Koristne reči. Nekaj o potresih. Dokazano je skoraj do dobrega, da potresi izvirajo iz zemeljskih globia, ne pa, kakor nekteri naravoslovci razkladajo, iz poveršnih vzrokov naše zerulje. V neizmernih podzemeljskih predalih nahajajo se razne žveplene rude, premogi, gazi in druge gorljive stvari, ktere se mnogokrat vnamejo ter iz predala v predal s silno, nezapopadljivo močjo derejo in butajo, da se zemlja stresa. Podzemeljski gazi in rude so tedaj, ki delajo potrese, kteri vzrokujejo večkrat strašne ki žalostne nasledke na naši zernlji. Afrika in Evropa niznate toliko potresov, kakor Azija; Amerika in Avstralija, v kterih poslednjih je veliko gorečih gora, ki bljujejo iz sebe razbeljeno kamenje, rude, pepel, pesek, še celd vrelo vodo in tako hipoma naj Iepše kraje s pepelom in šuto zasipljejo. Take ognjene gore so naj več v ozki zvezi s strašnimi potresi. V zahodnji Aziji, kakor tudi v južno zahodni Ameriki so potresi tako rekoč na dnevnem redu in naj strašneji. Potresi so pa tudi zeld različni; nekteri se po- kažejo v nekakem gibanji ali guganji, drugi v podobi valov, zopet drugi v vertincu, in nekteri gredo po ravni poti naprej; potresi so ali mitno gredoči, ali pa le na enem mestu se gibajoči; vcasih se pa tudi ponavljajo po niinutah, urah, dnevih, tednih in celd naesecih. Nekteri potresi gredo mironia in bolj tihoma naprej, namreč takd, da se na enem ali več krajih prav nič od njih ne ve, a drugi napravljajo neizrečeno veliko škode, ne samo na enem, ampak ludi na več krajih, naj si hodi blizo ali po več milj narazen. — Potresi pretergajo poveršnino naše zemlje, ter jo pogoltnejo v svoje neizniprno žrelo in globino; oni izpuščajo svoje gaze, razrušijo cele gore, zlijejo jezera in reke čez breg, in prenarede večkrat lepo zemsko podobo v prazne in puste goličave, da človeka strah in groza spreletava, ako je gleda. Zgodilo se je tudi že večkrat, da so se iz temnih morskih globin pokazali novi otoki, drugi pa so se v neizmernih morskib globinah za ztniraj potopili. Dokaj škode so naredili potresi samo v enem stoletji, koliko pa še, ako bi človek pogledal v vsa stoletja stare in nove dobe. L. 1746. so potresi Limo v južni Ameriki, 1. 1755. Lizabono, 1. 1774. staro Gvatemalo v srednji Ameriki, I. 1783. skoraj vso Kalabrijo, 1. 1812 Karakas vjužni Ameriki, 1. 1832. Haleb na Sirskem, 1. 1829. Murcijo in deloma tudi Valencijo (na Španskem), 1. 1840. goro Ararat v Armeniji in I. 1842 otok Haiti žalostno razdjali in pokončali. Limo, glavno in bogato mesto na Peruanskem je 28. vinotoka 1. 1746. potres v malo urah tako pokončal, da je izraed 60.000 prebivavcev jih komaj 3000 ostalo. Ravno o tem času je morje blizo nekega mesta čez bregovje stopilo in lepo morsko pristanišče z vsem brodovjem, ladijami in nebrojnim bogastvom zalilo; izmed 4000 prebivavcev tega raesta sta se le dva človeka z veliko težavo žalostne smecti otela. Pravijo, da se pri jasnem in tihem vremenu veslaje po omenjenim kraji še dan danes na dnu morja vidijo strašne razvaline nekdanjega lepega morskega pristanišča. — Še huja in žalostneja osoda je zadela veliko, glavno mesto Lizabono na Portugaljskem. Bilo je ravno na praznik vseh svetnikov I. 1755., da je več, nego polovica lepih in visokih palač in drugih hiš razpalo v pepel in šuto; blizo 30.000 ljudi je žalostno poginilo, in še celd kralj je že bil v naj veči nevarnosti in sili. Od tega potresa, ki je bil menda naj silneji, kar stoji svet, nahajajo se še dandanes pesmi tudi v našem jeziku. *_) — Kakor sem že omenil, so 7. junija 1842. 1. tudi otok Haiti zeld hudi potresi zadeli. Celih pet dni in noči ponavljali so se ti divji podzemeljski zmaji s tako močjo in silo, da so Ijudje in živina, kakor snopi, padali na terda tla, med lem da jih je več tisuč pod razvalinami revno moralo umreti, veliko pa, ki se jih je vendar smerti otelo, bili so ranjeni, da niso bili pozneje za nikakovo rabo več. V naj noveji dobi je potres 12. oktobra 1855. 1. mesto Kandijo na Turškem popolnoma razdjal; 500 merličev so iz razvalin potegnili; ravno ta dan je tudi Kanea veliko terpela, vendar ni tii noben človek zgubil svojega dragega življenja. — Omenjenega leta so bili ludi v Egiptu hudi potresi. Na otoku Rhodii je bil 12. vinotoka; je trajal eno minuto in 15. sekund ter v tem kratkem času napravil veliko škode; samo v mestu Rhodu se je cenila škoda na 40 milijonov pijastrov. — Tudi po Kranjskem in sosednih deželah so se tega leta pokazovali potresi, a vendar niso ravno velike škode naredili. 9. listopada je Ljubljančane dvakrat po noči precej dobro pogugal, in to brez brez vse škode, razun da so se ga nekteri bolj boječi nekoliko ustrašili. In kdo se ne bi tudi ne bal potresov, ako pomisli, v koliki nevarnosti se ljudje, mesta in vasi zazibIjejo, in da je morda le še malo veče moči primanjkovalo, da se niso za večno zazibali v temne zemeljske globine! 7. sušca I. 1857. ob pol4rih zjutraj je bil potres na več krajih na Ivranjskem tako hud, da je sim ter tje nekaj dimnikov razpalo. V Kamniku je samostanu čč. frančiškanov napravil precej znatno razpoklino; v Komendi blizo Kamnika je počila cerkev in v Besnici na Gorenskem hiša ondotnega duhovna. Pervi, naj niočneji potresi terpč navadno le nekaj hipov, k večemu nekaj sekund; za njimi slede drugi, ki so pa slabeji in se ponavljajo več dni ali tednov. Da si tudi so potresi večkrat zeld grozni in strašni, vendar se nam jih ni treba bati, ako živimo po zapovedih božjih, kajti Božja vsemogočnost je izbuja v neizmernih zemeljskih duplinah. Kdor Boga ljubi in živi po njegovih zakonih, ni se mu bati nobenih podzemeljskih strahov; naj si bodo ti strabovi še tako hudi in siloviti, pravični stoji v sredi med njimi, kot terdna skala, opiraje se na moč in neskončno Ijubezen stvarnikovo. J- Tomšič. ») Glej: Pesmi kranjskega niroda. Peti zvezek str. 26 — 301