžalsko-men-geškega« polja in sicer v delu, ki se nanaša na »kamniško« občino. Znamenom preprečevanja onesnaževanja podtalnice je občina v letu 1997pričela s postopno gradnjo kanalizacijskega omrežja v Volčjem Potoku.
Občinska uprava je za prvo fazo izgradnje kanalizacijskega sistema spodnji Volčji Potok, na osnovi projektne dokumentacije št: ED - 401720, ki jo je izdelal Hidroinženiring do.o. Ljubljana v maju 1997, pridobila gradbeno dovoljenje 22. 7.1997.
Za ostale jaze pa je bilo na osnovi projektne dokumentacije št.: 40-141-00-99, ki jo je izdelal Hidroinženiring do.o. Ljubljana v decembru 2000, izdano gradbeno dovoljenje 26.3 2001.
Na osnovi obsega dosedanje in predvidene dinamike
zagotavljanja sredstev za izgradnjo kanalizacijskega sistema spodnji Volčji Potok je bila od pričetka investicijskih del zgrajena meteorna kanalizacija v dolžini 1.342,52 m infekal-na kanalizacija v dolžini 3325,44 m,
Za leto 2003 je načrtovana gradnja še preostalih 758,10 m fekalne kanalizacije in črpališče ter kanalizacijski sistem za Zg. Volčji Potok v predvideni dolžini 1.600 metrov s črpališčem, tako da bi lahko zaključili gradnjo kanalizacijskega sistema do križišča s »kamniško obvoznico«. S tem bo ta del naselja dokončno rešen problematike odvajanja odpadnih voda. To pomeni, da bo vso odpadno vodo iz stanovanjskih objektov potrebno speljali preko hišnih kanalizacijskih priključkov v sekundarne in glavne kanale do projektiranega črpališča odpadnih vod, katerega lokacija je določena pri mostu vodotoka Kamniške Bistrice. Gravitacijski kanal bo priključen na obstoječi revizijski jašek kanalizacijskega kolektorja »S«, ki odvaja odpadne vode proti centralni čistilni napravi Dam-žale-Kamnik
V letih 1997 do vključno 1999je izgradnjo kanalizacijskega sistema financirala samo
Občina Kamnika, V letu 2000 je bila sklenjena sofi-nancerska pogodba med KS Volčji Potok in Občino Kamnik, ki določa, da KS prispeva delež v višini 27% vrednosti del. Preostali del (73%) se financira iz vsakoletnega občinskega proračuna.
Občina Kamnik je na podlagi razjrisa ministrstva za okolje in prostor za subvencioniranje izgradnje kanalizacijskih sistemov v letu 2002pridobila nepovratna sredstva v višini 18,113-674,00 SIT.
Celotna vrednost investicije na dan 31-12.2002 znaša 136,800.000,00 SIT.
Za nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja pa je v letu 2003 namenjenih 55,000.000,00 SIT
Župan TONE SMOLNIKAR
Svetniki sprašujejo in predlagajo - (1)
Odsluženi avtomobili ne sodijo v naravno okolje
Svetnik Tone Rajsar je predlagal občinski upravi, naj poskrbi, da bodo spomladi odstranjeni zapuščeni avtomobili, ki v Palovčah in na Veliki Lasni močno kazijo sicer lepo zeleno okolje. Občinska uprava mu odgovarja, da se vozila v omenjenih naseljih nahajajo izključno na zasebnih površinah, kar onemogoča, da bi pristojna služba na podlagi odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Kamnik uvedla postopke zoper posameznike, ki imajo neregistrirana in nevozna vozila na lastnih površinah. V skladu z veljavno zakonodajo tak poseg ni mogoč, dokler ta vozila ne predstavljajo grožnje za onesnaženje okolja oziroma so tako dotrajana, da močno kvarijo zunanji izgled naselij.
Pristojna služba za nadzor bo v pomladanski mesecih opozorila lastnike odsluženih vozil in jim ponudila pomoč pri njihovi odstranitvi. To bo mogoče storiti v primerih, ko bodo lastniki podpisali izjavo, da se lahko vozilo na njihove stroške odstrani in eko-
Kamniška delegacija na srečanju Dialog za Evropo v Gradcu
Podžupan Demitrij Perčič in direktor občinske uprave Ivan Pristovnik sta se kot delegacija občine Kamnik 28. marca letos udeležila mednarodnega srečanja pod naslovom Dialog za Evropo v Gradcu v Avstriji. V novi mestni dvorani se je zbralo preko 3500 udeležencev, predvsem iz pridruženih članic EU. V uvodnem dopoldanskem delu so predstavniki mesta Gradca, graške univerze in drugi predstavili nekaj programov in informacijskega gradiva s področja mednarodnih odnosov, gospodarskega razvoja regij itd. Popoldan pa se je začel glavni del srečanja, na katerem sta sodelovala tudi nekdanji nemški kancler Helmut Kohl in zadnji predsednik Sovjetske zveze Mihael Gorbačov.
Na srečanje so bili poleg državnikov in predstavnikov občin vabljeni predvsem mladi iz vse Evrope. Tako so se v Gradcu zbrali mnogi študentje družboslovnih fakultet iz jugovzhodne Evrope. Z enim vlakom so prispeli mladi iz Turčije, Grčije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, drugi pa je krenil iz Makedonije preko Beograda in Zagreba.
Največje zanimanje je seveda vladalo za srečanje dveh nekdanjih državnikov Konla in Gorbačova, ki sta začela odpirati meje med vzhodom in zahodom. Iz njunih razprav je bilo razbrati, da leta 1989 ni dosti manjkalo do tretje svetovne vojne, če se ne bi takrat osebno dogovorila o tem, kako doseči povezovanje vzhoda in zahoda po porušitvi berlinskega zidu. Nekdanja državnika sta imela skoraj identično (odklonilno) mnenje tudi glede sedanje vojne v Iraku.
Kot nam je ob vrnitvi povedal Ivan Pristovnik, je srečanje ponovno pokazalo pomembnost mednarodnega povezovanja in neperspektivnost zapiranja v ozke lokalne kroge.
F. S.
loško uniči. Minimalni prispevek lastnika bo znašal 2500 SIT.
Bo kamniški nogometni klub zaradi neustreznih pogojev na igrišču prisiljen prenehati s svojo dejavnostjo?
OlafGrbec je v širše obrazloženem vprašanju občinski upravi opozoril na problem pogojev, ki jih mora nogometni klub Kamnik izpolnjevati glede ureditve nogometnega igrišča, če želi sodelovati v določenih tekmovanjih. Med drugim je poudaril, da je bila v načrtu za gradnjo kegljišča, zaradi katere je NK Kamnik izgubil pomožno igrišče, predvidena tudi gradnja tribune za gledalce nogometnih tekem. S tem bi bil poleg novega pomožnega igrišča izpolnjen tudi pogoj za pridobitev tekmovalne licence NK Kamnik.
Ker iz dosedanjega poteka gradnje kegljišča ni razvidna tudi predvidena gradnja tribune, je vprašal, koliko denarja je-predvi-denega za ta namen, ali res zadostuje samo 1 milijon SIT za gradnjo pomožnega igrišča, ali se vodstvo občine zaveda, da stadion v Mekinjah ne ustreza minimalnim uporabnim in tekmovalnim pogojem za tak objekt, kaj bo storilo vodstvo občine, ko bo NK Kamnik kot upravljalec objekta zaradi neizpolnjevanja kriterijev pravilnika za licenciranje nogometnih klubov NZS prisiljen prenehati s svojo dejavnostjo?
V odgovoril občinske uprave je med drugim rečeno, da se ideja, da bi objekt, v katerem bo novo kegljišče, postal večnamenski (kegljišče, strelišče, izgradnja pokrite tribune), ni uresničila. Na
povabilo kegljaškega kluba, da bi tvorno pristopili k realizaciji projekta tako s svojimi zamislita!, delom in načrtnim pridobivanjem finančnih sredstev v ta namen, se namreč predstavniki i Strelske družine Kamnik in Nogometnega kluba Kamnik niso odzvali, oziroma sta oba omenjena kluba povabilo k sodelovanju zavrnila. Tako je od ideje za grad njo večnamenskega objekta ostalo samo kegljišče, katerega vrednost je z opremo brez ureditve parkirišč in okolice ocenjena na 200 milijonov SIT. Večino sredste zanj pridobivajo člani Kegljaškega kluba Kamnik, občina Kamnik pa glede na možnosti občinskega proračuna sofinancira gradnjo v višini 13%.
Potem, ko občinska uprava navaja, da je bil navedeni Pravilnik za licenciranje nogometnih klubov sprejet konec leta 2002 in da začne veljati 1. 9. 2004 ter da je uprava v osnutku načrta razvojnih programov za obdobje 2003 do 2006 na področju športa opozorila na zahtevane infrastrukturne kriterije ter izrazila želje in potrebe po nujnih vlaganjih v obstoječe športne objekte, poudarja, da je sedaj izdano enotno gradbeno dovoljenje samo za gradnjo kegljišča, ki ne vsebuje tudi gradnje tribun. Na koncu pa pripominja, da sama izgradnja tribun ni osnovni pogoj za nadaljevanje dejavnosti Nogometnega kluba Kamnik, pač pa le eden od zahtevanih pogojev za nastopanje v 3. slovenski ligi, kjer igra njihova članska ekipa. Za vse ostale ekipe pa je obstoječi športni objekt še vedno ustrezen in primeren, tako, da Nogometni klub Kamnik ne bo prisiljen prenehati s svojo dejavnostjo.
m
Sms
Ob zgradbi novega kegljišča (zaenkrat) ne bo tribune za nogometne navijače.
OBČNI ZBOR V JUBILEJNEM LETU
Letošnji občni zbor je potekal v našem jubilejnem letu, saj letos praznujemo 110-letnico našega obstoja.
Pred 110. leti se je iz slovenskega planinskega društva v Ljubljani osamosvojilo naše društvo kot prva podružnica, pozneje v avgustu pa tudi savinjska.
Lahko smo ponosni na prednike, ki so se z veliko narodno zavestjo upirali potujčevanju gora in uspeli, da smo v planinah dobili slovenske koče in tudi svoje planinske poti. Takšno zavest moramo gojiti tudi v sedanjem času in s pripadnostjo naši planinski organizaciji bomo to tudi dosegli.
S tem namenom organiziramo v letošnjem letu različne prireditve. Najpomembnejša bo svečana akademija 21. junija v Domu kulture v Kamniku.
niškem in Kokrškem sedlu smo imeli približno 18.500 obiskovalcev, kar je dobro za štirimesečno sezono. Točno število obiskovalcev ni znano, saj se veliko planincev ne vpiše v vpisno knjigo.
V obeh kočah imamo veliko prenočitvenih kapacitet, ki pa so bile v pretekli sezoni komaj 19% zasedene. Največ je enodnevnih izletov, manj je tujih obiskovalcev in tudi lovski turizem je v nazadovanju.
Skoraj vsi viri dohodkov, ki jih ima društvo, izhajajo iz gospodarjenja v obeh postojankah. Vsa sredstva se vračajo za vzdrževanje vseh objektov, ki jih ima društvo ter za društveno-organizacij-ske potrebe.
Da lahko društvo tako dobro posluje, imajo veliko zaslugo naši požrtvovalni prostovoljci, saj nekateri skoraj ves svoj prosti čas namenijo za dobrobit naše organizacije.
Tudi zato lahko s postojankami sami upravljamo in nam jih ni potrebno oddajati v najem, kot to
Častni odbor za jubilejno obeležitev 110-letnice prve podružnice SPD: Anton Kamin, Dušan Stefula, Franc Ekar, Danica Simšič, Anton Tone Smolnikar, Maks Lavrinc in Stttne Simšič. Foto: Arhiv PD Kamnik
Na prireditvah želimo seznaniti vse ljubitelje gora z našim delom in jih vzpodbuditi, da bi se v čim večjem številu vključili v našo organizacijo in s tem spoznali lepote narave in se izobrazili za varno hojo po planinah.
V preteklem letu je v PD Kamnik število članstva upadlo za 10%, tako nas je sedaj 1735. Kljub temu smo še vedno drugo največje društvo v slovenski zvezi. Vzrok za zmanjšanje števila članov je vsakoletno poviševanje članarine, slaba terenska pokritost pobiralcev članarine in pa splošen padec življenjskega standarda tiste populacije, ki obiskuje planine. Delno smo krivi tudi sami, ker temu problemu nismo posvetili dovolj pozornosti. Prepričan sem, da ta trend lahko zaustavimo in število članstva zopet povečamo.
Za naše društvo je značilna ši-rokost, saj smo prijateljsko povezani z velikim številom planinskih društev in na takih srečanjih izmenjujemo izkušnje in si medsebojno pomagamo.
Tudi v naši občini se povezujemo s kulturnimi in športnimi organizacijami, posebno prijateljstvo gojimo s pevskim društvom LIRA, z našimi upokojenci ter z gasilskim društvom. Tudi v občinski upravi imamo veliko somišljenikov ter prijateljev in skupno z njimi bomo organizirali slavnostno akademijo, ki ni samo planinski, temveč tudi občinski praznik.
V obeh postojankah na Kam-
počne veliko društev. Samo v pretekli sezoni so naši planinci opravili 2972 prostovoljnih delovnih ur.
Obe koči sta dobro oskrbovani in urejeni. Imata električno energijo, ki jo proizvajajo sončne celice. Kamniško sedlo pa ima tudi vetrni agregat. Podobnega bo do bila letos tudi koča na Kokrskem sedlu. Kapnico mehanično in kemično čistimo, zato je neoporečna za uporabo. Obe čistilni napravi dobro čistita vse vrste odplak, ki prihajajo iz koč.
Najširši delokrog ima v našem društvu odsek za gospodarstvo, koče in pota (GKP), ki ga vodi Jože Klene. Poleg vsakoletnih vzdrževalnih del je na Kamniškem sedlu postavil vetrni agregat za proizvodnjo električne energije, veliko' dela je bilo opravljenega pri zamenjavi 7740 m dolge vlečne vrvi na tovorni žičnici za Kamniško sedlo. Pri delu je sodelovalo veliko naših planincev in članov GRS.
Na Kamniškem sedlu so bili stari akumulatorji zamenjani z novimi, moči 2000 KVA, še uporabni pa so bili nameščeni na Kokrskem sedlu. Na Kokrskem sedlu so poleg rednega letnega vzdrževanja potekala dela pri obnovi vodnega vira - studenca na »Pasji glavi«. Oskrbniško osebje je skozi celo leto - sezono opravljalo meritve vetra, saj bodo ti podatki služili za postavitev vetrnega agregata, ki smo ga iz Holandije že naročili in tudi plačali.
Drage prijateljice, dragi prijatelju
Pred nami sta dva praznika, ki ju obeležujemo s posebnim ponosom: 27. april - dan upora našega naroda proti okupatorju in 1. maj - mednarodni praznik
socialnih demokratov dela.
Iskrene čestitke in prijetno praznovanje!
Združena lista socialnih demokratov Kamnik in Komenda
Na Kamniškem sedlu je bil oskrbnik Stane Zore, gospodar Matevž Košir. Na Kokrskem sedlu je vršila oskrbniška dela Angelca Markič, gospodar je bil Franc Golob starejši.
Kljub slabemu vremenu v prvi polovici sezone je bila dosežena načrtovana gospodarska rast prometa. Lep uspeh je doseglo oskrbniško osebje na Kokrskem sedlu, ki se lahko ponaša z eno najboljših kuhinj v naših planinah. Tujci jo imenujejo kar »štru-keljhute« in ne Coisova koča.
V sklopu odseka GKP uspešno deluje tudi odsek za pota, ki ga vo di Zdravko Bodlaj. Vzorno skrbi za vse naše planinske poti, ki merijo v dolžino 282 km in se razpo stirajo od Kivavca do Koroške. Na vrhovih je bilo potrebno nameščati nove omarice z vpisnimi knjigami, ki nam jih tcidi na tej višini uničujejo vandali.
V investicijska vlaganja je društvo v pretekli sezoni vložilo 8.210.300 SIT, pri tem so nam pomagali dolgoletni sponzorji. Ne
smemo pozabiti pomoči Občine Kamnik, ki je prevzela vzdrževanje makadamske ceste z mostovi od Kamniške Bistrice pa do spodnjih postaj tovornih žičnic. GKP skrbi se: daj samo za čiščenje odvodnih kanalov.
Veseli me, da imamo tudi dober mladinski odsek, ki ga vodi Bernarda Can-der oziroma nova načelnica Marjana Prezelj.
Posebno aktivnih je 42 članov, ki so v sezoni opravili 12 planinskih tur po vseh naših planinah. Ture so bile dobro obiskane in mladina pravi, da se je na njih veliko naučila. Pri pripravi in izvedbi planinskih pohodov so sodelovali z vodniškim in alpinističnim odsekom.
V mesecu avgustu so v Bavšči-ci tri članice uspešno končale 12-dnevni seminar za mladinske vodnike. Na računalniku imajo tudi svojo spletno stran, kjer je tudi že objavljen načrtovan delovni načrt za letošnjo sezono.
Propagandni odsek vodi Stane Simšič
PD Kamnik je v letu 2002 delovalo uspešno na številnih področjih. Odsek za propagando se je vključeval v dejavnosti, ki sodijo v njegov delokrog. Takoj v začetku leta je organiziral planinsko predavanje, pospremljeno z diapozitivi. Občni zbor je potekal brez zapletov kljub temu, da je bil volilni. Skupna odločitev, da se sestav vodenja v tem mandatu zaradi velikih nalog ob 110-letnici društva bistveno ne menja, se je pokazala za zelo razumno. Dosedanji vodstveni organi društva so kmalu po konstituiranju pričeli z vsebinskimi in organizacijskimi pripravami, da bi bila jubilejna obeležitev dostojna in vsestransko odmevna.
Zelo odmevna je bila vsakoletna planinska prireditev »Dan Kamniških planin« na Kokrskem sedlu. Posebnost tega srečanja je bilo tudi druženje prijateljskih mest in planincev Kamnika in Trofaiacha iz Avstrije.
Tudi na področju organiziranja planinskih pohodov in tur je pomagal, da so se načrtovane naloge skoraj v celoti uresničile, čeprav vremenske razmere zlasti ob vikendih niso bile vedno ugodne. ,
Vodniški odsek vodi Lojze Jerman
Vodniški odsek PD Kamnik je svoj program planinskih tur in izletov za leto 2002 opravil več ali manj v celoti, saj ni izvedel nekaterih v programu predvidenih tur in izletov zaradi nesprejemljivih vremenskih ali nevarnih razmer v hribih, ali pa iz drugih utemeljenih razlogov.
Pohodniki so se z vodniki podajali po poteh klasičnih in tradicionalnih množičnih pohodov, kot so Dražgoše v nočni in dnevni varianti, Oseke in Kostavska planina; pohode so nekateri podaljšali preko Črnivca do Kamnika; po Jurčičevi poti z ogledom izvira Krke, pohod na Snežnik in v zimskem času še vzpon na Veliki vrh in Kranjsko Reber. Poleg klasičnih pohodov je bil izveden tudi pohod Gače - Mirna gora - park Lahinje. Velika udeležba planincev in vodnikov iz Kamnika je bila na Rokovnjaškem pohodu, kjer so bili kamniški vodniki soorga-nizatorji pohoda, glavni organizator pa je bilo PD Moravče.
Lani so bile opravljene zahtevne ture v Dolomite in na Deichte-in, v domačih gorah pa na Kanin z Rombonom, na Visoko Ponco, Košutico, po Slovenski Istri in še nekatere.
Odsek je pod vodstvom gorskih vodnikov organiziral tečaj varnejše hoje v gore. Vodniki se izpopolnjujejo na obveznih letnih in zimskih usposabljanjih in tako obnavljajo svoje znanje. Enkrat mesečno se sestajajo na rednih sestankih, kjer pregledajo izvedbo tur v preteklem mesecu, načrtujejo pohode v prihodnjem mesecu.
Na koncu poročila velja omeniti tudi to, da bo verjetno velik del sedanjega upravnega odbora PD po tej mandatni dobi odstopil, saj nekateri že desetletje delujejo v njem. Potrebno bo pričeti s kandidacijskimi pripravami za vodstvene delavce v društvu, pridobiti nove planince, ki bodo pripravljeni sprejeti ne samo družbene odgovornosti, ampak prevzeti breme zahtevnega dela v planinski orgnaizaciji.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri vodenju društva, zlasti pa Stanetu Simšiču, Jožetu Klencu, Alojzu Kahnetu ter vsem ostalim članom upravnega odbora in društva.
Lepo je delati s skupino, ki strmi samo k enemu cilju in to je, živeti za planine in naravne lepote take kot so, ohraniti tudi našim naslednikom.
DUŠAN ŠTEFULA
V sodelovanju je uspeh
Upokojenci Motnika in Špitaliča uspešno v lanskem letu
Na rednem letnem Občnem zboru Društva upokojencev Motnik-Špitalič, 25. marca, so ugodno ocenili svoje delo v preteklem letu.
Pred začetkom Občnega zbora so učenci tamkajšnje osnovne šole z mentoricami v dvorani Kulturnega doma v Motni-ku udeležencem pripravili zanimiv kulturni program. Posvetili so ga svojim dedkom, predvsem pa svojim babicam ob materinskem dnevu.
Sodelovanje z Osnovno šolo Motnik traja že več let in pohvale vredna je povezava mlajše in starejše generacije. Ob zaključku kulturnega programa so učenci vsem ženam-materam podarili spominska darilca, ki so jih sami pripravili.
V rednem delu je dosedanji predsednik društva podal poročilo o aktivnostih društva v lanskem letu. Iz poročil tajnika
Matevž Baloh, dosedanji predsednik DU Motnik-Špitalič, ki je preko dvanajst let vodil društvo.
in nadzornega odbora je bilo razvidno, da je društvo delovalo uspešno v skladu z načrtovanimi nalogami.
Soglasno so bila sprejeta vsa poročila in razrešnica dosedanjemu odboru, ki mu je potekla mandatna doba, in ga je več kot 12 let vodil Matevž Baloh.
Občni»zborje potrdil programsko usmeritev za letošnje leto in na predlog kandidacijske komisije izvolil nov Upravni odbor društva. Dosedanjemu predsedniku Matevžu Balohu se je delovni predsednik Občnega zbora Jože Semprimožnik zahvalil za dolgoletno vodenje društva in mu v imenu prisotnih podaril knjigo »Kronika človeštva«.
Društvo upokojencev Motnik-Špitalič je zelo aktivno, se povezuje z obema krajevnima skupnostima in sodeluje v vseh oblikah življenja v KS Motnik in KS Špitalič.
Družabni del so popestrile članice društva in udeležence pogostile z domačimi dobrotami. Kramljanje pa se je nadaljevalo v popoldanske ure.
STANE SIMŠIČ
Urejanje okolice
V soboto, 29. marca, je imelo TD Gora Sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini, na Gori pri Sv. Miklavžu čistilno in urejevalno akcijo okoli stavb.
Člani TD smo se zbrali že ob osmi uri zjutraj, kjer so dela stekla pod vodstvom predsednika Jožeta Korošca.
S seboj smo prinesli delovna orodja: grablje, sekire, motorne žage... Na gori so bili tudi traktorji in bager.
Nekaj delavcev je pomagalo bageristu prt rekonstrukciji dovozne poti in podaljšanju oz. povečanju parkirnega prostora. Nekateri so posekali sušice in grmovje, bezeg, gaber, predvsem pa trnje in srobot, katerih korenine so silile pod zidovje in tudi po obzidju. Drugi so spravljali in poravnavali posekano vejevje, grabili po vrtni brezini. Nakopali in speljali smo tudi novo stezico. Seveda pa smo tudi nekaj malega pospravili v samih stavbah.
Pri opravilih smo bili vsi zelo pridni in za-
gnani, zato so nam ure hitro minevale. Pogledat nas je prišel tudi gospod župnik in nas razveselil s priboljškom. Posebej pa smo se razveselili Neže in Maje, ki sta nam pripeljali obilno malico - same domače dobrote.
Ker smo bili v času malice vsi skupaj, smo to priložnost izkoristili tudi za skupinsko fotografijo.
Delovna akcija je potekala do poznih popoldanskih ur, ko smo utrujeni in zadovoljni za nekaj časa še posedeli na toplem večernem soncu. Kramljali smo o zgodovini Gore, raznih anekdotah, ki burijo domišljijo, in o nadaljnjih načrtih našega društva.
Mladina pa je v zvoniku preizkušala svoje znanje vpotr-kavanju na zvonovih.
Da je bilo narejenega in opravljenega res veliko dela, so potrdili tudi nedeljski obiskovalci Gore, ki so prišli v cerkev Sv. Miklavža molit Križev pot. Ker pa je bilo čudovito nedeljsko popoldne, so po končani slovesnosti kar nekaj časa posedali na klopcah pred cerkvijo in pred obzidjem, ter uživali v sončnem nedeljskem popoldnevu.
Društvo je zelo dejavno, zato smo se dogovorili, da bomo tudi praznik Sv. Jožefa Delavca za 1. maj praznovali na Gori.
ŠTEFKA LEGEDIČ
FOTO: RAFKO BREZNIK
Skupinska fotografija je nastala po zasluženi malici.
Po sledeh ustvarjalnosti KATITURK
V lanski decembrski številki Kamniškega občana smo objavili, da naj bi Občina Kamnik ob občinskem prazniku izdala pesmi ljudske umetnice in planšarice Kati Turk z Vrhpolja pri Kamniku. Zaradi več razlogov smo se odločili, da bi bilo potrebno zajeti njen širši ustvarjalni krog in prikazati kar največ izvirnosti, ki jih je izražala v pesmih, slikah, skicah, vezenih prtih, risanih motivih, pristni narečni govorici itn. Gradivo je sedaj v celoti pripravljeno in se trenutno nahaja v recenziji pri prof. dr. Janezu Bogataju, ki bo po strokovnem pregledu gradiva napisal tudi uvodnik k izdaji.
Umetniška prijateljevanja
Petek, četrtega aprila malo pred devetnajsto uro. Kino dom v Kamniku. Dvorana se v nekaj minutah povsem napolni z obiskovalci. Obeta se še ena prireditev v počastitev občinskega praznika, a živahna nestrpnost v dvorani da slutiti, da se tokrat obeta še nekaj več. Prijazno, tenkočutno vabilo na »dogodek« napoveduje doživetje, prepleteno z glasbo, z utrinki in sagami, z umetniško besedo in smehom. Med gosti prireditve sta posebej omenjena gospod Daniel Artiček in gospod Gordan Ambrožič Malenšek, Kamničana, ki sta se po upokojitvi posvetila pisanju zelo berljivih knjig.
Na prireditvi je tkal umetniško lahkotnost dogodka Silvo Teršek. Zanj vemo, da je pronicljiv opazovalec življenja in časa, v katerem
mt
W
■t"
iStll slin
\
Prispevki strokovnjakov in pomembnih oseb iz življenja Kati Turk so zelo zanimivi in nekateri odkrivajo skoraj že zgodovinska dejstva. Tudi ljudskih izročil ne smemo zanemariti. V vsaki števiki Kamniškega občana bomo do konca junija objavljali odlomke iz prispevkov, da si boste lažje predstavljali vsebino, ki jo bo knjiga zajemala. Iz prispevka etnologinje dr. Marjance Klob-čar objavljamo odlomek iz začetka Katine življenjske poti. Takole piše:
... »Življenjska pot Kati Turkse je začela leta 1928 v kmečko-de-lavski Sprukovi družini v vasici Hrib nad Kamnikom. Otroci so sicer čutili pomanjkanje, vendar so jim to breme lajšali razumevanje v družini, drobne radosti in pričakovanje in odmev praznikov. Pravo revščino so začutili, ko so morali iti služit: takrat je zanje utihnila tudi pesem. Kati je odšla za družbo k ' sestrični na veliko kmetijo, ko še ni hodila v šolo. Po dveh razredih osnovne šole je odšla na Brezje za deklo, kjer je služila za hrano in za staro ponošeno obleko. Šele tedaj, ko je ni več varovala toplina doma, je začutila krivičnosl razsoljenega sveta.
Zvonovi v dolini so oznanili svobodo in Kati je verjela, da bo ta svet nadomestil nov, kjer bo za vse dovolj kruha in pesmi. Nekdanja idila revščine pa se ni več vrnila: ljudje so morali na delo v Kamnik in hribovske vasi so se praznile. Kali Turk, kije otroštvo preživljala pri živini in na polju, je bila, kot v posmeh njeni ljubezni do živine, prisilno zaposlena v industriji predelave živalskih kož, v kamniški tovarni usnja. Po poroki seje preselila v najeto bajto v nižini, kjer si zaradi mimoidočih niti zapeti ni več upala. V zavesti ljudi v tem okolju za spontano pesem namreč ni bilo več prostora. To je bil čas, ko ljudje niso več mogli dohajati sprememb, ne da bi bili pri tem notranje osiromašeni. Pred tem siromaštvom in utesnjenostjo seje Kati zavarovala z nezavednim uporom, z boleznijo«...
Posebni del projekta predstavljata zgoščenka in avdiokaseta s posnetkom Katine pripovedi o njenem življenju. Helena Majce-novič, ki je pri svojem študiju leta 1994 za seminarsko nalogo analizirala gorenjski govor iz svojega okolja, je prosila sosedo Kati Turkovo, če bi jo smela posneti na trak, saj je imela Kati prav prijetno narečno govorico, ki jo je ohranjala. Gospa Helena je svojo nalogo odlično opravila, vendar p«i takrat ni vedela, kako pomemben posnetek je naredila. Namreč, ta posnetek in še nekaj odlomkov iz radijskih reportaž Silva Terška bodo vsebina av-diokasete oz. zgoščenke, ki bo priložena knjigi.
Eni naslednjih številk Kamniškega občana bo predvidoma priložena vloženka s predstavitvijo knjige, ki nosi naslov: KATI TURK, PASTIRICA IN LJUDSKA UMETNICA. Predstavljena bo vsebina knjige in zgoščenke, na zadnji strani pa bo naročilnica s prednaročniško ceno. Predvidoma bo knjižni komplet prišel iz. tiskarne konec junija. Po prodajni ceni boste knjigo lahko kupili pri Agenciji za razvoj podjetništva in turizma, Tomšičeva 23, Kamnik in na drugih turističnih mestih v občini.
Ob dnevu narodnih noš, ko se v Kamnik steka na tisoče ljudi, ki so jim vrednote naše dediščine blizu, pa bo poseben spominski večer, posvečen predstavitvi knjige o naši Kati, ki bo primerno ljudsko obarvan.
Prispevek pripravila: Joži Kališnik
Večer z mojstrom talk shoiva Silvom Terškom in umetniškimi prijatelji nas je popeljal v nov svet, prepleten z glasbo, sagami, umetniško besedo in smehom. Uživali smo v pogovoru z gostom Danielom Artičkom.
živimo. Vemo, da takrat, ko zakoplje po človekovi duši, pogosto ni prizanesljiv! Razgalja, vrže iz ravnotežja, sprovocira ali pa za-boža rano, ki jo je zadai. In lahko smo uživali v njegovem smislu za uravnotežen, pretanjen humor, ki sogovornika vzpodbudi k miselni igrivosti. Silvo Teršek je vsekakor izjemen mojster proniclji-vega talk showa. Videti in slišati je bilo, da sta ob njem uživala tudi njegova posebna gosta. Predvsem iskriv in prav nič verbalno oro-kavičen pogovor z nekdanjim direktorjem podjetja Alprem je netil v dvorani nenehne aplavze in nezadržani smeh.
Tistega petka je najbrž večina v dvorani za slabi dve uri pozabila na temnejše plati našega življenja. Bilo je res, kot da bi bili priča nekemu drugemu, prijaznejšemu svetu, tudi svetu prijaznejših, modrih, sposobnih in hkrati zabavnih ljudi. Gospa Meta Malus, ve-deževalka in še vedno odlična pevka, je ves čas uspešno in hudomušno odzvanjala na Terškove miselne vzgibe. Tržačana Denisa Novato po njegovem virtuoznem igranju na harmoniko občinstvo lep čas ni spustilo z odra. Nekdaj zelo popularna pevka Metka Štok je s svojim načinom džez izvedbe narodne pesmi navdušila občinstvo, da o Juriju Součku, nestorju slovenskega gledališča in filma, niti ne govorimo. Med svojim nastopom, nepozabno interpretacijo Levstikovega Krjavla, je imel občinstvo tako rekoč na dlani.
V dvorani smo opazili tudi vrsto znanih Slovenk in Slovencev in predvsem po zadnjem aplavzu mnogo zadovoljnih obrazov. Ne le občinstva, ki po predstavi lep čas ni zapustilo Doma kulture v Kamniku, umetniški večer seje s posebnimi občutenji očitno dotaknil tudi kamniškega župana. Na sprejemu po predstavi je poudarjal, da bi moral imeti naš rojak in slovenski radijski mušketir Silvo Teršek z umetniškimi prijatelji svoje stalne (mesečne) talk shovve v obnovljenem kamniškem Domu kulture. Nedvomno bi ta večer tem mislim, če bi bile izrečene na odru, zaploskala tudi polna dvorana zadovoljnega občinstva. Preprosto rečeno - bilo nam je lepo!
FRANC NOVAK
q
Kulturni dom
Franca
Bernika
Domžale
MAJ 2003 koledar prireditev
gledališče
sobota. 10. maj, oh 20.00 - IZVEN
SNG Drama Ljubljana
Yasmina Reza: TRI VERZIJE ŽIVLJENJA
drama
sobota, 17, maj, ob 20.00 - izven
ŠCRM Kamnik - Rudolfi
J. Tardein: ZALJUBLJENCA NA PODZEMELJSKI ŽELEZNICI
absurdna drama
torek. 27. maj, ob 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN sreda. 28. maj, ob 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN Gledališče Koper
Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA
komedija s Sašo Pavček in Borisom Cavazzo
glasba
ponedeljek. 19. maj ob 20.00 - IZVEN ADI SMOLAR
koncert
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urete/aire, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 KAMNIK tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik, Ja pljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 831 98 31 E-maill: oi.kamnik@iskd.si
Sobota. 26. aprila, ob 20. uri Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
Mešani pevski zbor Mavrica, KD Srednja vas
LETNI KONCERT - Krog ljubezni
Zborovodkinja Jana Verbič, klavirska spremljava Primož Krt Vstopnina: 700 SIT
80
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si
Sreda. 14. maia. ob 19.30 uri v dvorani MKK:
Študentski klub Kamnik organizira potopisno predavanje BRAZILIJA, predavala bo Špela Buh.
Sreda. 28. maia. ob 19.30 v dvorani MKK:
S Študetnskim klubom Kamnik in Žigom Romšakom bomo potovali po ZELENI CELINI - OD KOLUMBIJE DO OGNJENE ZEMLJE
{O
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/580-818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture.org
sobota. 26. aorila. ob 16. uri
Koncert glasbene skupine GAME OVER
Sobota. 26. aprila, ob 19. uri
PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
petek in sobota. 9. in 10. maia DRŽAVNO TEKMOVANJE PIHALNIH GODB
petek. 16. maia ob 19.30
Koncert komornega pevskega zbora Lek
NOVOST:
Nova prodajna mesta vstopnic za prireditve v Domu kulture Kamnik: Trafika Cica od 6. do 20. ure. Agencija za razvoj turizma in podjetništva od 8. do 15. ure, Dom kulture Kamnik od 10. do 12. ure
Rezervacija vstopnic: od 10. do 12. ure na tel.: 839 76 06
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Volčji Potok 3, Radomlje;
Informacije: tel.: 839 45 33, fax.: 831 07 75
E-mail: arboretum@arboretum-vp.si
h tto://www.arbore tum-vp. si
Prireditve v času pomladne razstave od 26. aprila do 4. maia
Pomladna razstava tulipanov z razstavo cvetja, vrtnarstva in vrtnarskim sejmom. Vzporedno s to razstavo bo potekala tudi razstava likovnih del študentov 3. letnika Akademije za likovno umetnost, smer restavratorstvo.
V nedeljo, 27. aprila, bo ob 14. uri predstavitev Glasbene šole Kamnik. Vse dni razstave, od 10. do 19. ure, bo po parku vozil cvetlični vlak, jahanje s poniji za otroke ter glasovanje za naj tulipan. Prav tako pa bo vse dni, razen srede 30. aprila, ob 10. uri tudi nastop Konjeniškega kluba Domžale.
80
JAMARSKI KLUB KAMNIK Žebljarska 2, Kamnik Informacije: GSM 041 465 626
Ob 25-letnici odkritja kamniške jame organizira Jamarski klub Kamnik
v soboto. 26. aprila OBISK JAME Z MAŠO
Zberemo se ob 8. uri pri vhodu v Belo oziroma ob 9. uri pri Orglicah. Maša bo potekala v Končni dvorani. Povratek v dolino in jamarsko srečanje bo v taboru pod Orglicam.
V četrtek. 1. maia TRADICIONALNI OBISK JAME
Zberemo se ob 8. uri pri vhodu v Belo oziroma ob 9. uri pri Orglicah. Dostop do jame s proslavo v Končni dvorani. Po povratku v dolini ob 17. uri spominsko srečanje pri Orglicah s kresom okoli 21. ure.
80
MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik;
Prijave in inf. tel.: 041/957 609 (Helena)
Sobota, 10. maja, od 10. do 13. ure v Mercator centru Kamnik
POKEMON in MAGIC turnir
Prijavnina 100 SIT
Torek. 13. maia. ob 18. uri. Občina Kamnik OBČNI ZBOR Mladinskega centra
Vabimo vse stare in nove člane, ki jih zanima kaj se dogaja s preživljanjem prostega ČASA OTROK, MLADOSTNIKOV in NJIHOVIH STARŠEV.
80
TURISTIČNO DRUŠTVO GORA
Sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini
Informacije: ga. Štefka Legedič, tel.: 01/834 73 01
Turistično društvo Gora Sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski
dolini, organizira za 1. maj mašo ob 15. uri, po maši pa
prvomajski golaž in družabno srečanje.
Vabljeni!
80
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 01/831 20 62, 041 545 580
Odprto ob nedeljah od 14. ure do mraka
Nedelia. 17. aorila. ob 16. uri
DRAŽGOŠKI MALI KRUHEK, KLEKLJANE MOJSTROVINE IZ ŽELEZNIKOV
Prikaz izdelovanja ter možen nakup izdelkov. Predstavilo se bo Turistično društvo Železniki, na citrah bo igral Stane Bončina ob spremljavi pevskega dueta. Istočasno bo potekala tudi razstava slik in fotografij »Svet čebelarstva!«
Iz torbe Krištofovega Pepeta II
Nekoč sozdi, danes grozdi
5odeč po ceni, po kateri je Najboljši sosed za pomladanske praznike našim potrošnikom ponudil kilogram pe-teršilja, uvoženega iz Italije, zanj je bilo treba namreč odšteti kar štiri tisočake, se podgorskim kmetom ne bo splačalo preko Ljubelja voziti solato v hotele ob Vrbskem jezeru, kot jim je to svetoval županski kandi- I dal. Ali ni bolje, da se vržejo na pridelavo dišečega zelenega pe-teršilja, saj bodo zanj v evropski uniji iztržili najmanj desetkrat toliko kot za endivijo ali za radič. Pa še doma bomo prišli do po- j ceni najboljše začimbe za govejo juhico...
'o je Frtavčkov . Gustelj oni dan j prebiral razvojni program ljubljanske regije je vzkliknil: »Lej ga šmenta, pa je res, da se zgodovina ponavlja. Pred dvema desetletjema so imeli lesarji svoj SOZD, kovinarji svoj SOZD, sedaj pa se bodo povezovali vsak v svoj GROZD, če bodo hoteli dobro gospodariti. Nekoč so skupne službe cuza-le SOZD in neposredne proizvajalce, kdo bo pa prešaj in cu-zal GROZD, bomo pa še videli ...?« Pa res ne moremo brez -ozdov...
Je 27. april res pravi datum obeležitve « začetka slovenskega upora proti okupatorju?
tošnje bolj pestre srednjeveške dneve...?
Medtem ko zelenica pred dupliško pošlo še vedno čaka na količke (zanje so občinski možje že odobrili 800 tisočakov), s katerimi biprepre-
K
Državni dupliški kulturni dom »slavi hama v raztrgani obleki ...
čili divje parkiranje na njej in na pločniku, pa se drugod kar pridno pojavljajo razni količki, s katerimi posamezniki posegajo v javno dobro ob železnici in ob raznih poteh. Kjer ni tožnika, ni sodnika, si najbrž mislijo. Zato je še bolj čudno, da si občinarji- ne upajo med Kamnikom in Duplico speljati skromne pešpoti, da o kolesarski stezi ne govorimo.
ne družbene v zasebno lastnino...P
stanovalcem nekoč prvega i3 nebotičnika na polju pod Kamniškimi planinami na Duplici ni treba po regrat na Podgorsko polje, kjer menda zaradipasjih iztrebkov ^ „   ni preveč užiten, pač pa ga lahko naberejo kar na strehi nebotičnika. Poleg grmovnic tu lahko naberejo tudi druge zdravilne rožice. Tudi po mah za jaslice jim ni bilo treba daleč, saj ga imajo nad glavo dovolj, toliko, da bi lahko postavili kar naravne jaslice, ki bi pomenile pravo atrakcijo za dupliški turizem. Veliko vprašanje pa je, koliko časa bo cvetoča jasa še zdržala vodo. To je pa že druga zgodba.
\fa koncu moja tor-1V ba ne more tudi mimo enkratnega uspeha, ki so ga te dni dosegli zlasti kamniški odbojkar-ji, ki so tudi s pomočjo briljant-nega ameriškega Petra na domačih tleh porazili mariborske Stavbarje. Calcitovci izpod Grohata so tako že tretjič zapored postali državni prvaki. Bravo fantje, takih nam manjka. Upajmo, da bo direktor Kirn sedaj za vas zdrobil še kako skalo kalcita več...
KRIŠTOFOVPEPEII.
Abra-
Tu in tam slišimo ali celo preberemo, da 27. april ni pravi datum obeležitve začetka slovenskega upora proti okupatorju. V dneh pred tem praznikom postajajo te trditve vedno znova aktualne. Tovrstne pripovedi o takratnih dejanskih dogajanjih pa so običajno le skromni odlomki, ki ljudi zaradi nepovezanosti v celoto nekako ne uspejo prepričati. V našem novejšem zgodovinopisju so izšla tudi že dela, ki presegajo prejšnjo 50-letno enostransko prikazovanje naše preteklosti. Avtorica Mira Cenčič je napisala eno takšnih del. Podatke je črpala predvsem iz verodostojne obširne dokumentacije predvojnega protifašističnega borca, tigroyca (od leta 1925) Rutarja. Učitelj Anton Rutar (Ča-drg 1901 - Nova Gorica 1996) je po vojni (po letu 1945) skoraj 50 let neutrudno zbiral gradivo o delovanju tigrovske organizacije. V svoji knjigi z naslovom TIGR nam Novogoričanka Cen-čičeva odkriva resnico o povsem drugačnih dejstvih o dogajanjih aprila leta 1941.
To, da ni bila 27. aprila ustanovljena tkim. Osvobodilna fronta (OF) za boj proti okupatorju, je več ali manj znano že nekaj časa. To OF je Komunističnega partija Slovenije (KPS) ustanovila šele 29.6. 1941 po napadu Hitlerjeve vojske na Sovjetsko zvezo. 27. aprila 1941 (oz. 26.4.) pa je bila na pobudo KPS ustanovljena tako imenovana Protiimperialistična fronta (PIF). Ta je obsojala tudi ameriš-
/inperij vrača udarec, bomo lahko poimenovali nadaljevanje zgodbe o gradnji naselja pod malograjskim hribom, če se bo res uresničila grožnja o skorajšnji tožbi, vredni težke milijone zoper vse tiste, ki so preveč naglas razmišljali, da predvidena in sedaj že skoraj realizirana betonska gmota ne sodi na Knafličevo oziroma Utokovo dvorišče. Če je res med njimi tudi zelena bratovščina, potem tožniki z njenim pravim naslovom ne bodo imeli lahkega dela. Morda pa se je iz zimskega sna spet prebudila zlobna malograjska Veronika, da bi poskrbela za le-
ietošnjega pol stoletja, od kar seje z udarniškim delom Stolovih delavcev rodil dupliški kulturni dom, le-ta kaj klavrno proslavlja. Njegovi lastniki, menda je to še vedno SRD ali na kratko država, ne premorejo niti toliko soldov, da bi mu vsaj za silo zakrpali dodobra načeto obleko. Ali pa morda čakajo, da se bo vse skupaj sesulo in bo potem kdo kupil samo opeko in drug gradbeni material. Da o skrbi stanovalcev, ki so v dobri veri v tej zgradbi kupili stanovanja, niti ne govorimo. Morda pa si Janezek in nekateri tako predstavljajo prehod od slav-
Kemijska industrija Kamnik d.d. Fužine 9, 1241 Kamnik oddaja opremljene
in neopremljene pisarniške prostore (100 m ) v poslovni stavbi nasproti vhoda
- vratarja v kompleks KIK
Cena najema je:
- 10 EUR/nT za neopremljene prostore
- 12 EUR/m2 za opremljene prostore s starim pohištvom
- 15 EUR/m" za opremljene prostore z novim pohištvom.
Informacije in dogovor glede ogleda tel: 041 664 754
ke in angleške imperialiste, čeprav je npr. Anglija takrat že dobro leto bila boj na življenje in smrt z napadalcem - Nemčijo. Zanimivo, da KPS k sodelovanju v PIF 26.4. ni povabila takrat že 15 let delujočo protifašistično narodnoosvobodilno organizacijo slovenskega naroda TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je aktivno delovala na vsem slovenskem primorskem ozemlju, ki so ga leta 1918 zasedli Italijani. TIGR je v svoje vrste vključeval borce Slovence ne glede na njihovo strankarsko pripadnost oz. svetovni nazor.
Nova zgodovinska razkritja, tako piše Mira Cenčič, pa dokazujejo, da se je organizirani upor Slovencev proti okupatorjem Nemcem in Italijanom začel že pred 28. (26.) aprilom 1941. Kdo je to bil? Primorski emigranti, pripadniki TIGR-a in drugi so se organizirali v Soško legijo in se podali nasproti osvajalski nemški in italijanski vojski.
Priprave na ustanovitev Soške legije so, stekle že avgusta 1940 in so trajale do marca 1941. Glavni organizatorji so bili člani vodstva, s strani oblasti kraljevine Jugoslavije, razpušče-ne Zveze emigrantskih društev, Lavo Čermelj, Drago Marušič in Ivo Sancin. Ti so organizirali široko razvejane odbore za zbiranje prostovoljcev za oboroženo vstajo proti italijanskemu okupatorju. Po neki obrambni različici naj bi biH ob začetku vojne poslani na Primorsko, da bi se povezali s člani Tigra.
Ti trije pobudniki (živeli so kot primorski emigranti v Ljubljani) so na svojo pest po radiu pozvali Primorce, naj se pridružijo oboroženim vrstam v boju proti fašizmu. Zbor je bil v ljubljanskem Narodnem domu 7. aprila 1941. Dogovorili so se, da pripravijo bojno opremo in se zberejo v Novem mestu. Ta zbor je bil vrhunec gibanja primorskih emigrantov. Večletni ilegalni boj je prerasel v začetke odkritega oboroženega spopada z okupatorjem. Odločitev za Soško legijo ni temeljila na interesih države, ne na političnih, strankarskih in ne na ideoloških interesih, to je bilo čisto domoljubje, ki jih je
gnalo v boj za domovino, za domače kraje, ki si jih je prilastila Italija. Ta dogodek je vreden zgodovinskega spomina in bi moral biti zapisan kot narodni praznik.
9. aprila se je v Novem mestu zbralo okrog tri tisoč oboroženih Primorcev. Tja so pripotovali z vlaki z vseh koncev Slovenije. Soška legija je bila pripravljena na boj. Poveljstvo so zaupali častnikom iz vrst prostovoljcev iz prve svetovne vojne. V legiji so bili v prvih vrstah tigrovci Just Godnič, Maks Rejec,... Zagrebški poveljnik jugoslovanske vojske jih je napotil v Karlovac, kjer pa so ji že prehitele ustaške enote in zasedle celo področje. Napotili so se nazaj v Slovenijo, ki pa so jo medtem že zasedli Italijani in Nemci. Marsikoga so okupatorji ujeli in ga poslali v ujetništvo. Tisti, ki so se uspeli prikriti, so, kot prvi, vstopili v partizanske enote.
Sami tigrovci pa so se tudi prvi na slovenskem ozemlju, po vdoru Nemcev in Italijanov (6. 4. 1941) spopadli z okupatorji (Italijani). To je bilo 13. maja 1941 na Mali gori nad Ribnico. Tam je tudi padel dolgoletni vodja TIGRA-a, velik narodnjak Danilo Zelen, doma iz Senožeč, ognjevit protifašistični borec (že od leta 1926) v zasužnjeni primorski Sloveniji. Padel je kot prvi v oboroženem spopadu z okupatorjem.
Tudi prvo partizansko enoto - Ribniško četo so 1. julija 1941 ustanovili tigrovci. Četo je organiziral in vodil izkušeni protifašistični borec Tone Černač ob pomoči učitelja Antona Mejnika (ki je sodeloval v oboroženem spopadu že 13- 5. na Mali gori) injusta Godniča iz Doljne-ga na Komenskem krasu. Četa se je oborožila s tigrovskim orožjem, ki so ga zbirali in skladiščili že pred začetkom 2. svetovne vojne.
To vse zgoraj navedeno se je zgodilo pred 4. 7. 1941, ko je KPJ dala znak za vstajo. Torej se je KPS oziroma OF z dnem vstaje 22. julijem neupravičeno štela za prvega in edinega organizatorja oboroženega narodnoosvobodilnega odpora.
MILAN WINDSCHNURER
Šutna - pojdimo peš
Razmišljanja in vprašanja glede ureditve Šutne, na katere ve odgovore samo kamniška Veronika, ali pa tudi ne, in iz pisanja g. mr. sc. Boruta Stanislava Aparnika, prof, bi zaključila, da jih ve samo on, mije pa vseeno žal, da svojih močnih argumentov ni tudi predstavil.
Mogoče je bil za cel prosti spis dolg uvod predolg in je za argumente zmanjkalo prostora, časa ali celo argumentov.
Dejstvo pa je, da stanovalci zajtrtega dela Šutne že nekaj časa zaznavamo pritisk v medijih glede odprtja Šutne, zato bom navedla nekaj argumentov:
• 73. čl. Ustave RS določa varstvo naravne in kulturne dediščine, kar Šutna nedvomno je tudi po odloku o določitvi starega mestnega jedra za kulturni spomenik,
Kdo odlaga avtomobilske gume v naravno okolje?
Občinska inšpekcijska služba-je v gozdovih na območju Palovč odkrila več divjih odlagališč, kjer se nahajajo večje količine odsluženih avtomobilskih gum. Prosimo vse občane, ki karkoli veste o povzročiteljih (ime, priimek, naslov, registrska številka avtomobila), da podatke posredujete občinski inšpekcijski službi (tel.: 8318-108). Vsaka informacija je dobrodošla in veliko pripomore pri odkrivanju onesnaževalcev. Kolikor za določeno divje odlagališče ugotovimo povzročitelja, je le-ta ustrezno kaznovan, hkrati pa mora divje odlagališče sanirati na svoje stroške. Divja odlagališča, za katera povzročiteljev ne odkrijemo, pa se sanirajo iz. proračunskih sredstev, ki bi se sicer lahko namenila za druge potrebne okoljevarstvene projekte.
Zato prosimo vse občane, da sodelujete pri odkrivanju povzročiteljev divjih odlagališč. S skupnimi močmi bomo še bolj uspešno preprečevali onesnaževanje naravnega okolja.
OBČINA KAMNIK
• s trenutno prometno ureditvijo je javnemu Interesu glede intervencije vozil in dostave omogočeno nemoteno delovanje, tudi varovanje kulturne dediščine sodi k javnemu interesu,
• da zasebni interes najemnikov lokalov in nekaterih posameznikov ne sme in ne more prevladati nad javnim interesom,
• bistveno se bodo poslabšali pogoji bivanja zaradi plinov, hrupa in tresljajev,
• kar nekaj lastnikov je kupilo hiše na Šutni prav zato, ker je bila zaprta za promet, zato ne bi bil odveč razmislek, od kod denar za odškodninske zahtevke,
• sprehajalcem bi odvzeli edino brezskrbno sprehajališče v mestu, : v
• pravzaprav pa ni bilo narejene nobene raziskave in nobenega celovitega projekta, kar bi utemeljevalo, da bi z odprtjem Šutne za promet mesto »zaživelo«, prav nasprotno, saj imamo v samem centru mesta primer Maistrove ulice, ki kljub prometu ne »zaživi«, prav tako ne »zaživi« bivša Metalka s prometom in parkirnimi prostori. Da j>romet in parkirna mesta niso rešitev, govori tudi zaprta mesarija v samem centru, pa bivši lokal. Pri vitezu, pa prva stavba južno od občine in nasproti občine bivša Tiha...
• v svojih izjavah v Kamniških novicah je bil glede uspešnosti oživitve s prometom skeptičen tudi župan g. Smolnikar.
G. Aparnik se v nadaljevanju boji, da se bo Šutna »usmrade-la«, v uvodu pa opisuje kako Bog Epiprezračuje Šutno zjutraj od severa proti jugu, zvečer pa obratno. Osebno me namreč bolj skrbi, da bi se usmradela zaradi strupenih izpušnih plinov, saj zna slaba prepustnost pri Ideji za zavijanje levo povzročiti kolone stoječih vozil po celi ulici.
Glede turistov, ki bi se radi peljali mimo, pa ne smemo pozabiti, daje bila v ta namen narejena obvoznica in novi most. Tisti, ki smo na Šutni bolj prisotni, vemo, da se turisti radi sprehodijo peš, veliko pa je tudi domačinov, ki jim je Šutna edino brezskrbno spreliajallšče.
Očitno je tudi, da se za promet zelo zavzema g. Janez Repan-šek. Predlaga namreč, da bi z granitnimi kockami s Šutne po-
tlakovalt Muzejsko pot. Kako prikladno. Ne smemo namreč zanemariti stroškov polaganja kock in pločnikov, pa spet dviganja in ponovnega polaganja po Muzejski poti. Ali tako gospodarimo tudi doma? Ali tako gospodari z denarjem davkoplačevalcev občina? Ali se temu še reče gospodarjenje? Zato bom gospodu Repanšku ponudila drug, cenejši, utemeljen predlog. Kar Kolodvorska ulica naj se odpre za promet, enosmerni, dvosmerni, po želji; imam celo argument, na Kolodvorski bi trpelo posledice uničenja približno 5 hiš neposredno ob cesti, ki večinoma niso zaščitene, samo na zaprtem delu Šutne pa kar približno 40 in vse so kulturni spomeniki. Celo cestišče je za hitrost 30 km na uro bolj primerno kot kocke na Šutni, da ne omenjam, da Šutna ni več primerno utrjena za promet, odkar so pred leti ob urejanju kanalizacije in vodovoda odstranili skale in kamenje ter nasuli le gramoz, kije še za trenutno prometnost preslaba podlaga, kar se že vidi po desetih letih u[>orabe cestišča.
ob vseh pisanjih pa bi bilo zanimivo slišati tudi mnenje Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine iz Kranja, kije pristojno za našo občino.
Z. PODBELŠEK
Zakaj tako, tretjič?
Spoštovani [predsednik KS Duplica, kar nekaj nas je, ki opozarjamo javnost v zvezi z dupltškim zrakom. Ta problem je že dobil brado in tudi tistemu, ki naj bi ga rešil, bo zrasla, in to siva.
Krajani smo mnenja, da naj Občina prepreči to onesnaževanje, saj je Piroliza dobila dovoljenja prav na Občini. Piroliza si misli: »Psi lajajo, a karavana gre dalje«.
Krajani Duplice zahtevamo od Občine tudi novo brv.
Mlade mamice na Duplici pravijo, saj je komaj na svet prišel pa že mora dihati onesnažen, škodljiv zrak. Mlade mamice pravijo, zakaj vrtec za naše malčke ne dela z večjo zmogljivostjo in zakaj se ne znižajo cestni robniki za naše.vozičke.
Odgovorni naj torej rešijo te probleme, sicer pa naj odstopijo, saj tudi minister odstopi, če je narod prizadet, mar ne??
JOŽEFA JURŠIČ
t
Kamniški OBČAN
PREDSTAVLJAMO
25. aprila 2003
Starograjski zdravilni studenček poganja mlinčke
Sredi starograjske poti nad Kamnikom se Milanu Grkmanu in Jožetu Gajšku vrača mladost in tja gor prihaja ob nedeljah do 300 pohodnikov
Na levem bregu Bistrice se nasproti stanovanjske soseske Mali grad vzpenja peš pot proti Staremu gradu. Zadnje mesece stopa po njej vedno več pohodnikov. Vabljiv je postal Starograjski zdravilni studenček, ki poganja miniaturne mlinčke. Za skrbno urejanje tega naravnega okolja sta najbolj zaslužna Jožko Gajšek in Milan Grkman iz Kamnika. Ob stiku z naravo, samodejnem dejanju posameznikov, popotniki spoznavajo, kako malo je treba za človekovo srečo, zadovoljstvo.
stavil nekdo z Duplice. Tretji mlinček je delo Staneta, ki pogosto hodi po tej poti. Naredil je še enega, a se je prepojil z vodo in propadel. Sedmega je izdelal Francelj, ki živi blizu Svetilnika in je Milanove starosti. Gajšek je bil srečen. In v soseski Mali grad se počuti izjemno lepo, nam je povedal.
V vznožju strmine, kjer je zdaj obvoznica, je nekoč živel Milan Grkman, rojen Kamni-čan. Zdaj živi v Maistrovi ulici. Do nedavnega je vztrajno pešačil v breg z druge strani. Začel je skrbeti za urejenost tu-
Od prastarega in do nedavna zapuščenega Starograjskega studenca je Jože Gajšek (na sliki desno) oblikoval tolmune. Tu se vrti vsak dan več vodnih mlinčkov. Prinašajo jih po-hodniki, a največ jih je izdelal 74-letni Kamničan Milan Grkman. Po skoraj pozabljeni poti, kije zdaj še posebej privlačna za otroke, se ob nedeljah vzpenja tudi do 300 pohodnikov.
»... Voda je vir življenja in element telesnega in duhovnega obnavljanja, simbol plodnosti in čistosti, modrosti, milosti in kreposti...«, so dognali že modreci Azije. In voda je za naša tokratna sogovornika v glavnem element telesnega in duhovnega obnavljanja. Sta namreč vitalna upokojenca. Beseda teče o 16 miniaturnih mlinčkih oziroma koleščkih, ki jih poganja droben vodni curek prastarega, a pozabljenega Starograjskega izvira. Do lanske jeseni, ko se je Jože Gajšek iz ljubljanskih Dravelj preselil v sosesko Mali grad, je bil izvir zapuščen, prekrit z listjem, drač-jem. Iz izvira, ki naj bi bil zdravilen in nikoli ne presahne, so si lastniki kmetije pri Starem gradu v sušnih obdobjih v vedrih nosili vodo.
Priseljeni Gajšek se je sprehodil v breg in ugledal je opusteli izvir. Odstranil je navlako narave, očisitil studenec, okolje. In vedno znova ga je vabila narava. S kamenjem je začel oblikovati tolmune. Pohodni-ki so to opazili in čez noč so se tam pojavila tri vodna koleščka, ki so jih vrteli tanki curki. Dva mlinčka naj bi po-
šnje poti. Izdeluje in popravlja mlinčke, namešča nove. Prvič je ugledal tri in bili smo priča, ko se je v tolmunč-ku zavrtel šestnajsti. Milan in Jože sta s pomočjo posameznikov pred nedavnim polepšala stopnice v vznožju. Čistita nežen tok vode, ki se vije in izvira nad njimi. Nekoč je to vodo uporabljal žgajnar, ki je bival v bližini.
Milan Grkman je letos veselo zadihal kamniški zrak v svoji 74. pomladi. Krstni in birmanski boter mu je bil industrijalec Franc Knafljič, saj so živeli v neposredni soseščini. In Milan je v resnici Jaka, uradno pa Dominik. Ime Milan se ga je oprijelo ljubkovalno, še sam ne ve kdaj. Pravi, da je Kosov, ker se je tako reklo pri hiši. In srečo je imel v življenju. Ko je pred nekaj leti brkljal okoli vodnega zbiralnika, ki je zapuščen v hribu blizu stopnic, ki vodijo na Stari grad, je izpod grajskih razvalin zgrme-la skala. Tik nad njegovo glavo je zletela na cesto.
Ob prijetnem šumu padajoče vode, ob opazovanju vrtenja miniaturnih vodnih koles, ki so izjemno veselje predvsem za otroke, je Milan pre-
šerno pomahal s palico. Z zagonetnim nasmehom je z njenega vrha pričaral kozarček. Sredi palice je odprl skrivnostno pipico in natočil. Nazdravili smo s požirkom tunjiške kačje ali morda močeraclove sline. Takšnih poživljajočih palic je Kosov Milan izdelal nekaj sto. Pravi, da ima rad Starograj-sko pečino. Pred leti, ko še pod njo ni bila speljana obvoznica, je bila tam družinska posest; gredice, hlev... Opazoval je gamse, ki živijo zgoraj na skalnih previsih. Nekega dne se je bolan gams komaj privlekel v dolino. Vzel ga je v naročje in ga odnesel domov. Skušal mu je ohraniti življenje, a je živali prenehalo biti srce. Dogodek ga je izjemno potrl. Lovci so mu v spomin poklonili kožo poginulega gamsa, ki danes krasi steno dnevne sobe. Ni lovec, a ima zbirko številnih rogov in še marsičesa iz sveta divjadi. Rad ima divjad, a je nikoli ni ubijal. Rogove je našel v gozdovih.
Pohvale vredna je tudi naslednja Milanova izkušnja. Na starem mostu, ki je prečkal Bistrico tam, kjer zdaj povezuje bregova reke Maistrov most, se je nekega novembrskega dne trlo kakih 50 radovednežev. Oči so pomilovalno zrle v valove narasle reke, kjer se je v vejevje zagozdena srna borila za življenje. Milan Grkman je živali pogumno rešil življenje. Kot mrtva je bila, je povedal. Odnesel jo je domov, jo obudil k življenju. Minka jo je začel klicati. Po štirih dneh je bila že pri močeh in obvestil je lovce. Prišel je lovec in Milan pokliče Minko. Bila je v sosednjem prostoru in se je na klic takoj odzvala. Lovec ni mogel verjeti. Milan je bil nadvse srečen. In ko so srno spustili v naravo, zgoraj blizu Starega gradu, jo je Milan solznih oči poljubil v slovo. Opisana gamsa in srno je v spomin narisal na leseno čutaro.
Že kot otrok je izdeloval mlinčke. Celo pravcato malo žago je izdelal in poganjala jo je Bistrica. Vedno je imel rad svoj Kamnik. »Kamnika ne dam. Od tu še nisem šel niti en dan drugam na dopust...« nam je pripovedoval. Zdaj ga vabi vzpetina nad mesto. Za zadnji božič so na mlinčke ob
poti navezali e bilo vzdušje
Starograjski zvončke, da praznično.
Jože Gajšek in Milan Grkman bosta nadaljevala delo z veseljem, saj je mlinčke lepo gledati v vseh letnih časih. Jože bo iz okolja prinašal skale. Še naprej bo navzdol oblikoval tolmune in Milan bo izdeloval mlinčke. In tu in tam bo zaropotala še miniaturna stopa. Pri izviru je nameščen kozarček, da se lahko pohodni-ki odžejajo. Zraven je postavljena ptičja krmilnica. Popotniki prinašajo zrnje, celo orehe za veverice, ki gnezdijo nekoliko nižje. Milan odnaša orehe v bližino njihovih gnezdišč. Veveričji par premore po pet domovanj, je razpredal Milan. In opisoval je ptice pevke, ki smo jih videvali naokoli. In še lepše jih bo opazovati na klopci, ki jo bosta postavila blizu izvira. ■
Hoja v hribe je našim ljudem v krvi, je način življenja. Jože Gajšek je bil rojen v Slovenskih Goricah in s teto je v otroštvu večkrat pešačil v Maribor in nazaj. Tri ure hoda je bilo v eno smer čez hrib in dol. In zdaj je Gajšek navdušen nad Starograjsko potjo. Povedal je: »Tukaj, pod tem kamnom, je energetska točka. Voda iz izvira pa je zdravilna. Jaz se z njo umivam, se svežim. Potem se počutim prerojenega ...«
Milan Grkman je ponosen na svoja visoko izobražena sinova in na šest vnukov. Nasledniki mu z veseljem prisluhnejo, ko zatrobi na edinstven, 4 metre dolg leseni rog. Sam izdeluje rogove in še marsikaj. Ima spretne roke in dobro srce ter z veseljem pričakuje nov dan. Vedno znova se odpravi po starograjski strmini, včasih trikrat dnevno.
Tudi Jože ne šteje let. Pred nedavnim se je začel učiti igranja na kitaro. Je popoln začetnik, a pravi, da je strunam vedno bolj kos. Sicer pa se čuti veliko mlajšega kot v resnici je. In pozna se mu, da je vodnar...
Del narave smo in lepo je, če živimo z njo v sožitju. Narava nam trud poplača z zdravjem, vitalnostjo.
FRANČEK ŠTEFANEC
Andrej Prešeren z Godiča je maskota Velike Planine in še marsikaj
Prešernova butara se vzpenja v nebo
Andrej Prešeren z Godiča je drugačen od povprečnežev. Fotografije z njegovim likom je mogoče najti po celem svetu. Je nekakšna maskota Velike Planine. Obleče se v originalno planšarsko nošo in spremlja obiskovalce gorskega sveta, jim razkazuje pastirske staje na planini, se z njimi fotografira ... A zna tudi marsikaj narediti. Za nedavno cvetno nedeljo je izdelal deset metrov visoko butaro, ki se je ponašala kot najvišja v soseščini.
Prešernova butara se zdaj vzpenja v nebo na domačem dvorišču in bo varovala dom pred ognjem in drugimi nadlogami. Prislonjena je ob veje marabele, ki gre pravkar v bujni cvet. S tovrstnim rekordom je začel lani, koje izdelal 6 metrov visoko butaro. Letošnja 10-metrska butara je bila v soboto blagoslovljena v Godiču, v nedeljo v Stranjah. Za nošnjo do cerkve in domov je imel pomočnika. Butara je sestavljena iz zvezanih lesenih šib, bršljana, tise, na vrhu je oljčna vejica.
Minula zima je bila radodarna s snegom, zato je kosom primanjkovalo hrane in so pojedli skoraj vse bršljano-ve jagode. A Andrej je kljub temu v gozdu nad vasjo našel bršljan z lepimi jagodami. V eno smer je imel uro hoje. Lani je za šest metrov visoko butaro uporabil le bršljan, obogaten z lepimi jagodami. In prav iz te avtohtone rastline so po tradiciji izdelane tukajšnje butare.
Andrej meni, da bo star cvetnonedeljski običaj v nekdanji obliki izumrl, če fantje ne bodo več izdelovali tradicionalnih butar. Včasih so izdelovali fantje in možje in nosili k blagoslovitvi po štiri, pet ali šest metrov visoke butare. Danes nosi mladina butare dolžine meter in pol do dva metra. Drugi nosijo manjše butari-ce ali le oljčne vejice. Andrej že zdaj načrtuje izdelavo visoke butare iz bršljana in resja. Blagoslovili jo bodo v Mekinjah, saj so ga že letos vabili v to faro.
Prešernu je 55 let, a kar skriva leta. Pravi, da se ne stara in da ne čuti mraza kot drugi ljuduje. Delal je v Utoku in leta 1969 doživel prometno nesrečo. Zatem je nekaj časa hodil v službo, nato so ga invalidsko upokojili. Po nesreči so mu odmrli nekateri pomembni živci.
Zelo rad planinari in se v planšarski opravi razdaja turistom. Na gori je v glavnem brez srajce tudi pri nič stopinjah in v snegu, saj mraza ne zazna kot drugi ljudje. Le hoditi mora, se gibati, pravi. Poleti je dnevno na Veliki planini in se ob večerih vrača domov. Žičničarji ga vozijo brezplačno, gostinci mu nudijo tu in tam tudi brezplačen prigrizek. In tako je prav, saj je nekakšno živo narodopisno propagad-no izročilo tega območja.
Pravi, da prijateljuje s psom. Prejšnji je bil pri hiši 18 let, sedanjemu je komaj nekaj mesecev. Je poslušen in hodi z gospodarjem v pa-ravo. Z njim je bil na Poreznu, čeprav je star komaj šest mesecev. Življenje je lepše, če je čas v celoti izpolnjen z ustvarjalnostjo, pravi Andrej, ki je tudi vešč izdelovanja gobelinov. Precej slik je že prepletel z barvnimi nitkami in še jih bo.
FRANČEK ŠTEFANEC
Andrej Prešeren iz Godiča je za nedavno cvetno nedeljo izdelal deset metrov visoko butaro, kije največja v širšem okolju. Zdaj stoji prislonjena na veje marabele na domačem dvorišču in po ljudskem verovanju varuje dom pred ognjem in drugimi nesrečami. Andrejevo življenje je nenavadno. S pomladnim prebujanjem narave se posebej veseli turistov. Nadene si planšarsko opravo in se dnevno podaja na bližnjo Veliko planino.
Kamnik v sklopu Podjetne regije
Na nedavnem sejmu Alpe-Adria je Občina Kamnik predstavila svojo bogato turistično ponudbo na skupnem razstavnem prostoru Podjetne regije, v sklop katere je vključenih še sedem sosednjih občin. Obiskovalcem je bilo na voljo kar precej propagandnega in informativnega gradiva, med njimi nova karta občine Kamnik v štirih jezikih (slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini) z večjim in preglednejšim zemljevidom središča mesta z označenimi znamenitostmi ter nov vodnik po Kamniku in okolici z naslovom Kam, kje, kaj 2003 z vsemi dopolnjenimi in popravljenimi informacijami, ki so dobrodošle turistu, da spozna našo občino.
Na nedavnem mednarodnem sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je v treh dneh predstavil pestro domačo in tujo turistično ponudbo, se je naša občina prvič predstavila v okviru Podjetne regije. Tudi sicer je bila letošnja značilnost ene največjih in najbolj obiskova-nih sejemskih prireditev pri nas celovita predstavitev Slovenije po regijah.
V okviru severne ljubljanske podjetne regije so se v organizaciji Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik na skupnem razstavnem prostoru predstavile občine tako imenovane Podjetne regije -Lukovica, Moravče, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Vodice in Kamnik. Kamničani so bili tudi tokrat gostitelji pobratene občine Trofaiach.
Kot nam je povedal Miran Jereb, direktor Agencije, je skupni nastop nadaljevanje
uresničevanja ideje osmih občin, ki se je pričelo pred dvema letoma s podpisom pisma o nameri skupnega sodelovanja na vseh področjih in jih je tudi spodbudilo k skupni analizi razvoja turizma v občinah severnoljubljanske regije. Meni, da lahko le regija kot celota ponudi zanimivo, širšo, pestrejšo turistično ponudbo in veliko različnih aktivnosti. Tako že razmišljajo o povezavi kolesarskih in pohodniških poti na tem področju (v naši občini že pospešeno urejajo kolesarske poti in pripravljajo karto), skupno turistično ponudbo pa bodo v okviru Podjetne regije ponovno predstavljali v času cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok od 26. aprila do 4. maja. Vse aktivnosti in nastopi pa naj bi vodili tudi v formalno združitev v skupno turistično organizacijo.
SAŠA MEJAČ
t.
8
25. aprila 2003
ARHITEKTURA V MESTNEM JEDRU KAMNIKA
Kamniški OBČAN
"j
SPOl
(HITEKTUKE V 31'ARElV
J^2B£ NA OBLIKOVANJE 1ESTNEM JEDRU KAMNIKA
Občine, ki imajo na svojem območju razglašene spomenike kulturne dediščine, se morajo zavedati bogastva, ki ga hranijo na svojem ozemlju. Posebej izstopajo stara mestna jedra, ki pomenijo za narod zavedanje svoje kontinuitete in zagotovo predstavljajo zaklad, ki bo državi dal popotnico na poti v Evropo, s katero se bo naša država lahko identificirala.
Govoril bom o prenovi, katere edini namen ni samo ohranitev kulturne dediščine, ampak je predvsem vprašanje prilagajanja zgodovinskega mesta resničnim potrebam današnjega časa. Prenova, ki jo vodi konservatorska stroka je dejavnost, ki v okviru konservacije, restavracije, rekonstrukcije in revitalizacije, skrbi za ohranitev dragocene kulturne dediščine. Zavedati se moramo problemov, ki so prisotni pri prenovah, predvsem pa, da so posegi na objektih lahko izjemno dragi. Z lastniki oz. investitorji se je potrebno dogovarjati z namenom, da vseeno pridemo do dobre arhitekturne rešitve zunanjosti in notranjosti posameznih objektov.
Spomeniška služba mora biti pripravljena na dialog z vlagateljem v smislu kakovosti prenove.
Kakovost narekuje dialog! Vsak poseg v mestno tkivo zahteva poglobljeno analizo objekta, statične ocene in podobno. Spomeniška služba se mora zavedati, da so arhitekturni to kovi različni in da se je temu potrebno prilagoditi, posebej tam, kjer ne gre za izjemne spomeniške kakovosti. V mnogih primerih je potrebno v dialogu z vlagateljem poiskati takšno rešitev, da bo kakovost objekta ohranjena v zunanji podobi, datgo pa bo lahko moderna arhitektura. Novejši primer v Ljubljani: stavbi Miiller in
Sportina na Čopovi ulici v Ljubljani. V prvem primeru je stavba zapolnjena z novejšo arhitekturo in je ohranjena fasada, v drugem primeru pa gre za povsem novo stekleno trans-parentno fasado. V Kamniku je drugače; v primeru prenove stavbe Glavni trg (rojstna hiša igralke Marije Vere) spomeniška služba vztraja na ohranitvi povsem dotrajanega dvoriščnega dela objekta, ki je v fazi sa-moporušitve... Tudi sicer je objekt v celoti v fazi propadanja!
Vedno pogostejši so očitki vlagateljev pri nekaterih spomeniško-za-varovanih objektih, da so varuhi prestrogi, da vsega, kar se zdi stroki pomembno le ne kaže ščititi za vsako ceno. Spomeniška služba bi morala v posameznih primerih ravnati razumneje, času primerno in upoštevati ekonomske račune, ne pa trmoglavki.
Arhitekt, ki ureja staro mestno jedro, ga nadzira in v njem načrtuje, si mora domisliti vrsto detajlov, da pokaže in dokaže, da je možno narediti nekaj tudi drugače, predvsem na ravni inovativnosti in domiselno sti. Arhitektura mora ponujati praktična presenečenja v sozvočju z arhitekturo zunanjosti stavbe, ki se nahaja v starem mestnem jedru. Arhitekt mora nadzorovati vsako fazo -od črte na papirju, do zadnjega detajla pri oknih in vratih, ali strehi. Seveda mora imeti za to veliko mero znanja, predvsem pa izkušenj, ki so potrebne pri zahtevnih prenovah kulturne, stavbne dediščine.
Citat znanega kulturnega kritika Michela Vernesa: »Vedeti moramo, da je arhitekatra prostor, kjer živimo in tudi umremo. Arhitekti naj bi se tega bolj zavedali. Arhitektura bi morala biti bolj socialna - funkcionalna
^■PUBLICUS
^% Lepo prvomajsko 0a praznovanje želimol
Zaradi prazničnih dni, 1. in 2. maja, bo Center za ravnanje z odpadki Suhadole zaprt. Odpadke bomo odvažali dan pozneje kot običajno: za četrtkove odvoze bo odvoz v petek, 2. maja, za petkove odvoze pa v soboto, 3. maja.
kot pa komercialno - funkcionalna. V arhitekturi je lahko zanimiva raznolikost, ne pa ponavljanje.
Ponovitve so pogoste in jih je veliko preveč.
Navajam nekaj citatov, ki pojasnjuje bistvo arhitekture: Arhitekt Boris Podrecca: »V življenju nimamo časa, potrebno je iztisniti iz življenja čim več. Arhitekt mora pomagati danes za jutri. Arhitektura je hitra stvar! Znani arhitekti pomagajo ljudem četudi so arhitekti egoisti in narcisi. Arhitekt ne sme biti sanjač za mizo, ampak potuje, si ogleduje in
očitno gospodarsko škodo. Naj naštejem nekaj primerov:
- Trg svobode pod Malim gra-dom-idejni ureditveni načrt. Vloga je bila vročena Zavodu 4.10.2001, vendar smo šele pred kratkim prejeli negativen odgovor, torej z veliko zamudo.
- Prenova hiše Marije Vere na Glavnem trg 7. Investitor ni prejel smernic in pogojev, čeprav je bila vloga stara že več kot leto dni.
- Zavod je zamujal z izdajo soglasja za postavitev pokritega letnega gostinskega vrta penziona Bistrica
Estetsko oblikovano okno (bifora) na objektu Šutna 17.
se kaže. Arhitekt mora znati zdniži-ti različne dele v celoto.«
Arhitekt Vojteh Ravnikar.«
»Študenti in mladi arhitekti se preveč usmerjajo v ukvarjanje s širšim prostorom in premalo s hišo samo, z mehanizmomzgradbe. Pozabljamo na pomembne arhitektonske detajle. Pomembno je, da je arhitekt zavezan dobri arhitekturi, to pa pomeni, strokoven in resen odgovor na določene probleme v prostoru.«
Arhitekt Danilo Furst: »Arhitektura mora biti ljubezniva, čista in zadostna, ne pa bahaška.« Arhitekt mora biti domiseln in inovativen.
V zadnjem času je opaziti, da ni prave povezave med občino Kamnik (v mislih imam občinsko upravo in Upravno enoto) in med pristojno spomeniško službo v Kranju (ZVKD). Prihaja do konfliktov zaradi nerešenih vlog občanov, ker Zavod redno zamuja z odgovori in izdajo strokovnih smernic oziroma pogojev pri posegih v starem mestnem jedru. Institucije in posamezni investitorji čakajo po nekaj mesecev na izdajo soglasij Zavoda, to pa pogojujejo zavlačevanje upravnih postopkov in seveda tudi pričetka del pri posegih na kulturnih spomenikih. Zavedati se moramo, da gre v posameznih primerih že za
na avtobusni postaji približno štiri mesece. Vloga je bila zavrnjena!
- Obnova fasade in strehe na spomeniško zaščitenem objektu Prešernova 9 (rojstna hiša književnika Frana Albrehta) se je izvajala brez pravega nadzora spomeniške službe.
Vsi v Kamniku se sprašujemo, kaj je s prenovo znamenite Plečnikove fasade na Maistrovi ul. 2 ob Glavnem trgu. Fasada, oblikovana v or-namentiki grafitne tehnike, nevzdržno propada. Pripominjam, da je lastnik nadstropne in mansardne etaže izvajal prenovo notranjih prostorov s konstruktivnimi posegi brez ustreznega gradbenega dovoljenja in v nasprotju s smernicami in po-
goji spomeniške službe. Navedeni objekt je delo arhitekta Plečnika, ki je nastalo po drugi svetovni vojni leta 1954. Objekt je z odlokom razglašen kulturni spomenik!
-PrenovaTrga talcev ob Medvedovi ulici; kljub uspešni promociji idejnega projekta za celotno ureditev trga je spomeniška služba zadevo zapletla in s tem vplivala na del tlakovanja trga povsem izven koncepta ureditve parterne površine celotnega trga. Inverstitor »Vele« je po svoji zamisli oblikoval fasado prizidka market-trgovine in pri tem z materiali in namestitvijo reklamnih napisov degradiral fontano in okolico.
- Nedorečeno je stanje prenove rojstne hiše generala Rudolfa Maistra na Šutni, ki je razglašena za kulturni spomenik.
- Nedorečeno je stanje prenove »Homarjeve hiše« na Trgu svobode 7. Objekt je razglašen kulturni spomenik in propada v fazi nekontrolirane prenove notranjih prostorov.
- Objekt Sadnikarjeve ul. 2 (razglašen kulturni spomenik): že leta 1999 so bila vgrajena plastificirana okna nepravilnih dimenzij, brez soglasja spomeniške službe. Stanje je takšno že štiri leta. Inšpekcije pa ne ukrepajo! Vedutno izpostavljena hiša z neurejeno fasado je locirana na vogalu pod Malim gradom, ob severnem vstopu v Šutno. Zahodno fasado »krasi« neprimeren svetleči izvesek (video-Metulj) iz plastike.
- Prenova podstrehe na objektu »Ideje« Šutna 35; Investitor si je pridobil odločbo o priglasitvi del za popravilo strehe in zamenjavo kritine. Dejansko pa je spremenil prvotni poslovni del podstrehe na površini 460M (!) v stanovanjsko poslovne prostore, brez lokacijske
Arhitektonsko oblikovano strešno okno na objektu Glavni trg 11.
dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Zadeva je sicer v postopku, vendar so se stranke že vselile v stanovanja. Investitor je z namestitvijo strešnih oken nestrokovno posegel v obliko in arhitekturo stavbe, ki je z odlokom razglašena za kulturno zgodovinski spomenik. Nezadostna kontrola in nestrokovni pogoji spomeniške službe so bili neučinkoviti.
- Prenova »Bergantove hiše« v Par-movi ulici z novim prizidkom poteka v oblikovnem neskladju z ohranjeno staro arhitekturo obostoječe-ga objekta. Novi prizidek z ravno streho (teraso) je tujek, ki je v oblikovnem pogledu povsem nesprejemljiv za dragocen ambient pod Malim gradom. Star objekt je razglašen kulturni zgodovinski spomenik.
- Zaradi Zelo strogih pogojev in smernic konservatorjev ZVNKI) v Kranju je že tretje leto v zastoju prenova secesijsko oblikovane hiše v Tomšičevi ul št. 1. Investitor je iz finančnih razlogov, ki jih pogojujejo pogoji spomeniške službe, odstopil od prenove. Objekt nevzdržno pr< >-pada!
(nadaljevanje v prihodnji štev.)
BOJAN SCHLEGL, univ. dipl. ing. arh., samostojni konservator -specialist
		D topdom skupina
VSEM ( ČESTIT/ Vabil naših pr urec in V S/	)BČANKAM IN OBČANOM (VMO OB PRAZNIKU DELA no vas, da nas obiščete v Ddajalnah, kjer dobite vse za litev okolice, ter gradnjo obnovo vašega doma. kM-u NISI NIKOLI SAM	
Trgovina z gradbenim materialom, Krakovska 4b,1230 Domžale, tel.: N.C. 01/722-00-20, trgovina: 01/722-05-60, fax: 01/721-32-88 Trgovina z gradbenim materialom, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel.: 01/832-70-30,832-70-35, fax: 01/832-70-45		
Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991.
Vaš nov izziv!
V razvejeno mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
zavarovalne zastopnike
ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja na območju DOMŽAL, KAMNIKA, MENGŠA, TRZINA, MORAVČ, KOMENDE in LUKOVICE.
Če izpolnjujete pogoje:
vsaj 5. stopnja izobrazbe
2 leti delovnih izkušenj
vozniški izpit "B" kategorije,
poznavanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju.
Ponujamo vam možnost: izobraževanja,
dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, samostojnega organiziranja delovnega časa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Ljubljana, predstavništvo Domžale,
Ljubljanska c. 90,1230 Domžale. m J—Sm(8m*
Kandidati bodo o odločitvi obveščni v 8 dneh MOllSlIlC po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati. zavarovalna družba d.d.
k
SKOZI
FOTO OBJEKTIV
Cvetoča dežela odpira svoja živopisana vrata
VArboretumu Volčji Potok se jutri odpirajo vrata Cvetoče dežele, kot so poimenovali letošnjo, že dvanajsto tradicionalno pomladno razstavo cvetja.
Med cvetočimi poljanami več kot dva milijona cvetlic, bodo prebivala pravljična bitja in živali, ki so jih z domiselnimi vzorci zasaditve cvetlic »ustvarili« spretni vrtnarji arboretuma. Srečamo jih lahko ob sprehajalnih poteh in občudujemo z razglednih stolpov. Pomladna razstava bo seveda v znamenju tulipana, jeseni so jih posadili kar 219 različnih sort, obiskovalci pa bodo v času razstave glasovali za naj tulipan.
Novost v parku je tudi cvetlični vlak, ki bo po parku popeljal predvsem otroke, saj so zanje v arboretumu skrbno pripravili pester program z naslovom Drevesa govorijo. Otroke in družine želijo spodbudili h kakovostnemu preživljanju prostega časa s spoznavanjem naravnih lepot, likovnega ustvarjanja in telesnih aktivnosti na prostem.
Redna letna razstava cvetja tako kot vsako leto gosti tudi razstavo vrtnarstva, vrtnarski sejem in vrsto spremljajočih prireditev, med katerimi velja omeniti konjeniška tekmovanja, predstavitev Glasbene šole Kamnik v nedeljo, 27.aprila, ob M.uri, in pa skupno predstavitev turistične ponudbe osmih občin v okviru Podjetne regije, med katerimi je tudi naša občina.
Prava eksotična popestritev v arboretumu pa je prav gotovo že odprta razstava orhidej, ki bo na ogled do 25.maja. Bogatijo 1000 cvetočih orhidej, ki pripadajo 70 različnim gojenim oblikam, kar pomeni, daje še bogatejša od lanske, ki je pri obiskovalcih doživela izreden odziv. Letošnja razstava je tako priložnost za vsakega obiskovalca, da si med tisoč skrivnostnimi cvetlicami, ki so naselile zemljo davno pred človekom, izbere tisto, v kateri se bo zrcalila njegova simbolika, zgodba, spomini.
SAŠA MEJAČ
Prijeten je sprehod do zdravstvenega doma po stari cesti nad kamniško obvoznico, od koder je čudovit pogled na mesto s planinami v ozadju. Malo pred ZUIM-om se na desni strani oko ustavi na znameniti, a žal zapuščeni kapelici, ki je že dolgo pozabljena. V njej je bil pred drugo svetovno vojno kip sv. Ane. Danes skozi njene okenske odprtine raste grmovje, pa tudi zob časa jo je že dodobra načel. Zadaj je lepo urejeno veliko dvorišče in čudovita vila, včasih Finkova, še prej Zosova.
Poskrbimo za ohranjanje izročila naših prednikov, ki so postavljali kapelice in znamenja svojim zavetnikom s pri-prošnjami za zdravje, srečo, dobro letino ...
... Novotržanka je prepričana, da bi morali obnoviti in na svoja mesta ponovno namestiti tudi druga znamenja in kapelice, med njimi znamenje sv. Antonu, ki je do leta 1970 stalo nasproti zdajšnjega Balantičevega spomenika. To znamenje so predniki postavili v čast sv. Antonu Paclavanskemu, zavetniku pred poplavami hudourniškega potoka Palter, ki je lansko poletje povzročil veliko škodo v zdravstvenem domu, ŠCRM in stanovalcem Novega trga.
Obnovljen kip sv. Antona je bil leta 1898 postavljen na stare temelje. Ob njem so tisto leto posadili lipo, simbol slovenstva, ki je spomeniško zaščitena že 20 let. Ker pa jo zadnja leta vse bolj ogroža asfalt, vidno propada.
VERA MEJAČ
KAM N I K
Cankarjeva 1 1
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK. Cankarjeva 11
mSemmi^a /p/m
/trf Uitf/i/v
CALC
V Termah Snovik pospešeno gradijo
I T
d.d.
V Termah Snovik so konec marca pričeli z gradbenimi deli, po zaključku teh bodo Terme postale velik termalni center, v katerem bodo nudili številne nove storitve termalnega in zdraviliškega turizma. Pravkar zaključujejo z zemeljskimi deli za nov zunanji bazenski kompleks, postavili pa so že ploščo za novo restavracijo. Zaenkrat poteka vse po načrtih, zato lahko pričakujemo, da bo slovesno odprtje že sredi meseca junija.
Nov zunanji rekreacijski bazen bo imel470 m- vodne površine. V prvem delu bazena, ki bo pravokotne oblike, bodo štiri plavalne proge, v drugem delu
PNEUMATIC CENTER
Nacionalni prodajalec in distributer PTC Perovo - Kamnik - 01 830 83 50 www.sitar-pneumatic.si
JSJF* S FORT Ol
Nova letna High Performance pnevmatika z asimetričnim dezenom.
hbl
/•'■'>:< (.-.uhuf. nn)i^.»
pa valovi, topovi in penjalne mreže. Posebna atrakcija bo tobogan z rovom dolžine 80 m ter 20-metrski drči z dvema skakalnicama. Poleg rekreacijskega bazena bosta čofotalnik za najmlajše in otroški bazen z drčo in drugimi vodnimi atrakcijami, ki bosta skupaj obsegala 66 m2 vodnih površin. Ob bazenih bodo oblikovane travnate plaže v terasah.
Razširiti nameravajo tudi obstoječi zaprt bazenski kompleks: garderobe bodo preurejene in povečane, zgrajena bo nova recepcija, uredili bodo zdravniške ordinacije, v katerih bodo gosto vali specialisti najrazličnejših zdravstvenih strok, posebnost pa bo ,savna center' z eno najbogatejših ponudb savn v Sloveniji. Obiskovalci se bodo po novem lahko okrepčali s posebno ponudbo lokalnih kulinaričnih dobrot v novi zunanji in notranji restavraciji.
Gradbeni izvajalci se bodo še naprej trudili, da bo v času gradbenih del zaprt bazenski kompleks še vedno nemoteno obratoval in bo vsak dan na razpolago gostom. V Termah Snovik kljub pospešeni gradnji ne pozabljajo na družabne in športne aktivnosti. Tako so najmlajše obiskovalce navdušili z velikonočno delavnico, na kateri so se otroci naučili izdelati bu-tarice in okraševali pirhe.
Tudi letos bodo priredili kre-sovanje, na katerem bo nastopal ansambel Trio Špica. 8. maja pa bo v Termah družabno srečanje s slovensko nordijsko reprezentanco.
TS
i/y/7s/co//fc/i/sfn/ff, d.d., /Tam/t/k
Prijetne prvomajske praznične dni
Očam Mi
O^asa GLta
[
c
LDVSE
Jarška cesta 11, 1230 DOMŽALE TEL: Ol / 72-99-DOO
Najvarnejši v vesolju.
NOVI VARIŠ NAJVARNEJŠI V VESOLJU
M T II M !Ht
V Sloveniji se na površini 20.254 km2 prepletajo različni krajinski tipi in ekosistemi na zelo majhnih razdaljah, kar daje naši mali deželi izredno pestro sliko narave. Bogati mozaik gozdov, gorskih območij, morja, porečij, slapov, jezer, mokrišč, travnikov, kraških pašnikov, koše-nic, kraških jam in številnih drugih kraških pojavov, ki so edinstveni v svetu, omogoča sožitje raznolikemu živalstvu in rastlinstvu. V tako majhni deželi kot je Slovenija domuje kar okrog 15.000 živalskih, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv.Tako visoka biotska pestrost in sorazmerno ohranjena narava, sta veliki prednosti v primerjavi z gospodarsko razvitejšimi deli Evrope. Lepa in predvsem ohranjena narava po eni strani pomeni možnost za uveljavitev, hkrati pa tudi veliko odgovornost za njeno ohranitev. Naša država se je zavezala, da bo ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004, svoje ohranjene dele narave vključila v evropsko mrežo posebej varovanih območij - Natura 2000.
In kaj je Natura 2000? To je omrežje območij s posebnim statusom varovanja, ki so že razglašeni v državah članicah Evropske unije. Slovenija šele vstopa v ta proces izgradnje omrežja, katerega osnovni cilj je obraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst
Ml'1
ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. V veliki meri to pomeni, da je na teh območjih potrebno vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi trajnostne-ga razvoja ali bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, nekatere dejavnosti celo opuščati ali njihovo izvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč. Evropska unija je to omrežje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje t.i. Direktive o habitatih in Direktive o pticah. Direktiva o habitatih ščiti okrog 200 vrst habitatov in 700 vrst rastlin in živali, ki so pomembni na ravni EU. Direktiva o pticah našteva 181 ranljivih vrst, za katere se zahteva zaščita njihovega življenjskega prostora oz. ha-bitata. Hkrati ugotavlja tudi potrebo po zaščiti območij, pomembnih za ptice selivke, še posebno so to mokrišča, jezera,kali in ribniki . Naša naloga ni le zarisati ta območja, temveč opredeliti tudi predvidene ukrepe, ki jih bomo izvajali pri upravljanju oz. ohranjanju le teh. Pri vsem tem je potrebno poudariti, da območja Natura 2000 niso sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi izključevala vse človekove dejavnosti. Nasprotno, to naj postane dinamičen in živ sistem, ki bo deloval po načelih ohranitve soodvisnega
Kaj je natura 2000?
Kamniške Alpe Foto M. Rogelj
Gozdna meja je habitat ruševca in divjega petelina
Foto M. Rogelj
jenja med človekom in naravo. Mreža bo zagotovo vključevala nekatere naravne rezervate, vendar bo večina zemljišč tudi v prihodnje v zasebni lasti. Naš poudarek bo na zagotavljanju traj-nostnega gospodarjenja z zemljišči v ekološkem, eko-
Lepi čeveljc (Cypripedium fljj calceolus)
Foto: M. Brozovič
nomskem in družbenem smislu.
Eno od predvidenih območij Natura 2000 bo zajelo širši del Kamniško Savinjskih Alp in vzhodnih Karavank. Z dolino Kamniške Bistrice in obrobnim gorovjem bo segalo neposredno
na območje mestne občine Kamnik. Območje je pomembno zaradi pestre geološke zgradbe, ki jo sestavljajo kislie in bazične kamnine, porasle s suhimi alpskimi travišči, sestoji ruševja-in gorskega gozda. Po pobočjih se v nižino spuščamo skozi bogate ilirske bukove gozdove. Mestoma je zgornji del prelepe doline Kamniške Bistrice poraščen z redko in za naše kraje ne tako značilno gozdno združbo belega javorja in lipovca.
Tu so rastišča redkih in ogroženih rastlin, endemične zoisove zvončnice, lepega čeveljca in skrivnostne bertolinijeve orlice. Širše območje pa ima tudi velik ornitološki pomen, saj tu v preletu vidimo mogočnega planinskega orla. Pozimi je med
snežnimi krpami južnih prisojnih pobočij nad gozdno mejo komaj vidna belka, ki je odeta v svoje belo varovalno perje. Danes postaja ta ptica vse bolj ogrožena, ker njen habitat vse pogosteje prekrivajo smučišča, ki privabljajo ne le smučarske virtuoze, ampak tudi kradljive kavke, ki jim teknejo tudi belkina jajca. Na rastiščih v pasu zgornje drevesne meje v zgodni pomladi lahko slišimo svatbeni napev divjega petelina in ruševca. V obsežnih gozdovih domujeta še mali skovik in kozača ter številne ptice pevke ... Torej, ohraniti tako po življenju bogata območja, je naša skupna domača naloga.
NATAŠA GORJANC
Zavod RS za varstvo narave
V pomlad s Študentskim /> klubom Kamnik /Ž'"^jti£«
iNEPOZABNA PRIREDITEV ZA MATERINSKI DAN V OS 27. JULIJ
www.studentski-klub.com
Za začetek naj te povabimo na Škisovo tržnico v Ljubljano, kjer se bo 7. maja predstavil tudi Študentski klub Kamnik. Glavni namen prireditve je zabava in prikaz dejavnosti študentskih klubov ter kreativnosti mladih. Priložnosti za zabavo, sprostitev in razigranost bo na pretek. Vseeno pa ne pozabi na aktualne prireditve ŠKK, o katerih smo že pisali, pa naj jih vseeno omenimo še enkrat.
V začetku maja, ko nas bo sonce že malo bolj grelo, se bomo odpravil na jadranje v južne kraje. Kdor je vsaj malo nor na morje, sonce in veter v laseh, tega ne sme zamuditi. Pravijo, da je jadranje užitek, sreča in zabava, z leti pa postane ljubezen. Menda se nevernikom na jadrnici prikaže Marija in kdor je veren že od vsega začetka, ta bo po božji volji spoznal sladkost greha. Člani bodo kajpada jadrali po članski ceni 39.900 SIT, za ostale pa je cena 52.800 SIT. Za ta denar dobite avtobusni prevoz, najem jadrnice s skipperjem, končno čiščenje jadrnice, vse pristojbine in takse v matični marini, ter seveda organizacijo in vodenje potovanja. Potrebna pa so doplačila za zavarovanje, nafto in sidranje v marinah, ki pa se ob koncu v glavnem povrnejo. S seboj bo treba prinesti hrano in pijačo. Termin: od 3. -10. maja.
V teku je natečaj za najboljšo fotografijo na temo Kamnik (v najširšem smislu). Fotografiraš lahko kulturne, naravne in vse ostale znamenitosti Kamnika, najbolje pa bo, da nas presenetiš z izvirnimi idejami. Natečaj bo aktualen še do 16. maja, sončni majski dnevi pa so za fotografiranje kot naročeni. Za tri najboljše, najbolj izvirne in sploh naj fotke so razpisane nagrade, 10.000, 7.000 in 5.000 SIT. K sodelovanju vabimo vse študente in dijake. Izbor najboljših 12 fotografij bo razstavljen v klubskih prostorih. Prijavnica za natečaj je na voljo na spletnih straneh SKK (www.studentski-klub.com).
Do poletja je še dovolj časa, vseeno pa ga ne zapravljaj doma. Priložnosti, da ga preživiš z nami je dovolj, tvoja naloga je le, da jih izkoristiš.
MARKO URH
pr-kamnik@studentski-klub.com
Utrinek s cikla koncertov Študent & muzika
Kam z odpadnimi baterijami?
Že dolgo vemo, da so izpraznjeni baterijski vložki po uporabi nevaren odpadek za okolje. Kljub temu pa v Sloveniji kontroliranega zbiranja tovrstnih odpadkov še ne poznamo. Podobno kot je na primer organizirano zbiranje in odvaža-nje smeti iz gospodinjstev in podjetij.
Naša šola seje s šolskim letom 2001/2002 vključila v projekt Eko šol, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije. To pomeni, da se tako učenci kot učitelji seznanjamo, izobražujemo in vzgajamo v smislu pozitivnega in skrbnega odnosa do našega okolja.
Glavna tema v tekočem šolskem letu so odpadki. Poleg analize stanja odpadkov v našem šolskem okolju in ločevanja odpadkov po učilnicah, na šoli že drugo leto zbiramo odpadne baterije. Lani smo zbiranje odpadnih baterij izvedli kot mesečno akcijo ob dnevu Zemlje. Vsem nam je znano, da baterije rade »stečejo«, da so le snovi nevarne tako nam kol okolju. Zato so učenci samo za to akcijo preuredili kartonsko škatlo v zbiralnik za odpadne baterije. Zavedali smo se, da za daljše obdobje taka rešitev ni najboljša.
Tako zbrane odpadne baterije je prevzelo podjetje Kemis d. o. o. iz Preserijpri Radomljah, ki se ukvarja z zbiranjem in odvažanjem nevarnih odpadkov. Na našo pobudo nam je omenjeno podjetje septembra 2002 dostavilo nekaj ustreznih zbiralnikov za odpadne baterije, ki sedaj stojijo v treh naših učilnicah. Učenci so s tem seznanjeni in tako sprotno prinašajo baterije, kijih ne uporabljajo več.
Osmošolec Dejan Erceg v svoji raziskovalni nalogi ugotavlja, da smo v šolskem letu 2002/2003 zbrali skoraj 8000 različnih odpadnih baterijskih vložkov, kar pomeni, da so učenci zbiranje vzeli resno in odgovorno.
Zavedamo se, da naše aktivnosti ne bodo očistile Zemlje vse umazanije in nevarnih odpadkov. Hkrati pa smo prepričani, daje naše početje dobro in da bomo tako pridobili boljši odnos do narave in varovanja našega okolja ter si omogočili prijetnejše bivanje v našem okolju.
POLONA KANCIL1JA
Prijetnemu povabilu učencev in učiteljev Osnovne šole 27. julija sem se kot vsako leto z veseljem odzvala, pustila za trenutek vsakdanje delo in prisluhnila njihovim besedam in nežnim pesmim, ki so nam šle tudi tokrat do srca. Za trenutek sem se ustavila. Tako skrbno izbrane besede, izrečene z tistim iskrenim žarom v očeh, so nam govorile: starši, prisluhnite nam, naše besede in misli so iskrene.
Prostor, kjer so učenci nastopili, so letos nekoliko preuredili in priredili za izvedbo predstave, ki jo je tokrat pripravila in zrežirala Andreja Janežič. Vsako leto čutimo, koliko naporov in truda vlagajo v učence njihovi učitelji. Učenci so na to prireditev tako dobro pripravljeni, bili so tako prepričljivi, da lahko rečem samo to: to moraš doživeti, tudi še tako izbrane besede tega ne morejo opisati. John Rus-kin je rekel. »Dajte otroku malo ljubezni in nazaj je boste dobili veliko.«
Uvodne besede in povezovanje programa so tokrat pripadale napovedovalki Radia HIT Urši Ambrož Kajfež, kije s prijetnim glasom in izbranimi besedami pripomogla k prijetnemu vzdušju. Sledila je igra oddelka za vzgojo in izobraževanje z naslovom Mi se imamo radi. Naj nam teh besed ne bo nikoli prehudo reči svojim bližnjim. Rad te imam. Na vsakem koraku se moramo zavedati tega, sedaj ko imamo svoje ljubljene ob sebi in kojim to lahko izrečemo. Ne zapravimo teh trenutkov. Na koncu igre so nastopajoči tudi zapeli skupaj Mi se imamo radi. Pesem, ki sem jo že tolikokrat zapela, je bila tokrat drugačna, tokrat sem jo drugače razumela. Ta zbor vodi Biserka Volasko Ocepek. Tudi otroški pevski zbor pod vodstvom Danice Grabnar je bil tako prisrčen - kar škoda, da tega zbora ne slišimo večkrat. Letos so se predstavili tudi v Mariboru v dvorani, v kateri želi nastopiti vsak pevec dan pozneje se je pričelo državno zborovsko tekmovanje Naša pesem. Lepa izkušnja in popotnica za marsikaterega nastopajočega za nadaljevanje glasbenega
udejslvovanja. K tako prijetnemu vtisu, ki ga je naredil zbor na nas, je poleg izvedbe prispeval tudi izbor programa, ki ga Danica vsako leto izbere spravo mero občutenosti, saj ti otroci pojejo pesmi, kijih izvaja le malo otroških zborov, "in to z bogato vsebino. Vsaka pesem ima neko sporočilo, lepo zapete besede pa dosežejo svoj namen dru-
ksilofon so nam zaigrali ter spremljali pevce. Res zanimivo in pohvalno. Topa še ni vse. Na koncu so nam učenci tudi zaplesali, v poskočne ritme jih je po-vedla mentorica Neva lišenič-nik Šinkovec. Ravnateljica šole Milena Brajer se je vsem lejx> zahvalila in nas povabila na skupno srečanje, kjer nas otroci vedno presenetijo z dobrotami,
dinove besede: Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih. Zame je bil ta dan praznik, ker je materinstvo nekaj čudovitega, ker sem čutila in občutila v srcu pravo ljubezen, in ker sem bila deležna pozornosti otrok z zahvalo, izrečeno s
gače. Nastopili so tudi najmlajši, tokrat so bili radovedni otroci in smo jim seveda z veseljem prisluhnili. Sledilo je presenečenje in sicer plesna točka z državnima mladinskima prvakoma v standardnih plesih za leto 2003 Matejem in Spelo Kralj iz plesne šole Fredi. Njun nastop je bil fantastičen, marsikateri pa je »od blizu« tako izvedbo plesa videl prvič. Seveda sta v kratkem intervjuju izjavila, da dnevno plešeta več ur, za dobre rezultate je pač potrebno trdo delo, pa naj bo to šport, glasba ali ples. Sledili so nastopi učencev višjih razredov, ki so razmišljali o družini, očetu, materi, tudi ta razmišljanja nas včasih prav presenetijo. Letos smo videli veliko nastopov na inštrumentih, zelo je navdušil pravi mojster na klavirju Rok Vode, nastopila sta še Katja Janežič in Bobi Bertoncelj na violončelu, na citre so zaigrali Franci, Damjan in Urša, pa Klemen na sintesajzer in še na
kijih sami pripravljajo. Za vsakega od nas so pripravili tudi ročno izdelana darila: lesene poslikane ploščice z izbrano mislijo. Na darilu, ki sem, ga prejela, so bile zame izbrane Char-
srcem. Naj sama zaključim z mislijo in zahvalo vsem vam, pdsebno zaposlenim v OŠ27. julija, ki se resnično trudite vzgajati otroke za življenje.
CECILIJA PLEVEL
Za naše mame
V nedeljo, 23. marca, se je v Domu kulture Kamnik zgodila proslava, ki jo vsako leto pripravi Župnijska Karitas Kamnik.
Zbrali smo se zaradi naših mam, da jim izkažemo pozornost in ljubezen.
Med številnimi nastopajočimi smo bili tudi učenci in dijaki iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Trije so nastopili z recitacijami, tri točke pa so bile instrumentalne.
V dvorani smo bili že malo pred tretjo uro, ker smo imeli še vajo. Šlo nam je zelo dobro, kljub tremi, ki je pestila nekatere, in tudi mene. Bližala se je četrta ura in dvorana se je polnila. Kmalu se je začelo. Bili smo prvi na vrsti. Zelo dobro smo odigrali prvo skladbo. No, ko sem se med igranjem (igrala sem na tamburin), ozrla po občinstvu, se mi je na obrazu narisal nasmeh, kajti videla sem toliko ljudi (dvorana je bila skoraj polna), ki jim je bil po mojem mnenju naš nastop všeč. Naš orkester igra na Orffejeve inštrumente pod vodstvom učitelja glasbe Mirana Antonina.
Omeniti moram še nekaj drugih lepih trenutkov na proslavi. Zelo mi je bil všeč na-
stop učencev iz podružnične šole Vranja Peč, saj so bili zabavni in prisrčni. Na pamet so deklamirali pesmice in zapeli nekaj otroških pesmic. Vzdušje so dvignili tudi harmonikarji iz kamniške Glasbene šole.
Vse, kar je lepo, hitro mine, tako se je končala tudi proslava ob materinskem dnevu z našim nastopom. Bili smo nagrajeni z bučnim aplavzom, kar je bila močna spodbuda za naše prvo sodelovanje na kulturni prireditvi izven Zavoda.
LIZA STANA,
8. razred OŠ vZUIM Kamnik
Otroški parlament letos zopet zasedal...
Otroštvo brez nasilja in zlorab
Morda si pod besedo otroški parlament predstavljate kup resnih otroških poslancev v veliki sejni dvorani, ki se samo kregajo ... ampak se motite. Na otroškem parlamentu se zberejo osnovnošolci, da se sliši njihov glas...
Tokrat so se najprej zbrali na občinskem parlamentu, ki je bil 16. januarja v Kamniku, kmalu zatem, 30. januarja, na regijskem v Ljubljani in za konec še 14. marca na državnem parlamentu, prav tako v Ljubljani.
Letošnja tema je bila Otroštvo brez nasilja in zlorab, o kateri so se parlamentarci zelo razgovorili. Še posebej veliko so imeli povedati o spolni zlorabi, ki se ponavadi sploh ne odkrije, in o posledicah, ki jih pusti takšno ravnanje. V parlament smo poslali nalog, ki zahteva, da se otroška pornografija na interne-tu končno kaznuje. Na žalost sodimo med eno redkih evropskih držav (v Evropi je to le še Poljska), ki še ni izdala zakona proti kaznovanju le-te. Eden izmed pomembnejših sklepov parlamenta je bil tudi, da se morajo odrasli in okolica že končno enkrat osvestiti, da nasilje obstaja med nami in da ga moremo in zmoremo preprečiti, če se le potrudimo.
Na občinskem parlamentu so se mladi parlamentarci precej razgovorili na temo spolnih zlorab, proti katerim se ukrepa dovolj hitro in učinkovito.
Tudi na regijskem parlamentu je bila dobro obdelana tema nasilje v družini, nasilje v šoli in med vrstniki ter nasilje v družini. Eden izmed glavnih sklepov je bil, da se je z nasilnežem treba pogovoriti ločeno, saj pred njim žrtev težje prizna, da mu/j i je storil krivdo. Za kaznovanje nasilnih dejanj bi bilo potrebno poostriti zakonodajo. Vsi, otroci in odrasli, bi morali biti bolje informirani o tem, kam se obrniti po pomoč v primeru nasilja.
Na državnem parlamentu so dopolnili vse sklepe, predloge in zahteve, skratka postavili so piko na i. Izbrana je bila tema za 14. otroški parlament: Spoznajmo se in zdrava spolnost. Sklepi so bili torej izoblikovani, vsi parlamentarci so našli »skupen jezik« pri reševanju problemov, vprašanje vseh nas pa je, kdaj se bo nasilje poleglo ... KLARA KROPIVŠEK
OŠ Šmartno v Tuhinju
Sedma kamniška dirka gorskih kolesarjev »slovenski MTB Pariz-Roubiax«
Mladinec Luka Kodra šesti med člani
Nekaj manj kot sto gorskih kolesarjev se je zbralo na 7. izvedbi slovenske različice slavne francoske klasične dirke Pariz - Roubaix. Kolesarsko društvo Caleit Kamnik jo je na obrobju Mengeškega polja pripravilo na isti dan kot je znameniti 101. »pekel severa« na francoskem podeželju. Tokrat so se kolesarji pomerili v malce spremenjenem formatu dirke. Zaradi zmanjšanega kroga je šlo tudi na izpadanje in del kolesarjev iz začelja je moral predčasno končati.
ha je zares močan, oba pa sva lahko z razpletom v taki konkurenci zadovoljna,« je priznal drugi med mladinci Luka Kodra (Caleit), šesti 'absolutno. Podobno je povedal tudi Halzer. Zelo lep uspeh so dosegli domači kolesarji Calcita med mladinci, uvrščeni do petega mesta. Poleg Luke Kodre je bil tretji Žiga Trampuž, četrti Mohor Vrhovnik, sicer najboljši mlajši mladinec, peti pa David Vog-rin. Šele nato so med 20 mladinci pristali gostje. S takim razpletom je bil zadovoljen
V spomin
Globoko smo pretreseni, ko nas je na začetku življenjske poti nenadoma zapustil naš član Edis Duranovič.
Popularni Eda je že kot mlajši deček zastopal barve NK Kamnik in kot pomemben člen nadarjene generacije letnik 1986 dosegel kar nekaj vidnih športnih uspehov. Edis je s svoy'/'m pristopom in delavnostjo na športnem področju, kakor tudi v šoli, bil zgled pravega športnika in prijatelja. V letošnji sezoni je zato zasluženo in s ponosom nosil kapetanski trak ekipe kadetov NK Kamnik. V njegov spomin smo prvenstvene tekme pričeli z minuto molka, igralci NK Kamnik pa so nosili črn trak.
Z žalostjo^ v srcu in belo rožo smo se od njega poslovili na Kamniških Žalah z mislijo, da nas bo vedno spremljal na naši športni poti.
BŠ
Uspešen začetek kamniških nogometašev
Zmagovalca 7. slovenskega MTB Pariz - Roubiax v Kamniku - Miha Šolar in Nina Homovec
»Dirka je bila mnogo bolj zanimiva,« je bil zadovoljen eden od 200 gledalcev na športnem letališču aeroklu-ba Kamnik na Duplici. »Za nas pa vsaj za 30 procentov težje,« je pristavil izkušeni kolesar Boris Andrejka. Zbralo se je nekaj manj kot sto kolesarjev, od tega 30 najmlajših dečkov in deklic, ki so na start šli brez štartnine. Vsi so prejeli kolajne, najboljši diplome in praktične nagrade. Iskrice so imeli v očeh, ko so gledali kristalne lovorike Rogaške, namenjene starejšim. Na eni najbolj prepoznavnih dirk pri nas je bila zbrana smetana. V absolutni ženski kategoriji je bila najhitrejša Nina Homovec (Črni vrh), lani sedma mladinka na svetovnem prvenstvu, druga avstrijska repre-zentantka Daniela Luckinger (Alpina Avstrija), tretja pa še ena mladinka Ana Zupan (Završnica). Slovenski Peter van Petegem, zmagovalec l()l.«Pariz-Roubaix, je Miha Šolar (Swatch Scott). Drugi je bil v ciljnem šj^rintu Tomaž Poličar (Završnica) in tretji Rok Grilc (Swatch). Poleg mladinske falange Calcita je bil izmed Kamničanov v prvi vrsti favoritov Primož Grk-man. A je po 38 kilometrih v ciljnem šprintu pristal na sedmem mestu v absolutni razvrstitvi. »Težka dirka, predvsem zaradi šprintov še težja, kot dosedanje. V zadnjem tednu sem imel preveliko količino treninga, tudi po pet ur na dan, kar se je predvsem poznalo v zaključku, saj bi lahko dosegel več,« ni bil s petim mestom med člani razočaran Grkman. V zmagovalni skupini sta med člani do cilja vzdržala tudi dva mladinca. To sta domačin Luka Kodra in Miha Halzer. V šprintu je imel Hrastni-čan Halzer sicer hitrejše noge. »Bilo je težko, oba sva se trudila ostati med najboljšimi čim dlje, nazadnje sva ostala do končnega cilja. Mi-
tudi trener Tadej Trobevšek. Med člani je denimo med deseterico, kot deveti še Luka Pustoslemšek. Mitja Muhvič je bil na svoj rojstni dan na 12. mestu. Med veterani je zmagal Tine Zupan (Radovljica), Boris Andrejka je bil četrti, Bine Hribar pa šesti. Med mlajšimi dečki so Domen Vogrin, Aleš Jamšek in Miha Mohar zasedli drugo, tretje in četrto mesto.
METOD MOČNIK
Ob robu športa
Trideset na dan, ali ena na leto?
Ob vsem trudu, ki ga morajo prostovoljni športni zanesenjaki vložiti v pripravo športne prireditve, vsake toliko časa naletijo na neverjetno nerazumevanje. Dirka »Slo MTB Pariz-Rouba-ix« v sedmi izvedbi ni bila izpeljana na traktorskih poteh Mengeškega polja kot prejšnje. »Zaradi zelo zaostrenih pogojev poslovanja ter zahtev kupcev glede kvalitete pridelkov zal vaši prošnji za dovoljenje za izvedbo kolesarske prireditve, ki naj bi potekala po kolovoznih poteh na Mengeškem polju, ki so trenutno v posesti Agroemone d. o. o., ne moremo ugoditi,« so zapisali v odgovor na prošnjo v Agroemoni, katere direktor je Milan Rojnič.
V Franciji seje ob progi slavne klasične dirke cestnih kolesarjev zbralo pol milijona gledalcev. Velik del najbolj znamenite trase granitnih kock - od 261 je teh kilometrov 49 - imajo spomeniško zaščitene, obnavljajo pa jih s prostovoljnim delom! Ker traso malce spreminjajo, je za vse kraje podeželja, skozi katere vodi karavana, velika čast, če gostijo spektakel le nekaj minut. Spektakel podoben slovenski Planici brez alko. Se tu odraža Evropa, v katero smo vstopili, ali pa po manirah še vedno mejimo na Balkan?
Ali smo pa še vedno več kot 94 let za Francozi, ki so prvo dirko izvedli leta 1896. Ekologija v slovenskem primeru ni vprašanje, vsaj če pogledamo okolico posestva Drnovo sredi Mengeškega polja.
Ob pripravljanju kolesarske dirke je potrebno priskrbeti kar nekaj dovoljenj; upravne note, zagotovilo za zagotovljeno reševalno službo, postavitev redarjev, dovoljenje policije glede javne športne prireditve (urejeno v 5 minutah), za samo dirko je potrebno sodelovanje vsaj 30 ljudi. Vsi za skopo malico in veselje do športa. In tistih, ki športne prireditve z nizkim proračunom pripravljajo, bo vse manj. Država pa bo hkrati letos samo za metadonski program odvajanja od mamil namenila milijardo tolarjev. In ta milijarda ni pomota, to je uradni podatek. Za ta denar bi v Sloveniji vsak dan v letu pripravili trideset takih dirk kot je slovenski Pariz-Roubaix. Trideset vsak dan od novega leta do Silvestra! Pa je bila v nevarnosti ena in edina. Seveda takim primerom ne pomaga nobena prevetritev možganov. Le vile in pameten nadzorni svet.
(mm)
Triatlon so izumili cigani
Cigan priteče na bazen, se tam okoplje, ukrade kolo in z njim odkolesari domov. Potem pa še zasluži s prodajo kolesa.
No, na Trišportnih dnevih Elektrončka bo za odtenek drugače. Se bo pa na veliko plavalo, kolesarilo in teklo, domov pa se bodo nosile denarne in praktične nagrade.
Že tretje leto zapored se bodo 25. maja na ulicah Kamnika pomerili otroci in starejši v du-atlonu - kombinaciji teka in kolesarjenja, dva dni prej,
slovenskega triatlona iz leta 1984, na Bledu. Na vseh treh tekmah se pričakuje preko 500 udeležencev, od tega več kot polovico osnovnošolske in srednješolske mladine.
Vse tekmovalne razdalje bodo prilagojene starostnim skupinam - od prvošolčkov do elitnih tekmovalcev.
Da bi zagotovili kar največjo udeležbo na vseh teh tekmovanjih, bo trojka štela za Tri-športni pokal. Rezultatske točke se bodo seštevale in najhitrejšim bodo podeljene prak-
3000 sit za odrasle. Spet bodo imele možnost nastopiti tudi članske dvojice oz. trojice - štafete, startnina zanje bo cca 5000 sit. Za acjiiatlon bodo štartnine nekoliko nižje.
Razdalje, kijih bodo tekmovalci morali premagati, so razvidne iz razpredelnice.
Idi triatlon bodo razdalje podobne, objavljene pa kasneje.
Omeniti velja, da bo na nivoju Triatlonske zveze Slovenije aquatlon štel tudi za točke Acjiiatlon lige, duatlon bo veljal za člansko državno prven-
Skupina	Razred	Letnica	DUATLON - razdalje (tek - kolesarjenje - tek)	AOUATLON-razdalje (plavanje - tek)
A (šola)	1. in 2. razred	1994 in 1993	500 m - 2 km - 250 m	50 m - 300 m
B	3. in 4. razred	1992 in 1991	500 m - 2 km - 250 m	50 m - 300 m
C	5. in 6. razred	1990 in 1989	1000 m-4km-500 m	100-600 m
D	7. in 8. razred	1988 in 1987	1000 m-4km-500 m	100 m-600 m
ODRASLI		1988 in starejši	5 km - 20 km - 2,5 km	750 m - 5 km
23. maja, pa v Termah Snovik v acjuatlonu - kombinaciji plavanja in teka. Ker je odziv otrok in odraslih iz leta v leto večji (leto 2001 - 1 tekma - 80 tekmovalcev, leto 2002 - 2 tekmi - 220 tekmovalcev), se je organizator ŠD Trisport odločil, da se hčerinskima acjiia in du-atlonu v letu 2003 priključi še očka triatlon. Da se boste na triatlon, ki bo za marsikoga novo tekmovanje, lahko pripravili, bo izveden 3 mesece pozneje, takoj po dopustih -7. septembra in sicer v zibelki
tične in denarne nagrade.
Še nekaj obvestil:
Na kolesarjenju so obvezne zaščitne čelade, kolesa pa so lahko poljubna (triatlonska, cestna, treking, mountain bike ...). Kot lani bodo tudi letos podeljene medalje, pokali in priznanja, osnovnošolske udeležence pa bodo čakale številne in bogate praktične nagrade. Vsak od udeležencev bo prejel tudi obrok hrane in pijače, kolesarski bidon ter sponzor-sko majico, startnina bo veljala cca 1500 sit za otroke in
stvo in triatlon za finale slovenskega pokala. Kar pomeni, da bodo kljub temu, da je največji poudarek na angažiranju šolske mladine, vse tekme najvišjega državnega ranga.
Kar nam preostane je to, da se vsak drugi dan pokažemo na soncu v popolni bojni opremi - pa enkrat malo kolesarimo, drugič pa tečemo - in tekmovanja bodo premagana za šalo.
Trišportni pozdrav
MIRO
Kamniški tretjeligaš v nogometu je dobro štartal v spOmla-danskem delu prvenstva v 3. SNL Center. Klub je v zimskem premoru zapustilo kar nekaj dobrih igralcev (Pišek, Ilič, Lenček, Pongrac). Uspešno so jih zamenjali igralci, ki so prišli iz mladinskih vrst, vrnili pa so se tudi nekdanji igralci Perme in brata Rastoderja.
Prvo tekmo z vodilnim Fac-torjem so v gosteh po enakovredni igri izgubili z 1:0. Toda že z drugega gostovanja v Šenčurju so prinesli točko. Kamni-čani so z golom Permeta sicer povedli, vendar so se na koncu razšli z neodločenim izidom s tretjeuvrščenim Šenčurjem. Prva tekma doma je prinesla minimalno zmago nad Slovanom iz Ljubljane. Edini gol je dosegel Brkič.
V četrtem krogu pa so Kam-ničani poskrbeli za presenečenje. Na vročem terenu v Dobu so z odlično igro in goloma Permeta in R. Osolnika premagali neposrednega tekmeca na lestvici z rezultatom 2:0. S to
zmago so se na prvenstveni lestvici prebili na 5. mesto s 25 točkami in gol razliko 24:23.
Tudi mlajše kategorije nadaljujejo s spomladanskim delom tekmovanja. V 4. krogu so mladinci in kadeti, ki tekmujejo v 2. SNL, igrali z Domžalami, prvi neodločeno 1:1, drugi pa so izgubili z 0:2. Oboji so uvrščeni na sredini prvenstvenih lestvic.
Dečki tekmujejo po kategorijah. V 2. krogu so dosegli sledeče rezultate: v U-14 so premagali Jezero z 6:0, v U-12 so vse štiri tekme izgubili z Domžalami /1:2,0:4,1:4,0:2/, v U-10 pa so Kamničani dosegli visoko zmago nad Virom 14:0 in ostali na vrhu lestvice.
Začeli pa so tudi veterani. Doma so visoko z 9:0 premagali Karantanijo iz Ljubljane. Veteranske tekme so ob ponedeljkih in prav zanimivo je videti nekdanje odlične nogometaše, ko v zrelih letih in tudi z več kilogrami dajejo zgled mlajšim nogometašem.
Si-Vi
2. dirka državnega prvenstva v motokrosu in pokal Dunlop Slovenije
DUNLOP MOTO PARK -1. MAJA JELEN, KRAGELJ, SITAR
Če vas je pritegnil naslov, ste zagotovo že slišali za najmlajše a hkrati eno najatraktivnejših slovenskih dirkališč za motok-ros. Za dirkališče, kjer motok-rosisti preskakujejo letala. Tudi tisto zloglasno predsedniško. In prav to dirkališče bo na praznik dela, 1. maja, gostilo najboljše slovenske motokro-siste. Na stadionu Dunlop moto park, ki stoji v neposredni bližini brniškega letališča bomo namreč priča drugi letošnji dirki državnega prvenstva v motokrosu, ki bo hkrati štela tudi za Pokal Dunlop.
Skoraj zagotovo pa ne veste, da se je v dveh letih na dirkah na Brniku vedno zbralo rekordno število gledalcev. Množica navdušencev nad tem atraktivnim, borbenim in seveda tudi nevarnim športom je poskrbela za prave rekorde. Skoraj neverjetno je namreč, da se je na primer lani prav tako na dirki državnega prvenstva na Dunlop moto parku zbralo celo več gledalcev, kot.
Na Brniku ho 1. maja letelo
na vseh enajstih dirkah lanskega državnega prvenstva skupaj. Morda skoraj neverjetno za nekoga, ki je obiskal le to dirko. Za vse tiste, ki so se udeležili še kakšne druge, pa povsem doumljivo. Vzdušje, praktično popolnoma pregleden stadion, na katerem vam ne uide noben boj za vsak centimeter brniškega letališča in vrhunski vozniki so garancija za nepozabni dogodek. Za mnoge je tako boj na pokalu Dunlop med članom kamniškega Sitar Dunlop Racing Te-ama, sicer sedmim iz lanskega svetovnega prvenstva, Romanom Jelenom ter lanskim državnim prvakom v razredu
Open in evropskim prvakom Sašom Kragljem, še vedno najboljše kar so kdaj koli videli v motokrosu. Če ne verjamete mojim vrsticam vprašajte koga, ki je to doživel. Ovacij, ki so sledile, se ne da pozabiti. Zanimiv nastop pa nam pripravlja tudi Rok Sitar, ki obljublja, da se bo na to dirko prav posebej pripravil, saj želi, da bi mu za vedno ostala v spominu.
Ob vseh povsem realnih su-perlativih pa je najslajše to, da poteka prireditev v organizaciji kamniškega AMD Sitar Dunlop Racing Teama. Za nameček pa so točke, ki so jih vozniki domačega kamniškega kluba osvojili na dirki na brniškem letališču lani prispevale tudi k ponovni osvojitvi ekipnega naslova državnega prvaka. Med »krivci« za to cenjeno lovoriko so bili trije izvrstni vozniki, ki so vsak na svoj način zaznamovali lansko sezono. Mladi Damjan f ržan je nabiral točke v članskem razredu 85 cem, Uroš Na-I stran, prvak iz leta
R>ifi 2001, se je uspešno "' mm spopadel s tekmeci v razredu do 125 cem, Kamničan Rok Sitar pa je nizal uspehe v najmočnejšem razredu Open. Tam je nastopal na 450 kubični Honcli, ki ga je spremljala tudi na njegovem drugem nastopu na črni celini, lani novembra je kot edini slovenski voznik ponovno uspešno nastopil na največji mo-tokrosistični seriji na afriškem kontinentu.
Za bencinsko navdušene gledalce pa bo kupon, ki bo služil kot vstopnica tudi dobropis za brezplačno vulkanizersko storitev v SITAR PNEUMATIC CENTRU. In komur še ni dovolj, da bo z obiskom dirke tako rekoč celo zaslužil, bo njegova vstopnica sodelovala tudi v posebnem nagradnem žrebanju za nove pnevmatike Dunlop. Kdo bo torej še prvega maja Sploh ostal doma?
Tekst in foto: BORUT CVETKO
CALCIT KAMNIK TRETJIČ ZAPORED NA SLOVENSKEM OLIMPU
Le malokdo bi na začetku letošnje sezone pričakoval, da je pred odbojkarji CALCIT Kamnika najuspešnejša sezona. Odlične igre v Evropskem pokalu, kjer bodo drugo leto igrali brez kvalifikacij in osvojitev naslova Državnih prvakov tretjič zapored in za povrh še igranje v finalu slovenskega pokala, je prav gotovo več kot so pričakovali tudi največji optimisti.
Finalne tekme so Kamničani proti Mariborčanom začeli od-
Eden najboljših igralcev Kamniča-nov Janez Turk »vara« mariborski blok.
lično. Že prvo tekmo So doma dobili s 3:2, nato v Mariboru po velikem preobratu s 3:1 in vsi so veliko slavje pričakovali že na tretji tekmi finala pred domačimi gledalci. In vse je kazalo na to; saj so Kamničani povedli že s 2:0 v setih, a nato nerazumljivo popustili in dopustili, da so se Mariborčani vrnili v igro za državnega prvaka. Tudi četrta tekma v Mariboru je imela podoben razplet, le da so se tokrat v igro vr-
tega. Nekateri igralci niso mogli zadrževati solz, skupaj z navijači pa so še dolgo skandirali Kamnik, Kamnik... Tolikokrat izrečeno mesto izpod kamniških planin ni skupaj na vseh ostalih prireditvah v našem mestu. To je dokaz, da je zadnji mesec Kamnik živel za odbojko. In prav je tako. Vrhunsko odbojko, tudi na Evropski ravni lahko spremljamo le v Kamniku in na to moramo biti ponosni. Sedaj je na vrsti le še kamniško gospodarstvo (z izjemo CALCITA, brez katerega bi se lahko pod nosom obrisali za odbojko na tej ravni), da nagradi izjemne uspehe odboj-karjev in skupaj stopijo še stopničko višje v Evropi.
Veselje ob tretji zaporedni zvezdici je trajalo še v naslednji dan in prav gotovo so si igralci to tudi zaslužili.
Kar veliko prekmalu pa je bil konec tedna v Kamniku že tudi finalni turnir pokala OZS. Kamničani so se zopet izkazali z organizacijo tekmovanja, manjkala pa je le pika na i - osvojitev dvojne krone. Deset tekem v zadnjem mesecu dni je naredilo V polfinalu so igralci Calcita premagali Maribor s 3:0 ( njihova osma letošnja tekma), v finalu pa bili boljši nasprotnik od Salonita, a bili premalo zbrani v končnicah se-tov, ko so imeli skupaj kar deset zaključnih žog, a izgubili z najvišjim rezultatom. Tudi tokrat je odločalo le šest točk, a na žalost ne v korist domačih.
Prav nihče pa po tekmovanju ni obdolževal kamniških igralcev za neuspeh, kajti tudi
svoje.
	wwi't 'kili::: ®  '.f!f		*   *     » trt
	nt S i Ob		
	H	j m : ""■i T1 "' L' Ši	
			
			
Kamniška blokerja Pieter Olree in Gregor Orel zaustavljata mariborskega napadalca Sama Mikldvca.
Avtorica fotografij: Tina DOKL
nili Kamničani, ki pa jih je v petem setu zapustila tudi sreča.
Peta finalna tekma pa bo zapisana v zgodovino kamniške in slovenske odbojke. Kamniška športna dvorana je bila nabito polna že eno uro pred začetkom tekme, na tribunah so še gnetli tako kamniški kot tudi mariborski navijači, vzdušje pa je bilo takšno kot le na ma-lokateri nogometni tekmi. Več kot 1500 gledalcev je celo tekmo spodbujalo igralce na igrišču, seveda so bili glasnejši domači, ki so konec tekme spremljali na nogah. Kljub rezultatu 3:0 za Kamnik, tekma nikakor ni bila lahka, kar priča tudi dejstvo, da so Kamničani bili boljši le za šest točk (vsi se-ti so se končali na razliko), a dovolj, da so tretjič zapored osvojili naslov državnih prvakov. Izredno veselje vseh akterjev tretjega zaporednega naslova državnih prvakov, le dokazuje željo po osvojitvi le
drugo mesto - prvo za Kamni-čane - je lep uspeh, ki je dopolnil najuspešnejšo sezono v 55. letni zgodovini kamniške odbojke.
Na koncu moramo seveda omeniti vse zaslužne za izjemno sezono, ki upajmo ni zadnja:
Gregor Hribar -1. trener, Tine Sattler - 2. trener; igralci : Matija Pleško, Gašper Ribič, Gregor Orel, Janez Turk, Marko Turk, Rok Satler, Dušan Plahuta, Mitja Koprivec, Sašo Palma, Janez Makovec, Janez Ma-lovič in Pieter Orlee; ter predsednik kluba Robert Lomber-gar, glavni sponzor CALCIT Kamnik - Matevž Kirn, ostali sponzorji, Aleš Škorjanc in poslovni sekretar Aco Kramar.
Ob koncu sezone so si vsi zaželeli, da bi lahko čim preje začeli razmišljati o novi, in se hkrati z uspehom zahvalili vsem, ki so pomagali kamniški odbojki.
Upajmo, da bo vodstvu OK
Kamnik uspelo zagotoviti sredstva za pokritje minule sezone in start v novo- mogoče še boljšo sezono.
Ob tem upajo, da bo tudi občina Kamnik dodala svoje in podprla napore, ki jih skupaj s svojimi več kot 150 registriranimi igralci dajejo za popularizacijo odbojke, športa ,Občine Kamnik in Slovenije.
CICO 1.
IZKORIŠČENOST OGREVALNIH KOTLOV
Na izkoriščenost ogrevalnih sistemov vpliva več različnih dejavnikov, vendar si za začetek najprej oglejmo način dimenzioniranja ogrevalnih kotlov.
Dimenzioniranje ogrevalnega kotla temelji na pokritju celotnih toplotnih izgub pri najnižji zunanji temperaturi. Temperature dimenzioniranja ležijo za Slovenijo pri -7 do -21° C. Vendar tako nizke temperature nastopajo le redko, tako, da mora ogrevalni kotel
Jama kot smetišče
Člani Jamarskega kluba Kamnik so v zadnjem letu posvetili svojo aktivnost pretežno pregledu jam v okolici Kamnika na osamelem krasu Tuhinjske doline. Ugotovili so predvsem veliko stopnjo onesnaženosti in ogroženosti kraških votlin. Med njimi je na prvem mestu Jeršičeva prepad, ki jo opisuje ta članek.
Jeršičeva prepad leži na kraški planoti blizu vasi Gozd v smeri
Obiščimo Kamniško jamo!
Ob 25-letnici odkritja organizira Jamarski klub Kamnik tradicionalni obisk Kamniške jame v soboto, 26. aprila, ko bo v jami maša, in v četrtek 1. maja, ko bo proslava ob 25-letnici odkritja. Zbor bo obakrat ob 8. uri zjutraj pred Belo in ob 9. uri pri Orglicah. Po jami bodo vodili člani JKK, obiskovalci pa potrebujejo solidno obutev, trpežno opremo, svetilko in po možnosti čelado (lahko delavsko).
proti Tuhinju, na nadmorski višini 760 metrov. Vhod jame je na robu gozda viden s ceste in lahko dostopen. Brezno ali prepad, kot pravijo domačini, ima dolgo 11
odpadkov. Količina odpadkov v jami je velika (vsaj 200 m3) in zato je to brezno nedvomno najbolj onesnažena jama v občini Kamnik. Med odpadki najdemo najrazličnejše manjše in večje predmete, tudi smučke, pralne stroje, sode, najrazličnejše želez-je, plastiko ... Najnevarnejša so odpadna olja, maziva in druge kemikalije, ki lahko onesnažujejo podtalnico. Neznosen smrad pa se širi z ogromnega kupa živalskih odpadkov in poginulih živali, kot so krave, srne, zajci...
Takšna količina smeti, kar za velikost šolske učilnice, se je nabirala vrsto let, vsaj od takrat, ko je tam nastalo naselje. Da bo sedanja količina preperela, bo trajalo vsaj nekaj sto let. Jama je trenutno zelo močno onesnažena in bi bilo potrebno mnogo truda, da bi brezno očistili. Vjamo ljudje še sedaj mečejo veliko odpadkov, to dokazujejo še dobro ohranjene poginule živali, ki smo jih opazili pri zadnjem obisku prepada.
Jama je bila prvič omenjena v Planinskem vestniku leta 1895, prvič pa so se spustili na dno leta 1912. Ker so bile meritve v ti-
zgodovino. Legenda pravi, da so v jamo padli voli in deklica, ki je orala z njimi. Pozneje so pri izviru v Samotnem mlinu našli vdovski jarem, med Tesnicami pa je pri izviru potočka naplavilo kito deklice. V članku »Jeršičeva jama na Gozdu« iz leta 1895 je napisano, da na izviru potoka Oševek voda ob dežju večkrat prinese kosti domačih živali.
Jeršičeva prepad se začne s 45 metrov globokim breznom, ki se konča na ogromnem kupu odpadkov. Skozi ožji del rova prispemo v dvorano, ki se nadaljuje v lepo zasigan kamin, ki še ni raziskan.
Izgled jame, ki ima lepe kapniške oblike, zelo pokvari kup
stem času še nekoliko nenatančne je težko reči, koliko metrov smeti se je v jami nabralo od takrat, vendar pa lahko iz obstoječih podatkov le ugotovimo približno intenzivnost onesnaževanja. Če se bo odmetavanje odpadkov povečevalo tako kot v preteklih sto letih, bojama v naslednjih sto letih polna. Jamarji še vedno gojimo upanje, da se bo odmetavanje smeti ustavilo in da se bo jama zaradi razpada odpadkov poglobila za kak meter.
Občani in jamarji so lani postavili novo zaščitno ograjo. S takšnimi ukrepi se preprečuje odlaganje odpadkov, ki pa ni popolno zaustavljeno.
VIDO KREGAR
jata emona d.d. Ljubljana
takoj zaposli
voznika tovornega vozila
na enoti Duplica
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za določen čas šest mesecev.
Pogoj za zaposlitev je končana ustrezna šola za voznike tovornih vozil in izpit za B, C, E kategorije ter najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju podobnega dela.
Prijave pošljite na naš naslov: JATA EMONA d.d., Agrokomblnatska 84, 1000 Ljubljana, v roku 8 dni od objave tega oglasa.
le nekaj dni obratovati s svojo polno močjo in pri visokih temperaturah. V preostalem času je potreben le del maksimalne toplotne moči. Dejstvo je, da v celem letu leži okoli 64% ogrevalnega dela pri zunanjih temperaturah nad le-diščem in le 6% odpade na dneve, ko je temperatura nižja od-10 °C
Izkoriščenost je definirana kot razmerje med urami polnega koriščenja ogrevalnega kotla in časom pripravljenosti. Normirani izkoristek pa zajema vse izgube ogrevalnega kotla (z dimnimi plini, sevalne in mirovalne izgube), ki jih me-rodajno določata temperatura kotlovne vode in izkoriščenost kotla. Tehnološko zastareli ogrevalni kotli pri majhni potrebi po ogrevalni toploti konstantno držijo svojo temperaturo kotlovne vode (standardni kotli) in tako povzročijo konstantno visoke mirovalne izgube, medtem ko sodobni ogrevalni kotli svojo temperaturo prilagajajo potrebam objekta.
Zastarela naprava ima praviloma naslednje značilnosti:
Kotel je večinoma večnamenski, ki je bil vgrajen v času oljne krize, in je imel zaradi negotovosti glede oskrbe z energijo predvideno možnost prestavitve kotla na trda goriva. Ogrevalni kotel obratuje konstantno pri temperaturi več kot 60 °C.
Zaradi slabe toplotne izoliranosti ogrevalnega kotla, ogre-valnika sanitarne tople vode in armatur se prostor segreva zaradi sevalnih izgub.
Ob visokih sevalnih izgubah ima kotel tudi visoke izgube z dimnimi plini. Temperatura dimnih plinov je pogosto tudi večja od 200 °Č. Velikokrat so bili ogrevalni kotli preclimeni-zonirani, pri njihovi zamenjavi ali izvedbi toplotne izolacije objekta pa je ta pojav še izrazitejši.
Naprava ima le preprosto regulacijo - mešalni ventil in zunanje tipalo. Sodobna regulacija, ki upošteva več parametrov pri obratovanju ni predvidena.
Ogrevalni kotli s temi značilnostmi dosegajo povprečno izkoristke med 60 in 70%. Vzrok tega je ob visokih izgu-
bah z dimnimi plini predvsem v visokih izgubah pripravljenosti na obratovanje, ki nastanejo zaradi sevanja toplote preko površine kotla.
Delež izgub zaradi pripravljenosti za obratovanje postaja tem večji, kolikor manjša je letna izkoriščenost kotla. Prav pri zastarelih napravah je izkoriščenost pogosto zelo majhna, ker so ogrevalni kotli do trikrat predimenzionirani.
Ko pride do naknadne toplotne zaščite objekta, se potreba po toploti še zniža s katero pada tudi izkoriščenost naprave. Pri zastarelih ogrevalnih kotlih to vodi do tega, da se z rastočim deležem mirovalnih izgub delno izniči varčevalni efekt toplotne izolacije.
Sodobni nizkotemperatur-ni in kondenzacijski kotli izkazujejo v nasprotju z zastarelimi ogrevalnimi kotli popolnoma drugačen izkoristek. Obratujejo z nižjo temperaturo kotlovne vode, ki jo vsakič prilagajajo trenutni potrebi po toploti v zgradbi.
Visoki izkoristki sodobnih nizkotemperaturnih kotlov do 95% se dosežejo tako, da se površinske izgube zmanjšajo na letno raven od 1 do 3% in znašajo le še 1/10 površinskih izgub zastarelih ogrevalnih kotlov s konstantno temperaturo kotlovne vode.
Za zmanjšanje obratovalnih izgub je potrebno postopno zniževanje temperature kotlovne vode in vgradnja sodobnih ogrevalnih kotlov in armatur, ki imajo kakovostno toplotno izolacijo. Obratovanje z znižano temperaturo kotlovne vode, ki je prilagojena potrebi po toploti v objektu, zahteva uporabo sodobne regulacije, da se lahko ugotovi trenutna potreba po ogrevanju in uporabi kot vodilna veličina za temperaturo kotlovne vode.
V nadaljevanju bomo predstavili, kako se v sodobnih kotlih in z uporabo plina zgoraj opisane izgube zmanjšajo na minimum. Izračune in diagrame za zgoraj opisane izgube si lahko ogledate na spletni strani, www.isp.si
V sodelovanju s podjetjem Adriaplin d. o. o., Ljubljana je prispevek pripravilo podjetje I.S.P., d. o. o., Kamnik, Oblak Jože, u. d. i. s.
d.o.o.
Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si
Kot največji zastopniki opreme VIESSMANN poleg dobave vseh vrst plinskih kotlov omogočamo našim strankam:
- takojšnje posredovanje okvirnih ponudb
- svetovanje in projektiranje,
- izvedbe plinskih instalacij
ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI
PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS s VIESSMANNOM z roko v rokll
LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAKS: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/. E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
GROb
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 600 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogatu nedeljska kosila,
MiČ VRST DNBVNHI MBNUJIiVod 850 tolarjev.
EST
PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE
• urejanje vseh vrst delovnih razmerij
• vknjižba etažne lastnine
• druge poslovne storitve
Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net
Želimo lepe prvomajske praznične dni.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
ZAHVALA
Po težki bolezni je odšla v večnost naša draga
JOŽI RUČMAN
rojena Lipovec i/. Buča
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete mase in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Piešnarjevi in osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego. Iskrena hvala za vse g. župniku Jožetu Razingerju in šmarskim pevcem za lepo zapete pesmi. Vsi njeni April 2003
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. MttkaroviČ)
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, zet, brat in stric
IVAN GAŠPERLIN
iz Kamnika
Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem za stiske rok, izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega Ivana.
Vsi njegovi Kamnik, april 2003
Vloge za neposredna plačila v kmetijstvu oddati do konca aprila
Čimprej izpolnite in pošljite na agencijo vlogo za pridobitev neposrednih plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike za 2003
Upravičenei so predtiskane vloge že prejeli. Vlogam so priložena podrobna navodila, ki so namenjena kot pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Prazne vloge so na voljo po posameznih območnih kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji.
Rok za oddajo vlog je letos do 30. aprila. Za kmetijsko gospodarstvo planina ali skupni pašnik je mogoče zbirno vlogo na agencijo poslati tudi po 30. aprilu 2003. vendar najkasneje do 30. junija 2003. Osnovne obrazce morajo do 30. aprila 2003 poslati na agencijo tudi vsi tisti, ki nameravajo kasneje vložiti zahtevke za Posebno premijo, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo za leto 2003 ali Zahtevke za neposredna plačila za rejo plemenskih živali za leto 2003.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja priporoča, da vsi, ki nameravajo vložiti vlogo za pridobitev neposrednih plačil, pazljivo preberejo navodila za izpolnjevanje vloge, za pomoč pa naj se obrnejo tudi na kmetijskega svetovalca.
Nekaj nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno zbirno vlogo:
I. Bodite pozorni na spremembe in novosti.
Novosti pri ukrepih so: eksten-zifikacijska premija, nova območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, nova ukrepa SKOP (ETA - ohranjanje ekstenzivnega travinja in VVO - pokritost tal na vodovarstvenem območju).
Novosti na obrazcih pa so: v obrazec C je potrebno obvezno vpisati vse gozdne površine, aneks k pogodbi o izvajanju ukrepov SKOP, obrazec F - Spremembe podatkov o kmetijskih
zemljiščih v uporabi za ukrepe SKOP,
zapisnik o prigonu živali na planino ali skupni pašnik obsega 3 izvode (z izvodom ORIGINAL-SIR gospodar planine * sporoči premik govedi v CRG).
2. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami:
3. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila:
- izjavo o zakupu zemljišč za leto 2003, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca,
- fotokopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti Republike Slovenije, lokalne skupnosti ali drugih pravnih oseb,
- fotokopijo komasacijske odločbe, če je niste priložili v letih 2000. 2001 ali 2002, fotokopijo kartice tekočega računa (obe strani) ali kartice transakcijskega računa in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo potrdila o odprtju transakcijskega računa.
Priložiti morate tudi ostala potrdila in dokazila, ki so potrebna kot priloge k posameznim zahtevkom in so opredeljena v uredbah in tržnih redih.
4. Uskladite:
- podatke 6 parcelah, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra
- stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu (ušesne številke)
- stanje v registrih trajnih nasadov s stanjem v naravi.
5. Preden zbirne vloge pošljete na agencijo poglejte, če so obrazci izpolnjeni in pripravljeni za oddajo na agencijo (datumi, podpisi) in izpolnite kontrolni list na zadnji strani ovojne mape in ga podpišite.
6. Držite se roka za oddajo vloge.
Vlogo čimprej pošljite priporočeno po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in raz-
iT
I!
t
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
H
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve je
II
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
J
Zakaj na nebu zvezde lako ialostno brlijo, nič več tako, kot poprej, veselo ne žarijo.
v SPOMIN
Mineva žalostno leto dni, odkar nisi več med nami
SLAVKA VRHOVNIK
roj. Stražar iz Kamnika
Še vedno v naših srcih ti živiš in boš večno živela v nas. Šele, ko bomo mi umrli, boš umrla z nami in v nas.
Hvala vsem, ki vas spomin še vedno druži z njo.
Vsi njeni
Kamnik, april 2003
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta
RUDOLFA SLAPARJA
Jutrškovega ata z Zubejevega
smo se dolžni iskreno zahvaliti vsem, ki ste mu v življenju stali ob strani, ob smrti pa se spoštljivo poslovili od njega: sorodniki, sosedje, gasilci, g. župnik Kaštrun, pevski kvartet in zdravnica dr. Jermanova. Hvala za številno spremstvo na zadnji poti, opravljen pogrebni obred, darove za svete maše, sveče in cvetje. Še enkrat hvala.
Vsi njegovi April 2003
voj podeželja. Dunajska 160, 1000 Ljubljana s pripisom »zbirna vloga«
7. Kopije zbirne vloge, zahtevkov, vseh dokazil in potrdil, OBVEZNO hranite najmanj štiri leta od pravnomočnosti odločitve o zahtevku.
Nekaj najpogostejših napak
Po kontroli glede popolnosti vloge je agencija zabeležila naslednje najpogostejše napake: ni bilo podpisa ali žiga, rubrike niso bile do konca izpolnjene, ni bilo vpisanih MID-ov, vloge so bile izpolnjene nečitljivo, vlogi ni bila priložena fotokopija hranilne knjižice ali bančne kartice, zahtevek sta vložila tako lastnik kot zakupnik zemljišča, vlogi niso bila priložena vsa zahtevana potrdila in dokumenti.
Po kontroli primerjav podatkov, ki so jih posredovali upravičenci in ki so zapisani v različnih evidencah in registrih, so bile ugotovljene naslednje najpogostejše napake: MID sadovnjaka oz. oljčnika, ki so ga upravičenci navajali na obrazcu C, ni bilo v Evidenci oljčnikov oz. travniških sadovnjakov, zbirni vlogi ni bila priložena pogodba o izvajanju ukrepov SKOP ali pa ni bila podpisana, v vlogi se na obrazcih C in D niso ujemale zaporedne številke enote rabe, na obrazcu Podatki o oljčniku/travniškem sadovnjaku ni bila vpisana sadna vrsta, prav tako ne bruto površina nasada, na zahtevku za izplačilo za premijo za krave dojilje za leto 2002 je bila navedena žival, ki je sicer bila vpisana v Cen-
tralni register govedi, vendar pod drugim MID-om.
Po tretji kontroli, ki zadeva lastništvo parcel, je bilo ugotovljeno veliko tako imenovanih »dvojnih parkiranj«, kar pomeni, da sta lastništvo za eno parcelo uveljavljala najmanj dva upravičenca.
Vloga je denar!
V letu 2003 bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na vlogah za neposredna plačila izvajala poostreno kontrolo. V primeru nepravilnosti na zahtevku agencija letos ne bo več toliko pozivala na dopolnitev vloge, prav tako za nepravilno izpolnjen zahtevek ne bo izplačala finančnih sredstev.
V primeru nepravilnih navedb v vlogi upravičenci lahko pričakujejo obisk inšpektorja, ki bo opravil pregled na terenu in v primeru nepravilnosti tudi ukrepal.
Agencija svetuje, da se upravičenci za pomoč pri izpolnjevanju vloge obrnejo na kmetijskega svetovalca. Ti imajo dostop do večine registrov in evidenc. Izplačane bodo samo pravilno izpolnjene in pravočasno prispele vloge, ki bodo imele priložena vsa zahtevana dokazila in potrdila.
Mali oglasi
Mlada družina najame enosobno ali eno in polsobno stanovanje po čimbolj ugodni ceni. Tel.: 031 606-901.
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723 -81-57, 041-322-571.
Prosimo gospo, kije 22. 4.
kupila 20 bršljink in 1 streptokarpus,
da se nam oglasi zaradi vračila denarja, ki je po pomoti ostal pri nas.
Cvetlicama Lap, Kamnik.
m*
Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.
m
831-13-58, 041-679-389
MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, PLINOVODI IN PLINSKE PEČI - NAPELJAVA NA KUUČ
Lepe prvomajske praznike!
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
Življenje je eno, nam vse dodeljeno in eno življenje in ena smrt.
ZAHVALA
Pomladnega jutra aprila 2003 je v 81. letu starosti za vedno zaspala najina babi
MARIJA FINCINGER
iz Samostanske 5 v Kamniku
Ob njeni smrti sc iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste ji stali ob strani in ji pomagali skozi celo njeno življenje, predvsem pa se zahvaljujeva ge. Magdi Jereb in njeni družini za brezmejno pomoč in skrb, družini Gašperin, Horjak, Kune, Majccnovič, Ccrar, Skrjanec, Česen, Strel, Vrankar in Vanji Kcmperl, sosedom iz stanovanjskega bloka na Samostanski 5, prijateljem, zdravniškemu osebju, patroriažni sestri, gospodu župniku, pevcem. Zahvaljujeva se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče in vsem, ki jo boste vedno nosili v srcu. Tako tiho je odšla, da sc nisva mogli poslovili od nje. Naj počiva v miru.
Žalujoči vnukinji Aleksandra in Klementina /. mami
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
* HLAČE ŽENSKE--
(petra izbira)
Piža^ * ^ke'm^
p^/i0^e, (bombažne majice)
POSKRBLJENO ZA PARKIRANJE. PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI
I I I
DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 9"-19", sobota: 8"-13"
Kamnik, Kranjska cesta 2 TEL: 01/83-94-500, GSM: 041/631-148
- RTV SERVIS .
- PRODAJA
- ANTENSKI SISTEMI
Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h
Avtošole LOTOS, VIKTORIJA in MIKANEC se s 1. majem 2003 združujejo v novo
AVTOŠOLO MAJA
s sedežem v Domžalah, na Krakovski 18, v prostorih AMD Poslovni prostor v Kamniku, Prešernova 3
Tečaje CPP organiziramo vsakega 1. in 15. v mesecu, v maju izjemoma 5. maja, hkrati organiziramo tudi tečaj
PRVE MEDICINSKE POMOČI
Pri nas lahko opravite izpite za naslednje kategorije:
A - do 125 cm3 - 5.500,00 sit
A - do 350 cm1 - 6.500,00 sit
A - nad 350 cm'' - 6.500,00 sit
B - 3.250,00 sit
H - 3.500,00 sit
EkB - 5.500,00 sit Cene veljajo v mesecu maju!
V maju organiziramo tudi tečaj za F kategorijo - varno delo s traktorjem in izpite za voditelje čolnov
Uradne ure vsak dan od 9. do 17. ure! Telefoni: 01 839 19 28 721 20 94,721 57 13
031 307 254,041 642 751, 051 308 980,041 362 689 Prijetno praznovanje prvega maja vam želijo inštruktorji nove avtošole MAJA.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah:
PVC KORITA IN LONČKE ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, cevi in priključke za vodo, PVC STOLE IN MIZE (tudi za otroke), PVC prte, kopalniške preproge ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilee za perilo, likalne mize, KOLESA ROG in še in še...
Velika izbira aranžiranih daril.
KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO S KNJIGO ŽEUA
Da boste mladoporočencema podarili tisto, kar si želita in potrebujeta. Če ste v zadregi z izbiro pravega darila, so rešitev naši darilni boni.
Homat, d.o.o., trgovina Veriga želi lepe prvomajske praznike!
NA KAMNIŠKI OBVOZNICI
D RTI KA
o g l.......11_ a e
DOLINŠEK IN DOLINŠEK d.n.o.
Delovni čas:PON - PET 9 -12 13.30 - 18 URE SOBOTA 9- 12 URE
Perovo 26, 1241 Kamnik
Tel.: 01 831 49 51
KLIKU SVOJ DtHAR HUPOMI HMCMJtV
TEHNIČNA TRGOVINA m
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203
AKCIJSKE CENE!
* pralno-sušilni stroj Indesit
(pranje 5,5 kg, sušenje 4 kg) ^Ct^CBi;     sedaj samo 100.215 SIT
• Najnižje cene barvni, televizorjev Gorenje
• Digitalna satelitska antena z motorjem samo 69.900 SIT
- VODOVODNE ARMATURE -10% POPUST
- 15% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE
UGODNA PRODAJA		NAJUGODNEJŠE CENE
OPUŠČENIH PROGRAMOV		BELE TEHNIKE
IN EKSPONATOV		GORENJE
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 30. 5. 2003		
OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI ■ KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48
UGODNA PONUDBA!
- paradižnik, 1 kg	350,00	- Koestlin napolitanke, 800 g	359,90
- krompir novi, 1 kg	199,90	- moka T 400 Žito, 1 kg	129,90
- krompir stari, 10 kg	450,00	- sirup 3 litre, več okusov	599,90
- banane, 1 kg	199,90	- olje Cekin rastl.+sončn., 1 1 PVC	279,90
- pomes frites Friont, 1 kg	149,90	■ sladoled, 11	249,90
- svinjski kare, 1 kg	999,90	- sladoled Planica	444,00
- mešano meso, 1 kg	999,90	■ Nikšičko pivo 0,5 1 ploč.	139,90
- šunka pizza, 1 kg	559,90	- pivo Celjski grof 0,5 1 stekl.	109,90
- blejska salama Meso Kamnik, 1 kg 799,90		- gazirana pijača cola, oranžada,	
- sir Jošt, 1 kg	999,90	limona 2 1	99,90
- piščančja pašteta PP, 150 g	75,90	■ negaz. pijača Presad - 4 okusi 1,5 1129,90	
- puranji narezek, 150 g	99,90	- energetski napitek, 200 ml	129,90
- toast, 300 g	129,90	- 3-delni set posode PVC	949,90
- ajvar Belsad, 690 g	399,90	- oglje briketi, 3 kg	399,90
- barcaffe, 100 g	139,90	- prašek Ariel, 3 kg	1.299,90
Vse cene so v SIT.	V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure,		
Ponudba velja do prodaje zalog.	ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.		
Zaposlimo samostojnega monterja Knauf sistemov
iz okolice Kamnika ali Domžal.
Kramat, d.o.o., Kamnik, Trg talcev 5 tel.: 041/689-761.
DOM V KAMNIŠKI BISTRICI
Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici.
Pogostimo skupine in zaključene družbe (praznovanja, poroke ...) do 70 oseb, ki lahko pri nas prenočijo.
Vabljeni!
Informacije » 01/83 25 544.031/684 147 Odprto: torek-četrtek in nedelja od 8. do 20. ure,
petek, sobota od 8. do 22. ure, ponedeljek zaprto.
Zdaj že uveljavljen servisno-prodajni center z izkušeno ekipo strokovnjakov vas pričakuje vsak delovni dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. Vabljeni lastniki vseh znamk vozil, še posebej letnikov, starejših od dveh let, ki lahko pri nas servisirate
svoje vozilo s popustom tudi do 30%.
Pokličite nas in se prepričajte!
Perovo 23, Kamnik tel.: 01/839 50 40 01/839 50 39 041/352-243
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO
Cene za krmila so tovarniške.
Vesele prvomajske praznike!
Gostišče pri »Planinskem orlu«
Stahovica 20 telefon 01 83 25 410
odprto od 10. do 22. ure torek zaprto
t- POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAV L ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Že od zgodnjih jutranjih ur vabljeni na tradicionalni PQVOMAJSKI GOLAŽ - jelenov, medvedov in goveji.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ «n
I G I i A L
SVETILNIK
Ljubljanska 3 D, Kamnik, « 01/839-71-53
Delovni čas: pon.-pet. 730-19°°, sobota 7"-12"°
EKSPRES IZDELAVA KLASIČNIH IN DIGITALNIH FOTOGRAFIJ V 1 URI ZA ISTO CENO, NA ORIGINAL KODAK PAPIR
cinrnrz
Ljubljanska 21/e, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19
s> PLAŠČI ZA KOLESA vseh dimenzij od 12" do 28"
npr. za gorsko kolo 1.230 SIT, za treking kolo 1.330 SIT 0 MOPED PLAŠČI - za APN 6 2,75x17 - 2.6% SIT
za AVTOMATIČ 2 '/< x 16 -1.740 SIT « PLAŠČI ZA SAM0K0LNICE (1.725 SIT) in PAJKE (1.900 SIT) « CEVI ZA ZALIVANJE - guma, PVC ... guma 245 SIT/m, tudi v kolutih » CEVI ZA NAFTO, BENCIN od 0 3 do 25 mm guma o JERMENA vseh vrst - tudi po naročilu!
■»CEVI ZA MIZARJE, REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE Odprto: 8" -19', sobota 8" -12".
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale
želi vsem varčevalcem in drugim občanom lepe prvomajske praznične dni.
ZARJA
KOVIS^
Lepo prvomajsko
praznovanje!
Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku
Molkova pot 5, Kamnik
je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin
določitev plinskega priključka
• podpis pogodbe za dobavo plina izdelava projektne dokumentacije
> izvedba plinske instalacije
• pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan
UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE.
Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela.
Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341.
- FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE • POPRAVILO IN OBDELAVA STARIH
FOTOGRAFIJ (BREZ NEGATIVA)
- POROČNE FOTOGRAFIJE V STUDIU IN NA TERENU
TRGOVINA Z VSO FOTO OPREMO
- DIGITALNI FOTOAPARATI...
- KLASIČNI KOMPAKTNI FOTOAPARATI... ALBUMI,
- DALJNOGLEDI, BATERIJE, AUDIO-VIDEO PROGRAM
'» y
Obiščite našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med le pripravljenimi specialitetami za zar-meso za čevapčiče, ražnjiče, pleskavice, pikant klobase, hrenovke, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki.
Pričakujemo vas vsak delovnih od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01 722 70 10 www.rodex.si
SNOVIK
SVET TERMALNIH UŽITKOV
8. maja bodo ob 17.00 Terme Snovik obiskali športniki:
skakalci ŽONTA, FRAS, BENKOVIČ, ULAGA, ZUPAN, BAJC; tekači in biatlonci MALI, GLOBOČNIK, OŽBOLT, DOLENC, VELEPEC; alpski smučarki SUHADOLC, BRAČUN; atleti PRINC, ŠESTAK, LANGERHOLC;
motorist STANOVNIK.
Pričakujemo vas
ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9.00 do 20.00, ob sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 19.00 in na NOČNEM KOPANJU ob sredah, petkih in sobotah od 20.00 do 22.00.
Vabimo vas
na KRESO VAN JE 30.4. ob 20.00. Zabaval vas bo TRIO ŠPICA!
Ne zamudite!
Kamničani imajo 15% popust pri nakupu PRENOSLJIVE VSTOPNICE do porabe sredstev.
Samo v mesecu maju! Vsak dan od 9.00 do 12.00: ROČNA MASAŽA - 20 min. namesto 2.900 samo 2.000 SIT.
TERME SNOVIK - KAMNIK d.o.o., Molkova pot 5, 1240 Kamnik; tel. 830 86 31
Kamniški OBČAN
Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje
(zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
^ 01/83 91 311 041/662 450
Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure
INDEX PRINT GRATIS
!!PRI FOTO GROHAR KUPLJENE FILME RAZVIJEMO BREZPLAČNO
RILU IN MAJU VA
PRINESENEM FIL ODARIMO POVEČAVO POSNETKA,
RMATA 20x30, KI GA IZBERETE SAMI!
PRAVA PONUDBA KUHINJ ZA V
I111 m 111 n 11M v_y
kuhinje svetovnega proizvajalca
NCVVFORM
vvorld company
# vse cene po tovarniškem ceniku
NOVO: vsi stranski deli vodoodpomi
* strokovno svetovanje BELA TEHNIKA MimiigiMBim (2 leti garancije) iL^^^^JlI
V ČASI) AKCIJE NUDIMO:
- 30% tovarniškega popusta
- brezplačno montažo in prevoz ■ avstrijske pulte Kaindel po 1/2 ceni
(polovični cenil)
Liiz -karantania.si   DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 01/430-77-34
Mercator
POSEBNA NOVICA!
V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga s trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
Prt	kajcne prednje ki	ače, vak. pak.,	cena za	kg, ABC	) Pomit	rka Murska Sobota	524.—
							
Surovo maslo, 250 g		Pomurske rnl<	:karue				231.-
							
o
1 Pol pekoč Ajvar, 650 g, Eta, Kamnik	459.-
	
I Olje Zvezda za cvrtje, 2 1, Tovarna olja Gea, Slove	iska Bistrica 584.—
Akcijska ponudim Izdelkov velja da prodaje talog. Vse cent	sm v SIT,
V soboto 26. aprila ob 9. uri vas vabimo na	prireditev Z GLAVO NA ZABAVO
- totalno odštekan program	
- žur za vse, nagrade za trezne	
- tekmovanje za najhitrejši reakcijski čas	
- Generacija Nulanula	
Si Mercator najboljši sosed