Največji alorauld dnevnik f Združenih državah
Velja za vse leto - • Za pol leta » • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
i
s j
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Daily in tiie United Statcs>
Iwocd every day except Sundays and legal Hofidays. 75,000
TELEFON: OHelaea 3-3878
No. 233. — Štev. 233.
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, W. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 5, 1935. — SOBOTA, 5. OKTOBRA, 1935
TELEFON: CHelsea 3—3878
VolumTXLIII. — Letnik XLII1.
V
RIMSKI FASISn SO ZE PIJANI AFRIŠKE ZMAGE
"Edinole Italija vas lahko reši!"—pravijo Abesincem
DELAVSKE RAZMERE SE BOLJŠAJO
Načelnik urada za delavsko pomoč ima mnogo upanja na izboljšanje. Do 1. nov. bo zaposlenih 90 odst. brezposelnih.
■WASHINGTON, D. C., 4. oktobra. •— Načelnik ura<la za delavsko pomor Corrington Gill je naznanil, da je bil že skoro v«** denar, ki jo bil -na razpolago, nakazan za različna drla, pri katerih bo do 1. novembra zaposlenih .'{,500,000 brezposelnih.
Gill je rekel, da je bilo nakazanih $4,298,500,000, tako da ima predsednik Roosevelt na raz|K>Iago samo še $260,-500,04 MI za upravne izdatke in še nekatera podjetja, katera jo mogoče pričeti za izbo j.Vi nje delavskega položaja.' ' '
Obrnem pa so t ud i reliefne oblasti v posameznih državah sestavile poročilo o številu delavcev, ki so že tloinli delo. Po zadnji uradni eenitvi je do'sedaj pričelo delati približno 1,000,<XH'I brezposelnih, toda <iill pravi, da bo do 1. novembra zaposlenih 00 odstotkov brrzp<>-rlnib.
Mrdtnn ko je (iill podal svoje poročilo, so prišla z zapa-dne obali od predsednika F. I). RtMK»i*vrlta z aeroplanom nova dovolila za druga pod je-tja Works Process Administration. S tem bodo dobili delo oni brezposelni, za katere do sedaj še ni bilo preskrbljeno.
NAROD NAJ 0DL0C1 0 NRA
Trgovski svet in delavstvo se moreta sporazumeti glede temeljnih načel. — Sklicano bo veliko zborovanje.
WASHINGTON, I). C., 4. oktobra. — Major Geo. L. Berry, ki priporoča skupno delovanje trgovskega sveta, jo predlagal, da j)i bilo sklicano veliko zborovanje delavskih in trgovskih voditeljev, da se sporazumejo v tem, kako bi bilo mogoče za bodočnost določiti pot za novo NRA. Berry je časnikarskim poročevalcem re-kel, da bi imel pri taki priložnosti marsikaj povedati.
Berrvjev namen je zbližati delavstvo in podjetnike. Njegov urad je zadnje čase razposlal več tisoč pisem na delavske voditelje in odlične trgovce, ki so bili naprošeni, da izrazijo svoje mnenje glede skupnega posvetovanja.
Berry sam se ni na jasnem
KRALJU BORISU SE PRESTOL RESNO MAJE
Aretiranih je bilo 255 oseb. — Obsedno stanje ovira promet v Sofiji. — Državljanska vofjna je bila od vrnjena.
SOFIJA, Bolgarska, 4. okt. Že drugič v poldrugem letu — sredi leta 1933 je bil kralj ujetnik generala Ki m o n a Georgijeva v svoji palači in so ga pozneje osvobodili kadeti — varujejo kralja Borisa. bajoneti in strojne puške sofijske ga rni z i je. Vlada je odkrila zaroto, ki je imela namen na dan 17-obletniee kra Ija pahniti s prestola.
V	Sofiji je bilo razglašeno oUseduo stanje. Ves promet p oulicah je bil na odredbo vojaškega poveljstva ustavljen. Vojaštvo straži glavno Železniško postajo in vsa vladna poslopja. Četudi vlada zatrjuje, da je bila zarota v kali zatrta, vendar je posebno kraljeva palača zastražena.
Ministrski predsednik To-čev je po radio naznanil pre-bivastvu, da je bila zarota v zadnjem trenutku zadušena in bila tako odvrnjena strašna državljanska vojna. Toč e v pravi, da ji' bil najden seznam oseb, ki bi imele biti umorjene. Na čelu seznama se nahaja ime kralja Borisa, za njim pride kraljica, nato pa vsi ministri in razni politiki in častn i ki.
Vlada naznanja, da je bilo po deželi aretiranih 153 civilnih oseb in 62 v Sofiji. Število aretiranih častnikov znaša okoli 40.
V	Sofiji je prebivalstvu prepovedano biti na ulici od polnoči do 5. zjutraj.
AMERIŠKA LEGIJA PROTI VOJNI
INDIANAPOLIS, Ind., 3. oktobra. — Novi poveljnik Ameriške legije veteranov R. Murphy je rekel, da se bo veteranska legija borila, da o-stanejo Združene države izven vojne.
MADŽARSKA KLIČE POD ZASTAVE
BUDIMPEŠTA, Madž a r-ska, 3. oktobra. — Madžarsko vojaštvo poveljstvo je poklicalo poti zastave vse mladeniče, rojene med leti 1905 in 1913.
ali bi naj bilo to zborovanje po posameznih skupinah, ali pa veliko skupno zborovanje.
Berrvjeva poglavitna naloga je natančno pojasniti položaj NRA. in je osebni zastopnik predsednika Roosevelta.
FARMERJI ZAHTEVAJO VARSTVO
Vsled nadprodukcije je trg poln krompirja. — Cena ne pokriva stroškov pridelovanja.
WASHINGTON, I). O., 4. oktobra. — V javnem zasliševanju, katero je priredil polje-deljski urad, je bila vlada ob-dolžena, tla prezira postavo, ki jo je sprejel kongres in ki določa Ikvote za pridelovanje krompirja in nalaga visoke davke za pridelek, ki presega kvoto. To postavo je posebno ostro kritiziral republikanski narodni odbor i 11 Liberty I league.
Po natančnem besedilu postave bi moral lastnik vrta, ki je posadil krompir in ga nato prodal, iti v zapor. Vlada je bila proti tej postavi, ker pu je bila obešena na neko drugo postavo, predsednik ni mogel drugače, kot postavo podpisati, ker bi drugače bila cela postava ovržena.
Ko sta kongresu i k AVarren, ki je prelagal sprejem te postave in senator Bailey ostro napadala vlado, je prišel jk»-1 jedeljski tajnik Wallace in je izjavil, da po njegovem mnenju ni tako važno, da bi bila postava izpolnjevana.
Prej je tudi Wallace izjavil, da postave ni mogoče izpolnjevati, ker vlada nima denarja, ki ga ji je kongres v ta namen dovolil.
Wallace je dalje rekel, tla ■naj farmer j i sami s -splošnim glasovanjem odločijo, ako želijo imeti nadzorstvo nad pridelovanjem krompirja. Brez privoljenja velike večine pridelovalcev krompirja ta postava ne more priti do veljave.
PREMOGARSKA STAVKA V ALABAMI
BIRMINGHAM, Ala., 3. oktobra. — Konferenca zaradi plač med operatorji in pre-mogarji, ki so člani United Mine Workers of America, se je razbila in stavka 17,000 pre-mogarjev se nadaljuje.
ABESINCI SLOŽNI
A DDIS ABABA, A bes in.-ja, 4. oktobra. — V Abesiniji so -kristijani, moliamedanci, pogani in Židi pozabili na vsa verska in plemenska nasprotja ter so vsi kot en mož pripravljeni, da se (To zadnjega diha bore proti napadalcem.
Fanatični duhovniki, ki smatrajo sedanjo vojno za sveto vojno, oznanjajo ljudstvu: — Odložite pluge! Dvignite orožje! Gospod vojnih trum je z nami! Sledite nam za križem, ki nam prinaša zmago in inir!
INOZEMSKI TRGOVCI V S0VJ. UNIJI
Morajo se registrirati in plačevati davke. — Ameriške tvrdke so zelo prizadete.
Moskva, Rusja, 4. okt. — Sovjetska vlada je sklenila strogo izvesti staro odredbo, po kateri se morajo zastopniki inozemskih tvrdk registrirati in natančno izpolnjevati ruske postave.
Ameriški trgovski krogi si Kantona pravi, da je na kro-način, da morajo biti poslovne knjige inozemskih tvrdk odprte ruskim davčnim uradom in da bo trgovski dobiček v Rusiji obdavčen.
Samo take inozemske tvnl-. ke, ki so pripravljene vkloni-ti se tej odredbi, bodo v bodoče imele pravice držati stalne zastopnike v sovjetski uniji-
Kolikor je znano, do sedaj še ni bil obveščen noben ameriški podjetnik, da bi se registriral. V enem slučaju pa ruske oblasti ni1-o hotele podaljšati pravice za bivanje v Rusiji nekemu ameriškemu zastopniku.
V Rusiji je komaj šest a-meriških stalnih tvrdk.
NEMČIJA BO POMAGALA ITALIJANOM
Hitler je obljubil Italiji premog in strupene pline. — Hitler se ne bo zmenil za druge države.	j
POMOČ STAVKARJEM
WASHINGTON, D. 3. oktobra. — I'rad zwznega reliefa j«« naznanil United Mine Workers of Ameiea, tla bodo stavkajoči premogarji v štirih južnih državah prejeli podporo, ne kot stavka rji, temveč kot državljani, ki so v potrebi.
MORSKI ROPARJI
ZAŽGALI PARNIK
LONDON, Anglija, 4. okt. Neko Reuterjevo poročilo iz K autona pravi, da je na krovu parnika Sensen zgorelo najmanj 130 Kitajcev, med njimi skupina 25 gedaliških i-gralk, ko so morski roparji ladjo napadli in jo zažgali.
WASHINGTON, I). ('., 4. oktobra. — Uradni krogi so bili obveščeni, da se je kancler Hitler Mussolini ju zavezal, da bo zalagal Italijo z ne omejeno množi Rubra, z
vključno strupene pline za vojno v Abesniji ter Im> izpolnil pogodbo en glede na to, katere države ^o zapletene v to Vojno.
Zaupna poročila, ki so prišla v trgovski department, izražajo sumnjo, da ste se Nemčija in Italija dogovorili, da si po končani abesinski vojni razdelite Avstrijo.
Poročila trgovskega atašeja v Rimu naznanjajo, da je Italija navzlic zmanjšanju zlate rezerve in navzlic pomanjkanju naravnih zakladov v-stanju voditi vojno za nedoločen čas.
Medtem ko je zlato v italijanski državni banki v enem mesecu do 20. avgusta skopne-lo za 553 miljonov lir, poroča ameriški trgovski ataše j (\ A Livergood iz Rima, da so drastični finančni ukrepi prinesli Mussoliniju do 4000 milijonov lir v novih tujih kreditih. Lira velja sedaj S centov v ameriškem denarju.
SLABO UTRJENA AD0WA SE ŠE VEDNO USTAVLJA ŠIRITELJEM STARE RIMSKE KULTURE
HOLANDSKA NE PRODA ČEVLJEV ITALIJI
AMSTERDAM, Holandska, 4. oktobra. — Velika tovarna za čevlje Niemegeen Company je zavrnila naročilo italijanske vlade za 500,000 parov vojaških čevljev, ker bo najbrže Holandska kot članica Ligi narodov primorana biti vdele-žena pri gogspodarski kazni proti Italiji.
Ponudbo je stavil nek nemški posredovalec, ker v Nemčiji ni nobena tovarna hotela sprejeti naročila.
PRODIRANJE NA TREH FRONTAH
Italijanska armada se bliža od treh strani mestu Adowi. V akciji so bombna letala, artilerija in in-fanterija, toda mesto še ni padlo. Italijani pravijo, da je bilo dosedaj usmrčenih deset tisoč vojakov, ne omenjajo pa, koliko je med žrtvami Abesincev in koliko Italijanov.
Dosedaj so zavzeli mesti Adigrat in Maibaria.
V	Abesinijo ne prodirajo samo s severne, pač pa imožino premoga iz tudi z južne strani. Na jugu je njihov cilj mesto raznimi kemikaliji, Harar. Abesinci so izstrelili dva italijanska vojna
aeroplana. Največ škode povzročajo italijanska letala, ki sipljejo smrt in ogenj na abesinsko vojaštvo in civilno prebivalstvo.
LAHI — "BOŽJI LJUBLJENCI"
Letala vrše pa še drugo vlogo. Med Abesince mečejo letake s sledečo vsebino:
— Sprejmite italijansko prijateljstvo ali pa poginite! Italijani so božji ljubljenci. Ce sem nam boste protivili, vam bomo zaprli meje, da se boste do smrti izstradali. Abesinci, ali vam je znana prerokba puščavskega meniha? V evangeliju sv. Janeza je rečeno, da bo italijanska vlada poveličana in da bo pogubljen sleherni, ki se Italijanom protivi!
COMUNISTI NA DELU
Harry Politt, generalni tajnik angleške komu-iistične stranke in član izvršilnega odbora komunistične internacijonale, je pozval italijanske komuniste in socijaliste, naj zanetijo v Italiji državljansko vojno. Italijanske vojake poziva, naj ne odhajajo v Abesinijo in naj netijo v Italiji revolucionarne stavke.
"TENORISTI"
Ameriški poročevalec H. R. Ekins poroča iz Di-1 reda we v Abesiniji:
~ zdaJ Je jasno, da se bodo Abesinci borili 4 po domače". To se pravi, da bodo vojne jetnike kastrirali. Abesinski poveljniki pravijo, da svojim vojakom tega ne bodo mogli zabraniti. Neki abesinski poveljnik je rekel: — Vsi Italijani, ki bodo padli živi v abesinske roke, bodo izpreme-njeni v "tenoriste".
(Po bitki pri Adowi leta 1896 je dal tedanji abesinski cesar skopiti nad trideset tisoč italijanskih vojnih ujetnikov, češ, da vsled svoje straho-petnosti ne zaslužijo imena "mož". — Op. ur.)
V	RIMU PRAZNUJEJO. . .
Ko je bilo v Rimu uradno razglašeno, da so Italijani zavzeli mesto Adigrat ter da jim je s tem odprta pot v Adowo in Addis Ababo, so začeli rimski fašisti od veselja divjati. V silnem nalivu so se zbrale velike ljudske množice pred Kolizejem, godbe so igrale, ljudje so se objemali in poljubljali ter kričali kakor ponoreli.
LIGA NOČE IMENOVATI NAPADALCA
Odbor trinajstorice Lige narodov je včeraj zaključil poročilo o italijansko-abesinskem sporu. Poročilo precej jasno označa napadalca, značilno pa je, da napadalec ni z imenom naveden.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo Ligci poslala v Rim in v Addis Ababo strogo povelje, naj ob določenem času skleneta nasprotnika premirje.
PREDSEDNIK LOVI RIBE
Na križarki Houston, 4. okt. — Križarka Houston je ob 1. po|H)ldne izpustila sidra v bližini južnovzhodnega konca Cerros otoka v južni Califor-n i ji, da nudi predsedniku priliko loviti ribe.
Nebo je bilo jasno in morje mirno. Otok Cerros pripada Mehiki in je dolg 20 milj, širok pa 5 do 10 milj.
Prvo jutro na križarki je predsednik poslušal radijska poročila o ameriškem in mednarodnem političnem položaju.
Predsednik Roosevelt se je odzval povabilu mehiškega predsednika in vlade Dolenje Calif orni je, da lovi ribe v mehiškem vodovju.
Na razstavi v San Diegu je predsednik z ozirom na priče-tek abesinrsko-italijanske vojne zagotovil, da se Združene države ne bodo vmešavale v ta spor in bodo ostale strogo nevtralne.
Roosevelt bo ostal 20 dni na vodi ter bo plul skozi Panamski kanal in po Atlantiku v Washington.
Med potom se bo križarka Houston vstavila na mnogih krajih, da bo predsednik lovil ribe.
" 8 L Z B V 1RV DrA "
THE LARGEST SLO VENE DAILY IN £7. S. A.
"das {Naroda

Frank
ud PubUfc*ed »y BLOTINIC PUBLISHING COMPANY (A Corporattoa)
President
L Benedtk. Treas.

ot above officers: New Yerk City. N. Y.
"ALAS NABOBA" (Veftee mt Mm k^eepie)
Day
'•a pol la «etrt

Ea New York aa celo leto .... 97.00
Za ped leta ........................9U0
Ca iBOMMtfria eeio leto	«1.00
Za pol leta	|U0
am Yearly 98.00
"Glee Naroda" lakaja yeaki dan lan
nedelj In premikov.
Doplel brea	In twhnnrtl ae ne prtobtajejo. Denar naj ee Maceveil-
yoAUjaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proelmo, da ar nam tndl prejinje bUall«e naananl. da hitreje najdemo naelovnlka.
"GLAS NABODA". 91« W. 19th Street, New Ink. N. Y.
1I+mtmm: CHdin 9—9919	:
VOJNA
Kocka je paella. V Afriki je izbruhnila vojna.
Cesar se j«* sv«*t <les«'t mesecev bal, kar je skušala Liga narrxlov i>od vodstvom Anglije najprej dodtrollotno, pozneje* pa nasilno prepreeiti, s e je zgodilo.
Mussolini je hotel vojno. Hlinil se je in dopovedoval svetovni javnosti, da je pripravljen spor na miren način uravnati. medtem je pa pridobival ras in se pripravljal.
Potreboval je pa tudi primernega vzroka. In tako se j<« pripetil pred meseei obmejni spopad pri Ualualu. Spopadli st» se italijanski in abesinski obmejni stražniki. Mogoče slu <*ajno, mogoče je bil pa spopad od Italijanov naročen.
Praska pri Ualualu je dala Mussolini ju vzrok. Iti duce je začel pregnetati «lušo italijanskega uartxia z idealističnim* motivi ter z gospodarskimi obljubami. Tako dolgo jo je pre-guetal, «la je za žarela v nji bojaželjnost.
Mussolini je prodrl s svojo voljo. Mussolini ima vojno, po kateri je tako silno hrepenel.
\c ured večer vojne je še enkrat igral vlogo velikega komedijanta.
"Mobiliziral" je ves italijanski narod, stopil na govorniško tribuno in z bombastičnimi besedami pojasnil eilje fašistične Italije.
Naslednjega je pa brez napovedi vojne predstraža italijanskega vojaštva v Eritreji vdrla v abesinsko ozemlje.
Naslednjo potezo mora storiti Liga narodov, ki se brez dvoma zaveda težkih posledic tega Mussolinijevega koraka.
Liga mora dobro premisiti, kaj bo odloČila. Od njenega odloka ne bo odvisna le usoda Abesinije in Italije, pač pa vzdržan je evropskega miru, ohranitev zapadne kulture. Nada I jna svetovna vojna bi Evropo popolnoma uničila.
V Afriki se je začela vojna. Štirje apokaliptični jezdeci jahajo pod oblaki: Vojna, Kuga, l^akota in Smrt.
Vojna je izbruhnila. Kaj pravijo prva poročila?
— Italijani so bomlianlirali neutrjena mesta... Uničili so bolnišnico Rdečega križa... Usmrtili so večje število bolnikov in bolniških strežnic... Pred odhodom italijanskih rezrevistov demonstrira v Toulouse francoske drhal in kriči: 44 Proč z Mussolini jem! Proč z vojno!"... V brazilskem me stu Sao Paolo se je završil napad na italijanski konzulat.
Ktratft gospoduje množici kot ji je gospodovala pred enoindvajsetimi leti.
Strast je tista velika nevarnost, ki neti svetovne požare.
Baš o pravem času se je predsednik Roosevelt v svojem govoru v San Diego, Cal., spomnil besed, ki jih je zapustil prvi pr«-dsednik George Washington ameriškemu narodu v svoji oporoki: — Ne vmešavajte se v tujezemske vojne in tuje-zemske zapletijaje!
Pravočasno se je spomnil teh besed in pravočasno opozarja ameriški narod nanje, da mu ne bodo zmedli pameti krivi preroki tn vojni dobičkarji.
Vojna se je pričela. Naloga Lige narodov je, da jo čimprej konča.	_
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanealji-
«
vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Za
▼ ITALIJO
1MB .......... Ur 190
919.25 ___________lir 999
944.4«......................Ur W0
988JO .......... Ur 1990
9179^ .......... Ur 9099
________ Ur 9009
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
WWto TtflUaneator Art.igwJ navedeno, fcatflat ▼ «U Urah draljofwao fte boljo pocoje.
IiHiftlU ▼ 9
919.—
Prejemalk doM ▼ starem
DOLABJIB ..........9 9.19
" ee«*eeneee $19*80
..........919—
•	o •• •
**	nnear^eooo
-99	tu jj
krajo lsplaOlo t dolarjih.
»e GaMe Letter ca
91—.
SLOVENK! PUBLISHING COMPWMY
V	GROZNO SMRT POD TOV. AVTO
M A R IB( >R, 2± septembra: — Snoči se je dogodila na cesti med Slovensko Bistrico in Konjicami hu«la avtomobilska nesreča, -ki je zahtevala tudi življenje komaj 2S-letne kmetice Gradnišnikove.
O smrtni nesreči smo dozna-li naslednje podrobnosti: V kritičnem času se je vračal s tovornim avtomobilom iz Konjic v Polskavo posestnik Mohorko s Poljska ve. Dober kilometer preti Slovensko Bistrico je vozač zagle<lal pred seboj kmetiški voz, v katerega je bil v preže n vol, voz pa je vodila 28-letna Gradišnikova iz Slovenske Bistrice. Morko ni niti sutiJ, da se l>o pripetilo kaj tako strašnega, kajti vozil je na odprti cesti, le kmetica je vozila po desni njemu nasproti.
Tik pred avtomobilom pa je Gradišnikova zavila z vozom na levo prav pod kolesa vozial in nesreča je bila neizogibna. Avtomobil je sunil najprej v vola, nato pa še v Gradišnikovo, ki je stala tik za živaljo. Vprežen vol je na mestu poginil, kmetici pa je sprednji del avtomobila zadal na čelu smrtno rano in je mlada Gradišnikova nekaj minut nato izdihnila.
Ves prepaden se Mohorko sprva niti zavedel ni, kaj se je zgodilo, nato pa je odbrzel v Slovensko Bistrico ter javil oblastem strašno nesrečo, katero je povzročila edino le skrajna neprevidnost in nepo učenost Gradišnikove, ki je mesto, da bi ostala na desni, krenila v zadnjem hipu na levo pod avtomobilska kolesa.
V	SLATINI UTONIL
MARIBOR, 21. sept. — Dolina Sčamice v Slovenskih goricah je polno takozvanili 44sla
MED STARO IN NOVO KITAJSKO
poleg kovača Gečeka glavna obremenilna priča v procesu proti Markuzzijem in Mihaelu Zeinljiču.
Gečeku se je nedavno ubil sin na eesti, Lizi Kovačič pa je utonil mož v slatinskem stu--dencu.
SLEP ARI JA PE-mA BAUKA
LJUBLJANA, SA. septembra. — O rafinirano zasnovanih sleparskih podvigih Petra Banka iz Mostarja prihajajo ve« lil o zanimivejše stvari na dan. Po Sloveniji je napravil nebroj sleparij za ogromn«1 vsote. Končna vsota, za katero j«* Bank opeharil razne kor-poracije, podjetja, občine in zasebnike, š<* ni točno dogna-na. Povsod je akviriral naro čila za monumentalno delo o blagopokojnem ■kralju, prodajal je tudi kraljeve slike in nabiral prispevke za spomenik. XjegoA'e sleparije segajo več let nazaj.
Peter Bauk, ki je nastopal kot kavalir in samozavest«*!! visok <lržavni uradnik ministrstva notranjih del, je obre-«lel i'so Slovenijo, obiskal je vsa znana podjetja in prihajal tudi na občine, kjer j«' skušal celo s pritiskom in grožnjami izvabiti «>d županov večja naročila, čeprav so se županr branil i takih naročil, opravičujoč se, <la njih občina absolutno ne zmore tako velikega naročila, ki gre v tisoče, ker tega ne dovoljuje proračun.
Poue-ko«l je zatrjeval, da prihaja kot visok državni u-radnik v važni politični misiji. Izdajal in podpisoval se je na razna naročila tudi pod napačnimi imeni kot "Vladimir Marko vie" in "Nikolič". Kakor hitro s«) bila javnosti zna-na prva njegova sleparstva, so že začel«' deževati in prihajati na razna oblastva ovad-
tin'*—studencev, v katerih so' l><*> kako H*lllk sleparil. — izviri kisle vode. Ljudje to vo-j Med drugimi ga išče tu«li celj-do uporabljajo za vse domače' policija, ki javlja, da je o-potrebe, neredokrat pa se pri- goljufal več strank in podje-peti, tla se pri takih slatinah *'».!> k*kor tudi razna <lruštva -dogcxli smrtna nesreča. Tak za 1H-\00<> l)in. V Celju in o-tragičen slučaj se je pripetil Golici > ime* Bauk sPjwh sedaj v okolici Ivanjcev.
Posestniški sin Anton Per-ko in Breznikov hlapec Jožef Kovačič sta se podala k sla-tinskemu vrelcu na travniku ^Ujtree", ki je kaka poldrug
«len teren za svoje sleparije. Nekateri zatrjujejo, da se je Bauk vediK> vozil okrog luksuznem avtomobilu, kar je tako dober vtisk «lelal«> na naročnike, <la so res dobili veliko
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM
NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBHVE.
ki so izvlekli oesrečneža že mrtvega iz slatine.
Zdravnik je ugotovil, da so Kovačič a omamil pri spušča-< nju v vodnjak ogljikovi plini, ki v veliki količini vrejo iz studenca, nato pa ga je zalila naglo pritekajoča voda. Kovačič je bil atar 58 let, ožeojen in oče dveh otrok. Bil je mož znane Lize Kovačič, ki je bila
kilometer od«laljen o«l Ivanj- zaupanje v soliflnost po«ljetja cev. V«xlnjak je globok, kake "Slovenski jug", 'ki ga je tri metre, slatina pa je v njem predstavljal poneko«! kot <lru-v višini <lva in pol metra. Oba štvo za publicistiko in propa-sta šla s pločevinastimi poso- gando za našo kraljevino.
dami po slatino. Pri zajema----
nju je padla Kovačiču vedrica v vodnjak. Skušai jo je iz globine izvleči s kavljem, pri tem pa je tudi kavalj pa«lel v vodnjak in ostal na «lnu. Kovačič je šel potem na «loni svojega gospo<larja ter se je vrnil z <lrugim hlapcem C-asarjem po vedrico in kavelj. S škafom sta zajemala slatino iz vodnjaka ter ga izpraznila tako, tla je bilo na dnu še kakega pol metra vode. Nato je porinil Kovačič v vodnjak lestvo ter se .spustil na dno. Oasar je ostal zunaj in ni videl na dno vodnjaka, kaj se godi s Kova-čičem. Ker pa tega le dolgo ni bilo in se tudi na klice ni odzval, je pogledal v vodnjak in videl I£ovačiča sklonjenega v vodi, ki ga je že zalila čez glavo. Poklical je nato ljudi,
'A avtom je Kitajska odprla vrata v svojo hišo, ki jo je tisočletje skrbno čuvala. (Vsar ni zmogla stoletna zunanja trgovina, to zmore zdaj avto. Prav polagoma s«> inozeniec navadi na nepojmljivo resničnost, da se sni«* z avtom pelijati prav v notranjost, dosl«'j tako m«x"-no zaklenjene, skrivnostne kitajske dežele. Izletniki, ki s«* vračajo s takih voženj, se za zdijo ko raziskovavci. Saj videvajo spotoma prsi«lavne tem plj<\ hudournike, orjaška g«>-rovja čudovitih oblik — nekaj, česar doslej niso bili vajeni videti.
Prva večja senzacija je nastala, k«> so otvorili cesto od Ša»gaja do Hangčova. In od llangčova dosežeš z dveurno vožnjo Tien-Mu-šan. oni sveti, najvišji hrib Uekianga, kamor so «l«>speli prej le romarji in prav izre<lni tujski popotniki. Obrežje Tsien Tanga je z«laj \ vsej svoji k^iotl razod«'to vsakršnemu človeku. Povsod moreš, prav do južne Kitajsk« imaš svobod n «> pot.
Povs«xl videvaš postaje za bencin, povso«! zidajo nove ho-, tole, |x>vsod kričijo vsakovrst-ne reklame. Kitajski kmetiči
upi o begajo sem in tja ali čepijo v kotu omnibusa, nešteti psi nimajo nikjer nobenega miru več. Tudi na Kitajsko je prišel nov čas, so prišli novi lju dje, so prišli tudi bobneči in .rjoveči motorji. Vse to j«* Kv-ropcu že davno znano, a Kitajcu je tako nekaj izredno novega, da se ljiiftsto ne more vživeti v ta svoj novi svet.
Kako je v deželi džunk.' — Xaš čoln stoji pri Sučovu, za dve postaji od Šangliaja. Že Li-Tai-pe je v 7. stoletju opeval to mesto, kako da je staro in častitljivo. Colli nima motorja. Peljemo se z vetrom, z vesli, s hitrostmi pač, ki so naravne. Siij si tudi n«* želim, da bi se hitro vozil, marveč 1 >i rad počasi lezel v deželo, kjer poznam sleherno pot, sleherni grič, kjer so mi poedina drevesa znana skoraj osebno in se veselim svidenja z njimi. Xi, da bi mi k«lo očital, da si privoščim tako uživanje pri rode s pomočjo petih kulijev, ki se mučijo z veslanjem. Ze ime kuli je nekaj, kar mi prav napak razumemo, ker mislimo samo s tehniško pametjo, bol ie: nespametjo. Treba je, <la poznaš te ljudi in ko j veš, da si niso vsi enaki, marveč — so zase, ljudje — ko drugi. (V ksi bom dal kdaj vdelati motor v čoln, mi bo prav hudo ob slo-vesu in žalostni bomo vsi, k«)
bom rekel: "Otroci, zdaj vas pa nič več ne potrebujem ..."
Božje stvarstvo moreš s pridom uživati samo na poljskih stezah in le, «V imaš čas ali če se pelješ z živimi bitji. Se nedavno smo imeli tu eno samo uporabno cesto — od Sankhaja do Minghonga. (V si se ob tej cesti vozil s čolnom in nato po njej z avtom, bos sprevidel, kako malo vidiš z avta in kako u-živaš pri počasni vožnji s čolnom.
Res je udobno frčati z avtom, ko te hladi veter, a kako tuj. oddaljen je svet, ki hrzi mimo teb««! Svet se nam o«lmika. ni nič več naš, je le še, kot so kulise na odru Avto je podalja-šan del mesta in iz avta gleda^ kot z okna kakega donebni-ka. Pred leti sem bil na Ticn Mn-šanu, na hribu "nebeškega pas tirja." Tenia j sem dospel drugega dne iz Hangčova, ko sem 10 ur hodil peš, v dolino samostana Tj en Muja. Spominjam se še, kako sem ves utrujen in izčrpan o«l neskommih težav hipoma obstal zv«'čer pred prastarim samostanom. Zamolkel glas samostanskega gonga sc je vpletal v glasove mnogoštevilnih pt ičev. Menihi so v temnih haljah svečano stopali pn^l rumenim zidovjem templja in so molili. V tej prazniški samoti mi je bilo ko v paradižu. — Zdaj — dandanašnji — moreš zares silno naglo priti <lo Tjen-Mušana. Avtomobili se ustavljajo na prelazu. Ondi je tudi hotel, in so garaže in tanki za gazolin - -a paradiža ni več!
Peter Zgaga
EKEROVIC BO VODIL BOZlCNI IZLET
V	Clevelandu je po dolgi bolezni preminul rojak Frank Vrabec, star 40 let, doma iz Trebenj na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Tu zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Hočevar, in sna Stanlt^ya, v stari domovini pa očeta in tri sestre.
*
V	Rock Springs, Wyo., je umrl Viktor Tadejevič za poškodbami, ki jrli je <lobil ipri avtni nezgodi. Prevažal je pošto iz Rock Springsa v Superior z avtom, ki se mu je prevrnil in on je bil smrtno pobit. Star je bil 40 let in doma od nekod na Hrvaškem.
• -
V	zlatem rudniku Majowe v Californiji je 20. septembra u-bilo Johna Covioa. Star je bil 43 let in doma iz Slivna v Dalmaciji. Zapušča družino.
Velika cesta skozi Brougli ton, Pa. je brez malega že do-gotovljena in meri s stranskim hodnikom 80 čevljev ši rine, ampak malo delavcev je imelo zaslužek pri tem delu. Delali so v glavnem moderni stroji, na stotine brezposelnih Slovencev in drugih je pa moralo le gle«lati te stroje, kako so kopali namesto njih.
Mr. M. S. Ekerovič, znani upravitelj jugoslovanskega o<l-delka Črtna r d - White Limited v New Vol ku, bo osebno vtnlil potnike, ki bodo potovali domov za božične praznik«' s par-nikom Majestic dne *». decembra.
Majestic je eden največjih in najhitrejših ekspresnih paznikov na svetu ter je dobro znan našim rojakom. Pamik je posebno v zimskem času zelo primeren, ker se ne ziblje in naglo prevozi ocean.
Mr. Ekerovič vas bo spremljal od New Yorka do domovine ter vam bo posvetil ves svoj čais. Na krovu ho skrbel za zabavo, da se ne boste dol-gočasili. Pomagal vam bo pri carinski inšpekciji, pri pregledovanju potnih listov itd.
Kuhinja bo izborna, vožnja prijetna.
Iz Pariza vozi direkten vlak v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Na vlaku boste preživeli samo eno noč.
Vsak, ki namerava potovati za božične praznike v domovino, naj se posluži te prilike.
Nadaljni božični izlet se ho vršil dne 14. decembra s par-nikom A<]uitania, ki je eden največjih in najhitrejših par-nikov. Te«laj bo spremljal potnike Mr. A. Marcus.
LEDOLOMEC ZA SEVERNA RUSKA PRISTANIŠČA
Ledolomilec "Lenin", ki je bi 1 nedavno preurejen, se je podal v Arhangel, da bo vzdr ževal odprto pot med sovjetskimi pristanišči v Arktič nem oeeaaiu in Belem morju, kjer bi bil vsled ledu pro met nemogoč.
VITTORIO VENKTO Par ur, pre«lno so Italijani vdrli v Abesinijfi, se j«' pojavil na balkonu Beneške palače v Rimu laški ministrski predsednik Mussolini ter s svojimi lajajočim glasom o-znanil stotisočglavi množici pod >eboj, da j«* udarila ura končne odločitve in da bo š!.» j Italija v znamenju Vem-ta, naprej, naprej do sv<»jeg« končnega cilja in zmage.
Kakšen pa je vendarle tisti prokleti Venet«), ki ga imajo Izlili vedno na jeziku.'
Kakšna j<* [»a bila pravzaprav tista zmaga, na katero j«- fašistična Italija tako strahovito ponosna
Tega pojasnila ne pišem kot P«'ter Zgaga in ne kot človek, ki so mu Lahi domovino vzeli. torej n«- iz pikrosti in ne iz sovraštva, pač pa kot časnikar, ki j«* po točnih in resničnih prnlatkih tole ugotovil:
V vsej svetovni .vojni niso Italijani izvojevali nobene pomembnejše zmage. Že vsaj s svojim junaštvom n»\
Proti izčrpani avstrijski armadi, ki so jo tvorili na soški fronti večjidel vojaki slovenskega in hrvatsk«-ga rodu, ie posijala Italija «»d leta p*'! najst do jeseni leta o-enniajst vso svojo silo.
Laško vojaštvo j«' bilo e-preniljeno z najmodernejšim orožjem — in kar j«' tudi velik«' važnosti — laški vojaki niso stradali, dočim so našim fantom že konei leta šestnaj-t pre«*«*j slišno krulili želoilci.
<'e I>I šlo po računih laškeiia g«*neralnega štaba. l»i morali biti Italijani najkasneje dva m«'seea po vstopu Italije v voj no v Ljubljani in bi im»*li zasedeno vso S|ovenij«» vzliodno in južno o«l Save.
Pa kaj se je Zgodilo ' Po treh letih bojevanja jih vidimo hežati s Krasa preko Soče, Taljmenta v Beneško ravan. Sel«' za Pijavi» so u-stavili.
.I«ksc»ni l«*ta osemnajst so pa armade opešale.
N«' samo nemška in avstrijska, pač pa tucii angleška in francoska, »lasi sta slednji dve dobili iz Ameriki vse, kar sta potrebovali. Laška armatla jc pa opešala že zdavnaj prej — kmalu po prvi soški ofenzivi.
M<il vojaštvom ni bilo v«'č. discipline. Vsak vojak j«* bil lačen svojega <loma. in do grla sit krvavega vojnega rokodelstva.
Komando je le redkoktlo p«i-slušal, sicer si ]>a tudi nob«»n komandant ni upal kaj pridu komandirati.
Vojaštvo je slutilo, da oiti-grava svojo vlogo.
Tedaj je začel Wilson pošiljati Nemčiji svoje note. Vsak je vedel, da se bliža k«m<»<\
Vojaki so začeli metati orožje vstran in rezati oficirjem epolete. Oficirji so bili veseli, če so se mogli znebiti svojih sarž.
Splošno premirje j«» bilo skle njeno 11. novembra 1918.
Avstrija ga je že te«len prej sklenila z Italijo.
Po sklenitvi premirja se je pa porodilo v Lahih laško junaštvo.
V primerni razdalji so "prodirali" z belimi zastavami, za Avstrijci, ki so se mirno vračali domov.
Tako so na vsej fronti "zmagovali".
Po«l Alpami tfo naleteli na peščico Avstrijcev, ki najbzrž niso vedeli za sklenjeno pr«1-mirje.
Laška sila se je vrgla nanjo in jih premagala.
In to je bila tista sijajna zmaga pri Venetu — cele štiri dni po sklenitvi premirja.
"GLAS NARODA
New York, Saturday/October 5, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S.
l
KRATKA DNEVNA ZGODBA
It. t:vs.:
"(iuillon, zdaj j«' spet polna luna," je dejal polieijski poveljnik Plassanl svojemu stražniku, ki se je pravkar od p raja I na služl>o. 44 Ime jte odprte oei, na pil i te uš<**u. (iuillon. — Saj ste zdrav, |K>hiovreden elo-vek, ki ima svoj«* rute v oblasti! Ali pa ste morda utrujeni, dragi moj? Kar naravno-i z Itesrdo na dan! Kako vam je? Povejte mi, (iuillon! (fovo rite ko tovarišu, ne kakor d i ste v službi! Kar tako govorite z menoj in jiozabite, da sem vaš predstojnik! Torej ? Kako vam je, dragi (iuillont'*
"Izvstno, gosp« h I poveljnik! ...Le to moram dodati: izvrstno, rr som v službi *
"(V ste v službi, vam je dobro? Samo tedaj? Kaj pa to pomeni? In izven služI**?"
(riiHlon je skomizgui z rameni. Plassard je nadaljeval: 4 4 Saj ne vem —, a ee vas takole ogledujem, >«• mi pa le dozdeva, da niste, kakor zmeraj, da je neka blediea... Ali ste zaljubljeni, (iuillon?"
44 Kakor je par vsak v mojih letib, gospod poveljnik! — Ne ver, ne manj!" "Torej!"
44I>a, sem blod, j«« že res, go sptwl jMivrljnik. a bledico -i razlagam takole: ti>ti umori iz treh prejšnjih nori ob svitu polile lune so lile tako vznemirili, da nimam nikjer obstanka! Dokler ti trije umori tie IhmIo pojasnjeni, dokler ne bom dognal, kdo jih je izvršil, par n<* bom našel miru! Tri j«* umori zapovrstjo, na enem in istem kraju, kjer d ose j št« ni nihče nikogar umoril! Pa vselej takrat, kadai seui bij jaz na straži! Pa nikoli niti mrvice o morilcu, čeprav je mesečina svetila ko sonee! Lekarnar, profesor, gledališki ravnatelj! Ne morem spati..., spanee mi pretrga pustolovski glas:4Polua luna mori, (iuillon!' — To mi razjeda živce, gospod poveljnik! To mi jemlje zdravo barvo lir!"
Razumem, (iuilhvu, razumem!... A zdaj pojdite, lire-«et se mora odpočiti!"
(iuillon je strumno pozdravil in odšel iz stražnice.
Ko je bil že zunaj, je vstal policij-ki 7/1 ravni k, doktor Gobi n, ki je navidezno spal zadaj
POLNA LUNA
na zofi. Pristopil jr k Plassar-du.
"No, ali te je zbudilo, kaj?" ga je vprašal poveljnik.
"Nisem spal, sem se le tako delal. V resnici pa mi ni ušla nobena (iuilhmova besedi.-a/1
4 * Uboga para, kaj?"
"Ko bi bil jaz na tvojem mestu, bi ga odpustil iz >'ln-žbe!"
"Tega pa nikakor ne morem storiti! Kako neki? Šlo bi le tedaj, če l>i imrl kak dokaz, da ni zmožen službe. Ali imam kak dokaz? Nobenega! Smolo je imel. Trikrat zaporedoma! .le pa izvrsten stražnik."
"Ali se nisi nič zavzel radi nekega stavka, ki ga je (Jnil-lou izrekel ?"
44 Katerega ?"
44Polna luna mori!"
"Saj to ni nič takega? Kadi te grozne uganke je kar zl»<>-lel! Ali pa meniš, <i;i polna luna vpliva nanj ?"
44 Pred neka j tedni sem pregledoval tllllloliOVe li>tilie. — Njegov oče in njegovega očrt i mati sta bila mesečna."
Passard je prikimal. 44 Vem. Saj bi se dalo preiskati.. . \ čeprav bi dognali tako pomanjkljivost pri (iiiillonu. ali bi nam bila ona grozna uganka kaj bolj jasna? A baš za t > uganko se moramo zdaj v prvi vi'sti pobrigati. Ali veš, kaj si mislim? Da se je kak norec priklatil v naše kraje in zdaj ubija ljudi. Saj poznamo take slučaje, ko so se norci dolgo časa izmikali roki prav ire."
Tedaj je doktor prav |*>ča-
dejal: ''Mislim, da se mi bo nocoj posrečilo razvozlati u-ganko!''
Plassard ga je začudeno pogledal. A (Jobin je molčal in le dejal: 44Saj dovoliš, da zapustim uradno sobo za uro ali dve? Na zdravje!"
Komaj j«* doktor Gobin odšel, je vstopil stražnik Brenči, ki ga je bil pravkar nedumestil (iuillon.
"Nič novega?" je nekoliko razburjeno tvprašal Pla-sard.
4 4 Vso v redu, gospod po veljali k !" je odvrnil.
Te«Ulj je Plassard pristopil tik lijegu, in ga vprašal:
44 Ali niste ničesar opazili na Guillonu?" PUissanl je to
vprašal, ker se mu je zdelo stražnikovo lice spremenjeno.
Brenet je mimršii obrvi in — molčal.
"Ste?" je silil vanj Pla-sard.
Brenet še vedno mi nič odgovoril.
Poveljnik jo udaril z nogo ob tla:
44Človek, kaj je?" i4Xe vem!" je zavpil stražnik.
Brenet je trčil s petami ski>-Ptfj-
Plassard se je kmalu ]»omilil. Vedel je, da se je morah* Brenetu pripetiti kaj izrednega. ker je bil sicer j a ko pokoren in odličen stražnik.
"Govorite! Kaj boste povedali?"
Tedaj se je Brenet žalostno nasmehnil. "Ce bom govori!, bi prišel v ječo — in — če n • bom povedal, tudi. .."
44No, naprej, — govorit«1! — Kaj je z <iiiillonom ?"
44Bojim se...'4 Brenet j«' >iloma spregovoril te besede: .. ."dči bo danes spet koga limoni !"
Plassard je pobledel. Vsako besedo je poudaril, rekoč: "da bo danes... -pet! (iuillon — da — hi — ?"
Brenet je prikimal. Nato j-' glasno dejal: "Vcudar —dokazov nimam. A vse v meni mi pravi... "
Pla<sard je za hip pomislil. Nato je zaukazal:
"Takoj pojdite nadomestit (iuillona! Recite mu, da moram nujno govoriti z njim!"-Tedaj je pritekel (Jnillou ko vihra. Loveč sapo, je zaječijal: 4 4 Gospod poveljnik — za vojaškim spomenikom leži gospod doktor Gobin — ntnor-j«-n — ustreljen je!"
Plassard je planil na (iuillona. Zagrabil je stražnika, ki je bil za glavo večji, za ramena, ga stresel in zakričal:
44 Doktor je umorjen? In morilec? Ali spet niste nikogar in ničesar videli"
"Ničesar in nikogar!" i4Guifllon! Za božjo vlojo! Četrti umor! Četrti mrlič!"
Plassarda je nekaj prekinilo. Skozi odprta vrata je bilo slišati glas, ki so radi njega vsi trije okameneli.
44 Četrti umor smo preprečili, poveljnik; četrti mrlič je živ..." Nekam bled je vstopil doktor Gobin.
44 Brenet, uklenite Guillu-
lia

Brez besede je Brenet izvršil povelje, (iuillon se ni upiral.
44Ali se mi saaija?" je slednjič dejal Plassard.
"Ne, dragi moj, vse je zares!" je odvrnil doktor. 4 4 Saj sem ti bil prej povedal, da bom nocoj razvozi jal uganko. Da veš, že po drugem umoru sem vedel, da je on morilec. Veular nisem mislil, tla je zločinec, marveč, da mori, ker je bolan. Danes pa vem še več. Polilo luno je uporabljal le za to, da bi bili njegovi umori nekaj skrivnostnega. Zakaj, ko sem prejle 44mrtev" ležal na tleh, j«- kaj urno pograbil mojo denarnico! — Brenet, preiščite ga!"
Brenet je našel zdravnikovo denarnico v Guillonovi bluzi.
44Na kakšno daljavo te je pa ustrelil?" je vprašal Plassard.
44 V najbližji-bližini. Saj sva šla skupaj in sva govorila. — Samokreis je Mkor J pritisnil name — med pleča — kakor so bili tudi drugi umori tako izvrešni.. . "
44A kako, da nisi nič ranjen?"
Ker imam telovnik, ki ga ne prodre krogla..."
ii Imeniten človek si!" se je smehljal Plassard. Nato je pristopil k telefonu in prijavil ovadbo.
NAMESTO KRAVE JE Z NOŽEM ZADEL
tovariša
MARIBOR,	septembra.
Danes se je pripetila v mariborski klavnici usodna nesreča. ki je terjala človeško žrtev, katere življenje visi na niti. V klavnici je mesar Kralj hote] usmrtiti kravo.Ko je z enim udarcem omot i I žival in se pripravil na smrtni sunek z nožem, je stal |>oleg njega Poletni mesar Frančišek Ceh s Koroške ceste Gledal je tovariša, ki j«* držal z eno roko kravo za rog, z druga pa je vihtel nož. Naenkrat se je pa krava umaknila in mesar ;e namesto nje zabodel Ceha, kateremu je prerezal levico pod komolcem. Prerezal mu je vse žile in je bila veliko nevarnost, da nesrečnež zaradi velike izgube krvi izdihne. Mariborski reševalci so ga naglo prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki zašili prerezane žile, vendar je njegovo stanje skrajno resno.
ITALIJANSKI TRANSPORT PRED SUEŠKIM KANALOM
Na sliki vidite italijanski paru ik, ki vozi vojake v Eritrejo. K o je dospel parnik do Sueškeg a prekopa, so se mu italijanski
prebivalci približali v čolnih ter priredili vojakom b učno demonstracijo.
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET

99
NARODA
NEW YORK. N. Y.
in
ucm
181
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Tnla vez. 27!» strani. Cena ..............
Vena knjiga za Nemce in za one. ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......
Opis jMisameztiih držav: priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druge narodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO RERILO. Sestavil dr. F. J. Kcrn. Vezano. Cena ................
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena ..........
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena
RONTON. 280 strani. Cena......•..............
Knjiga o le|»eni vedenju, govorjenju in obla-čenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of the United States". Cena ..........................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 73 strani. Cena ____
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. J os.
Tičar. 155 strani. Cena ..................
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kahaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......
V	knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le mulo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Ki igli i.
--Mi strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki uarodm»-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo slftžilo slehernemu kot orieutaeni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp 240 str.
Trda vez. Cena ......1J50	Bros. c*»na
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 166 strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spiral R. I.egvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................
GOSPODINJSTVO. Spisa!« s. M. Purgaj. S slikami. 206 strani. Cena ....................
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in reliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ..........................
Podroben opis starih Ijnbljauskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolioe.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRI RODE. St strani. Cena ----
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-stvu
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane
Levstik. 220 strani. Cena ................
Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 ve*.
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: 1. Del.....80....II. Del
Zemljepisni prešle«!: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena
V	tell treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslo\ ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Frane Goestl. —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami.
168 strani. Cena ........................
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprtllkah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosi »od a rja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnili pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60
strani. Trda vez. Cena ..................
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriSklh učnih knjig. S slikami. Primerno as otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
.50
.25
.50
.35
.80
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 1.40 291 strani. Cena ........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
5._ OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena..
Cena knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena ..........................
Napisano v spomin možu. ki je prvi med na-
_ mi uspešno propagiral veliko idejo jugo-
m slovanstva.
.80 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25S strani. Vez... 2.50 1.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.	^
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: H52. 141, 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
7- PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena ........................
V	knjigi so opisane lei»ote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev.
1.20 pr.vkTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str...
Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila. k:iko se je trdita obnašati v dražbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. .'HI strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi Črtami sodobne filozofije.
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. IS.'*, strani. Cena Strokovnjaška razprava o posledicah preobi-Iega zauživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................1.50
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244'strani. Cena ....*................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 266 strani. Veaauo. Cena ........
S pomočjo te knjige vara je mogoče naglo izračunati obresti ««1 pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži.
1.20 STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ......
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi razisknl "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože LavMfar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjgi obuja naš znani j »otopi see župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
1,— SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—
SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek.
.50 12» strani. S slikami. Cena .............. .40
Navod. kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pi-
1.20
1.25
.70
1.50
.50 .60
.80
.75
.65
.70
.75
.75
.50
.60
jafo.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
110 SLOVAR. 14S strani. Cena ..............
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14S str. Cena Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar In kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika.
.90 .40
.30
SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil.
•30 SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... JO 1.25 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je na-j>0 menjena deklicam v starosti štirinajstih let.
.75 SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ -25
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 .70 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar.
70 UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
uica in slovar. 25)5 strani. Cena broš.......1-25
Vezano......1.50
r0 UVOD V FILOZOFIJO. Spisa'« dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................i*5®
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 137 strani.
Vezano. Cena ..........................I-25
Zbirka pisem, listin in vljg za zasebnike, tr-
_ govce in obrtnike.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena .......
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna ta-L23 bela: puuktiranje; zastavice.
VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ......
Zbirka voščUnih listov in pesmic k godovom, novemu letu In drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena......
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena ........................
1.— VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..........................
V	prvi knjigi so i»esmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
.40 VODNIKOVA PRAT1KA za leto 1927. 128 str.
Cena........JO
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-.75 mena.
,VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... .M Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter veebuje iivljenjepise mož. ki so s svojim .75 delom privedli slovenski narod is suženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Gena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaike republike zaporo&kih kosakov.
JO
JO
JO
JO
.25
JS
JI


r
"GLlf» VA BU D*A»
New York, Saturday, October 5, 1935
THE LARGEST SLOVENE TfAILT IN V. S. 7t.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih=
Za Glas Naroda priredil I. H.
INDIJSKO - HOLANDSKA KOLONIJA KAZNENCEV
PRVI ZVEZEK.
58
—	Goaj»o<1 jo sicer doma, — pravi gospa, — toda pri najboljši volji vas no smem spustiti k njemu. Njegova soba je v strašnem položaju. In sedaj leži na postelji, da vam kar ne morem povedati, kako. Z nobeno besedo ga ne sme nikdo o-govoriti. Pri vsaki besed i tako podivja, da se ga bojim. Pa ga vendar poznam! Šele pred dvema urama so ga pripeljali domov.
—	Ali je bilo celo noč izven hiše ? — vpraša Albert prestrašen.
—	Da. Pred dvoma urama sta ga dva policista pripeljala z vozom. Povedala sta mi, da je bil v noči aretiran, ker je razžalil stražo. Na policiji niso mogli spraviti iz njega, kdo
je in tako so ga pač vtaknili v ljuknjo kot pijanega dijaka. V obleki, na kateri ni bila suha niti ena nit! Šele komisar, ki ga je danes zjutraj zaslišal, ga je spoznal. In takoj ga je tudi poslal domov. In pomlislite, na policiji mislijo, da pri njem ni vse v pravetm redu, ker je pri zasliševanju tako zmedeno govoril. O, ljubi Bog, to bi pa bilo najstrašnejše! Je res veliki križ s tem ubogim človekom! S hrbtom roke si potegne preko oči. Naj mi gospoda ne zamerita, popolnoma sem pozabila, kako izgledam.
Roke si obriše ob predpasnik, raztegne zavihane rokave ter se sramežljivo stisne v senco vrat.
Prosim jo, da Friosshardta obvesti o najinem odhodu in da mu pove, da bova v dveli tednih zopet nazaj. Ko se obrnem, da bi šel, Albert obstane in slišim ga, kako je tiho pričel govoriti z gospo. Zelo se mi je, da sem vedel za vteebino tega pogovora in grem po stopnicah navzdol. Ko me Albert na ulici doide, mi pravi:
—	Očitam si. Včeraj bi bila morala Friosshardta spraviti domov.
—	Saj sva vendar hotela.
—	Pokličem kočjaža. mu povem Martin naslov in stopim za Albertom na voz fer sem na njegov molk odgovarjal z molkom. ;
Točno ob uri prideva, kakor sva bila povaljena. Marta naju sprejme v salonu.
—	Slišala som že, pravi Albertu — da sto danes uradno obiskali intendenta kot pisatelj. Tedaj že tudi gotovo veste.
—	Da, vem! — vpade Albert.
—	In to moret^ reči z nasmehom? — se šali Marta.
—	To je pri pisateljih zelo redka samozavest! Toda verjemite mi, za igro je premestitev saimo ugodna.
To pravi nekoliko v zadregi, da v meni vstane sumnja: sama je delala na to, da je bila igra preložena, samo da bi dalje pridržala Alberta v Monakoveni.
—	Sevede! Ugodno! — in moral sem so smejati.
Marta me začudeno pogleda.
—	Seveda! Igralci dobe več časa, da so natančnejše nauče svojih vlog. In prtsebno meni jo ta premestitev za mojo težavno vlogo zelo dobrodošla.
Toda v tem trenutku ni mislila na svojo težavno vlogo. Ko je govorila, je brez prikrivanja opazovala Albertovo premen jeno prikazen z največjim zadovoljstvom. In zapeljiv smeh se razlije čez njene ustnice, ko nadaljuje:
—	Ako je moj namen, da vsako pridobljeno uro porabim za učenje svoje vlogo, tedaj upam od vas, da boste marljivo in strogo pazili na to, ako s svojim naziranjem no boin iz igro napravila kaj preveč dobrega.
—	Mislim, da takega nadzorstva ne potrebujete, — pravi Albert. — Včeraj ste mi dovolj dokazali, da so moram v svojem nezadostnem razumevanju ženske vloge proti vam smatrati kot kratkovidnega šolarčka. Pa tudi kot vaš učenec si moram od vas za prihodnja dva tedna izprositi počitnice. Nameravam namreč s svojian prijateljem oba tedna prebiti ob Togornskom jezeru.
Albert je raztresen gledal v tla, ko je govoril te besedo. Zato tudi mi mogel opaziti sence neljubega razočaranja, ki j«' pregnalo solčno veselost z Martinega obličja.
—■ In še nocoj odpotujeva! — vpadnem v netovariški zlobi. — Neizmerno se veselim teh dveh tednov!
—	Tegernsko jezero ? Dobo ste si iabrali! — pravi Marta prisiljeno.
—	V taki naravi boste našli prijetno nadomestilo za dolgočasje in njegovih ljudi. Saj menda je to sivo strašile, preti katerim hočete pobegniti?
Albert zmaje z glavo.
—	Pra vgotovo ne, draga gospica! Kar me vabi v gore, je -zahteva po zavedrilu. Tekom zachijih let sem le preveč dihal zrak tesne sobe. Ono strašilo, o katerem ste govorili, se mi ni Se nikdar prikazalo. Tudi ne mislim, da ga bom videl tukaj v Monakovem, četudi bi ostal. In če navzlic temu pride, vem ravno tukaj v Monakovem za prag, čez katerega bi mi strašilo dolgočasja ne sledilo.
Pri teh besedam prijazno pogleda Marto. In zopet je bil solčni sijaj v njenih očeh. Smeje se in hoče govoriti. Tedaj pa se odpro vrata in sestra stopi s svojim dolgo zraščenim ženinom v sobo. Tedaj se prične pogovor o vseh različnih stvareh. In predno sedeftno k mizi, ee še nekoliko pogovorimo z gospo Kronekovo v njeni robi.
Pri mizi sem dobil zelo nepotrobno vlogo. Oba mlada zaročenca ste si imela toliko povedati, kot bi bila cela leta ločena. In Marta je bila tako zelo zaposlena z Albertom, da je moja zabava bila samo v tem, opazovati svetli si jaj njevih lepih oči, kolikor je mogel prenesti mir mojega srca.
Netkaj ur zatem sedim z Albertom v vlaku. Ob lepem večeru, v rdečem sijaju solnca gre pot skozi gozdo in polja, na*! katerimi »e je vroči zrak tresel v valovih. Ko na postaji izstopiva, zaglodava udoben gorski voziček. Kočjaž je pripeljal dva tujca pa postajo in je bil vesel, da je koga dobil za nazej. Medtem ko napaja konja, nama pripoveduje, da so vse vasi ob jezera Gmnnd, Tegern in Egern polne letovfcščai*jev, da nama pa vendarle more v St. Quirinu pretekrboti prijazno stanovanje, teda t**" ne bo mnogo dražbe.
(Dalje prihodnjič.)
Noeso pomeni otok, kaniban-gan pa plavati — v malajskem jeziku. Pravljica pove, da je bil ta otok odplavljen od Javo in leži zdaj na 3 morske milje daleč na morju. — Izhodišče za na ta otok (dovoljenje izda le uprava) je edino važnejše ja-vajsko pristanišče Tjilatjap, ki je zdaj že 4 ' ozdravi jeno** a še pred nekaj leti je bilo ondi polno mrzlice, malarije, ki je povzročila samo smrt. Tjilatjap je pa tudi zato znano, ker ondi izvažajo Kitajci slaščico: lasta-vičja gnezda, ki jih dobivajo v skalnih votlinah na obrežju Tjiltjapa. "Ker je bila nedelja, sem le težko dobil čolne," pripoveduje neki nemški doktor, "pa kaj čoln! To je bilo le dolgo, izdolbeno deblo. Razen nekega Malajca, ki pa tudi ni bil še nikoli na kazenskem otoku Noeso-Kambanganu, ki mi je po pomagal nositi oba fotografska aparata, som dobil še nekoga domačina za veslanje. Ta nas je prerinil <lo postaje Lemoosboondi ("trdna pot s sadnim drevjem"). Tu je ne-1 I kaj Kitajcev delalo v kamnolomih pod nadzorstvom holand-sko-mdskjih uradnikov. Edina steza, ki je vodila od kamnolomov v i^osto džunglo, jo bila brez sekirico nedostopna. "V moji boli obleki in brez usmja-tih ovojk mf je bilo neskončno hudo in sem bil kmalu poln pijavk. Tudi kač je bilo dosti. Zato som so moral obrniti in sem sklenil, da obiščem glavno postajo Dojoemblonn, ki leži na HO km dolgem otoku. Paznik ki som ga dobil v kamnolomu, mi jo sicer odsvetoval, češ, da v morju kar mrgoli samih kro-kodilov, ki bodo moj kanu ko igračo prevrnili. A jaz se nisem ustrašil in z obema Malaj-cema smo odrinili dalje po morju. Poldne je bilo in sonce je neusmiljeno pripekalo naravnost na nas. Večkrai. smo so morali izmikati ribiškim mrežam in so boriti z močnimi morskimi tokovi in nato smo pluli po sonci ob obrežju pod gostimi vejami dreves mangrovov. Krokodilom se pa oči v id no ni zlju-bilo prihajati na površje v tej
dovoljenja od upravo, me je povabil k sebi, naj bom njegov gost. Takoj je dal oso« 1 lat i konja, da si ogledava kraj, a še prej mi je povedal nekaj zanimivih podatkov o otoku. Noeso Kanibanjjranu, o zemlji in prebivalcih. — V svoji preprosti pi-sa rn i-bara k i mi je na zemljevidu pokazal, kako je otok razdeljen na 5 jetniškili postaj. To so: glavna postaja Djoembleng. kar pomeni nižina; dalje Lem-vesbrendi, obe na severnem obrežju otoka; znotraj so postaje: Gladaganbreg, Gliger - sleme, Karananjar - novi apnenec, kjer jo v bližini vas na koleh "Sogaranakan" — otroško jaze ro — in slednjič Permissan — školjka — in zares je ondi polno lepili školjk. V Permis-sanu jo opekarna, v Djoemblen-gu so apnonico. Co stopiš na 2000 m visok, s liolmi posejan, podolgovat otok, vidiš vse povsod same neprodime pragoz-lovo. Od lota 190(> je tu kazenska kolonija in v začetku so u-porahljali jetnike v gumijevih nasadih. Najprej so spravljali semkaj samo politične jetnike, kasneje, po vojni radi otoka Sumatre, pa so privedli še divje At-Kitajce. Zdaj je na tem otoku polno malajskih, kitajskih, hindskili jetnikov. Ko som bil jaz ondi, jih je bilo do 4000, ki jih jo stražilo 140 holandskili in malajskih vojakov. Živila dobivajo iz Tjilatjapa. Najvažnejši so gumijasti natsadi — do 1000 hektarjev. V Djoeinblen-gu predela vajo gumi. Ravnatelj je bil poln navdušenja za lepoto otoka, čigar južno obalo jo primerjal z Normandijo. Prednji griči so pravi razgledni stolpi in radi apnenca, je dosti podzemskih jam. Rastlinstvo je kar čudovito, nekaj dreves in evetieje takih, ki jih na Javi ni najti. Le tu dobiš W i<l jaj o Koesoemo, ki ji pravijo domačini "roža zmago." Vsako leto ob obletnici kronanja, pošlje sultan iz So era k n rte kakih 60 služabnikov po to rožo semkaj. Neke postaje, ko Gladajan in Permissan so le z morjem v zvezi, do ostalih treh komaj prideš
po stezah zn ježo. ^a.to no vročimi in so že kje počivali v J služba nadzornikov in zato jo bregu. Pač pa som videl voli- zelo težava in nevarna. — Prvotno so bili kaznenci na tem otoku iz divjega gorskega plemena Dajakov iz Srednjo Afriko, Atjehsi s severno Sumatre in Toradji s Celebesa. Tudi Ba-taki s planot Karo s Sumatre, ki so so neznansko trdovratno upirali Ilohuidcem in so bili mimo tega še strastni lovci na človeške «?lavo, so bili tu internirani. Tudi pri Da j ak ill in Toradjih so le s težavo iztrebili nohlep i>o človešskih glavah. Ravnatelj mi je tozadevno povedal, da sta dva njegova služabnika Dajaka in sta bila radi
pa
kansko legnane, kuščarico, ki so se sončili na pesku. — ('oz kaki dveurni, naporni vožnji smo dospeli nekako ob dveh popoldme v pristanišče Djoembleng. Gruča domačih jetniškili paznikov nam je že oddaleč mahala in razburjeno kričala in dopovedovala, tla ne smemo pristati. Ko sem pa le skočil na sulio, so me obkolili in odvedli k ravnatelju otoka. Ta me jo zelo prijazno sprejel in videč, kako som vztrajno prosil, da si smem ogledati kazensko kolonijo, dasi nisem imel
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30
GODCEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena	JS5
HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena	.80
Trda vez. Cena 1.—
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	.25
PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena ________.50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str.	j60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	.25
SANJSKA KNJIGA .....................................................60
SANJSKA KNJIGA .....................................................90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. »0 strani. Cena.............40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena .................90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena	.30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro M Vse nase").
189 strani. Cena ................................................JS0
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50
VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .....................35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena	.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
2It WEST 18th STREET
NEW YORK. N. T.
lova na človeško glave obsojena na 15 let no prisilno delo. A njegova žena, edina FVropka na otoku, se ju prav nič ne bogi.
Jetniki so bili vsi enako oblečeni; imeli so rjave jopiče in prav take hlače in na jopiču veliko številko, ki jo bila že od daleč vidna. Vodili so jih v četah po dva in dva; pazniki, so evropski ali malajski, vsi pa imajo dolgo sabljo, klevana, in pa samokres. Med jetniki sem opazil divje, krasne postave zanimivih glav; a tudi stare, bradate moške, pravi zločinski obrazi. Nekaj posebnega so bili zame pozdravi, ki so predpisani za uradnike in paznike. Ker je treba pri nevarnih, težko ugna-nih in večkrat hudih zločinskih jetnikih, ki je mod njimi dosti hudodelcev, večkratnih morilcev — vodno pazit da imaš zavarovan hrbet, je jetnikom strogo prepovedano, da bi Šli tik kakega Evropca mimo. Co take jetniške čete srečajo kakega belokožea, tedaj so mu mo-ra»jo s strani izogniti, ali napraviti velik ovinek in pri tem gledati sklonjeno v tla. (V pa Ev-ropoc stoji ali sodi, so mora jetnik za nekaj korakov odmakni-. ti in globoko sključiti, kar jo( zanjo težko, če so obloženi s tež- ( kimi tovori. Ti predpisi so so mi zdeli muhasti in neusmilje-l ni, a ravnatelj mi je zatrjeval,! da je potrebno, ker človek ne ve, kaj nameravajo ti zahrbtni, zviti in maščevalni zločinci. Seveda so no morejo svobodno gibati po otoku in ponoči jih za-pro za bodičaste žično ograjo v barake, kakor so tudi hišo u-radnikov obdano radi varnosti z bodičasto žico.
Xa vi dežno se ti dozdeva, da jo jetnikom kar lahko pobegniti, vendar ima vojaštvo v Tjilatjapu take odredbo, da je to nemogoče. Ce bi pa hotel kdo preplavati morsko ožino, bi j-CH nemudoma požrli krokodili in morski volkovi. Vendar — če bi so mu le posrečilo priti na Javo, je tedaj brez vseli pravic in sleherni ga sme pobiti ko psa. Ce bi se kdo poskušal skriti na 'otoku pozabijencev\ kakor tudi imenujejo kazensko kolonijo, bi umrl od lakote ali bi ga raztrgale divjo zveri. Saj je ondi še mnogo oni ill panterjev in kač-pitonov. — Glede na zdravstvo jo na otoku čim najbolje ]>oskrbljeno. Za uradnike so postavili bolšnieo v Djoomblengu in zavod za gobavce. Saj ni dosti bolnikov, vendar povsod razsaja malarija, ki jo prenašajo jetniki. — Majhna, krepka, avstralska konjiča, ki ju je bilo moči komaj ugnati, sta naju v spremstvu nad paznik a, dolgimi z džungelskim nožem v roki, odnesla v notranjost otoka. Ko jo ozka stoza izgiiwla v gošči džungle, sva morala razjaliati in pustiti konja ondi. "Le s pomočjo noža smo se vsi trije prerinili skozi pragozd. Razno o-vijalke, ki so proprezalo pot in so ovijale krog velikanskih debel, so nas tako ovirale, da som si obleko kar razcofral. Lepi razkošno pestri metulji so ko letečo rože plapolali krog nas in cvetje čudovitih, divjih orhidej so je svetlikalo iz temnega zelonija. Dve nri smo v soparnem vzdušju blodili križem kražem in ko smo prišli do ponijev, je že zahajalo sonce. Dobre volje smo se vrnili v taborišče Djoomblengu.
Preden smo prišli tja, sem doživel prizor, ki ga svoj živ dan ne bom pozabil. V svitu zahajajočega sonca smo zagledali četo 200 jetnikov, vsi v rjavih, jetmiških oblekah. Preden smo dospeli v Lsto višino z njimi, se je vsa četa na povelje odmeknila v stran in povešeuih oči spoštljivo počakala, da smo trije Evrope i odjezdili mimo.
Kesno v noč sem se poslovil. Uradni motorni čoln me je odpeljal. Naglo je izginjalo skrivnostno temno obrežje ko blodna prikazen Ln urno so se nam bližale luči pristanišča Tjilatjapa.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU no WRIT lBth STREET NEW YORK, M. T.
PlftlTB M Ali ZA CENE VOZNIH LISIOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE

SHIPPING NEWS
d. oktobra: Manhattan Norimi mil«'
11. oktol.ra :
Bcn-nguria
15 oktobra :
Ku ropa
v Havre v Havre
v Cherbourg
Brouion
17 oktobra :
Aqnitnuia v Cherbourg If), oktobra: Rex v Genoa Ilt' rit* Kram-p v Havre --'! okoibra :
Washington v Havre Norman<Ii»» v Havre
i. oktobra:
Majestic v Cherbourg H«>ina v Trst Hri'iiit'ii v Bremen
11. nmouibra : I>afay»'tti» v Havre Coute «11 Savoia v Genoa
novmbra: Manhattan v Havro S. novembru : Aquitiinia v Cherbourg it. novembra: Knropa v Itremen Cliamplain v Havre I«:, novembra :
lb- «le Krntn-e v Havre H<'\ v < ><'ti< ia JO »ovt'tiiliRi:
Wa^hinjrton v Havre Msijosti«- v CherlMinr^
novembra : Lafayette v Havre l!^. novembra:
Kun>|ta v Itremen 2!». iM.vembra :
IVn-n^aria v Cherbourg lUt novembra :
Champlain v Havre * "onto «t i Savoia v (it>nna
Dva velika božična izleta
V JUGOSLAVIJO
( 1'ltEKt > Kit Iti M It«; A »
Presenetite svoje rojake v stari domovini in preživite I«.Žični večer v njihovem krogu. 1'otujte na enem tHi orjaških brz.>-parnikov, ki so tako priljubljeni Jugoslovanom
MAJESTIC - 6. decembra
r«*l osebnim vodstvom M. S. Ekerovira.
i> H r <i i AQUITANIA -
I Z L E T
14. decembra
l\nl osebnim vodstvom A. Mart-nsa
Potujte vesolo in brezskrbno juti vodstvom Izkušenega spremljevalen, ki se bo britral za vso vase potrebe na letovanju. — izvrstna domsiea kuhinja. Prtljaga f-ekirami do vašega eilja. Za i*kdrobno«ti in prostore se obrnite nu l<»kuJn*ga agentu ali na
CUNARD WHITE STAR
2.» Itroadway. New lork
V A 2 N O ZA
NAROČNIKE
l-a Salle. J. Switch Mascoutab. Frank August In North Chicago, Jože Zelene
KANSAS: Glrard, Agnea Močnik fansas City. Frmnk Žagar
Poleg naslova je razvidno d«! kdaj imate plačano naročnina. \ MARYLAND: Prva številka pomeni mesec, dru-! Kitzmiller. Fr. Vodopirec ga dnn in tretja pa leto. Zadnj«j Ste^er- J-	<*■ P«ma-
opomine in račune smo razpo. ] slali za Novo leto tn ker bi Želt
W. Va. in Md.) MICHIGAN:
,	..	,	, Detroit. Frank Stalmr
It, da nam prthrantte toliko ne- | MINNESOTA:
potrebnega dela in stroškov, za- [ Chisholm. Vnnk Goniš to Vas prosimo, da skušate na- • ročnino pravočasno poravnati, j Pošljite jo naravnost nam ali jo' pa plačajte našemu zastopnik* v Vasem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, k nji ft imeni so tiskana z debelimi črkami.
Ely. J os. j. Pesbel-Eveleth, Louls Gouže Gilbert. Louls Vessel
Hibbinf, John Povie Virginia, Frank Hrvatici* MONTANA:
Roundup. M. M. Panl&n Washoe. L. Champa
ker so opravičeni obiskati tudi Nebraska: druge naselbinet kj-r je kaj na- i Omaha. p. Broderick št h rojakov naseljtnih.	NEW Y<>RK:

CALIFORNIA :
San Francisco, Jacob f ■iii^in COLORADO:
Pueblo. Peter Cullg, A. Saftlf Wsl sen burg, M. J. 6vnk
INDIANA:
Indianapolis, Louli Ban<ci> ILLINOIS: Chicago. J. BerGlC. J. Lukanlch Cicero. J. Fabiau (Chicago, Clcers in Illinois)
Joliet, llarj Bambleb. Joseph Ffr% vat

"GLAS NARODA pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Gowanila. Kari Strnisha Little Falls, Frank Muk OHIO: Barber t on. Frank Trohr
Cleveland. Anton Bobek, Chaa. linger. Jacob Resnlk. John Slapv'k Ginird. Anton Nagotie Lorain, Louis Balant, John ^fWv ie
Warren. Mrs. V Racbai Younsrstown. Anton Klkril OREGON:
Oregon City. Ore^ J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bronehton. Anton Ipavae Clarldge. Anton Jertaia Conemaugh. J. BresoTce Exoort. Louis SnpaniM Fsrrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaaln Oreensbnrg. Frank Norsk Johnstown. Jobn Polsnta Krayn, Ant. Tauielj Lnxerne. Frank Ballocb Manor. Frank Demshar Midway. Jobn 2n«t Plttsbunrh. J. Poicafar Presto. F. B. Demsbar St eel t on. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer Went Newton, Joasob Joran' WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank fUak Sbohovean. Joseph KakeŠ WYOMING: Rock 8prlnrs. Ltoh Diamond rllle. Joe RoUcb
UPRAVA "GLAS NARODA"