Ixhaja mk da» IB datly mapi and Holidra PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JÉDNOTE Ur*dniški ln upravnliki prostori: rni South Lawadale Ava* Office of Publloattoa: WTJkuth Lawadato Am •TO—YEAR XXXIX Com lista Ja H00 yg^.'SSii^SyS: Jj£?X'<££2; S SjgaTgg CHICAGO aa, ILL. ČETRTEK. II. JANUARJA (JAN. II). 1147 Subscription UM Yearly Acceptance for mailing et apecial rate of poatage provided for in »return 110», Act of Oct I, isil authoriaod on June 4. 191« - ŠTEV.—NUMBER 11 Diskuzijo o mirovni pogodbi za lemčijo in Avstrijo v Londonu Britski zunanji minister Bevin naglasil potrebo trajnega miru. Holandija zahteva' internacionalizacijo Porurja in Porenja Londonu 15. jan.—Pomočniki zunanjih ministrov štirih velesil—Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije—so se sestali la konferenci v Londonu in za-jceli razpravljati o mirovni po-|godbi za Nemčijo in Avstrijo. )iskuzijam, ki bodo trajale šest tednov, bo sledil sestanek zuna-ijih ministrov velesil v Moskvi 10. marca. Konferenco v Londonu je od-jrl britski zunanji ministe^ Be-rin. V svojem govoru je poudaril, da morajo pomočniki osvojiti načrt, ki bo tvoril trdno podlago trajnemu miru in zaščitil svet pred katastrofo nove vojne. "Storiti bo treba korake, da Nemčija ne bo nikdar več Ivignila kot militaristična sila," )e dejal. "Zanimam se bolj za lir nego za proceduro. Konferenca v Londonu je le uvod v lir, ki ne more priti v momentu." Bevin je omenil kontrast v to vanju miru po prvi svetovni rojni z delom, ki se je sedaj prijelo. Pomočnike je posvaril >red zavlačevanjem diskuzij, za-fno pa je izrazil upanje, "da bosta pogodbi za Nemčijo in Avstrijo sestavljeni pred konferenco zunanjih ministrov v Moskvi, ^odlago miru mor;* tvoriti eko-lomska in politična struktura »odonavske kotline. Pogodba za Ivstrijo mora biti taka, da je ne ekonomsko ovirala v odnoša-ih z drugimi državami. Leta [919, ko je bila sklenjena pogod-)a v Versaillesu, je Avstrija )stala mlada žaba. Njena glava le bila na Dunaju, rep pa ji je >il skrajšan. Ako bodo podonavske države kooperirale med se-dj, se bo situacija spremenila, ivstrija naj dobi pogodbo, ki ji jo omogočila prevzetje vloge kot lržavi v centralni Evropi. Ona inra tvoriti zvezo med vzhodom ln zapadom." Prvi spor je nastal, ko je Fe-lor Gusjev, ruski delegat, predlagal, naj x pomočniki zunanjih linistrov najprej sestavijo mirovno pogodbo za Nemčijo, po- ova ameriška nota >oljski vladi Zahteva poštene in svobodne volitve. Varšava. Pollaka. 15. jan.— I Amerika je naslovila noto poljski vladi z opozorilom, da mora izpolniti zagotovilo, da bodo splošne volitve poštene in svobodne. Poljska kmečka stranka je prej ponovila izjavo, da svobodne volitve niso mogoče v sedanji situaciji. Splošn^ volitve se bodo vršile 19. januarja. Stanislav Miko-lajczyk, podpredsednik vlade ln vodja kmečke stranke, Je naznanil, da je eksekutivni odbor stranke pripravljen za bojkotira nje volitev, če se bo ustrahovanje kandidatov nadaljevalo. Prej je eksekutivni odbor o-dobril zaključek glede udeležl-tve volitev v 42 distrlktih. Polj-*ka ima 52 volilnih dlstriktov. Mikolajczyk Je dejal, da je eksekutivni odbor obdržal pravico do r az vel javi jen ja zaključka glede udeležitve volitev. Ameriška nota je bila izroče-na poljskemu zunanjemu uradu. Med drugim izraža zaskrbljenost zaradi metod, katerih se vlada poslužuje proti opoziciji, zaeno pa naglaša. da mora poljsko ljudstvo dobiti priliko do izraza avoje volje priysplošmh volitvah. tem pa naj prično razpravljati o pogodbi za Avstrijo. Predlog je pobijal ameriški delegat Robert Murphy. Sprejet je bil zaključek, da se razprave o pogodbi za Nemčijo začnejo danes, o pogodbi za Avstriio Da jutri. Preden se je konferenca pomočnikov zunanjih ministrov pričela, je Holandija poslala spomenico z obrisom zavezniške politike napram Nemčiji. Spomenica omenja holandsko noto, ki je bila objavljena 5. novembra in je uključevala zahtevo za preureditev meje med Holandijo in Nemčijo. Holandija naj bi dobila nemško ozemlje v obsegu 673 kvadratnih milj, na katerem živi 119,000 Nemcev. Holandska spomenica zahteva tudi moralno obnovo življenja nemškega ljudstva, decentralizacijo nemške vlade in internacionalizacijo Porurja in Porenja. Borba za kontrolo francoske republike Socialist izvoljen za predsednika skupščine r Pariš, 15. jan.—Borba za kontrolo četrte francoske republike je v razmahu. Včeraj sta bila izvoljena predsednika skupščine in sveta republike. Vzelo bo dolgo časa, preden bo formirana popolna vladna mašinerija. Za predsednika skupščine je bil izvoljen socialist Vincent Au-riol, za predsednika sveta republike pa Champetier Deribes, član republikanske (katoliške) stranke. Možnost je, da bo Au-rlol izvoljen za predsednika francoske republike jutri, ko se bodo člani obeh zbornic parlamenta sestali v zasedanju. Francija bo dobila stslno vlado. Sedanja, katere predsednik je socialist Leon Blum, je začasna. Politična situacija v Franciji je komplicirana. Ona ima socialistično vlado, dasi Je socialistična stranka prišla na tretje mesto pri volitvah. Komunistična stranka je naj- Stavke proti jeklarskim kompanijam Delavski department döbil obvestila Washington. D. C.. 15. jan.— Delavski department je naznanil, da je dobil obvestila o pri pravah za oklic stavke proti jeklarskim kompanijam. Prišla so iz urada jeklarske unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Obvestila so v soglasju z zakonom, ki določa, da morajo u-nlje informirati direktorja spravnega biroja delavskega depart-menta 30 dni vnaprej o oklicu stavke. Direktor biroja je Edgar L. Warren. Okrog tisoč kompanij, ki so udeležene v fabrikaciji jekla, bo prizadetih, ako bo stavka okli-cana. Delavski department je izrazil upanje, da bo sklenjen zadovoljiv dogovor med unijo in kompanijami in da stavke ne bo. Pogajanja med jeklarsko unijo in kompanijami glede sklenitve nove pogodbe se še niso pričela. Naznanilo o oklicu stav ke je uvod v pogajanja. Jeklarska u n i j s in korporacija United States Steel sta naznani li, da sta odložili pogajanja do prihodnjega tedna. Delavski tajnik Schwellen bach je obsodil vse predloge za razpust spravnega biroja. Predlogi so pred kongresom. Schwel-lenbach ni komentiral zakonskega načrta, ki določa odpravo zaprte delavnice. Avtor načrta Je senator Bali, republikanec iz Minnesote. Navali na komunistične urade v Bomba ju Bombaj, Indija, 15. jan.—Policija je izvršila navale na glavni stan komunistične stranke in urada te stranke. Trajali so deset ur. Urednik glasila komunistične stranke je bil aretiran. močnejša v Franciji. Ona ima največ sedežev v skupščini. Na drugem mestu je republikanska stranka. Možnost je, da bo prihodnja francoska vlada koalicija reprezentantov vodilnih političnih strank. ZADEVA KAZNOVANJA RUDARSKE [INUE IN LEWISA PRED SODIŠČEM WASHINGTON, D. C., 15. Jsn. —Zadeva kaznovanja rudarske unije UMWA in njenega predsednika Johna L. Lewisa Je pri šla pred federalno vrhovno sodišče. Sodnik Alan T. Goldsbo-rough Je obsodil unijo na plači-tev $3,500,000, Lewisa pa na pla-čitev $10,000 zaradi žaljenja sodišča. Lewis je bil spoznan za krivega kršenje injunkcije. ker ni preprečil stavke 400,000 ru darjev na polju mehkega premoga v novembru preteklega leta. Pred sodiščem so nastopili od vetnlki unije, federslm Justični tajnik Clark ln pomožni Justični tajnik John F. Sonnett. Vihar je Izzval Robert H. Jackson, član vrhovnega sodišča, z izjavo, da skuša vrhovno sodišče psihoanallzirati kongres, name sto da bi tolmačilo v kongresu sprejeti zakon. Clark je dejal, da je Lewis ignoriral odredbo sodnika Gold sborougha. da mora preklicati stavko. To je bilo žal jen je Združenih držav in podpora vladi dr hali. Izmenjane ao bile ostre besede. . Odvetnik rudarske unije Joeeph A. Padwey Je dejal. da bi se Clarkov argument bolje glasil, ako bi bil izrečen v politični areni. Padway je izjavil, da sodnik Goldsborough ni imel pravice do izdanja injunkcije. Lewis, ki je na počitnicah v Floridi, se ni udeležil zaslišanja pred vrhovnim sodiščem. Felix Frankfurter in drugi člani vrhovnega sodišča so potisnili Sonnetta v zagato z vprašanji Frankfurter ga je opozo ril na Izjave članov kongresa, katere so podali po sprejetju Norris La G uardljevega« zakona. Ta uključuje provizijo, ki prepoveduje sodiščem izdajanje ln-junkcij v sporih med delsvci ln delodajalci. Clark ln Sonnett sta trdila, da je federalna vlada pravilno po stopala, ko se je poslužila vojne obbaati. katero je dobila od kon gresa, ae obrnila do sodišča in zahtevala injunkcijo. Lewis ni imel pravice do razveljavljanja pogodbe med unijo in notranjim tajnikom Krugom, ki je bila sklenjena v maju preteklega le ta. Vrhovno sodišča bo izreklo odločitev o zadevi ta teden. Domače vesti Poroka Library, Pa.—Tiqkaj se je poročila Frances Dermota s Frankom Likarjem i^ Midwayja. Svoj dom si ustanovita v Akro-nu, O. Poročila sta se tudi Jacob Dolence in Erelyn Prodnik iz Girarda, O. Obilo sreče! Is Minnesota Duluth, Minn.— Ruaija zahtevala revizijo pogodbe, ki je bila aklenje-na I. 1920 in je dala otoke grupe tfpitzbergen Norveški. Blum konferiral z Attlee jem Ijondon, 15. Jan. —* Socialist Leon Blum, predsednik francoske vlade, je Imel razgovor s britskim premlerjem Attlee jem in zunanjim minietrom Bevinom Predmet razgovorov je bli zveza med Frsnrljo In Veliko Britanijo In ustanovitev carinsks unije med državama. PROSVETA ČETRTEK, ML JANUARJA PROSVETA iGlasovi iz naših naselbin PROSVETA SÜ7-SS Sa Law»dsle Affc, n niiMit Komentar na pismo Kdor pile dan za dnem — ali pa tudi eamo včaaih — ja naravno, ds n« bo proizvajal takih umotvorov, da bi z njimi zadovoljil vse ¿1 ta tel je. Morda se ne bo kdo pogocto strinjal z njim. S tem mora računati vaak utednlk in vzeti svoj poklic filozofsko na znanje. Povod za te beaede nam daje piamo, ki smo ga prejeli od starega znanca in dobrega društvenika in katerega te vedno spoštujemo, M job temu, da vemo, da nas "nima rad". Razlog ao politične diference, ki ao zadnja leta, sploh po ruaki revoluciji nastale med socialisti. On je desničsr, mi pa smo bolj nagnjeni k levici. Jn tako nss ie ta naš stari znanec iz Penne prijel radi dveh člankov, ki smo jfli 6. in 7. jan. objavili pod naslovom: "Nova Jugoslavija koraka naprej?" Izrecno ugovarja sledečemu stavku: * •To, kar se dsnes dogaja v naših rodnih krajih, širom vse Jugoslaviji in v večji ali manjši meri širom vsega Balkana, na Čeho-slovaškem in Poljskem, lahko imenujete gradnjo nove socialistične družbe, ljudske demokracije ali karkoli že hočete." Potem pa nadaljuje: "Zgorajšnje pisanje je velika potvorba, je grdo zavijanje resnice, kar dela demokratičnemu socializmu in socialistom veliko krivico in škodo. To, kar se danes, že par let dogaja v Jugoslaviji, ni gradnja nove socialistične družbe in ne ljudske demokracije . . . To. kar se dela v Jugoslaviji, na Poljskem, v Rumunlji itd., je delo barbarskega totalitarizma. Tam se grtfdi komunistična diktatura, ki je daleč od demokratičnega socializma. Zakaj zavijati totalltarski komunizem v plašč demokratičnega socializma?" Potem nam priporoča, naj preči ta mo članek "Yugoslav Tragic Lesson to the World" v oktoberski št. Readers Digesta in "How Terror Rules Yugoslavia" v American Mercury za december, oba članka izpod peresa Bogdana Radice. Dalje knjigo "Ally Betrayed," spisal David Martin, "kanadski socialist". Dalje je Ae nekaj podobnega, toda gornje pokrije smisel. Dotaknili se bomo dveh stvari: vprašanja demokratičnega socialisms in Bogdana Radice. Naj omenimo, da smo prečite!) oba omenjena Redicova Članka, in ker nam je znano, da so čitali njegov Članek v Readers iMgeStu tudi nekateri naši čitatelji, zato tu ndonu in New Yorku pa zamejni vladi in Mthajlovlču. po "preokretu" pa Titu in njegovemu "boljievtškcmu terorizmu", z enako vnemo in energijo je po svojem povratku v Ameriko pričel zlivati gnojnico na novo Jugoslavijo. On as drži načele: "Kdor več plača, tiatemu ae služi." lit za pre omenjene članke je Ml izborno plačan. Čitali amo, da mu je Readers Digest plačal — DOL A H ZA VSAKO besedo. Ker je bi članek dolg okrog pet do šest tisoč besed, je s enim aamim član kom zaslužil pet do test tisoč dolarjev — torej več kot bi v Jugoslaviji v službi Titovega režima pet let. Koliko je dobil od Amerl ran Mercury in od drugih revij, katerim aervira svoje klevete polresnice in laži, nam nI znano. Baje piše tudi knjigo o "groz nem terorju" v novi Jugoslaviji. človek, ki ima tanko vest ali pa je brez vesti: na prodaj naj višjemu ponudniku, to lahko dela. Tragično je to, da s avojim strupom zastruplja tudi dobro mialeče ljudi, katerim razmere Jugoelavijt niso poznan* Tragično je tudi to, da takim karakter jem nasedajo tudi nekateri tako ivsni "demokratični aocialisti v tej de»*ll * To nas k iskljulku privede do vprašanja, kaj'je demekretičn socializem'* Mi pod to o* nafto razumemo to. ker v te j del nekateri pravijo "misrd economy", ker ae skušajo Izogniti strašni beeedt "socialnem", ki v tej de»*» požene veliki večini kri v gla vo m vidijo vee krvavo "Metano gospodar«!vn" v terminologij ekonomov pomeni uetvarjenje ali reorgamrtranje Človeške družbe v tri ffn« poda reke sektorje- 1) v javnega ali državnega. k\ naj ae-stoji iz vseh podržavljenih Industrij, v katero kategorijo M O TEM DI ONEM Whale Valley. Pa—Vsak član SNPJ ima pravico, da pove svoje mnenje v Prosveti in ker ft-mam aedaj dovolj časa, bom tudi jaz povedal svojega. . V Prosveti z dne 31. decembra sem čitai vabilo na federacijsko sejo, ki ga je napisal tajmk west morelandske federacije SNPJ, v katerem tudi omenja sledeče: "Ako bi zastopnik» hoteli vpeljati kakšne načrte, ki bi bih v nasprotju s postavami države Pennsylvanije, potem bo vaš tajnik podal resignadjo." Naj članstvu jaz malo pojasnim, zakaj gre. Na zadnji fede-racijski seji, ki ae je vršila v iierminieju, je bil z večino spre et predolg, naj Westmoreland ska federacija SNPJ kupi svojo farmo oz. izletniške prostore, in sicer kje med Greenaburgom in rwmom. Izvoljen je bil odbor sedmih članov, kateri naj malo poizvedujejo, Če bi se moglo do-oiti kakšen primeren prostor. Tajnik federacije pa piše svojem vabilu, da se bo na prihodnji seji odločevalo, za kaj naj porabi federacijski denar, za eno pa omenja, da bi lahko prišli s postavami v navzkrižje. Ve vem kaj misli s tem reči. Njegova dolžnost je, da stvar pojasni. Dalje piše, da nekateri člani vedoma ali nevedoma žele, da bi dobile Slovenska narodna »odporna jednota slabo ime. Vprašanje je, zakaj bi dobila SNPJ slabo ime, če bi naša fe deiacija kupila svoje izletniške prostore? Tudi Cleveland*ka društva SNPJ imajo svoje ko-ektivne izletniške prostore. Ali e jednota dobila radi tega slabo ime? Jaz mislim da ne in v ko-iker je meni znano, je tamkaj Šnje članstvo zelo ponosno na svojo farmo. S temi bes2dami nimam na mena nikogar žaliti, povem le svoje mnenje o tej stvari. Omenil sem, da imam sedaj dovolj Časa. Naj pojasnim za kaj. Čiteteiji se najbrže še spo mtnjajo, ko sem 1. 1946 piaal c intrigi proti meni, namreč hoteli so me po vsej sili prepričati, da imam jetiko in me spraviti ob delo prt Elliott Co. Dvakrat so me peljali v Greenburg ln me slikali z x-žarki ter ugotovili, da sem jetičen. Moj zdravnik pa je dejal, da nisem in me je poslal na khniko v Pittsburgh, kjer so me trikrat pregledali ln niso moli najti sledu o kakšni jetiki. o sem potem kompaniji pokazal poročilo o mojem zdravstvenem stanju, so ml dali nazaj tisto delo, katero sem vršil noprej. Ker sem bil doma 18 tldnov, sem zahteval od kompanije plačo za ves časa moje odsotnosti. Moji zahtevi so ugodili in mi plačali. Pri tej kompaniji seri delal do 1. septembra 1946, naiiar sem zbolel za pljučnico ln bil sem doma tri mesece. Dne 2. decembra pa sem zopet šel na delo, toda zdravnik mi je rekel, da tisto delo ni zame in napisal na liatek, naj mi da kompamja drugo delo, toda delovodja mi je dejel, da delo ni težko in da ga lahko zmagujem. Delal sem o aem dni, potem pa nisem mogel veČ. Vprašal aem kompanijo, naj mi da začasno odalovitev, a niso hoteo pristati na to. Prej so me hoteli proč spraviti, aedaj pa niao hoteli dati začasnega od- Rasni Mgot Bilbo in prejema Iec "grafts" zapušča Washing ton. ker mu je koalicija repubU kancev in demokratov sa enkrat preprečila aedež v eenatu. Na eeto v sesat Je odšel v bolnišnico. Ko ae pozdravi se misli sopet boriti za priznanje sedela. K pusta in tako sem bil prisiljen pustiti delo. Torej to je vzrok, da imam sedaj dovolj časa na razpolago. Sedaj bom dobival nekaj starostne podpore. Naj bo dovolj za danes. JurM Previc. GLAS IZ ARIZONE Phoenix, Aria.—V mojem zadnjem dopisu sem obljubil, da se bom zopet oglasil in malo opisal to mesto in podnebje. Do Arizone sem prevozil devet držav, izmed katerih so si mi videle najlepše Ohio, Indiana in Illinois, najbolj pusta pa Oklahoma. Od enega do drugega mesta je bilo 150 milj razdalje, toda videl niaem drugega kot puščavo. Država Texas ima lepa mesta, a tudi veliko puetinj. Ko smo sa pripeljali v razna mesta, smo imeli 15 minut odmora, toda odžejati se nisem mogel, ker ni bilo nikjer nobene gostilne. V nekem mestu sem vprašal nekega moža, zakaj nimajo gostiln, pa mi je odgovoril, da ima država Texas 250 okrajev, izmed katerih je sto "suhih". Alkoholno pijačo pa so prodajali v Dal lasu in šele tam sem si omočil suho grlo. To mesto je veliko in lepo ter sem v njem prenočeval. Dospeli smo v državo Arizono —vsepovsod sami visoki hribi in gore, precej višje kot v Penn-sy Ivani ji. Končno smo se pripeljali v Phoenix. Mesto mi je takoj zelo ugajalo, ker je čiato. Tu ni tovaren ne rek ne smradu kot po mestih na vzhodu. Phoenix je glavno mesto države Arizone in šteje okrog 125,000 prebivalcev, ali v mesecu maju se zniža za 30,000 duš. Ljudje pridejo sem v jeseni, spomladi se pa vrnejo domov. Domačini so po večini Indijanci in Meksi kanci. Vsi pa tako lovijo denar kot lisica kokoši. Stanovanje se težko dobi in za spalnico ti za računajo od $30 do $90 meseč no. Ljudi vidiš od vsepovsod, iz cele Amerike, ki se sem za tekajo radi zdravja. Podvrženi so različnim boleznim. Posebno Je blagodejno podnebje za tiste, ki trpe za naduho. Poslušal sem zgodbo nekega Hrvata iz Los Angelesa, Cal. Zdravnik mu je brez ovinkov povedal, de so njegovi dnevi šteti, kajti pri življenju so ga držale edinole injekcije. Svetoval mu je, naj gre v kraj, kjer je suhi zrak. In res je prišel sem, kjer je že dve leti in sedaj tudi dela. Tudi jetični ljudje se pohvalijo, da se tu veliko bolje počutijo, toda dvomim, da kaj dosti pomaga to podnebje majnarski bolezni, za katero trpim tudi jaz. Moje stanje ae je z boljšalo le v toliko, da melo laže diham. Seveda, nisem tu še dolgo, zato prepuščam sodbo času. Videl pa sem tu že ljudi, ki so na cesti počepali kot muhe. Prišla je ambulanca in good-bye Amen ka! Podnebje je zjutraj mrzlo in prav tako zveder, popoldne ob dveh pa je tako vroče, da je tež ko prestati. Tukajšnji prebivalci te takoj spoznajo, da si še "zelenec". Oni ao namreč na soncu, jez pa v senci. Nekaj dni pa amo imeli mraz, kajti termometer je padel na 41 stopinj! Za tukajšnje prebivalstvo je to že huda "zima". Delavci pa so tU dobro or ga nizi rani, bolje kot na vzhodu. V tem mestu je sleherni pome-tač v uniji, dočim so bili še pred šestimi leti hudo izkoriščani. V tej okolici se je naselilo tudi precej Slovencev in Hrvatov, nekateri za stalno, in sedaj posedujejo domačije. Neki čikaški Slovenec ima farmo 8 milj od tu. On je popoldne posadil pa radtinik, drugo jutro pa je šel pogledat in videl, da mu ga je že slana skuhala. Franku sve tujem, naj potegne kapo čez u-šesa, da se mu ne bo ie oho skuhalo, kadar bo zopet šel gledat paradižnik. Nekaj članov SNPJ smo se menili, da bi tu ustanovili društvo SNPJ. Pridite 10. januarje med 10. in IL uro k rojaku Franku Horženu, 006 N. 8th st in se bomo pogovorili o tem. Tu nam bi bilo društvo zelo potrebno, okrog katerega se bi zbirali brez društva pa smo kot izgubljenci. Zaključujem in mislim, da sem v tem dopisu dal pojasnila tudi onim, katerim nisem odgovoril pismeno. Kdor bi želel priti sem, mu bom Šel radevolje na roke s pojasnili. Pišite na sledeč naslov: Jerry Gorentz, 906 N. 8th st„ Phoeniz, Ariz. Jerry vključijo vse glavne ln monopollatičnc industrije; 2) v zadružnega in 3) v privatnega. Tako goapodarsko strukturo so si zamislili tu di v novi Jugoslaviji, toda s podržavljenjem vseh induatrij ae jo privatni eektor selo skrčil in vkljiičuje v glavnem le poljedelstvo majhno obrt ln trgovino. % Ta sektor se še vedno krči, kajti vanj ae od vseh strani sajeda adružntštvn, Kar se tiče demokracije, civilnih svobodščlfc- ln podobnih vrednot, jih Ima delovno ljudstvo v novi "komun stični" ln s "terorjem preleti" Jugoslaviji več kot pa v marsikateri sapadni državi, ki ae ponaša s demokracijo. Od tam ne slišimo^ da bi kdo skušal zadaviti delavake unije t reprealvno rakonodajo. Nasprotno: Um jim ponujajo čim več moči in odgovornosti Verjetno pa je, da ao ljudake pijavke imele v predvojni napol fašistični Jugoslaviji več svobode ln več pravic kot jih imajo danes. Tem je v.mnld tam odklenkalo, tale ss rasne Radice tn Kolumbatoviči tudi toll* ko penijo, jfel Upamo, da SS bo neš prijatelj ali "prijatelj" a tem komentarjem zadovoljil In tudi osvobodil velikih predsodkov, fiksnih idej in mržnje ter aelsl gledati na novo JugoaUvijo bolj objektivno, bolj trecne In rssssdno. yea tudi bolj eodalftatičnol. nameato da al na stara leto greni življenje Churchillova križarska vojska Henry A. Wallace VABILO NA TOMBOLO Detreit. Mkh. — Ženski odsek Slovenskega narodnega doma bo priredil tombolo v soboto, 18. januarja. S preostankom se bo krilo stroške, ki smo jih imeli z Miklavžem na božični večer. Društva so sicer pomagala kriti atroške v ta namen, toda ker je velika draginja, je bilo precej stroškov. Torej na svidenje 18. januarja v SND! K. Krains. NE POTREBUJE MLINČKA ZA KAVO Strabns. Pa. — Pred dobrim tednom je bil priobčen moj dopis v Prosveti, v katerem sem vprašala rojakinje za mlinček za kavo, ki bi ga rada poslala moja prijateljica v staro domovino. Sporočam, da sem ga že dobila. F. Bariol. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. I1L—Sorodniki iz Evrope ao naa vprašali, da bi jim pomagali poiskati sledeče osebe: Charles Bregantic, Dejan Rakaa, Janez Roznek. Mato Rusecko ln Jožef Štefane. Vsi so nekdaj živeli v Chicagu. Ako bi kdo vedel, kje ae nahajajo navedene oaebe, naj spo roči Ameriškemu rdečemu krilu. 520 South Wabaah ave . Chicago 5, Illinois, telefon Wabash 7850, Extension 384. Rdeči krti USTNICA UREDNIŠTVA Expert. Pa- "Pihala"« če do volite Vaš podpis, bo priobčeno, •i ne." i (Sledeči članek je napisal Hen ry Wallace, bivši podpredsednik Združenih držav in pozneje trgovinski tajnik. Ko ga je predsednik Truman odslovil iz kabineta, je zavladalo prarvo rajanje in. veselje v nazadnjaških krogih, danes pa jih skrbi, kajti ve-lijci "sanjač" Je prevzel mesto glavnega urednika pri liberalni reviji New Republic in jih sedaj bojuje s peresom. Wallace v tem članku razgalja velikega križarja vseh nazadnjaških ail Churchille, mu odpenja gumb za gumbom in kaže njegovo u-mazano kožo, zlonamere in intrige, ki se jih poslužuje veliki torij proti Sovjetski Rusiji in vsemu progresivnemu svetu.— Milan Medvešsk. prevajalec.) Pojavil se je nov vitez, da vodi moderno križarsko vojsko, katera je tako fantastična kot katera koli tistih, ki jih je vodil Richard Levjearčni. Ta križarska vojska, čeprav še tako fan testična, je velika nevarnost za ameriško ljudstvo. Ta nevarnost obstoja v poizkusu Winstona Churchilla, kateri se trudi, u-stvariti anglo-ameriŠko zvezo. Glavni namen te zveze bi bil obkrožiti Sovjetsko Rusijo, jo pri siliti na naše pogoje, če pa jih ne bi hotela sprejeti, ne bi imela druge alternative kot vojno— vojno, v kateri bi se anglo-ame riški križarji zatekli k ameriški atomski bombi! Čitajte Churchillovo pisanje v reviji Collier z dne 4, januarja 1047; med drugim piše: "Razkol med komunizmom na eni strani in krščansko etiko ter zapadno civilizacijo na drugi je tako smrtnonevaren, obsežen in globok kot gfi še ni poznal člo veški rod." Da, na boj pripravljeni Churchill še posebej poudarja, da so danes nasprotstva globokejša kot so bila pred 500 leti v dobi ver skih bojev med katoličani in protestanti, ali pred 160 leti v času francoske revolucije, ali v borbi proti Hitlerju, ki se je prav kar končala. Ubogi Churchill! Bil je pora žen v mesecu juliju 1045, prav tedaj, ko je bil popolnoma pri pravi jen, da se postavi na čelo nove in najsvetejše križarske vojske. V Potsdam je šel kot mi nistrski predsednik, toda predno se je skončala konferenca, je bit A t tla e ministrski predsednik. Churchill, ki ljubi dramatični nastop in gizdavo razkazovanje bolj kot kateri koli državnik, ki je kdaj živel, je videl silo atom ske bombe v rokah takih mož kot sta Truman in Attlee! On, torijski aristokrat, poosebljeni Marlborough, je doživel socializacijo angleške industrije, videl izmuzanje Indije in Egipta od britanskegs imperija in bil pri ča, ko je prekosil ameriški ka pitahzem bntskega. In ne sa mo to. On, komur sta imperij in oblast tako pri srcu, je videl može, ki jih je vedno preziral, kako so naredili, seveda po nje govern mnenju, mešanico iz imperija in oblasti. In tako se je zatekel k Združenim državam. V kolikor je meni znano, ni kabinet predsednika Trumana popolnoma nič vnaprej vedel o Churchillovem govoru, ki ga je imel v Fultonu, Miaaouri. Tru man ni razpravljal a svojim ka binetom o važnem preokretu a meriške zunanje politike, ki jo je spravil v pogon dotični govor. To preokrenitev smernic zunanje politike ao mnogi tolmačili kot protiaovjetako vojaško zvezo. Truman ni slutil, kaj je 1 mel Churchill zs rokavom. Pr vič ie videl Churchillov govor na večer 4. marca, toda se ni niti toliko potrudil, da bi ga pre čitel. Truman enostavno ni po znal njegovega Churchilla, prav tako ga ni razumel teden dni posneje. ko sem mu povedal, da mu is bivši angleški ministrski predsednik izkazal kot predsedniku Združenih držav največjo nevljudnost. V zgodovini sveta Je bilo malo Javnifi govorov tako nsbitih z dinamitom kot )e bil Churchll lov "železno zavesni" fulto^ govor. ^Ameriško ljudsnVj! pretresla njegova vseb.na n mnogi so verjeli o "železu a. vesi"\ ki jo je obesila kakor tudi o neizmernem na-kem sovraštvu do zapacnec» sveta. Nekateri Amencan:. zmu. ceni od vojne, toda napeti, so n pričeli nevarno vdajati misij» da je konflikt neizbežen Go-vor, ki sem ga imel 12. septe®. bra, je pomagal vsaj nekoliko razgrniti meglo, ki jo je pnvU kel Churchill. | Teden dni po mojem govor* z dne 12. septembra je ChurchJi prišel v Zurichu na dan s predlogom za duhovno močno Fran-cijo, ki naj bi vodila zapadi* Evropo v družbi duhovno mož-ne Nemčije. Temo o mogočne« krščanskem zapadu, kateri nM bo trdnjava proti navalu barbar, skih tolp z vzhoda, Churchill razvija v svojem članku v revi-ji Collier, v katerem pledira a pet mogočnih sfer vpliva. Ob vprašuje Francijo, naj bi se poročila z Nemčijo, prav tako kot je v mesecu juniju 1940 v imenu Anglije ponudil roko Franciji. Da pa bi bila poroka čim privlačnejša, Churchill govoril takimi z medom pomazan:mi t* sedami: "Edina vredna nagradi zmage je imeti moč odpustiti in voditi; to je nagrada, ki se bliiS in sije pred francoskim ljudstvom v tem slovesnem trenot-ku njegove dolge zgodovine. Očitno je Churchill mnenji, da je važneje odpustiti nacistom, kateri so vplamenili svet, kot vrdržati sodelovanje z Rusijo, s katero je bila s strahotnimi žrtvami dosežena zmaga. Če oluščimo lepe besede, vidimo v jedru sledeče stališče teg» torija: Nemčija in Francija morata zvezati v svrho odboji proti Rusiji. Nemčija in Francija bosta vodili zapadno Evropo v obrambi pred Rusijo. Nemo ja in Francija bosta preskrbeli pešadijske vojake, če pride do boja. Nemčija ima večjo potencialno industrijsko moč. Nem čija ima več smisla za disciplino. Nemčija mora polagoma zopet postati močna. Resnica, Churchill ni dejal te stvari javno, toda drugi konservativci so se tako izrazili v privatnih govorih. Churchill edinole imenuje vojno z Nemčijo "borbo za nad-moč", ki se je ne more po vai-nosti primerjati s srrtrtnonosmm razkolom med zapadnim svetom in Rusijo. Rusija še vedno krvavi in onemogla leži na tleh, toda on pozablja na njeno trpljenje in želi okrepiti in vzpostaviti polno silo tistemu narodu, ki je povzročil njeno razdejanje. Churchill je neozdravljiv vernik v anglo saksonsko usodo J» kot mnogi drugi toriji na Angleškem in v Združenih drit-vah, tako tudi on veruje v p» dedovano prednost anglosaksonskega ali tevtonskega rod«. Nekoč sem argumentiral z nji» proti trajnemu anglo-amenšk* mu bloku, kateri naj bi bil povezan s krvjo in naperjen prot drugimi ljudstvi sveta. Za tak blok je namreč tedaj skušal pn dobiti skeptičnega Rooseveltfc Jaz nasprotujem vsaki taki * janci, rekel pa sem mu, če » že morali imeti tako zvezo, po tem bi bila bolj upravičena * latinsko AmerAo kot pa z A"*' glijo. Tedaj se Je srdito obtj k meni in dejal: "Jaz sem * kar in vem, če mešaš barve, r* dobiš druge kot umazano rja** Ta vodja nove križarske vo} ske navaja sledečo izjavo nekt ga britskega pisatelja zs «voJ° vero in izraža upanje, da bo našla odmev v "slehernem dušnem srcu": "Prava meja med Evmp> r Azijo nf veriga govorja. nenj* ravna gram ca, temveč ver m idej, kar imenujemo^ padno civilizacijo. V p**'** vzorcu te kuHure je vUknjen^ mnogo niti: hebrejska vers_ Boga. krščanska poslanica Ijenja m odrešenja, grška -leg Zadrušne sv#se so se izvrševale "nerednosti" tudi pri Gospodarski svesL pri Ljudski hranilnici in posojilnici Sv. Lovrenc na Pohorju, pri Ljudski hranilnici' in posojilnici Sv. Lovrenc ob Dravi. pri Kmetijskem društvu v Tržišču, pri Nabavni in prodaj ni zadrugi na Selu pri Blodu. pri Hranilnici in posojilnici v Št. Patru pri Novem meeiu. pri Hranilnici in posojilnici v Svetinjah, pri Kmečki hranilnici in posojil niči v Pišecah. pri Hranilnici in posojilnici pri Sv. Trojici, pri Hranilnici in posojilnici v Treb njem, pri Posojilnici v Franko lovom, pri Hranilnici in posojilnici v Zročah. pri Ljudski poso jilnici v Breiicah, pri Kmetijski zadrugi v Moravčah, pri Ljudski posojilnici v Novem mostu, v Kamniku, v Dobrempolju, v Za-gradcu. v Robu. v Št. Joštu nad Vrhniko, v Devica Marija v Po-lju. v St. Janšu na Dolenjskem itd. itd. Jasno je, da je bivše slovensko klerikalno zadružništvo zaradi takih razmer ponovno zašlo v obupen materialen položaj, tako da so mnoge zadruge Gospodarske zveze večkrat stale pred gospodarskim polomom. Ker pa je sledilo le politiki klerikalne stranke, je imela takratna vladajoča klika interes na tem, da je iz splošnih ljudskih sredstev sproti mašila vse polome. Zato lahko vidimo, kako prazne in frazerske so bile vse takratne besede o neodvisnosti in samostojnosti bivšega njihovega zadružništva, o njegovi lastni moči in sili, ki naj bi bila sposobna izboljšati in preroditi kapitalistični svet. Podpora Je prihajala od dršave Slovensko klerikalno zadrug ništvo je že v zastareli monar-histični državi, kjer je vladal cesar, kjer je bila na površju cerkvena hierarhija, velekapitali-stični in politični klerikalizem, prejemalo visoke podpore od raznih ministrstev in od deželne vlade kranjske. Mar si more kdo misliti, da bi bilo tako zadružništvo sposobno boriti se proti tistemu kapitalizmu, katerega je direktno podpiralo? Vendar pa so bile državne podpore v dobi avstrijske monarhije nekako "znosne", dočim so podpore v bivši Jugoslaviji postale bajne vsote. Vodstvo Zadružne zveze je poleg tega igralo tudi izven mej Slovenije na politične karte,—potom svo jih zastopnikov v beograjskem parlamentu in v beograjskih ministrstvih. Od bivše jugoslovanske vlade v Beogradu je bila torej Zadruž na zveza prav bogato zalargana s podporami. Ministrstvo za poljedelstvo je med drugimi manjšimi zneski nakazalo leta 1939 Zadružni zvezi podporo za 12 milijonov dinarjev. Za dosego "neodložljive" sanacije in vzpostavitev likvidnosti kreditnih zadrug je kraljevska banska uprava dravske bsftovine v Ljubljani januarja 1938 dodelila Zadružni zvezi obligacijsko posojilo v znesku 63 milijonov dinarjev, od katere vsote je imela Zadružna zveza izplačati 3 milijone dinarjev Hranilnici in posojilnici v Ribnici na Dolenjskem kot podporo banovine za sanacijo tega zavoda, ostanek pa Porabiti sa odpis«. Kot protida jütev pa je Zadružna zveza od stopila banovini svojo terjstev 50 milijonov dinarjev pri poseb nem rezervnem fondu Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, toda bres Jamstva sa njeno is-torljivost. Zadružna zveza se je sicer obligirala, da bo izročila banski upravi, presežek vsako-letnegs čistegs dobička, kolikor Ra bo nsd 25.000 din. Prsktično pa je znašlo to posojilo nsvadno d«rilo. kajti dane obveznosti so bile brez vsake stvsrne podlage »n zahtevane nedvomno le "za r«di lepšega", kajti Zadružr,? *veza se je prav dobro zaveda da ji teh iz političnih kupčij "virajočih posojil ne bo trebs "'koli vrniti. Zadružna zveza je porabila prejeto vsoto za odpise ničvred nih investicij. Nsjveč je šlo na račun posebne rezerve Zadružne gospodarske banke, namreč 50k 734,600 dinarjev, Osrednji mlekarni, Ljubljana, 582,000 din., Združene mlekarne, Ljubljana, 1,306,000 din. sanacijski sklad 234,000 din., Osrednja čipkarska zadruga 237,000 dm., Gospodar ska zveza, Ljubljana, 3,10^000 din., Zadružna zveza, Zagreb, 774,000 din., okrog milijona di narjev pa raznim manjšim hranilnicam in posojilnicam. Zaradi te visoke podpore je prišlo od več strani do ostrih napadov na vlado in Zadružno zvezo. Dr. Kramer se je izrazil, da je ta podpora "preprosta kraja" ter mesto da dr. Anton Korošec prevzame "kriminalno od govornost, mu daje fipančni minister 63 milijonov dinarjev". Izjavil je tudi, da je ban dr. Natlačen prevzel 63 milijonov dinarjev in jih predal špekulantom. "Zahtevam, da se ban izroči državnemu pravništvu in da pokrije to, kar je dolžan." Šlo je tudi za neko banovo osebno zadevo v zvezi državnimi milijoni. Ostali očitki so leteli na Zadružno zvezo v Ljubljani,-ki se je rešila usodnega konkurza in razgaljenja lahkomiselnega in špekuiativnega gospodarstva z zaupanim denarjem kmečkih zadružnikov—pod vodstvom ravnatelja Franca Gabrovška. Po razčiščen ju računov pri Zadružni zvezi je nastala izguba pifeko 60 milijonov dinarjev. Vrhu tega pa je Zadružna zveza plačala novih 18,800,000 za nove delnice Zadružne gospodarske banke. Da bi pridobila vlado za rešitev Zadružne zveze, sta pristala dr. Korošec in dr. Miha Krek na pogubno uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je prinesla kmečkim posojilnicam zaradi odpisa dolgov 120 milijonov dinarjev izgube. S to uredbo sta izročila slovenskega kmeta Privilegirani! agrarni banki in davčnim ekse-kutorjem. Vlada, kjer sta seda la dr. Korošec in dr. Krek, pa sama ni hotela iz državnih sredstev kriti špekulacijske izgube Zadružne gospodarske banke. Dr. Stojadinovič ni bolel dati nizi dinarja državnega denarja, pač pa Je pristal na to. da so lx-guba Zadrušne svoso prevali na rame davkoplačevalcev dravsko banovine. Pod tem pogojem so Je StoJadteoviševa vlada vdala večnim sahtevam slovenskih klerikalnih politikov. Tako so Slovenci imeli "čast" prevseti ns 83.000.000 dinarjev dolga aa H Jo Je povzročila špekulacija Zadrušne svese. katere ravnatelj Je bil tedaj g. Franc Gabarovšek. ne da bi a tem bilo kaj pemagano posojilnicam, ki so morale utrpeli škodo 120000.-000 dinarjev saradi primoranega in likvidacije kmečkih dolgov. Obreatovati in aasorti-slraii bi morali io posojilo val davkoplačevalci dravske banovine skosi 20 let.v letnik obrokih po 5 milijonov dinakjev. ToreJ bi s obrestmi vred morali plačati okoli 100 milijonov dinarjev. To breme, ki ga je naložil ban dr. Natlačen celotnemu slovenskemu narodu, da pokrije izgube, ki so nastale pri Špekulativ-nih poslih Zadružne zveze in Zadružne gospodarske banke, je pomenilo za vse davkoplačevalce dravske banovine brez izjeme skozi 20 let za 7' «' višje doklade na vse državne neposredne davke. Tako so krili izgube klerikalnih bančnih špekulantov in njihovih političnih predstojnikov, ki so brezvestno gospoda rili z žuljzvimi prihranki slovenskega kmeta v stari Jugoslaviji. Da sta pa obe ti ustanovi— Zadružna zveza in Zadružna gospodarska banka med okupacijo finančno podpirali Hitlerjevo in Mussolinijevo vojsko, vlagali prihranke preganjanega sloven skega naroda v sovražnikove vojne bonde, financirali domo-branstvo in nudili moralno pod poro sovražnikom slovenskega naroda,—je pa že stara povest. Obe sta postali last Ljudske re publike Slovenije, kjer hoče narodna ljudska oblast v pogledu pomagati zadružništvu kot ljudski gospodarski organi zaciji. Sigurni smo lahko, da judje Gabrovskovega kalibra ne bodo nikoli več imeli prilike špekulirati v novi Jugoslaviji z ljudskimi prihranki. FEDERALNA VLADA IN CIVILNE SVOBOD» Človeške pravice in svobodščjne Američanov so pod zaščito dr žavnih in federalnih oblasti ozir. zakonov. Ta dvojna odgovornost pa pogosto povzroča zmedo. Včasih recimo državne ali krajevne oblasti ne podvzamejo potrebnih korakov, ko se pripet kršenje civilnih pravic v njih območju. V takih slučajih pogosto apelirajo naravnost na federalni' pravosodni oddelek državljani prizadetega kraja sami. Ali v mnogih takih slučajih ta oddelek nima pravice posegati v zadevo. Pred nedavnim je besednik oddelka dpi o tem razlago, iz katere je razvidno, zakaj je temu tako. Izjava civilnih svobodščin in pravic ter prvih deset dodatkov k naši ustavi nam seveds zagotavlja naše civilne svobodščme. Prvotni namen omenjene izjave pa je bil, da se zvezni vladi prepreči, da bi se vmešavala v tozadevne pravice ljudstvs. To je bilo kajpada v času, ko je bila zvezna vlada še nova ustsnovs in takrat ni Ščitila Izjava svobodščin zsdevnih prsvic pred državnimi oblastmi sli pred postopki posameznikov, ni pa tudi dajala zvezni vladi oblasti, da podvzame akcijo v svrho zaščite teh pravic posameznika. V dobi ustanoviteljev ameriške konstitucije, katera vključuje nekatere klavzule, kt se ns-našajo na civilne svobodščine, ni bilo posebne bojszni glede kršenja civilnih svobodščin v novi deželi. Večina držav, priključenih Uniji, je imela svoje lsstne postave in zakone za zaščito civilnih svobodščin in prsvic posameznika. zato pa so očetje ameriške demokracije tudi prepustili to stvsr v vsrstvo in brigo posameznim državam. Po civilni vojni pa so se naenkrat pojavile razmere, ki jih šesta vi jalet ustave in izjave civilnih fevobod- \ no sodišč», kjer so postave pre-ščtn niso predvidevsli. Z osvo- j rej izgubile na svoji moči in ne-bojen jem črncev je postalo kaj katere so bile ukinjene. Iz tega kmalu jasno, da se gotove drža ve ne bodo držale zakonitosti svojih izjav o civilnih svobod-ščinah na celi črti. Zato je zvez na vlada skušala uvesti nekak Šno splošno zaščito s tem, da je sama prevzela odgovornost negacije (preprečenjs) sli zstrtja civilnih svobodščin v eni ali drugi državi. To je bilo izvedeno s 14. dodatkom k ustavi, ki je bil sprejet leta 1868 in ki je da! našim ameriškim črncem državljanstvo, do katerega kot sužnji prej nieo bili upravičeni. Ta novi dodatek je tudi državam prepovedoval kratenje civilnih svobodščin katerikoli osebi in je obenem določal, da so pred zakonom vsi držsvljsni enskoprsvni in morajo biti deležni enako-prsvne zaščite. Dve leti kasneje je bil sprejet 15. dodatek k uats-vi in ta je določal, da imajo vsi državljani pravico glasovsti pri vcMvah, ozir. ds te prsvice ne srm nihče kršiti sli ovirsti hs por lagi rase, polti sli vere po-sar leznika Kongres je v podporo omenjenih dveh dodatkov sprejel skrbno sestavljene postave, po katerih so zapadli kazni vsi dršavm uradniki kot tudi posamezne osebe, ki bi kršile določbe teh a men d men tov. Zgodilo pa se je. da so zsgovorniki državnih tozadevnih zakonov nastopili proti kongresnim postavam in zanesli celo zadevo pred zvezno vrhov- Churchillova križarska vojska (Nadaljevanje l S. Hrani.) zen v resnico, lepoto in dobrot Ijivost, rimski genij zs pravo in zakone. Evropa je duhoven po jem, toda če ljudje prenehajo ceniti to vrednoto in jo zavržejo v svojih srcih, potem bo umrla." Churchillova nakana je sedaj prozorna. On dqmneva, da so Angliji na razpolago naše atom ske bombe in zračna sila. Orožje v prvi frontni liniji so peša-dijski vojaki in industrija Fran cije in zapadne Nemčije. Fran cija in Nemčija bosta vodili Evropo. Anglija bo vodila Francijo in Nemčijo Iti, po božji in Churchillov! milosti, desna roka Angliji bodo pa aeroplani in atomske bombe Združenih držav. V članku z dne 4. januarja Churchill očitno skuša efektivno pripraviti oder za konferenco zunanjih ministrov, kateri se bodo bavili z Nemčijo meseca marca v Moskvi, prav tako kot je očitno hotel uglasiti ton za pa riško konferenco v svojem go voru meseca marca 1946. Toda jaz ne verjamem, da Churchillo-vo mnenje, ki ga je podal v članku z dne 4. januarja, kaj bolj predstavlja sentiment britan skega ljudstva kot ga je njegov govor v Fultonu. Britanci žele mir z Rusijo. Oni ne verjamejo v železne zavese ali pa v ple menske bloke kakršne koli se stave, prav tako ne verjamejc atomsko-bombno krščanstvo. Churchill zopet divja po Združenih državah—je na lovu za nov clivendenski krožek. Mor da je našel zanj jedro lansko leto, ko je bil tu. a Churchill . in njegovi ameriški prijatelji bodo prepričani do konca njihovih dni,-da je Rusija pregrešna, zato se jo mora naučiti krščanskih manlr. Propri čan sem, da tako postopanje ni krščansko ne realistično ter bo neizbežno vodilo v ogromne stroške za oborožitev, končno pa splošen svetoven požar. Dokler bo Churchill s svojim prestižem izvajal vpliv nao sajah in katrsmU^Rim po kadilu sveč, Aden po usnju in Čreslu, v Malajski morski ožini previsdu-Je duh po svežem sarflu, v San Franciscu In sploh po ksllfornl ji diši vse po igllčastlh gozdu vih. Ali ale naročeni na dnevnik "Proevefo"? Podpirajte svoj Half Nikakor ni pretilavano, ako trdim, da je ta revolucija, ki se zdaj vrši na Daljnem vzhodu, da-leko važnejša kot je bila na primer francoska revolucija. Naš ponos bo morda nekoliko manj udarjen, ako se nekoliko drugače in pravilneje israzim, namreč, da je revolucionarno gibanje, ki se je začela na Francoskem in v Ameriki, 13 angleških kolonijah, zdaj doseglo svoj vrhunec in da zdaj zajema preko polovice človeštva v Kini, Indiji, Indokini in Indoneziji. Pokret, ki se je razvijal polagoma, je zdaj v polnem razmahu—med tem ko izgublja Evropa svoje postojanke v oddaljenih kolonijal-nih deželah, vstajajo Um ogromne nove sile, ki bodo v bodočnosti igrale veliko vlogu v mednarodnem življenju. Toda kaj to nam? Kaj nas briga, ako se ti narodi znebe svojih evropskih mojstrov? Amerika nI kolonljalna dežela. N iša slin in naša stremljenja niso navezana na kolonije in njihova ljudstva. Ravnokar smo podarili Flllpln» cem samostojnost. Ono malo otokov, katere držimo na Tihem oceanu, ne preživlja dovolj ljudi, da bi mogli postati problem. Mogli bi torej reči, da je azijska revolucija zadeva evropskih narodov, ter da smo ml le opazovalci, ki niso neposredno zain tereni rani. To naziranje bi bilo popolnoma zgrešeno, Ravno nasprotno, naši interesi so živo prizadeti— tako politični kot gospodarski Kina je danes slabotna država, kateri razsaja meščanska vojna. Toda dežela iteje preko 400 milijonov prebivalcev in je upravičeno ena petih velesil. Morda bo trajalo še dolgo predno bo Kina zares tako vplivna kot bi morala biti po mestu, ki ji je bilo prtsojeno v Zedlnjenih narodih Kadar bo njena sila zrasla, bo tudi Indija najbrže ena največjih sil na svetu, in Indonezija bo nedvomno tudi pomenila mnogo več kot danes. Kaldšno bo nuše razmerje t narodi tako velike sile, je nedvom no največje važnosti za na«. Francija nam ni nikdar pozabila tega, da smo bili njene edina za veznica v času revolucije, Bal kunski narodi so še danes hvaležni Rusiji za pomoč, katero so dobivali v dobi svojih osvobodil, nih borb proti Turkom. Bolgarija je bila dvakrat v nasprotnem taboru, toda narod Bolgarije Je bil vedno na naši strsnl. Načrt predsednika Roosevelts Je bil, da naj bi Amerika Igrala sllčnn vlogo v azijskem svetu v njegov! borbi za svobodo. Eden nsjglavnejšlh sporov med predsednikom Rooaeveltonr in Churchillom Je bil ravno v tem- angleški državnik nI mogel odpustiti našemu preds«ir»i ku, ds je diplomatlčno podpiral težnje Indljskegs naroda. Danes smo ml zadnja velika država, ki se še oklepa sistema svobodnega podjftffištvs Brlt-ski kapitalizem Je najbrže pod Jegel predvsem zato, ker Velika Britanija nI razvila kolonij, kater« Je vladala. Kolonialni ns-, odi ho morali oststl ns nizkem standardu življenja, zato da bt Anglija mogla monopollzlrstl tr-i/ovino s kolonijami. To trgovino si Je ohrsnlls, tods rszvlla je ni Naša produkcija pa je tako gi-gantična. da niti upati ne moremo, da bi mogli prodati vsa, kar pridelamo in proizvsjsmo, ako ne bomo skrbeli za to, da si odpremo novs tržišča. Kolonialna revolucija na Daljnem vzhodu nam bo odprla taka tržišča, ako bomo znali prepričati azijske narode, da smo njihovi prijatelji, in ako jim bomo pomagali, da sezidajo svoje lastne Industrije. V splošnem so bili szijski narodi 4redno naši prijatelji. Toda v zadnjem Času Mtto izgubili njih naklonjenost. Naša politiku v tem delu sveU ne bi smels biti kratkovidna, računajoča z malimi trenotnlmi ugodnostmi, temveč bi sa morala vrniti k dalekovidnlm smernicam politike predsednika Rooas-veJU.—ONA. PROSPECTIVA LABOR FO»>CE CHANÖC». ¿Y STATE Kaj bo z Nemčijo? Berlin.—ONA—Konferenca, ki se imu vršiti meseca marea v Moskvi, bo imela nalogo, da sestavi besedilo mirovne pogodbe « Nemčijo. Toda kar je še bolj važno, o čemer pa ja mnogo manj govora, je to, da bo odločala o tem, ali bo v administraciji premaganega rajha prevladovalo sodelovanje velikih sil ali nt. V Moskvi se bo tudi odločilo, ali bo rszcsp med vshodnim delom in zahodnimi predeli Nemčije osUl trsjen ali ne. To Je ono veliko in usodno vprašanje, ki se nahaja v oiadju takozvanega zedinjenja ameriške in briUke okupacijske cone v Nemčiji, ki je bils izvedena s prvim janusrjem t. 1, To je zadeva, o katari jjovore diplomati zahodnih velesil le s pritajenim glasom. Znano je vsem, da gospodarako ozdravljenje Nemčije na podlagi uvaša-nju hrane in industrijskih posojil nfc mor« prinesti s seboj olajšanja v odnošajih z Rusijo. Kar jo pričakovati, ja le, da sa bo Jarek nesporszumljenja, ki jih loči, le poglobil. V praktičnem pogledu vado, da bo prej ali slej potrebno, da se v fikladu s njihovimi načrti gospodarske sanacije ukrene nekaj tudi v prilog nemškega denarja, ki Js danes skoro brez vsake vrednosti. Ako bodo ukrepi v tem pogledu vedno nslatali le ns 'veto', potem bo vsak gospodarski razmah tega dvoson» skega sistema postal nemogoč In ohrst ns MJe sabotirsn. V ameriških in brltskih krogih prevladuje mnenje, ds bo mos« kovska konferenca rodila sad popolne sloge štirih velesil, ter da bodo načela potsdamskegs sporazuma znova zavladala, Na ta način bi postalo mogoča razširiti gospodarsko združenja dveh dveh con ns vse štiri oku-pači Jake okrsje. Obenem pa jim je jasno, da bodo morali v slučaju, ds novi sporszum na bi bil dosežen, nadaljevati na potu, na katerem se nahajajo—potreb- bi bilo morda, da usUnove no ■ poseben denar za angln-smerl-ško cono. I^e ns ts način bi bilo mogoče skrbeti sa varnost investicij, ki so že vložene v teh dveh okupacijskih conah. Kako neizmerno velike In usodne posledice bi imel U rasvoj dogodkov, je misel, ki navdaja s strahom vso prizadeta. / PreialcAva an«UikftgA ¿uoplija I ¿.mi on ONA—V Jeseni ja an-gloškl parlament odobril načrt (Njoebne komisije, katari naj bi pripadla naloga, da preište razmere v angleškem časopisju. Osni te komisije do dsnea št niso blU Imenovani. Nekatera poročila trde, da je bila vlada preveč zaposlena v zadnjih meeadh, da hi se bila mogU lotiti tega problema. Drugi krogi pa mM, da vladi nI mnogo na tem, da M st prelskavs sploh začela, češ da bi utegnila pretakava udariti nazaj, ako bi prlMo do natančnega pregledovanja razmtr prt vlad- , l>»ndon Daily Hersldu, glasilu delsvske stranka. PROSVETA ČKTRTKK, 16. JANUARJA 1947 Ministrant Jokec IVAN CANKAR (Nadaljevanj«) . Spomladi je bilo. ko tU ie izprehajala po parku, v senci visokih kostanjev, Tinka in gospod Edvard. Izprehajala sta se roko v roko, on velik, slok in gosposki, ona majhna, bosa, vsa skrita v senci. "Molila si zame, Tinka, zato je takoj ozdravelo moje srce. Takrat sem bil zelo žalosten, ampak ti si me prijela za roko." Izza drevja so se svetila okna, gosposka, velika, neprijazna. Tinka se je ozrla tja in ni ji bilo veselo pri srcu. "Tako sem vesela, da ste ma pozdravili; toda ... ni bilo treba. Hudo bi mi bilo zdaj sami." "Zakaj sami, Tinka? Držim te za roko in te ne izpustim nikoli več!" "Tako gosposko je tukaj, tako sveto; komaj da si upam stopiti na pesek, ki je ves bel. Vse je tuje, meni neprijazno .,. samo vas poznam, ggapod Edvard. Če bi bila sama, bi si ne upala hoditi tod; kakor v cerkvi.. "NI kakor v cerkvi tukaj, ni sveto! Grd je ta kraj, Tinka, in šele tvoje noge ga bodo blagoslovile!" "In tam za okni, tistimi velikimi, tam so pač prostrane sobe . . . Nikoli ie nisem videla gosposke sobe . . ." "Ni treba, da bi jo videla; pogledal sem sinoči skozi okno v tvojo izbo in zdela se mi je neskončno lepa. V teh velikih sobah ne more človek misliti lepih misli, ne more sanjati čistih sanj, hladno in prazno je srce. Če bi tebe ugledal v tej sobi, Tinka, za temi velikimi okni, bi te ne videl, bi ne spoznal tvoje lepote. Srečal sem te v gozdu in sem te ugledal takoj in sem ti videl do srca. Za tem zidom, za tem hladnim, belim, človek ne more živeti, ne mora ... ljubiti." "Koliko časa še?" "Nič se ne bojim, toda zdi se mi, da ne more biti zmirom tako. Ležem zvečer in si vselej mislim: bilo je ie nocoj, jutri se bo vse izpre-menilo. Ne bo več tega vrta, tega gradu ne, in tudi ne bo več gospoda Edvarda. Vse je bilo kakor v sanjah .. * "Jaz ne mislim nič, tako in zmirom lepše, ker vem, da bo zmirom Jaz vem, da niso sanje; nobeden ie ni sanjal tako lepih sanj. Res, Tinka, izpremenilo se bo, kakor se izpremeni jutro v velik dan. In tedaj ne boš hodiU z mano v •enci; pokažem te ljudem, lepo kakor si, in vsi se bodo začudili. Bolj boš moja tedaj nocoj!" nego Tinka je povesila glavo in ni odgovorila dolgo. Prišla sta do lope In nista videla več svetlih oken. Mesec je stal nad hribom in je sijal ■kozi gosto trto. Bel je bil Tinkin obraz v medičini in čudno izpremenjen, ne več pozem-ski; človek bi se ozrl nanj, kakor na božje čudo in vedel bi, da bi ga oskrunil s poljubom. In tudi v njenem srcu ni bilo več pozemske misli. "AH bo kdaj drugače, ali bo oatalo kakor zdaj, ali bo lepše — ni treba na to misliti, gospod Edvard! Nikoli več ne bom tako mislila in tudi žalostna ne bom nikoli več. Zato, ker je zadosti, če je en sam večer tako lep. Če bi bila ena sama ura, bi mislila nanjo zmirom in bi ne bila žalostna, da je minila." Gospod Edvard je gledal njen obraz in ni se mu zdel več pozemski; bil je kakor podoba, ki jo je mesečina naslikala v noč: in tudi njen glas, mehak in tih, je bil porojen iz tihe, mehke noči in v njenih besedah je bilo spoznanje, ki se porodi samo ob sveti uri in nikoli več. Prijel jo je za roko. 'Torej bo večno." "In ti boš zmirom pri meni in jaz bom pri tebi, kakor nocoj." "Zmirom pri meni, gospod Edvard, in zmirom pri vas, četudi vas ne bodo videl* moje oči." "Žalost je v tvojih besedah, Tinka!" "Nič žalosti. Samo lepo je nocoj in če nikoli več ne bo lepo, zadosti je, da je lepo nocoj." Gospod Edvard je razumel udano žalost njenih misli in uprlo se mu je srce, ki je bilo polno ljubezni. "Ne tako, Tinka, ne tako! Ne take večnosti, ki je bolečina v nji! Nečem te gledati v spominu, pred sabo te hočem gledati! Zakaj ne zaupaš v prihodnost kakor zaupam jaz? Sladak je ta večer in jaz hočem, da ostane njegova sladkost za zmiroml" Tinka se je nasmehnila./ "Za zmirom bo ostala!" "In da nikoli ne mina ta večer, da boš pred menoj zmirom, kakor al zdaj in da bo zmirom tvoja roka v moji, kakor je zdaj!" "Zmirom!" Neodločen in plah je bil njen glas, v njenem srcu pa je bilo upanje tako trdno kakor v njegovem. Zakaj to je bilo spomladi. Veliko je bilo njegovo upanje in zmirom večje, ko je čutil v svojem srcu njeno plaho, pol-zaupno vero, ki je ni slišal iz njenih besed. "Glej, Tinka, saj ti si moje trdno upanje! Ničesar ti ne morem dati, ti si mi dala vse! Jaz sem bil siromak, ves ubožen in nesrečen, pred-no sem te ugledal. Zdaj sem bogat! — Saj ne veš, Tinka, saj ti nič na veš, kako žalostno je moje življenja, kako nizko in siromašno v teh velikih sobah! In ni treba, da bi ti povedal! Oskrunil bi te in razialil! Tinka, kadar pojde-va odtod, ne bom jaz tebe rešil, ne te vodil v radost in svobodo, — Tinka, ti boš vodila mene!" Ko je videla žalost v njegovih očeh, je približala svoj obraz njegovemu in skoro so se do-tcknila lica, dotaknila so se ustnice. "Kamor pojdeš!" "S tabo, Tinka!" "S tabo!" To je bilo spomladi. Vse to je bilo spomladi, ko so rože cvetele in je šumelo v parku zeleno listja. ¿Mje prihodnjič.) DVA KMETA " Ivan Potrč Ne zamerite—ali to je docela jela sta še samo ma puškama. AH—-takrat preprosta zgodba Skoro bi rekel, da ae ne izplača pripovedovati, take stvari doživite danes vsepovsod; v vsaki vasi, bi lahko japiaal. Tako na Štajerskem kakor na Gorenjskem. V Klancu sta na priliko živela dva kmeta, bila sta aoaeda. Jurij 2amp in Martin Klanfar. Takrat je bila stara Jugoslavija, kakor pravimo—in oba kmeta »ta bila enih miali. Oba sta preklinjala: "Vrag poberi Jugoslavijo!" Garal je Jurij 2amp in garal Je Martin Klanfar, ni imel nič Jurij fcamp in ni imel nič Martin Klanfar Zato Je preklinjal Jurij Žamp in Je preklinjal Martin Klanfar. Oba kmeta sta bila enakih misli in enakih besed. Bila sta kmeta. Zdaj so prišli Nemci. Minila je noč, prišlo Je jutro in stare Jugoslavije ni bilo nikjer več. "Vrag Jo odnesi!" Je rekel Juri) 2amp. "Vrag Jo odnesi!" Ja rekel Mar t In Klanfar. Obema je bilo lahko pri arcu, preje jima je bilo težko kakor pa lahko. Oba sta zapustila svoji vojaški enoti, stara jugoalo-vanske oficirje, ki so Jih puatili na cadilu in odšla na svoj dom Nista se pustila ujeti in oŠ peljati v Nemčijo. Pač pa sta doma skrbno zakopala svoji puški Nikomur več nista verjela, vet sebi—in svoji- so začeli Nemci streljati. Streljali ao komunistične bandite, kakor ao pisali po plakatih. Ko pa ao malo zatem ustrelili Mlinarjevega Franca in Kojčevega Petra, sta kmeta obstala sredi dela. Naslonila sta se na koal In se zagledala v prazno proti mestu, kjer so streljali. Mlinarjev Franc ni bil komu-niat," Je rekel JurJ Zamp. "Kajčev Peter ni bil bandit," je rekel Martin Klanfar. "Mlinarjev in Kojčev sta bila kmeta," je rekel Jurij Žamp. "Kmete ao začeli streljati," Je potrdil Martin Klanfar. Oba kmeta sta se zgrozila. Ko »ta ae vračala na večer z dela, nista spregovorila nobene besede. Molčala ata. Premišljevala sta. Imela ata kaj za premišljevati. V mestu so začeli Nemci streljati Jimete. Oba to noč nista zatianlla očesa. Zatianil ga ni Jurij žamp, za ti »ni 1 ga ni Martin Klančar. Tudi ženi nista spali. žampo-va žena je vedela za puško in je nadlegovala moža zaradi puške Bala ae Je. da ne bi ie njega streljal kakor Mlinarjevega. Tu di Klanfarjeva žena je vedela za puško in tudi ona ae Je bala. da ji ne bi Nemci ustreiiU moža. kakor ao ga ustrelili Kojčevi. To Je bila težka noč. Jurij žamp je mislil na puško, a mi- slil je tudi na ženo, na otroke in na domačijo. Martin Klanfar je mialll na puško, a mislil je tudi na leno, na otroke in na domačijo. Tako so minile tri noči, tri težke noči in trije težki dnevi, za Žampa in za njegove in za Klan-farja in njegove. Potem je prišla noč, ko je odšel Žamp za hišo, Izkopal puško ter odšel z njo, na skrivaj, za plotovi, da ga ne bi opazil sosed —na nemško žandarmerijo. Imel Je otroke, ženo ln domačijo. Isto noč je odšel tudi Klanfar za hišo. Izkopal je puško ter odšel z njo—v goščo. Doma je pustil otroke, ženo ln kmetijo. Tudi on je odšel na skrivaj, za plotovi, da ga ne bi kdo videl, da ne bi Nemci prizadejali njegovim nič hudega. Tako ae je vsa zadeva začela Martin Klanfar je zaklel v gošči, ko ao mu povedali, kaj je storil žamp. "Izdal nas Je, prekleti Izdajalec!" je preklinjal in ae Jezil "Brez pušk amo, on pa jo Je od nesel Nemcem." Med kmetoma je zazijal prepad. Ta prepad se je potem vaakim dnem večal. Poatajal je vedno bolj nepremostljiv. Prišli ao Nemci, odgnali Klan farjevo leno in otroke—samo najstarejšemu ae je posrečilo pobegniti v goščo—ter požgali domačijo. "Isdal naa Je, prekleti izdajalec!" Je Klanfar znova preklinjal Ur se jezil na Zampa: "Za m p Je kriv vse naše nesreče " V vaei nI oatalo ljudem nič prikrito. Vas je vedela vst, Tu-1 di Zamp je zvedel za Klanfarje-ve besede in za njegovo jezo. Klanfarjevo preklinjanje ga je bolelo. On vendar ni bil izdajalec. Samo puško je dal Nemcem. Pripovedoval je to ljudem, sovaščanom. Poslušali so ga, rekel pa ni nobeden nobene. Molče so odhajali od njega in ga puščali samega. Zampa je postalo strah. Iznenada je bil sam v vasi. On je bil na eni strani, vas je bila na drugi. Prihajali so Nemci ter se oglašali pri njem. To se je dogajalo podnevi. Ponoči pa so začeli prihajati partizani. Tudi ti so se oglašali pri njem. Odpeljali so mu zdaj živino, zdaj moko, zdaj vino. Njemu pa so rekli: - "Molči, izdajalec! Če imaš vino za Nemce, ga boš imel tudi še za nas." Zamp je moral molčati. To je bil Klanfaijev glas. Neko noč potem je zgorela tudi Klanfarjeva domačija. Prepad med Zampom in Klanfarjem je postal nepremostljiv. Žamp se je moral odseliti iz vasi. Odselil se je z ženo in otroci. Odselil se je v postojanko. V postojanki so Nemci sinove mobilizirali ter napravili iz njih belogardiste. Nemci so dali sinovom puške in jim rekli: "Branite svoje domove in vero! Pobijte komunistične bandite v gošči!" Tako so naščuvali Nemci soseda proti sosedu. Naščuvali so jih ter si meli na tihem roke. Ali tudi Nemci so delali račun brez krčmarja. Tudi nje je vzel vrag. Ponoči so zapustili postojanko, z njimi pa so odšli Zam-povi sinovi—razen enega, ki je padel. V postojanki so pustili tudi Zampa in družino. Ni bilo samo enkrat, da mu je Klanfar v gošči obljubil maščevanje. Ko je prišel iz gošče, je Klanfar obljubo tudi izpolnil. Žampa so zaprli, zaprli so tudi " impovo družino. "Pravica je zmagala!" je povedal Klanfar, vsa vas mu je pritrdila. Žampa so obsodili. Obsodili so tudi ženo in otroke. Na stene Žampovega pogorišča pa so na pisali: "Smrt izdajalcem!" Takrkt je prišla amnestija. Izpustili so Zampa, vrnili so se otroci. Klanfar je divjal. Preklinjal je in se skliceval na sina. "Ali je zato padel moj sin?" se je izpraševaL "V grobu se bo obrnil." Klanfar videl samo sebe, videl je sam