Oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
fffclEPHONE: CHelsea 3-1242
List slovenskih delavcev v Ameriki.
No. 236. — Stev. 236.
dm* Hmtte^ Sepiribcr Zlit, t tbe Fart OMw * New Yfk M Y„ ondef Act «f CMgnaa »f March M. 1871
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 10, 1939—TOREK~I a OKTOBRA, J 939
Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
PRESEUTEV NARODOV
Nemške ladje naglo odvažajo Nemce iz Estonije
BERLIN, Nemčija, 10. oktobra. — Ker je Hit-Ier prepustil baltiške države ruskemu vplivu, in 21,000 ruskih vojakov s 400 tanki prihaja v Estonsko, Nemci naglo odvažajo nemško prebivalstvo pred nevarnostjo rdeče povodnji.
Ta preselitev je v soglasju z izjavo kanclerja Hitlerja v nemškem državnem zboru, da je treba po dogovoru z Rusijo postaviti nov red "etnografskih odnosajev." Po tem načrtu bo Nemčija preselila »voje narodnostne manjšine iz drugih držav v svoje meje.
TAKO PRESELITEV JE ZAHTEVALA SOVJ. RUSUA
Po poročilu iz Moskve ni Hitler pri pogajanjih v Moskvi stavil tega predloga, temveč je Rusija zahtevala, da so nemški prebivalci preseljeni, da ne bi kdaj v bodočnosti pričeli kričati po svobodi in bi Vemčija zahtevala, da ji je odstopljeno ozemlje z nemškim prebivalstvom,
S kako naglico se vrši to preseljevanje, je razvi-j ° 1Z te»a'	takoj drugi dan po Hitlerjevem 1
govoru nemška poslanika v Rigi in Tallinu vzela! zadevo v roke in so takoj dospele v Rigo in Tallinn! štiri nemške ladje, da odpeljejo Nemce.
Nemci najprej odhajajo iz Estonske in Letske, j kamor Rusi najhitrejše prihajajo. V Letski je 62 tisoč Nemcev in največ v Rigi, v Estonski pa I 5 ti-8oč. Letska in estonska vlada pa ste dovolili Nemcem, da morejo ostati v deželi, ako se nočejo preseliti v Nemčijo.
PREVOZ BO plačala nemčija
Kt loške za prevoz prebivalstva je prevzela Nemčija. Iz L't-vinske U> preselilo okoli (JO,000 Nemec-v, na njihovih domo-ytii [»a .c bodo naselili Litvinci iz Vzhodne Prusije in zlasti iz sitvalkijevcga okrožja.
Ha vrsto pride tudi jugovzhodna
EjVROPA
fl>o se<laj so hi I i Nemci preseljeni samo iz južne Tirolske, ki >||a«la pod Italijo. Sklepajoč iz Hitlerjevega govora, Nemci iiv bodo samo preseljeni iz baltiških držav, temveč tudi iz o-srednje in jugovzliodno evroj/skih držav in tudi iz Rusije. Vlad ni krogi pa so mnenja, da se bo preselitev Nemcev iz 'držav jugovzhodne Evrope mogla izvršiti šele v nekaj letih.
okoli 3,500,000 nemcev bo preseljenih
>
Po nemški cenitvi bo preseljenih okoli 3,500,000 Nemcev. Posamezne države imajo na-lednje število Nemcev:
Rusija 1,185,000, Ruska poljska 80,000, Romunska 850,000, Madžarska 600,000 in .Jugoslavija 750,000.
nemci bodo naseljeni na poljskem
Nemci, ki prihajajo iz baltskih držav, se l>odo naselili na o-zemlju, ki ga je Nemčjrf osvojila na Poljskem. Poljaki pa so bodo morali preseliti proti vzhodu v oni del Poljske, ki bo do-ločen za poljsko neodvisno državo. Nemci, ki se nahajajo na o-zemlju, ki ga je zasedla Rusija, bodo izmenjani za Ukrajince in Btdoruse, ki s»o ostali v nemškem delu Poljske.
pogajanja za preselitev iz balkanskih držav
Bl RfMPfcJŠTA, Madžar-ka, 10. oktobra. — Neko poročil«, iz Bukarešte naznanja, da Nemčija v balkanskih državah vodi tajna pogajanja za preselitev Nemcev iz 'balkanskih držav v Nemčijo.
Po teh poročilih se je Nemčija zavezala, da plača prevoz za 2,000,000 Nemcev, ki žrve v .Jugoslaviji, Romunski in Madžar-i ki. Dano pa jim b« na prosto voljo, da se preselijo, ali pa o-kfam-jo na svojih <k>movih. (*'e hočejo ostati, bodo morali o-pustiti svojo narodnost in se popolnoma prilagoditi tudi narodno razmeram v deželi, v kateri hočejo stalno ostatt. Oni Nemci, ki bodo otKli, bodo naseljeni v nemškem delu Poljsk.« in na Češkem in Moravskem.
Rusija pa se je v »voji pogodbi z Nemčijo zavezala,, da dovoli naseliti se na ruskih kmetijah in v industrijskih krajih o-nim Čehom i-n Slovakom, ki se hočejo izseliti iz Češke in Slovaške.
Balkan se hoče razorožiti
Romunska in Madžarska ste zmanjšali vojaštvo ob meji. Jugoslavija je posredovala.
Predsednik Estonske
BUKARKKTA, Romunska, 8. oktobra. — Med Romunsko in Madžarsko je prišlo do sporazuma, po katerem boste s svojim medsebojnih meja odpoklical! večje število voja stova. Neko uradno poročilo pravi, da je 24. septembra »Jugoslavija pričela prijateljsko posredovanje med obema vladama.
Madžarska ji* 30. septembra Jugoslavijo obvestila, da je že pričela z nekaterimi odredbami, da se vojaki vrnejo na svoje domove. Romunska je obvestila .Jugoslavijo in Madžarsko, da bo pričela s sličn -mi odredbami. Romunska že u-mika svoje vojaštvo z zapadiie meje in v nekaj dneh bodo na mejah samo običajne straže.
Pričakovati je, da si* bodo v kratkem pričela meti Romunsko in Madžarsko pogajanja za bolj prijateljske odnotšaje.
BUKARKSTA, Romunska/ 8. oktobra. — Diplomati vidi-jo v zmanjšanju romunskega j in madžarskega vojaštva ob, mejah gibanje za nevtralnosti balkanskih držav, ki žel«- po- j staviti z medsebojno point m* jo blok, ki se 'bo postavil proti vsakemu pritisku kake velike evropske države.
Zadnji mesec je imela Romunska pod 'orožjem .">00,000 vojakov, Madžarska pa nekaj nad 300,000.	'
Tako velike armade zahtevajo velike izdatke. Vsled vojne na za padu pa tudi zelo trpi trgovina in je Madžar-ka podvojila ceno čaju in kavi, da zmanjša porabo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 8. oktobra. — Govor kanelerja Hitlerja, o katerem časopisje še ni razpravljalo, je ]»odprl splošno upanje, da se vojna letošnjo zimo ne bo razširila na Balkan.
Mnogo vojakov, ki so bili zadnje tedne poklicani pod o-
rožje, je bilo zopet odpuščeni1!.
Največja bojazen je zavladala, ko so Rusi v svojem prodiranju na Poljsko dospeli d<; Karpatov. Takrat je romunska tajna policija dobila zanesljiva obvestila o natančnem številu tli vizij, katere je Nemčija določila za svojo eksped-eijo na Balkan. Veliki nemški uspehi na Polj-kem so vznemirjali .Jugoslav i jo. Toda nevtramiost Italije in po>redo-vanje Rusije je povečalo zau-1 'a nje.
Jugoslavija se še dalje prizadeva, da doved" d<» boljši!1, odnošajev med Romunsko in Madžarsko. V ta namen bo Madžarska z urad riti izjavo izrazila hi voje zadovoljstvo nad tem, kako Romunska postopa z madžarskimi narodnostnimi manjšinami v Transilvaniji.
Navzlic temu, <la ima Jugoslavija večje upanje, da na Balkanu ne bo v%jne, vendar hoče biti za vse pripravljena. Zlasti za zračno obrambo jo bila določena velika vsota.! Tekom preteklega tedna je na; beograjsko letališče dospelo '20 italijanskih bombnikov, ka-l t ere j«« jugoslovanska vojaška komisija kupila v Rimu.
Nemčija, ki vodi z Jugosla-j vi jo trgovska pogajanja, je pripravljena Jugoslaviji pošiljati orožje, ako bo vstregla nemški zahtevi, d a prodaja Nemčiji več rude in da ji dovoli na Hrvatskem vrtati ]>e-trolejske vrelce.
Nemčija pa medtem pošilja velike zaloge orožja na Bolgarsko. J z tega 'vojaški krogi sklepajo, <la hoče Nemčija na Bolgar sijem imeti velike zaloge orožja, ako bi pričela prodirati proti Črnemu morju. Nemški agenti so zelo delavni na Hrvatskem ter pri]»ovedujejo hrvatskim vojakom, da so namenjeni, da se bodo bojevali v Franciji.
NOVI POLJSKI PREDSEDNIK
Ko je bivši poljski predsednik Ignacij Mošcicki, ki je interniran na Romunskem, odstopil, je bil za novega predsednika' imenovan Wokewoda Raczkiewiez (levo). Klika je bila napravljena v 'poljskem poslaništvu v Parizu. Ž njim je poljt&i poslanik Lukasiewicz.
Predsednik Konstantin Paets je za Estonsko podpisal po-podbo z Rusijo, ki je dobila pravico posluževati se estonskih pristanišč in letališč. Pogodba je bila sklenjena za deset let.
Konvencija AFL.
Federacija ni strankarska
CINCINNATI, Ohio. 8. okt. — William Green, predsednik Ameriške »delavske federacije, je včeraj poudarjal, tla ima Federacija velik vpliv pri a-meriškein kongresu, ker je že izza svoje ustanovitve nestrankarska. — Obe stranki nas rešpektirata in se nas bo-jita.
—	Federacija ima pri uvelja \ 1 jell j u delavske zakonodaje velike zasluge. Te uspehe nam je bilo mogoče le zato doseči, ker se nismo obešali nobeni politični stranki za rep.
—	Naša beseda ima v kongresu silen vpliv. Vedno smo se namreč držali politike, da jo treba naše prijatelje podpirati ter ostro nastopati proti našim nasprotnikom.
Green in Lewis
CINCINNATI, ()., 8. ok. — William Green je primerjal Federacijo z Lewisoviin kongresom ter dejal: — Mi liisuo nikdar vdirali v urade kon~ grešnih voditeljev in nismo nikdar skušali diktirati članom kongresa. Nikdar nismo pretili in nikdar pošiljali ultimatov. Nikoli se nismo brez potrebe razburjali in kritizirali privatnega življenja visokih uradnikov, ki nas nič ne briga.
(Pred dobrini letom je šel John L. Lewis s svojim tovariši v urad speakerja Bank-heada in zahteval, naj zbornica sprejme gotove predloge. Lewis je nedavno imenoval podpredsednika Garnerja "delavstvu sovražnega, žganju vdanega, zlobnega starega moža.")
Nadalje je rekel William Green, da se mora vlada čimprej zavzeti za svoje uslužbence. Uvede naj trideseturni delovni teden in najmanjšo letno plačo v znesku $1500.
Kaj se misli o govoru Adolfa Hitlerja
CHAMBERLAIN BO ODGOVORIL
Jutri bo govril v poslanski zbornici. — Hitlerjevih pogojev ne bo {naravnost zavrnil, niti jih sprejel.
LONDON, Anglija, 9. oktobra. — Vse okolščine kažejo da mirovnih predlogov kane. Hitlerja zavezniki ne bodo naravnost zavrnili, niti jih sprejeli, temveč bodo še bolj jasno označi-li svoje cilje ter navedli pogoje, poti katerimi *o pripravljeni odložiti orožje in se pogajati za stalni mir v Evropi.
Nadaljevanje vojne ali mir je odvisen od Hitlerja, ako bo hote. sprejeti zavezniške pogoje, in od nevtralnih držav ako se jim posreči premostiti prepad med nacijskimi in demokratskimi voditelji.
Odločevanje o vojni ali miru je všlo nacijskim voditeljem iz rok i:i se sedaj nahaja v Londonu in Parizu. Za demokracije pa ni lahko odločiti se, ali pa celo se prenagliti. Toda, ko sta potekla dva dneva po Hitlerjevem govoru, je večje upanje, da bo končana vojna, kot pa je bilo takoj po govoru.
Ministrski predsednik Chamberlain bo v sredo v poslanski tfbortaci razpravljal o Hitlerjevih minovnih predlogih ter bo povedal, v koliki meri ne vstrezajo Angliji in Franciji.
P redno pa bo Chamberlain sestavil svoj govor, 3 katerim bo, kot vse kaze zaprl vrata Hitlerjevim predlogom, toda pustil
0 lPrt« vrata nevtralnim državam, da dovedejo do sporazuma med zavezniki in Nemčijo, se angleška vlada posvetuj* z vladami svojih dominijev in s-Parrzom. Povsod pa se izraža volja tla se vojna nadaljuje, tlokier ni vstreženo temeljnim zahtevani zaveznikov, da je enkrat za vselej napravljen* konec nemški agresivnosti.
Diplomatski krogi so prepričani, <la Hitler iskreno želi mir, toda ravno tako so prepričani, da ga more doseči *amo pod pogoji zaveznikov, vsled česar ga čaka hujši Monakovo, kakor pa ga je pred enim letom doživel Chamberlain.
HITLERJU NI ZAUPATI ^PRAVI SENATOR
Senator Norris pravi, da se je Hitler že prevečkrat zlagal. — Mogoče se je začel zavedati svoje krivde.
WASHINGTON, I). C., 1». okt. Iz izjav nekaterih senatorjev je razvidno, da Hitlerju ne zaupajo dosti.
Senator Norris je rekel: — Cital sem Hitlerjev govor in mi je nerazumljivo, kako bi mogli Anglija in Francija Hitlerju zaupati Jaz mu že ne zaupam, ker je prevečkrat lagal. Kadarkoli zasede kakšno deželo, pravi, da ne hrepeni po nobenem nadaljnem ozemlju. Pa mine komaj leto dni in že k« i drugega pograbi. Mi igramo le vlogo gledalcev.
Senator Nve, voditelj isolaei jonistov v senatu, je izjavil; — Hitlerjev govor ne bo v nobenem oziru vplival na debato, ki
vrši v ameriškem senatu glede nevtralnosti. Ne verjamem, da bi se zavezniki resno bavili z njegovimi predlogi, tlokier ne dokaže, da se ne bo zapletal več v nove vojne in dokler ne bo popravil krivice, ki jo je storil Poljski.
— Hitler skuša prisiliti Anglijo in Francijo, da bi sprejeli , njegove pogoje. Tstočasno skuša navdušiti nemški narod. Anglija 111 Francija storita najbolje, da mu sploh ne odgovorita.
Po mnenju senatorja Herringa je Hitlerjev govor sličen prošnji človeka, ki se je pričel zavedati svoje krivde.
NEMŠKO-JUGOSLOVANSKI GOSPODARSKI ODBOR
BEOGRAD, 1. oktobra. — Računa se, da bo stalni nemško-jugoslovanski ekonomski odl>or, ki se je sestal v Beogradu W septembra, zaključil svoje tlelo v fpondeljek. Iz obližja nem-I e ''^MTaeije zaznavajo listi, tla delo -dobro napreduje in da nemška delegacija ne misli staviti nobenih posebnih zahtev ki bi jim Jugoslavija ne mogla ustreči z ozirom na svoje ekonomsko stanje in svojo nevtralnost. Vsekakor pa Nemci •ne prikrivajo svoje želje, da bi radi dobili iz Jugoslavije več-jo količino rude in rudnih koncentratov.
VOLITVE V JUGOSLOVANSKI SENAT
B FOUR A D, 2. okt. — z ozirom na senatske volitve, ki nnajo -vršiti, kakor je bilo že naznanjeno, dne 12. novembra, <e jutri sestane v Beogradu Državni odbor, da ukrene vse potreb-i* stvari, ki se tičejo volitve. Volilno pravico imajo narodni poslanci in predsedniki občin. Ker pa je sedaj narodna skupščina zaprta, ne bodo volili narodni po-lanci. Na vsakih 300,00(1 prebivalcev pride po en senator. Volijo se ljudje, ki morajo biti najmanj 40 let stari, ki se nadalje jugoslovanski držav. Ijani in ki obvladujejo enega narodnih jezikov ter uživa!., častne pravice.
OD GOVERNERJA DO SENATORJA
FRANKFURT, Ky., 8. okt. — Governor A. B. Chandler je v ponedeljek odstopil. Njegov naslednik, sedanji podgover-ner Keene Johnson, ga je imenoval za aveznega senatorja. Danes bo prevzel mesto nedavno umrlega senatorja M. M. Loge na.
*
j Pivovarniski delavci
WASHINGTON, D. C., 'okt. — Okrajni sodnik Golds-j borough je na prošnjo Brew-!ery Workers unijo razveljavil odredbo Delavske federacijo, da je unija izključena k Fedo eijracije in naj se razvažalci piva pridružijo uniji razvažaU !eev.
*«EXB M XB0DX»-N«*7<ttS

Tuesday, October 10, )939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

*GLAS NARODA
V . chum
99
ot abora officers: NEW YORK, N. V.
46th Year
pal late

b Htm Tork m ealo tato .. |7 00
Iz* put IK« ................$8.90
I Sa InnHiK. m ealo late .. f7-i» HJG'St pal late
"«U« N4BOD1-
VSAKI UAN IZVZJBMfll NVUILJ » PKiKNIKOV
NBW ion, N. 1.
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST t tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
DEBATA V SENATU
\ a<meriškcm M'nut o se vrši velika zgodovinska debata glede izpreuiembe sedanje nevtralnostne postaw. Dvoje različnih nazorov se bojuje za prvenstvo in zmago. Tudi najvne-tejši pristaši predalnika Koosevelta postajajo čedalje bolj u-verjeni, da l*> trajala debata najmanj tri ali štiri tedne. V najugodnejšem slučaju ne nova ]K)stava odobrena pred koncem meseca novembra.
Zagovorniki New Deala, 'pa naj 'bodo demokrati ali republikanci, upajo, tla i>o pri končnem glasovanju izvojevana zrnata s (j5 proti jI glasovom, kar je preeej pretirana cenitev. H korono to vo'bo pa predsednikov predlog obveljal, da je namreč treba obstoječo {jostavo izpremeniti. Za razvoj evropske vojne bo torej velikega (pomena dejstvo, da je Amerika pripravljena vsem bojujoči m se državam prodajati vwjni materija!, ki pa mqra biti plačan v gotovini in ne srne biti odi>eljan na ameriških ladjah. Ta način označujejo z izrazom 44eash and carry." V resniei to nič drugega ne pomeni kot da 'bo Angliji in Franeiji na razpolago v ameriški industriji ogromno skladišče vojnih potrebščin, če jih »bosta plačali cash in odpeljali na svojih ladjah.
Roo^eveltoVi nasprotniki so za embargo, to se pravi, naj bo izvoz orožja sploh prepovedan, d oči m so njegovi pri-Htuši za zgoraj omenjeni **e»<h and carry" način.
Ta debata je v gotovem pogledu odveč. Kako se bo razvijala vojna, nihče ne ve. (V se ibodo Združene države vmešale v njo ali ne, je odvisno od Hitlerja, oziroma njegovega vpo-števanja medna rodnega prava in ipravie nevtralnih držav, jxi-sebno ipa Amerike. (*'f ho uganjal take zločinske bedastoče kot so jih uganjali nekoč Viljem, Ludendorff in Tirpitz z brez-obziri.o subuiarinsko vojno, se bo Amerika vmešala v vojno, pa č je veljaven embargo ali "cash and carry" metoda.
Značilno je, čemu noben senator jasno ne pove, čemu zago\arja embargo (prepovedi izvoza). V interesu ameriškega l.iroda je namreč, da Hitler ne premaga Anglije, kajti če jo pifcinaga, Jbi bila to za Ameriko velika nevarnost. Vpošte-vati ,«e treba, da skuša Rooseveltova administracija doseči ta izven politični oil j.
In najbrž ga <bo dosegla, ne ds bi bilo treba iti Zrirc-ženim državam v vojno.
GROF JOHANN H. VON BERNSTORFF UMRL
2e 35 let živi v zibelki.
V	vasi Zabnik pri Varaždi-nu živi Boltek Koščak, ki je star let. ]>a še, od:kar je bil rojen, ni zapustil svoje zibelke. Nesrečnež >e je rodil |hivvhii normalen otrok, toda v nadalj-nei^ razvoju je zaostal na rasti, i!i meri danes komaj 1 meter. Ima veliko glavo ( tako imenovano vodeno glavo), do čim ima telesne okončine kakor kakšen .'i leta star otrok. Revež ne more govoriti in tudi sli'si slabo. Edino vid ima dobro razvit.	tega pa je tudi zmerom dobre volje. Ho diti sploh ne more. Je samo mehko hrano, ker mu zobje ni so zrastli.
Skrivnosten umor v Zagrebu.
V	Zaigrebu se je dogodil skrivnosten umor. Ko ji* 24 letni Drago Kramer odpiral vezna vrata hite v Maršičevi ulici. je iznenada ugasnila električna luč, ki je nameščena v tej ulici, iz teme pa je drug za dru-sriii« odjeknilo 7 revolverskih strelov. Kramer se je zrušil ]>od veznimi vrati mrtev. Varnostni organi so takoj začeli s preiskavo in potom zadiša-ii j a sosedov zvedeli, da .sta tik pred iimmrom potikala po ulici dva mlada moška, o:l katerih je eden z opeko razbil "Inktrično svetilko, drugi na je nekfli hipov zatem pričel streljati iz satirik rraa. Oba neznanca *ta nato pobegnila.
V vlaku je zaklal soseda.
Xa vožnji iz Djakova v <)-i jek sta se sprla 2K-letni Marko Milanovič in 27 letni Mijo Hr-čič. Že dve leti sta kot sose-la živela v sovraštvu. V vlaku j«4 Brčič, kakor izpovedu-jejo priče, prvi zače! napadati Milanoviča, nakar je ta poteu-nil nož in ira v mraku zarinil Brčiča v prsi. Brčič je brez glasu padel in Izdihnil. Ker se je vse dogodilo v temi, ostali sopotniki niso vedeli., da je Br-čič mrtev. Takoj po prihodu vlaka v O-i jek je Milanovima prijela policija.
Trebušni legar v Herce-
go vini.
Sarajevski listi |>oročujo, da je v štirih najbolj siromašnih vaseh zupadne Hercegovine v ljibuš4kem s rezu nastala epidemija lega rja in da že zdaj leži okrog 8n prebivalcev. Bili so tudi štirje smrtni primeri, ker
(ii>aiiBi||iaiii*iiiii|||iaitaiitriti,|-.|»iitriiil||iatiii
Uiaiii«>M«t!!iiuiH' ,|iin(iiiit»',i|,u,III(|iiii|h,
ŽKNKVA, Švica, 9. -oktobra. — Grof Johann Heinrieh von Bettistroff, ki je bil nemški poslaaiik v Washingtonu do časa, ko so Združene države šle v svetovno vojno, je umrl v starosti 77 let.
Ob času smrti je bila pri njem njegova žena, rojena Jeamie Luckemeyer iz New Yo^ka. Bemstroff je bil bolan poldrugo leto. Njegov pogreb bo po njegovi želji popolnoma priprost brez cvetlic. Njegovo truplo bo sežgano in pokopano na poko pališču v Ženevi.
Von Bernstroff je bil v Washingtonu zelo priljubljen, dokler ni »kozi njegov urad šlo naročilo tedanjega nemškega vnanje-ga ministra Zimrnermanna mehiški vladi, da se pridruži Nemčiji in Japonski v vojni proti Združenim državam.
V februarju 1917, se je vou Bernsborf/ vrnil v Nemčijo in jc bil nato nekaj časa »poslanik v Carigradu. Z nacijsko vlado von Bernstorff ni bil nikdar prijazen in se je zato umaknil v zasebno življenje ter je ves čas nata živel v Švici.
•NiEWABK, N. J., a okt. ^ C. :F. WaUrnuui Co., pri kateri deiawi s© več tednov atav-ksio, je fraiia sodišče za u-stsvns povelje, s katerim bi
bilo .Uinited Rubbers "Workers prepovedano pošiljati pikete pred tovarno. Sodišče je pro-finjo zavrnilo. Stavku joči delavci zahtevajo višje plače,

Denarne pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Italijo:
Za f ftJO
* 12.-S 29.—-$ 57.—
LAt 100 Ur 200 Ub 600 Lir 1000
H12A) .......... Ur 2000
S10T.— ....... • * • Ur 8000
KER SES CENIŠ SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA ULTMflU. &IEMO PO CAMJI ZA PRISTOJBINO
s l o v e n i c publishing COMPANY
(TRAVEL BUREAU) SI« W.
so bolni otroci jedli kruli, kar jim je bil zdravnik pre{N>ve<Ial. Zdra\Tstvena trblastva iz Mos tar.}a so storila vse, «la -e ej>i-demija «Miu-ji. Li-ti navajajo, da r»o ti kraji najbolj za|Hišče-nimi v Jugoslaviji. Zlasti j»ri-manjkuje zdrave pitne vode. Tu ni nobeneira izvirka ne .potoka. Xa daljavo po 10 km se ;:njd»* kabina cisterna. Voda! je tu |h>#o to okožeria. Treba bo s pomočjo dr-žave zgraditi i-istej-ne. I^elink. ki iim j«' plavili pridelek, bi se jim moral bolje izplačati. In treba bi bilo razviti šolstvo, ker so bile <<»!<* <hil<'(" narazen komaj na 5 d«» MhMi orebivalee^- ena.
Huda nesreča na lovu.
V	Hercegovini pri Duru varuj se je pripetila lurda lovska ne-1 sreča, k<-» je lovil direktor <V-j ske banke v Zagrebu Josip Be/diček s svojim sinom Mirkom'. Po do|>oldanskem lovu je direktorjev sin Mirko odšel s tovariši na lov na vrane, a je med potjo tako nesrečno padel, ila se mu je sprožila puška! in luu je naln>j raztrgal trebuh. 1G-Ietni mladenič, ki bil mV-nee G. razreda realne gimnazije v Zagrebu, je pred prihodom v bolnišnico izdihnil. -
Zagrebcanka aretirana v Južni Ameriki.
Naka Zagr^bčanka, žena gradbenega |hmIjetnika, ki je ]>red meseci poln^gnila iz Zagreba v Južno Ameriko »s svojim-ljubljencem in z moževimi f).WK*> dinarnu, je bila preti dnevi aretirana v Buenos Ai-resu.
V spanju jo je pičil modras.
V	okolici Mrkonjič grada v Bosni, so r-e v zadnjem ča-u »>o-javili številni modrasi. V Sta-renu Boču so jc stniperi plazi-; vec plazil v n«^ki liiši v kamro, v kateri ]<- >pala 14-letna Huža (Vito. Kača je deklico pičila v obraz. Deklica je po strašnih bolečina!) v četrt ure izdihnila. Dekličin oče je u jel modrasa 7. rokami in trn zadavil.
37 okostnjakov pod novo cesto pri Bregani.
Iz Bergana j>oročajo 25. avg.
<>d Zagreba proti Bregani in tlalje v Slovenijo >e gra<li moderna avtoitndtilska cesta. Pri teh pomembnih cestnih delili je zaposleno vtV-je število delavcev, Jn li delavci so v vasi Klokočevcu ne daleč od Bre-gane pravkar naleteli na naj<l-bo, ki jih je močno presenetila. Pri kopanju temeljev za novo cesto so našli nič manj kakor 37 okostnjakov. Ležali so na prostoru dolgem kakih 50 do 60 metrov in širokem kakih 25 metrov, koli'kor je pač projektirano za moderno avto-mdbik&o cesto. Čeprav je že število na tem .prostoru nap lenih okostnjakov prav veliko, vendar ni izključeno, da je v bližini skritih še kaj mrličev.
Tod, kjer kopljejo novo cesto, so polja in travniki domačinov. Trupla so bila zakopana največ meter globoko, nekatera celo pol metra in sicer v raaličnih legah, večinoma seveda na hitotu. Ponekod so bili kar po dva ali trije okostnjaki skupil.}, drugod pa je spet razdalja od enega do drugega okostnjaka merila nekaj metrov. Pri nekem okostnjaku so bila usta zelo odprta in na-ponjena z zeniljo, da se je moral vabuditi ytis„ kakor da je bil ta človek živ pokopan« od-nosno da je bil le navidezno uwtev, ■ zagrebljen kot ranjenec ali flodobno. Vee lobanje invajo brez izjeme zelo zdrave zolbe, kar kaže, da so bili to možje v najboljših letih. To so okostnjaki velikih" in močnih ljudi."1
Seveda se danes v vsem okolišu nihče ne opominja in nikdo ne ve pojasniti, kdpj so bili ti 11 triih" i pokopani. Povprašali >o tudi najstarejše prebivalce, ki štejejo SM> let in več, a nobeden se m* ve spominjati, da bi bilo kdaj tu kako pokopališči- ali <la bi >e bil izvršil kak velik zločin. Sodijo torej, da so ti okostnjalci ležali v zemlji že nekaj stoletij. Po različni legi okostnjakov sklepajo. da pokopališče to ni moglo biti. X is jI m>1 j verjetno je, da s«> ti ok«>-tuiaki iz časa kmečke zarote. Prav čez te kraje je vodil Mati in (Jubec svojo vojsko in je v Dobovi nekaj ki lometrov od to I. imel svoj ta bor.
Zaklad
v zimnici Peter
Gospa Legrisova j»* imela v Lvonu majhno prodajaJaieo in je bila pridna. Uiispud Legris pa. kakor »c včasih dogaja, v nasprotju s >voj«> In^Ijšo polo-
• •
• • • •
a
MOLITKV
Pred leti je bil slavni ame-
vico, nikatkor ni bil navdušen'1"'^ humorist Marl; Twain na-
Strašna nesreča — smrt pridnega dekleta
Iz BoV| a poročajo: Pr»^l dnevi je prišla v Bovec 21-let na Kristina MlekuŠ, da nakupi razne potrebščine za dom. Blago je naložila na kolo in se je odpel jala proti domu v Pod-khipce, malo selFl^če ob cesti iz Bovca proti Žagi. Ko je pri vozila že v bližino trga na vrh cestne zateke, jo je dohitel težak tovorni avtomobil s priklopnim vozom. Ker so na tistem mestu nekaj .popravljali cesto, je tovorni avtomobil vozi! močno na desni, tik njega p:i nič hudega sluteča Kristina. K nesreči je v tistem hipu pribrzel nasproti luksuzni avtomobil in tovorni se mu je umaknil tako močno na desno, da je priklopni voz skoraj k cestni steni stisnjeno Kistino •/.ad«*l s t;cko silo v glavo, da je obležala na mestu nrri^a.
ODMEV EVROPSKIH DO GODKOV NA JHGOSLOV. MORSKI PR0MZT.
za delo. Navadil	,la jt
skrb za družino popolnoma prepuščal ženi. Namesto da bi skrbel za kakš.-n za>lužek, je rajši vsak frank v dnr/.)»i enako mislečih imjilašev txrgnal -kozi grlo. To >e >ie*-r ni dogajalo v takšni meri, kakor si je želel, kaj*i žena II111 je frankov bolj malo dajala. Poznala ga je, zato je svoje prihranke skrbno čuvala pred njim. Kot .skrivališče za -voj lenau si je izbrala žimnico.
<iosjM)d Legris k snM-i ni slu til ničv>ar o tej skrivni /m-kiadnici. N'e>n*ča pa je hot —
pisal nekaj, kar je imenoval u-zorno molitev, ki naj bi se je posluževali v času vojne. Del molitve se glasi:
—	o Uoopod, Oče naš, naši mladi patriot je, ljubljenci naših src, se odpravljajo na voj-no- — Bodi ž njimi! Tudi uii se odpravljamo ž njimi, — samo v duhu, -eveda—in zapu ščamo naša priljubljena ognji« šča, da jim pomagamo uničiti sovražnika.
—	<i os pod, Bog naš, pomagaj nam raztrgati našega .sovražnika na krvave koščke; pomagaj nam opustošiti nji ho
la, da se je nekega dne v tr-j ve Oomove z viharnim ognjem;
govini prekucnila petrolejka in pomagaj nam navdati srcu nji-
je nastal ogenj. pož;,r >e je;hovih vdov z neizmerno žalost.
razširil z neverjelno naglico.!jo; njihove vdove in njihovi
Kmalu s o zaplapulali plameni (otroci naj blodijo po opustoše-
tudi v spalnici. Sev.-da je bi-'nili |»okrajinah' v cunjah, lač
la pi-va misel go>,»e Legl i-ove'ni ]„ iejni. . . Zaradi nas, tio.
ta, da res, .svoje prihranke. I)o' pmif ki Xe Onsihno, ugasni v
tega pa n, več prišla. V di-L ih vso	•	{ ujn
muse.,e onesvj-st ila. /astrn-jva Uvljl^af	n ilu>.
pila se je z njun t;«ko. da so jo „	■ ,	... ,
,	, , -- ■ vo romanje, utrudi njihove ko-
morah odpeljati v bolnišnico.I ,	J....	*' . .
Gasilci so požar po^aMli. vJ™^ / ' ' NJll,,0Va ^ 1,0
opreme v trgovini in v stano- ,laJ111°ee,ia >	^
vanju	bile »oškodovane,!naJ »»'•»•l^evan s krvjo nji
| hovih ranjenih nog.	'
—	To prosimo Tebe, ki si nnjpophiejša Ljubezen . . . rsliši naše molitve, o Bog, 'm
je Leirris ]»o-'
'Od preteklega tedna naprej so visi jugoslovanski potniški parniki. ki opravljajo promet me^l juigoslov. pristanišči in Benctikami prekinili .pr^miet z Italijo in vooJ.jo samo do Su-šaka. Poletni vozni red, ki je imel veljati do 1J>. oktobra, bo spremenjen že v teh dneh. V splitsko pristanišče je priplula ladja 44Kraljica Marija", ki je na radiotelegrafski poziv prekinila krožno potovanje po Sredozenu-kem morju. .
\DVFRTLSR IN "GLAS NAROOA
skoraj uničene.
Xa-lednji dan l.iHkiil med razvalinami :n j«-v Svoje presenečenje odkril v iia pol zogljeneli /itn lici bankovcev. Bil je tak»> brezvesten. da je pri redi i -ebi in svojim pa.j^lašem go>tijo. pri kateri so vina in likerji tekli v .potokih. Potem je ožgane ostanke oprave in cunje -pravil na smetišče. Tu je mlada cunjarka pri slikanju odkrila v žimniei Še 3T>(M1 frankov. S tem denarjem je -ebi in -voV uttu priiatel.ju priredila vesel dan. Kupila jo tudi dve kolegi. Dva druga cunja rja sta v nenavadni žimniei odkrila še nekoliko ti-oč frankov. Bila pa sta poštena i!n so naj<H>o oddala policiji. Njiju navedbe so vodili tudi do tega, da so oblasti prijel* mlado cunjarko in njenega prijatelja. Legris je o vsem tem izveilel in še (Lines stiče |K> smetišču, da bi Še ka j našel. A zaman. Legrisova r»a bo gotovo hudo presenečena. ko se vrne iz bolnišnice.
m

Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
ISLOVENSKA NARODNA!
PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja
vpraSajte lokalnega tajnika društva SNPJ 1
• i __ 11
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tvoje ime naj bo slavljeno in češčelio sedaj in na vekomaj —Amen.
S to molitvijo je namera val Mark Twain predstaviti zaupanje v božanstvo, ki v imenu pravičnosti in ljubezni uslisi vsakega, ki ga kaj prosi.
To je kaj primeren uzorer in če bi Mark Twain še dane.-? živel, bi imel priliko prepričati se, <ht je njegova kmolitev*' v nekoliko izpretneiijeni obliki vsepovsod v rabi.
Se celo Adoll" Hitler je i/.-pred svojega paganskega oltai-ja prosil Boga, naj blagoslovi nemško kampanjo na Polj -skem. (rospod Hitler je namreč rekel v (eian-ku: — Mi i-mamo samo eno željo, namreč, to, da bi vsemogočni Hog, ki je blagoslovil naše orožje, navdal druge narode s spoznanjem, kako brezupna U» ta vojna. . . Zdi se, da Hitlerjev Hog noče uslišati svojega služabnika, kajti par dni kasneje je vor-ški nadškof, most Rev. AVil-liani Teiuple, pozival po radio svojega angleškega Boga -za pričo, da bo ta vojna sveta križarska »vojna ter je označeval Angleže kot iavoljeni narod, ki se je zoporstavil grešneipu narodu nacijev.
Slične molitve so kipele proti nebu v francoskem, poljdojm in italijanskem jeziku. Njihov namen je bil izprositi razne [>o-litične in zemlje} us ne ugodnosti.
Te zine« le pa ne -povzročajo takoimeuovani božji izbranci samo onih narodov, ki se nahajajo v vojni. V nekaterih držaivali je sedaj naprimer nevtralnost najvažnejša zadeva.
Prejšnjo nc»deljo je pridigo-val v New Yorku protestantski škof Manning:
— Kristjani ne morejo biti nevtralni -z ozirom na .pravico ill krivico . . . Pravica je večje važnosti kakor mir . . . Svetu prete sedaj dosti večje grozote kot so mu pretile za časa Džingiskana ali drugih zavoj*, valeev. . . ^
iMolitev, ki si jo je zamislil Mark Twain je mogoče v nekoliko drugačnih besedah, plava vselej ob času vojne proti nebu. Tudi sedaj jo molijo, vneto in goreče. Dobri Bog jo res v zadregi, nevedoč, komi) bi ustregel in koga bi usliš&l.

"GLXS NAROCP« New Yoi€
Tuesday, October 10, 1939
SLOVEN® {YUGOSLAV) DAILY


Fir*ncaska poročevalska služb*
» *
v vojni
JANKA":
Maliiwka je na zahodni strani otoka Krka v Kvarnereketn zalivu, s krasnim razgledom na ««šak, Reko in Opatijo tei na stnu»o ionsko obalo & kraljico istrskih gora — Učko. Od Sušaka je cwMaljena s par-' nikom <Vkoli dve uri. Po»hie-bje v Malimski je zelo blago, pod obup kot v Opatiji. Zavarovana je proti burji, zdravstvene razmere so zelo po voljne — ni komarjev.
Maliifastca inui <lve lepo urejeni kopališči — Halthlovo in Drago — »s peščenim morskim dnom. tudi s plitvo vodo. tako da a ta pripravni kakor za pla vanje tudi ®t ne plavalce in o-troke. rl)udi poleti ni prevroče, ker vročino blaži vetrič. ki nalahno piha z morja. M<*d kopališči je 2 km dolga obalna promenanla z lepimi prirodnimi zalivi, pripravnimi tudi za kopanje in rrbolov. .
V	Maiin-1ki ni nikoli dolg čas. Ta Malin.ske so izleti po \vem otoku Knkai. peš. z avto-1 Imihoitv z barko, s parnikom. 44Jadran1-ka plovMba" prireja ooeeni izlate na Rab, Crik-venico. Novi v Opatijo v Benetke itd. Drago tudi ni v Malin-ki. Wa oskrba « sobo sta-1 ne od ."iO do 60 din is kopališčem in takso vred. Kopanje v ko-lutliiščih je br*"zpla<v-no', a za kabino ^'plačati 1 din za ves dan za o-ol>o.
V	Malin«ki .so zelo številni ywusioni in hoteli r! tekočo vo-d« v sobah in z električno razsvetljavo. Od sle<hijih je zelo nrijazen "Hotel Draga" poleg borovega gozdička. Veliko Slovencev prihaja semkaj vsako leto.
Nedaleč od hotela Draca je ž opna cerkev v Bubaš-nici, po.
rve«Vna sa*. Apoliniji. Z Ma* lin>*ko vred srpada okrog 20 vasic k tej zwoniji. Cerkev jf prav ob-ežna in <stara 83 let; ZVqnik stoji pn^abej.
V	nf*leljo 15*. avgusta je bilo tni^i lepo slavje: križarski dan. Ze lia predvečer okrasili eer-kef tor naredili dva slavnostni) jnrira 7.a govore in akademijo J Z nujvečjim veseljem in vdanostjo so pričakovali svojega škofa dr. Srebrniča. Cerkev so na poseben način okra-*ili. <Vz in črz «o napeljali vrvi in na nje nanizali »vilene ni-une rute, ki so jih v ta na-
priredili dramatične prireditve, opozarjamo na:
IGRE
Id jih imamo ▼ zalogi.
ilrama * 4. <1«J......... Ji•
Marte. ummij ,» lUrfcuMnflp,
<tej«nj« _______________________________M
oarutina pravljica t 4.
<ktianjlb ................... M
»*• wji m MihUH— «•> ter. Mladlatea l«ra • ptt)w »
S. aajanjlb_________M
a U. a Druui r t. dejanjih •
(tradlcra, (čapek). t«______M
H«f |MT. 1. dejanj, tm wmmmm -.1»
Vrtlaac, drama t s dejanjih _ M
Za krtt te wiliii, iCrokafl * B.
dalaaJia----
l Jwlahl Umi
I	«r. Ml MHl 4. delanj« 11. at. liHflJIm.............4p
iz. ®r. a^a .*.•.....»....... ss
■ fi
a
UL
14
II
X N J I<G A R N A "GLAS NAKOPA"
Sflllf.	>fcw TOEK
MALINSKE
men pobrali po hišah. Ta dan j so šle v<se okoliške vasi, dekle-} ta v ltspih narodnih nošah, in fantje v krojih, na obalo čakat mnogoštevilne go^te. V več parni'kib in motonkah so prihiteli križarji ne samo z oto-dca Krka, temveč tudi z Visa in Paiga. Uvrstili so se v lep sprevod s *ušasko godbo na čelu in krenili pred župnišre po -vojega -kofa. Škof, dr. Srebrn ič se je pripeljal z avtom is Krka. Procesija s škofom je šla v cerkv k slovesni sv. obaisi. Po .nraši je bilo Zborovanje. Govoril je tudi sam »kof — in po kosilu je bila ob 4. (popoldne slavnostna akademija na prostem. ol> morju. Pi-«an »prevod je z godl>o in pra-porji prihajal na prostor. Skupina za aloupino je nastopala v narodniih noešah ali krojih, o-ziroma mornarskih majati. in izvajala spored. Ljubka so bila -dekleta iz Vrhnike v krasnih no-šah. ki so iavajala ale-
gorijo na melodijo "JLepa naša domovina.Nastopilo je več govornikov. Akademija se je zaključila z govorom in blagor slovom prevzvišenega dr. Sre-bniiča, nakar se je množica takoj \ikrcala na parnike in ,z vzkliki "Bo^r živi*' odpotovala domov. Ob tej. priliki >naj Or menim, kako ljudstvo zelo ljubi in spoštuje ^vojega škofa.
iKrizanska or^anizaeija, s centralo v Zagrebu, >e imenuje Veliko križarsko bratstvo*, ženska pa "Veliko križarsko sestrintstvo". Vodja inoške orsranizaeije je dr. Protulipac. Načel ni ca žertske oreranizacije pa prof. Marica Stankovič, ki je tu i i prisostvovala slavnonti v Malinski in iinela lep nagovor. Moi-ki člani imajo kroj, žersske pa narodne noise. Visa-ka škofija ima svoje okrožje, tako t ml i krška. Delovanje je podobno kot pri slovenskih FO TN D|X. Društveni pozdrav je 4 4 Bor iivi."
OTROK B ČUDNO GLAVO.
V Petrin,j<u, kjer je bil nedavno sejni* je pripeljal neki kmet z vozičikom čiudne^a otroka. Otrok je >tar 3 leta in ima strašno glavo. Do oči je glava normalna, zgornji del je pa podoben velikemu baloiru. Glava zavzema dobro tretjino celega telesa. Roditelja služita z dbogim otročičkom denar, ker ga razkazujeta radovednežem.
po 200 letih izvršeno naročilo.
Na Kitajskem ne igro -to, dve sto let nobene vlosre. Pred kratkim je bil neki član visokega angleškega jrfetrtstva zelo presenečen, ko je dobil iz Kitajske za(l>oj, ki je vseboval
prekrasen čajni servis iz najfinejšega porcelana in pobarvan z najdražjimi izvirnimi tuši. Tega servisa plemič ni bil naročil, in v pismu je prosil tvrdko, ki mu je poslala to blago, naj nm zadevo pojasni.
f'ez dva me-eca je dobil nepričakovan odsgovor. Kitajska tvndka mu je javljala, da je servis vsekalko naročila pleme-nita-ševa rodlbina, čeprav ne v naših dneh, temveč v začetku 18. stoletja. Naročilo je natančno omenjalo, kako naj bo s-ervfc rzdelan. a za njegovo izdelavo je bilo treba tudi nmo-go Časa. Aesf pcfeolenj specialnih delavcev se ie trudilo, da izvm naročilo. TS'rdka je obžalovala. da dela ni bilo prej mogoče dokončati.
Naročniki, Pozor!
V	teh časih so se precej dvignili stroški pri izdajanju lista. Cene za papir, svinec, kemikalije in druge potrebščine so hitro poskočile. Ni primerno in tudi ne mislimo dvigniti cene za naročnino. Ostalo bo kot sedaj—preko tristo izdaj za $6f— na leto. Pomagati si moramo na kak drug način. Najprimernejše bi 'bilo, ako bi nam bilo mogoče drobiti nekaj novih naročnikov. Ni-kdo ne more pričakovati, da br nam naročniki sli na roko samo iz narodne zavednosti <sz. usluge pri agitacijskem delu. Sklenili smo, da bf našim naročnikom dali isaj n«kaj v dar za to delo.
Težko je pogoditi kaj bi bilo -primerno in najbolj sprejemljivo. In tako smo mislili- ..
V	teh temnih dneh je marsikateri z globokim vzdihom pritrdil : "Boga zahvalimo, da smo v Ameriki V In res je tako. Prišli smo v to deželo, da preskrbimo za j«ebe in družino boljšo ek-Fistenco. Pot je bila težka. Polagoma so se socialne razmere predi ugačile. To ni prišlo brez truda, pač pa je prišlo na ameriški nalcip.Našim otrokom je bila dana res priložnost za^boljšo
bodočnoet. Iz poročil, ki prihajajo iz raznih delov slovenske Amerike, je razvidno, da so si res ustanovili lepo bodočnost.
Nikdo ne reče, da patriotizem in domoljubje začne <pr; vihranju zastave. To mora biti prirojeno, ali pa presajeno. Vsak Amerikanec, in tudi mi se prištejemo med nje, se veseli pri pogledu na ameriško zastalo. Boljšej?a Araerikanca pa ni, kot je ameriški-Slovenec. Zato hočemo preskrbeti, da noben slovemki dom, ne bo brez nje, in ob istem tudi pomagati listu.
ZATOREJ:
Če nam preskVbrte celoletnega novega naročnika (za $6.—). in dod&ute se $1.—, Vam pošljemo spodaj opisano zastavno skupino.— (Nam pošljite $7.—
ali —
Če nam preakrtoite novega naročnika za pol leta (za $3.—), in dodaste še 41.50, Vam pošljemo tudi isto zastavno skupino. (Kam pošljete $450).
V	tem »o -všteti vsi poSiljalni stroški: znamke, zavarovalnina, itd.)	. • .	- • . r , v . .! .
Prtmorani smo omejiti samo eno skupino na vsakega sedanjega naročnika. Ta ponudba je veljavna samo do preklica.
swuemA'SE v bhbmci VREDNA $3.—.
t -f	.>■•	. > v i ^;
OPIS ZASTAVNE SKUPINE (FLAG OUTFIT):
Zastava: 6 eevij«v dolga, in S čevlje široka; izdelana iz najboljšega blaga (cotton hooting) in obrobljena ter ročno 'vezena ; barve najbolj trpežne; vse (zvezde so šivane na obeh <stra
neb.
Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev <Mg> m sestoji iz
dveh delov. — Ročaj iii vrv.	— -
Francoski urad>ni list je objavil uredbo o poročevalski tslniabi, iz katere posnemamo naslednja glavna dohtčila.
Uradne brzojavke imajo prednost pred \nseini drugimi. Olajšava za tuje vlade v pogledu diplomatskega občevanja se laihko ukinejo z inini-stn4co odredi m). Uporaba šifre ali tujih jezikov je prejx>-vedana. Zasebne inozemske brzojav'ke morajo biti pregledane ob odkiaji in ob dostavi t vi, isto velja tudi glede domačih zasebnih brzojavk. Pre-igled izvršujejo policijski komisarji, kar velja tudi za Al-žir in vtsa kolonialna posestva.
IS posebno ured1>o se ureja tudi telefonski promet. Tudi v telefonskih razgovorih imajo prednost civilne in vojaške oblasti, za katere pa veHa še do-seben vratni re«l -prednosti.
Na vsem ozemlju dama in
v kolonijah so dopuščeni zasebni telefi>i»ki raczgovori le iz kontroliranih kabin iu le na podlagi legitimiranja. Odstranijo se vsi telefonski aparati na neavtoriziranih mestih, kar Vel.>a zlasti za vse javne aerate v kavarnah in drugih javnih lokalih. Mednarodni telefonski promet v zasebne namene je ukinjen na vseh linijah.	|
V ohim«jniili cenah in v vojaških pasovih izklajo lahko vojaška poveljstva posebne lokalne omejitve zasebnih tele-foiKs k i h nuago voro'v. In ter5 urbanMke zveze smejo zahtevati f>sebe ali organizacije, katerih vloga v narodnem gospodarstvu ali y državni obrambi je pomenrfljna. Te osebe dobe prisebno izkaOTvico in imajo prednosti, ki so .določene za zasebne razgovore. Vsi razgovori se morajo obvezno vršiti samo v francoskem jeziku in so
podjvrieni strogemu vojaškemu nadzorstvu. Le v nekaterih kolonijah je izjemoma dopuščen tudj domači jezik.
Vse radijske oddajne postaje, ki ne odgovarjajo nacionalnim potrebpm, so ukinjene. Radijsko ottdajo oskrbujejo samo drzaVne iH>staje. Zasebni radijski sprejetimi ki se puščajo v načelu v uporabo njih lastnikom pod istimi pogoji kakor v mirnem časn, vendar sme vo^ ja^ika oblast oilvzeti sleherni aparat, aiko to zahtevajo narodni interesi. Zasebna radijska telefonska služba se ukinja. Tudi v tej je <pre|>pveda-ra uporaba šifre ali tujejra jezika. Radijske brzojavke morajo biti prav tako, kakor navadno. podvržene pregledu ob oddaji in ob siprevzemu.
NESREČA.
V Tiistu je priišel ]>m1 avtomobil kurjač Ivan Valentinčič. Njegovo <tanje je nevarno. k«*r si jo prebil lobanjo. Ugotovili so, da je sam kriv svoje noreče, ker je bil pijan. .

POŠIIUATEUEM DENARJA
Zaradi klanjih razmer v Evropi .so bile naše prtgšnje zveze za ]>ošiljanje denarja tu časno prekinjene. Sedaj skušamo skleniti nove zveze za pošiljanja denarja v .Jugoslavijo, ki bodo odgovarjale vsem pravilom točnosti in varnosti.
Denar v Italijo pošiljamo ravno tako kot prej.
Ne .sprejemamo pa denarja j za pošiljat ve v Nemčijo in na ' Poljsko.
Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih.
Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo.
Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost.
Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co.
Spisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žoln i r — Grad Ro-jinje. — Golida.
JU. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? c^d bra^ toma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtu^i iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz aevosčljivosti- — »Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeL — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strstni.
V Štefanu Goiji nam podaja Pregelj edinstveno aliko topljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Goljef ki da
v pravem pomenu besede " življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v Bvoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med dragim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver nnd Blei" ter biser nase ncrelistike: "Goepoda Matije zadnji gost"
Cena $1.50
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoec in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjiff svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
Naročile pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Bogovec Jernej
{Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je poMgel v dobo, ko ae je začel Širiti proteetan-tiaem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila.
Cena «1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.	»k
V tem HL sveskn nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mljb-dostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladojtao sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, ita njegovem gradu Lansprežn, kjer mu sivo glavo o*aija mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-teee Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in is nje diha slovenska zemlja sama.
x	Cena $1.50
1

»GCZ0 IlBDDr»-NftT(


Tues3ay, October 10, 1939
BLUV1M (YUGOSLAV) DAILY
MMiilllillil^iiiw
Kje si bil tako dolgo?
- A
ftoman is življenja — Za "Glas Naroda'
45
priredil L H.
Hlapca je podkupil, da je ubil njegovo ženo
CELJE, 15. sept. — Pred ve- gospodarju. Bil je brez vesti, likam sena ten ii okrožnega sodi- Prišel je 7. julij. Gospodar je
aiea v Celju je bila v veliki sodni dvorani razprava proti 30-ietneinlu posestniku Kotniku Antonu iz Kozjaka. Kotnik
postregel svojega hlapca z ja-boKhiikom in mvu razodel svoj sklep. Povedal mu je, da bo danes u-godna prilika, ko lahko
"Ženske iiz prejšnjih časov so «*e vedtno čudtoe. Zato me veseli na£a sveža, ramnma mladina. Torej, dra#i gospod doktor, etorili ste mi uslugo, veled katere sem vam dolžan wyojo največjo hvaležnost Upam, da boste pri nas ostali nekaj časa in te boste tufkaj nekoliko razvedrili. In ee vam morem na kak način biti na usLugo, ina samo povejte. Sedaj pa mi oprostite, ker želim telefonično govoriti s sodnim svetnikom Fi enstmonv, ki ima v evojih rokah zadevo dedšeine. Malo okretnega, etaroiga gospeda bi rad povabil na Graven-stein, da nekaj >ž njim govorim, potem pa vas bom prosil, da iim boste po t udi H, da je Klaus Weyei>/berg v vaši navzoč-i o«ti umrl»	1
In naglo, kot ne ibi mogel čakati, da pride do svojega cilja, je bil iz f*o»be.
Tako ostane Klaus z Idwno ?am. Tudi Klaus bi rad odšel iz sobe, toda Idiuna sunkoma vstane ter etopi tik pred nje-,ga in mu ponudi roko.
4 * Ne morete isi misliti, kako me je pretreslo vaše pripovedovanje, go-ipod doktor. Občudujem vas, v resnici ste pri meni pestali zelo imenitni, kajti nikdo še ni pred vami napravil kaj takega, kot vi."
Pri tem se sili vedno bližje k njemu ter obrača van i poželjive poglede. Kiauts pa takoj skrbi za pravo oddaljenost od nje. Ni bil Charlie Longwy, s katerimi se je mogla igrati. Da pa .<e bo njen nemir naglo polegel in bo postala zopet hladna in premišljena koketka, ki se bo po svoji volji zopet vrtila okoli moških, to se mu je zdelo gotovo. Prepričan pa je, da bi postala popolnoma resna, ako bi vedela, da je on pravi dedič Gravensteina. Potem ne bi več labkomišljeno ljubim-kovala z dr. Horvat« m, tentveč z dedičem Gravensteine, in bi ga za vedn<3 trdno držala.
Kot nenamenoma stopi Klaus korak nazaj.
■"Sanio pomirite se najprej, milosttjiva gospica; tragedije, kot t=em vam jo jaz moral popisati, niso za ženska uše->a. Toda tudi >am sftm v^led tega, 'kar <sem povedal iz svojih doživljajev, nekoliko razburjen in če mi dovolite, grem za kako uro v svojo sobo."
Njene modre oči se zabliskajo.
44Mislila sem, da )>ova skupaj jahala."
44 Enkrat pozneje, milost I jiva gosj>ica, sedaj vas prosim, da mi oprostite."
Z majhnim priklonom se obrne od nje in gre iz soibe. Iduna >e vgrizne v ostnice in gleda za njim, pri tem pa jezno p4»hanči čelo..
vem, gr^ ravno tako na celo kot vsi drugi; noče lju-binikovanja, tdnveč se hoče oženiti. Toda ne — reveža ne maram poročiti, bogati *pada k bogatemu, revni pa k revnemu. Ko bi se hotela omožiti z revnim — potem . .
Iduna zaniiži in v duhu vidi po<lobo Hansa Holla. In ta podoba vsakokrat vzdržuje zn»aigovito in celo tudi proti <lr. Horvatu. Han- Holl je bil njegova prva. mlada ljubezen in tako srečna ni biia nikdar več, kot fakrat, ko sta se prvič poljuibila. Toda to je moralo biti končano! Kaj ji je mogel biti revni inžinir iz skroninih razmer? Nič drugega in hotela imeti ž njim, kot veselo lju»b'nnkovanje. Brez ljubiin-kovanja je življenje pusto in hotela se je izživeti, predno se odpove pro.«tasti. Saj tudi moški to delajo. Zakaj naj bi maski imeli roka j, česar ne smejo ženske imeti?
Olavo ponosno dvigne in si misli zmagoslavno:
44,Ga bom že dobila tako daleč, kakor ga sama hočem — od sedaj naprej bova tolikokrat sama, kot bom sami hotela."
Bilo je v torek, ko pravi Winnie pri zajtrtru.
44Jutri se tedaj peljem v Kas»*el, Uharlie, saj imam lahko avtomobil t*9
Charlie zvesto gleda, ko Truda slastno sreblje čokolado. Tako ljubko in cčarljivo je, kako Truda pri tem pogleduje in se ura hvaleino smelrlja..
44GotovoJ> Winnie, avtomiobil ti je seveda na razpolago."
44Toda potrebovala ga bom najbrze ves dan, kajti marsikaj imam kupiti, potem pa moram obiskati Trudine stariše, da jih prosim za njen nadaljmi dopust."
Charlie t veseljem misli na to, da bo potem ves dan sam Ji Trudo. Velikodušno dovoli Winnie avtomobil za ves dan.
Pa tudi Truda midi, da bo ves dan sama s CSiarliem in pri tem jo prešine ddkliška sramežljivost. .
; 4<Oii« Winnie, tega ti vendar ne morem prisoditi, da bi Kla k n to jim starišem aa mene prositi. Ali ne bi bilo boljše, <la se tudi jaz peljem v Kassel in <bi stariše sama prosila."
Charlie pa za rohni.
44 Na n<*ben nartn ne. ' Nazaj vas ne bi več .pustili. Vča-frih -o sta riši prav neumno v velrkrh siknbeh za svoje otroke. Ne, tega naravnost ne trpim."
Kot bi prosila pomoči, gleda Truda Winnie, toda Winnie dobro vidi, da ima tudi TrUd-a pomisleke, da bo talko dolgo ča<sa ostala z njenim »bratom. Kdo ve, ako-ne bi služinčad pridela kaj šepetati."
četudi pa je bila Winnie tiVlno o tem. prepričana, da Charlie časa, ko bo saim s Tnido, ne bo tako izrabil, da bi ntogla Trurla priti v kako zadrego, mora vendar priznati, da mora biti v vsaikeim ozira oibdnžana dostojnost. In posebno še, če ae hoče Charlie s Trudo poročiti.
44Truda ima prav, najbolj pametno bi bilo, ako ofoe ofriw'e-ve njene stariše. Jo bom že pripeljala nazaj, Charlie, o tem bodi brez Hki#>i."
Oba Hie racvnet skoči na noge..
"Ptohmti te, k-rko nvi-Jiš to? Sedaj naj sam ves dan oartanem sa<n, večerjati v žalostni zarpuščenosti, tega ni mogoče. Go-ipica Truda, nisem mislil, da ste taVo brezsrčni."
Nukoliko ▼ obupu gleda Truda enkrat Charlesa, enkrat Winaia.	.	^	-	'	" ~ ^
Anton bi moral pred sodišče že spravi njegovo ženo na drugi
pred mesecem^ ko se je zagovarjal pred istim senatom njegov 28-letni hlapec &iban Alojz iz Spodnjega Doliča pa je ležal v celjski bolnišnici, tako da se je zagovarjal' zaradi umora Kotnikove žene le Sibanc, ki je 7. julija 1937 usmrtil Kotnfko-vo ženo za 200 din, s katerimi ga je podkupil njegov gospodar Kotnik, da je sunil usodnega dne njegovo ženo s 13 m visokega gospodarskega poslopja na kup kamenja, kjer se je nesrečnica ubila. Pred sodiščem je Sibanc priznal grozno dejanje, priznal, da nru je gospodar dal 200 din. Sodišče je hlapca ofbsodilo na 20 let ječe in na trajno izgubo čajnih državiianjskih ipravic. fii-banc je jokal, ko so ga peljali v zapore in se kesa gro-znega dejanja.
Danes je prišel pred sodišče Anton Kotniik. 30 let mu je £ele, toda njegov obraz je ta'ko
svet. Povedal n»u je, kako bo on metal seno z voza na gospodarsko poslopje nad hlevom, hlapec in njegova žena pa bosta prijemala in tlačila seno na svislih. Kotnilc je določil, kako bo v najugodnejšem trenutku dal znamenje, da naj on sune ženo ob planikah z gospodarskega poslopja, nakar bosta pri poizvedbah trdila, da je žena po nesreči padla s hleva in se ulbila. Kotnik je res dal v usodnem trenutku hlapcu Šiba ncu migljaj in to v hipu, ko je bila žena na najvišjem mesu. Šibanie je sunil Konikovo z višine 19 m ven čez planke na kup kamenja, kaerega je hla-nec nalašč zato navozil prejšnji dan. Kotnikova je padla tako nesrečno, da se je ubila.
Kotniku in Šibancu se je res posrečilo, da sta natvezila o-rožnikom, da je žena padla po nesreči, ker <J se po<l njo udrle preperele planke. Kotnikovo
upadel in blenl, da izglerla. da i so pokqpali in kdo bi mislil, da nuu je že nad 60 let. Mirno je'je bila Kotnikova žena urnorje-stopil pre*! veliki sodni dvor I na in to celo od svojih doma-
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIV ALL 72 atranl. Cena ....................M
GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 straoL Cena	J55
CUMOSESKE iN GROTESKE. 180 strani. Ona	M
Trda ves. Cena 1.—
12 KRATKOČASNIB ZGODBIC. 72 atr. Cena	.23
PO STRANI KLOBUK. 109 strani. Cena ________M
POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 138 str.	M
PREDTRŽANL PREfiERN IN DRUGI SVETNIKI V URAMOKONU. 118 strani. Ceua .. JS5
SANJSKA KNJIGA -....................... M
SLOVENSKI &ALJ1VEC. m,	Cena...... .4«
SPAKE IN SATIRE. lfiU alranl. Cena ........ JM
TIK ZA FRONTO. 150 alranl. Cena...........7«
TO K KAJ IN ONKRAJ SOTLE. 07 strani. Cena JI
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tUdI fialolgro •* Viks —Se"). 18» strani. Cena ........................
ŽENINI NA&E KOPRNELE. 111 strani. Cena M TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

MEHKO VEZANE KNJIGE
KNJIGARNA "GLAS NARODA
ti« WEST I Rt h STREET
NEW VCIRK. N. V
z raznimi cirkuškimi umetni- senerenje videl — jami. Najprej so se razkazova- zem»ske goldinarje.
Razprodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
in namišljeno poslušal težke besede državnega tožilca, ki °ra je obtožil, da je naklepoma in z obl.fuibo nagrade zavedel in na^noval svojega hlajpea. da je storil grozen zločin nad njegovo ženo. Po prečit an i obtožnici je zravnal glavo pokonci in priznal, svojo krivdo. Zaeel je pripovedovati, kako mu je leta 1932 umrl njegov oče. Po njegovi smrti je polovico njegovega posestva prevzela njegova mati. I,.eta 1935 je pre-rzel Anton p° materinem pri-jrovarjanju očetovo polovico, dve leti pozneje, oh poroki, pa še materino polovico posestva, ki meri 24 ha, vendar pa je tako zadolženo, da je moral prevzeti navzlic kmečki zaščiti Še okrog 75.000 din dolgov. Ko se je v začetkn leta 1937 po^o-eil z F ranč i sk o .Teromel. mu ta prinesla 7000 din dote. Bila ie čedna ženska in »sta «e sjpo-četka dobro raseumela. Ker pa ie žena začela marži ti njegovo mater Ivano, ki jima je kuhala in gospodinjila, se je mati umaknila kot prevžitkarica v svojo kočo. nakar je njegova žena prevzela gospodinjstvo v svoje roke. Kef pa ni znala kuhati in mu je dajala nami surovo hrano in napol pečen kruh* »ta se začela propirati. V družini je zavladalo neznosno razmerje in v Antonovem srou se je porodila zla misel, da stori konec teimi in ?pravi svoio ženo, ki mu ie bila prava netsreča. s sveta. O tem ie govoril s svojim hlapcem Šiban-cem, in m»u govoril o denarju.
Hlapec se termo ni proti vil. ker mu je bilo za denar, ni se pa hotel tudi zameriti . svojemu
čih, od svojega moža in hlapca.
Leto«? spomladi pa je bil Kotnik nekega dne nekoliko vinjen. Pekla ga je vest in lio lil je okrog žalosten in po*rt. Svojo vest si je potolažil, ko je izpovedal svojo krivdo m-ki ženski iz St. Vida nad Valdekom. nakar so začeli poizvedovati o-roaniki in sta Šibanc in Kotnik priznala zločin.
Pri današnjem zasliševanju je Kotnik skesano priznal svoj zločin in vse do podrobnosti pojasnil vzroke tega koraka. Zagovornik dr. Kraiovec je poudarjal oUlolženeevo priznanje in preti lagal temu primerno kazen. Veliki senat je po dolgem posvetovanju izrekel sodbo in obsodil Antona Kotnika na do-Hirtrtno ječo. Kotnik je kazen sprejel in nastopil, njogov zn-čPovornik pa je vložil pri/.i v zaradi previsoke odmere kazni.
samo nrzo-Prijavil je
li le kot telovadci, na Kitaj- evoje otUkritje in začela se je skem pa so se naučili nekaj preiskava,, ki je vse spravila najbolj drznili vaj v gugalnici. na dan. Policija je vso zalogo Ko jt» pri prestavi prišla na že <zaprtih konzerv zaplenila vrsto njihova točka, se je eden in vs<* voditelje podjetja zapr-izmetl njih ]>ovzpel v gugalni- la. Po»Hlovo<lja je sicer skušal co. drugi ki j<' nekdaj elekt- nekaj konzerv odpeljati k pra-romonter. pa j«* sklojiil tok za vnemu zastopniku tvrdke. pa raz vetljavo in pogon gugalni- so ga opazili, in nato zaprli še ce. Po neliaj smelih vajah pa pravnega zastopnika. Pri zase je akrobat v gugalnici za-jslišanjih je prišlo na <lan. kdo plctal v žice električne napelja-J so prav za prav bili lastniki ve. ki niso bile zadostno izoli- tvrdke in kontu je >*•] dobiček rane. Zadel ^a je električni iz teli po-lov. Imena pri za-tok. ki ga ji* takoj omamil. Pa " »letih )ki policija š«» drži v taj-i.i ]>aidel iz gmralnice, ampak nosti, ker h<H-e dobiti ><• nase je čimlalje bolj zapletal daljne niti tega tiliotajistva.
med žice. Preden so se gledal-J	------
ci zavedli, kaj s»> dogaja, se je CIGANKA MU JE PRERO akrobatu že vnela obleka. Zgo-j KOVALA SMRTNO rel je vpričo polnega prostora.	NESREČO.
Naslednji večer so isto točko V Zagorju so ob veliki ude-ponavljali kot "ruski <luet." i ležbj občinstva p<»l<»žili v pre-
--'rani grob 20-letnega Ivana
NIZOZEMSKI GOLDINARJI P »d.oirarja. ki j^ bil pr»stal žr-V PAŠTETAH.	: tev električnega toka. K«-r j«*
{NadsljsYsnis prihodnjUL)
ČLOVEK ZGOREL POD MNOŽICO GLEDALCEV.
V Šangliaju se je pred nekaj dnevi pripetila nesreča, pri kateri je ponesrečeni zgorel pred velilko množico gledalcev, n«' da bi nuu »kdo mogel kaj pomagati. V tem velikem kitajskem mestu je tudi zakotno predmestje, kanlor si ne upa nobena policija, red vzdržujejo prebivalci sami, precej po načelih močneiše pesti in bistroumnej-še zvijače. V tem delu se je naselil cirkus,, ki pa nikakor ni mogel k svojim predstavam privabiti kaj prida gledalcev. Da bi poživil obisk, si je najel tri ru«ke emigrante, ki so se •Obrali i-z raznovrstnih poklicev in so kot "ruski trio" hodili po svetu, da so se preživljali
V Pragi >o po srečnem naključju odkrili veliko tihotapstvo s tujimi valutami, ki je nemoteno cwtelo že od leta Dnvžba močnejših -<le-namikov se je zbrala in usta novila n»-ko ne lolžno tvnlko za izvoz mesnin, ki je skoro dve leti spretno prikrivala njihov pasel. A' konzervah in pa-stetiii so pošiljali čez mejo inozemske valute, predvsem angleške funt«* in niz<rzeni-ke gol-dinarje. Xavidezna tvrdka za izvoz niesnin je po Pragi kupovala meso kot da ga rabi za predelavo v konzerve i'n paštete. v resnici pa jih predelava-la le toliko, da je mbgla prikriti svoje drage pošiljke v ino-zenustvo. Tako je šlo vse leto 1938 do prod kratkim, ko je rtbrt nenadoma prišla na dan. Ko je neki delavec zapiral konzervo. ,nm je po ner>re vidnost i oadla iz rok. Pri tem pa se je vsebina zvrnila ven in delavec ie opazil, da je mesa prav malo.. glavno je bil okroge zavitek iz peraramentnega paoirja.
Ko gn je o<lprl, je na svoje pre- na tla.
imel fant veselje do kl jučavničar-ke obrti, ira je oče dal v uk k J'vipi* Turku v Ttopli-Ci^li )>ii Zagorju. Bilo je pre 1 štirimi leti. ko -e je po Zag»»rju TM»tikala neka ciganka in p*-e-•■okovala Ijmlem iz rok u-odo. Posebno meti mladino je imela dovolj posla. Čeprav še vajenec. je tudi Ivan Po»l!ogar ^ti^-nil ciganki nekaj dinarjev, češ, da naj nVn odkrito |>ove, kaj ga čaka v b«>sločnosti. Prav slabo razpoložen je j^otem svo-nm tovarišem pove«lal, da n»n ie ciganka prerokovala nesrečo. Ko l>o star 20 let, je rekla, ga l>o zadela huda nesreča, ki ga bo terjala njegovo življenje. Seveda je naključje hotelo. da se je prerokovanje res izoolnilo.
Ranjki Ivan ie bil zdaj za-no-den pri tvrdki Siemens, ki vrši pri rudniki elektrarni prenovitvena dela. Ko se ie po-visppel <po lestvi na ogrolie. da i^rši delo, se je dotaknil e-lektričnega voda visoke napetosti ter padel i7. višine mrtev
2.
3.
4.
5. 6 7.
9.
10. 11. 12.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
Sfl. 21. 22.
24.
•6. 27. 2«.
29.
3«.
31.
32.
Andrej Hofer (Juna&ld vodja Tiroleev
Belgrajski Biser (VitoJ Jelene) Beneška Vcdeievaika
Boj in Zmaga Božični Darovi Buraka Vojaka Cvetke
Dedek je pravil
(Jnn«*f S|tfinnan) (ltu<l«>ir V rabi)
(H. Malar) (Julij Slaptek) Devica Orleanska Dve sliki	< Ksaver Meftko)
Duhovni boj (Luvreiw* Sku|mll) Fra Diavolo Fran Baron Trenk
(Gjuro 1'auUurlc) Gozdovnik. 1. zvezek ttosdovnik, II. zvezek (II. Majjar)
Hudo Brezdno ( Fr. Krja\W> Humoreske, Groteske in Satiao
(Azov In Teffl) Korejska Brata, trtira iz milijonov v Koreji (Josef Si>ilimau) Krvna Os veta
Mesija	,Dr. JegllC;
Mladim Srcem. pov»*stl n
mlailion	(K-«vor MeSkol
Maron, kr^anski deček z IJba-
33.
34.
35.
3«.
37.
38.
Musolino
Na Indijskih Otokih Oh 5*-ljetnlei dr. Janeza Ev.
Kreka Pariiki Zlatar
Patri a. Povest Iz Irske junaAk«
dobe	III.
Taberki Iz Roia (Ivnn Aibrfbt) Popotniki, novrif in trtice
(Milan PuiHJ' PaiigalK
Pravljice	(H. Maj?rl
Pravljice in pripovr«lke za mladino	(S. K<><iitrik) Povesti In Slike (Ksaver Me^ko) Ptiee Srlivk«> <Tap.»ro; Praski Judek (Jo«i|. V«,lei
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
I t 216 WEST i Stli STREET. NEW YORK j
49. Praprefanove Zgodbe. Povesti
(Anton Stražar)
41.	Prihaja*, i-.vnst (Fr. Detelal
42.	Prst Kož ji, I. zvezek Prst Boiji, II. zvezek
(Anton Keller)
43.	Preganjanje Indijanskih misijo-
narjev	(Jamef Spllimab)
44.	Rdeta in bela vrtniea
(Anton Huonder)
45.	Revolucija na Portugalskem
46.	S:sto s Šesto	(H. Pederer)
47.	Skozi Širno Indijo 4R. Spisi Krištofa ftmida
49.	Student naj bo (S. Plnigpr)
59.	Strahote vojne
51.	SuneAki Invalid (S. KoAutnlk)
.»2.	Sveta Notburga
53.	Tri Indijanske povest
(Josef Rpliltnan)
54.	Večerna pisma (Marija Kmetova)
55.	Vrtnar	(Tabore)
56.	Volk Spokomik in druge povesti
za mladino (Ksaver MHIko)
57.	Vojnimir ali Poganstvo In kr*4
(Josip Ogrlnec
58.	Zadnja Kmečka vojska
(Anrust ftenoa)
59.	Zadnji dnevi nesrečnega kralja
S. KoAutnik 69. Zbrani *piai za mladina (Kngelhert Oangl)
61.	Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planlnak!)
62.	Zgodovinsko anekdoto
(Dr. Šara bon l
63.	Zlatokopl	(Jnsef SpiUman)
64.	Zmaj Iz Bosno. pove*t Iz l»osan-
ske zgoilovine (S. KoSutnik)
(Vezava nekaterih knjig Je od Ml' nja nekoliko tzkaiena.)
Ako ima kaka knjiga vee zvezkov', se šteje vsak zvezek za knjigo. v
P O Z O H I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda 216
18th STREET HEW YORK