Domžale
Lekarna Domžale
je postala druga naj lekarna v Sloveniji. Čestitamo!
Domžale
Javna povabila
Občine
Domžale!
Primož Škofic
ravnatelj SŠ Domžale
Danes je bolj potrebo znati povezovati različne stvari med seboj in na podlagi tega poiskati ustrezne podatke in jih znati ovrednotiti in prefiltrirati.
stran 4
Ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku smo tudi v Občini Domžale pripravili osrednjo občinsko slovesnost. Tokrat so se pri pripravi izkazali dijaki in dijakinje z mentorji Srednje šole Domžale, ki so v ta namen uprizorili eno najbolj znanih Molierovih stvaritev - Tartuffa, izkazali pa so se tako z izvedbo, kot kostumografijo. Osrednji govornik je bil ravnatelj mag. Primož Škofic.
Več na strani 5
VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA
Homec-Domžale-Zagreb-Ljubljana-Reka 28. 2.-13. 3. 2010
Več o prireditvah na 4. strani. www.gosticevi-dnevi.net
Pustna sobota, 13. februarja 2010, pod velikim šotorom v Športnem parku Vir

Pustna Sobota, 13. februar 2010 - Ob 20. uri: Noro pustno rajanje z Okroglimi muzikanti in Fredijem Milerjem pod velikim ogrevanim šotorom, v Športnem parku Vir. Bogate nagrade!
Pustna nedelja, 14. februar 2010, pod velikim šotorom
-	Ob 10. uri: Otroški pustni Živ-Žav s čarovnikom.
-	TOČNO ob 14. uri in 20'': Tradicionalni 20. pustni karneval od
Papirnice Količevo do Športnega parka Vir.
-	Ob 15.30: Velika pustna zabava z Mambo Kingsi, do 22. ure.
Pustni torek, 16. februar 2010
-	Pustne žalne slovesnosti in sežig pusta.
Vabilo k vpisu v vrtec
Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih v tokratnem glasilu Slamnik objavljamo skupni javni vpis novincev v Javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojnovarstvni zavod Vrtec Domžale za šolsko leto 2010/2011.
Rok za oddajo vlog je 8. marec 2010.
Več na strani 31
ISKRENE ČESTITKE
Alojz
Stražar prejel
srebrno
plaketo
JSKD
Najbolj znan je kot režiser velikih množičnih predstav na letnem odru. V njih sodeluje od 100 do 150 igralcev, pevcev in statistov, predvsem domačih igralk in igralcev iz sosednjih kulturnih društev.
Več na strani 18
Srečno, domžalski olimpijci!
Kar štiri predstavnike imamo tokrat v Domžalah na XXI. Olimpijski igrah 2010, ki so se pričele 12. februarja, v Vancouvru v Kanadi. Za Tejo Gregorin, Sašo Farič, Klemena Bauerja in Petra Dokla bomo torej držali pesti v naslednjih dneh, ko se bodo borili za vpis v zgodovino domžalskega, slovenskega in svetovnega športa. Vsem skupaj
pa želimo SREČNO in uspešne nastope!
Več na strani 25
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 5. marca 2010. Rok za oddajo je četrtek, 25. februarja 2010, do 12. ure.
PVC OKNA IN VRATA
AKCIJA
-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
EkoirBrtd d.o.o.
-m-
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 2 96 Faks: +3 66 1 7294 2 9 7 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich^
thermique ▼
2
urad župana
Dragi bralci, drage bralke,
da je domžalski šport sam po sebi uspeh, vemo že vrsto let. Naši športniki, športnice in športni delavci žanjejo uspehe na različnih področjih, njihovi uspehi sežejo ne le preko meja naše občine, pač pa tudi preko meja naše države, celo na svetovni nivo. Dokaz več, da so Domžale mesto dobrih športnikov, so olimpijske igre, ki so se pričele te dni. Kar štirje domžalski športniki in športnice se bodo tam borili za najvišja priznanja in stopničke. V minulih tednih pa smo v Občini Domžale dobili tudi najboljše športnike, športnice in športne delavce za leto 2009, ki so prejeli več kot zaslužene nagrade. Od športa pa - k pustu. Domžale, ki se s svojim karnevalom lahko pohvalijo že dve desetletji, bodo ta konec tedna pisano obarvane. Za vse to bodo poskrbeli v pustni sekciji Striček, kjer se že tedne aktivno pripravljajo na vrhunec letošnje pustne sezone. Obenem pa počasi opozarjajo na to, da se poslavlja dosedanje vodstvo »pustne dežele« in s prihodnjo sezono vajeti prevzema podmladek. Verjamemo, da prav tako ali vsaj tako uspešno. Od pustnih pa k resnim temam. Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki buri duhove v javnosti, bo zagotovo vplival tudi na življenje v naši občini, zato smo se tokrat pogovarjali z direktorjem Zdravstvenega doma Domžale, ki je orisal svoje videnje predloga zakona in možno umestitev v domžalski javni zavod. Seveda nismo pozabili niti na slovenski kulturni praznik in nov izobraževalni program, ki prihaja na Srednjo šolo Domžale. Ja, glasilo Slamnik tudi tokrat prinaša informacije o življenju in delu v našem, te dni ne tako zaspanem, mestu.
Mateja A. Kegel
Brezplačna pravna pomoč
za občane Občine Domžale
Občina Domžale se je odločila, da ponovno uvede brezplačno pravno pomoč oz. pravno svetovanje občanom. Brezplačno pravno pomoč zagotavljamo vsem občanom, ne glede na socialni položaj osebe. Pravna pomoč oz. svetovanje obsega prvi pravni nasvet - pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnostih, ki jih ima, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča ali drugih organov, o procesnih pravilih ...
Odvetniki, ki bodo opravljali svetovanje, bodo dosegljivi od januarja 2010, in sicer prve tri ponedeljke in četrti torek v mesecu, v popoldanskem času, v modri sobi Domžalskega doma (bivša knjižnica). Termin za svetovanje je potrebno predhodno rezervirati v Pravni in kadrovski službi Občine Domžale na tel. 01/7220-100, int. 116.
Toni Dragar Župan Občine Domžale
NA OBISKU DELEGACIJA IZ POBRATENE KOPRIVNICE
O sodelovanju na področju
pridobivanja
evropskih sredstev
V četrtek, 28. januarja 2010, je delegacija pobratene Občine Koprivnica obiskala Občino Domžale. Delegacijo, ki jo je vodil pomočnik grado-načelnika Dražen Pros, je sprejel domžalski župan Toni Dragar, ves dan pa je bil z njo Vinko Juhart, podžupan, s sodelavci. Obisk je bil namenjen spoznavanju izkušenj dosedanjega koriščenja finančnih sredstev iz evropskih fondov, predvsem pa spoznavanju možnosti povezovanja dveh lokalnih skupnosti pri skupnih projektih, s katerimi bi lahko konkurirali za evropska sredstva iz posameznih fondov.
Po pozdravih in predstavitvah obeh občin, ki sta zelo podobni na precej področjih, so člani delegacije iz Koprivnice predstavili dosedanje izkušnje pri koriščenju sredstev iz evropskih fondov, pri katerem so se v glavnem povezovali s podobnimi mesti iz Madžarske in Italije, največ uspešnih povezav pa je bilo na tem področju narejenih pri koriščenju sredstev za urejanje področja energetike, gradnje kanalizacije,
trenutno največji projekti potekajo pri iskanju geotermalne vode, preučevanju možnosti gradnje hidroelektrarne ter na področju turizma in kulture. Manjši projekti so bili izvedeni tudi na področju zagotavljanja pogojev slepim in slabovidnim pomoči starim na domu, sofinanciranja tehnične pomoči pri izgradnji podjetniške cone, izmenjavi kulturnih skupin, varovanju kulturne in naravne ter zgodovinske dediščine,
vključevanju manjšin in urejanju lokalnega prometa, kjer so bili posebej uspešni na področju urejanja kolesarskih poti.
Podžupan Občine Domžale Vinko Juhart je predstavil projekte Občine Domžale na tem področju, posebej je izpostavil potrebe po pridobitvi tovrstnih sredstev za nadgraditev centralne čistilne naprave, ureditev Podjetniške cone Želodnik, oskrbo s pitno vodo, predstavil pa je tudi dosedanje projekte. Pri predstavitvi sta sodelovala tudi Taja Batista, svetovalka za to področje na Občini Domžale, in Gregor Kleč z Razvojnega centra Litija.
V	pogovorih je bilo ugotovljeno, da je na tem področju veliko priložnosti za sodelovanje, zato v prihodnje pričakujemo, da bosta obe občini, morda tudi ob sodelovanju občin z Madžarske, s katerimi ima Občina Koprivnica že veliko izkušenj, izpeljali konkretne postopke za pridobitev evropskih sredstev.
Obisk je bil namenjen tudi pogovoru o možnostih in priložnostih sodelovanja obeh občin na turističnem področju, izmenjave in sodelovanja pri projektih na področju zgodovinske, narodne in zgodovinske dediščine, sprejeta pa je bila tudi pobuda o izmenjavi izkušenj na področju obrtništva in podjetništva, zato v kratkem poleg sodelovanja na področju pridobivanja evropskih sredstev pričakujemo tudi izmenjavo izkušenj na področju obrtništva in podjetništva.
V	popoldanskem času si je delegacija iz pobratene Občine Koprivnica ogledala muzejske zbirke vjamar-skem domu na Gorjuši in Železno jamo.
Vera Vojska
ZUPANOV SPREJEM
Srečno na Emi, Anastazija in Martina
Kot je videti, je območje naše občine zelo primerno za pevke in pevce. Posebej, če pogledamo udeležbo na slovenskem izboru za Evrovizijo, smo imeli v zadnjih letih kar precej uspeha, saj sta na Evroviziji prepevali Karmen Stavec in Alenka Gotar, zelo blizu odhodu nanjo pa je bila tudi Eva Černe, ki se lahko pohvali tudi z zmago na Slovenski popevki. Letos na Emi 2010 iz naše občine sodelujeta Martina Šraj iz Radomelj, ki bo zapela pesem Dovolj ljubezni, ter Anastazija Juvan, ki se bo predstavila s skladbo Nežna. Župan Občine Domžale, Toni Dra-gar, je za obe pevki pripravil prisrčen sprejem, katerega sta se udeležila tudi Martinin producent in odličen pianist, Simon Skalar, ter Miran Ju-van, Anastazijin mož in prav tako odličen glasbenik. Obema je skupno, da sta avtorja pesmi, ki bosta predstavljeni na Emi. V pogovoru z županom sta predstavili vsaka svojo glasbeno pot, pa tudi priprave na festival za izbor popevke za Evrovizijo, v katerih ima Anastazija Juvan malce prednosti, saj je bil avtor njene skladbe Miran Juvan povabljen k sodelovanju in to pomeni, da bomo Nežno slišali finalni večer, v katerem pa bo Anastazija rezervirala mesto tudi za Martino in njeno skladbo Dovolj ljubezni, o
kateri je Miran Juvan povedal, da je super. Oba Anastazija in Miran pa sta ob tej priložnosti tudi poudarila uspešno sodelovanje Glasbene šole Domžale ter njenega ravnatelja Tonija Savnika pri zagotavljanju pogojev za vadbo in nastope obetavnega mladinskega orkestra ANASTASIA STRINGS, ki ga vodi Anastazija Juvan.
Župan je obema pevkama čestital za uvrstitev na festival EMA 2010 ter izrazil prepričanje, da bosta uspešno nastopili. Hkrati jima je zaželel tudi v prihodnje vse dobro na njuni pevski poti in jima za srečo izročil šopka.
Vera Vojska
PUSTNA SEKCIJA STRIČEK
Ključ izpraznjene občinske blagajne ima novega lastnika
Leto 2010 je jubilejno leto za Pustno sekcijo Striček Kulturno-umetniškega društva Franc Bukovec Vir, ki so ga začeli z občnim zborom in zelo odmevnim koncertom v hali Komunalnega centra, nadaljevali pa s tradicionalnim prevzemom oblasti, ki jo je od župana Občine Domžale, Tonija Dragarja,
v soboto, 30. januarja 2010, prevzel Janez Lavrič-Ičo, predsednik Pustne sekcije Striček. Maskota sekcije Striček se je tako v soboto, v spremstvu predsednika in »novega župana« Janeza Lavri-ča-Iča, njegovih ministrov ter s številnim pustnim spremstvom, med katerimi so bili najbolj opaženi
kurenti iz Male vasi, popeljala po osrednji virski aveniji ter se sama prepričala, da je Vir še bolj bogato pustno okrašen kot prejšnja leta. Kljub slabemu vremenu, pravi snežni plohi, je bilo obiskovalcev veliko, vsi pa navdušeni nad Pustno deželo Vir in novimi zakoni, ki naj bi naslednje tri tedne na Vir prine-
sli predvsem veliko dobre volje in smeha. Dobre volje sta bila tudi oba župana, ki sta izmenjala ključ prazne občinske blagajne. Domžalski župan Toni Dragar si je ob predaji ključa zaželel, da bi nova oblast rešila vsaj nekaj od najbolj perečih problemov, novi virski župan pa je obljubil, da se bodo maksimalno
potrudili, da bodo kljub prazni blagajni rešili večino problemov, predvsem pa ob pomoči virske policije zagotovili dosledno spoštovanje novih zakonov. Več o novih zakonih in letošnjih pustnih prireditvah pa na domači strani Pustne sekcije Striček na www.stricek.com, ki vas vabi, da se udeležite tudi letošnjega tradicionalnega jubilejnega pustnega karnevala ter vseh ostalih prireditev in si naberete pozitivne energije za vse dni do naslednjega pustovanja na Viru.
Vera Vojska
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
Občina Domžale
3
PRIDOBIVANJE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE
Sofinancirani projekti v Občini Domžale
»Na Občini Domžale vidimo v pridobivanju sredstev Evropske unije dodatno možnost za razvoj občine, vendar pa je za razvito občino, kot so Domžale, to težko. Želimo si, da bi s pridobljenimi sredstvi uredili različna področja na občini,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale. Marca 2009 se je Občina Domžale uspešno prijavila na razpis Centra za mobilnost evropskih projektov v izobraževanju, in sicer za projekte Co-menius regio partnerstva. Prijavila je projekt z naslovom Bibliopreventiva, ki se ukvarja s proučevanjem različnih metod preventive pred asocialnim obnašanjem s pomočjo branja knjig. V projektu sodelujejo OŠ Rodica, Knjižnica Domžale, Vrtec Domžale in Center za mlade, mednarodni partner pa so kolegi s Poljske. Projekt je vreden 21.650 EUR in je 100 % sofinanciran iz EU sredstev.
Prav tako je bila Občina Domžale uspešna na razpisu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer za ukrep Obnova in razvoj vasi. Predmet projekta je obnova lokalne ceste in obstoječe komunalne infrastrukture v Depali vasi, ki je v slabem stanju. Zaradi številnih posegov v cestno telo ob izgradnji komunalne infrastrukture v preteklosti je cestišče močno poškodovano, vidne so številne mrežne razpoke, vozišče je le delno asfaltirano, neenakih širin, ni urejenih površin za pešce, ni javne razsvetljave ter ustreznega odvodnjavanja. Po ureditvi ceste bo standard bivanja na območju višji, področje pa bo zaradi ustreznejše dostopnosti bolj privlačno tako za stanovalce kakor tudi za obiskovalce Depale vasi. Celoten projekt je vreden 493.486,00 EUR, občina je pridobila 175.190 EUR nepovratnih sredstev iz EU. Projekt bo zaključen septembra 2010.
V	mesecu decembru 2009 je Občina Domžale prejela sklep o odobritvi posojilnih sredstev od Slovenskega regionalno razvojnega sklada RS. Gre za projekt Rekonstrukcija Karantanske ceste v Domžalah, na kateri zaradi slabega stanja vozišča obstaja večja možnost prometnih nezgod, neprimerno odvodnjavanje povzroča, da se vozišče po padavinah dolgo suši, pozimi pa na cestišču dlje časa ostaja sneg, kar pospešuje propadanje objekta, poslabšuje prevoznost ceste in prometno varnost.
V	okviru projekta bo izvedena obnova vozišča, prenova in ureditev površin za kolesarje in pešce, ureditev prometne signalizacije, obnova komunalnih vodov, ureditev javne razsvetljave in hortikularna ureditev obcestnega prostora s postavitvijo urbane opreme. Gradnja se bo začela v maju 2010 in naj bi bila zaključena do konca leta 2010. Celotna vrednost investicije je 1.263.071,00 EUR, vrednost posojila je 751.208,00 EUR. Posojilo je sofinancirano preko državnega sklada in tako dano pod izredno ugodnimi pogoji. Občina Domžale bo tako privarčevala približno 60.000 EUR sredstev na račun sofinanciranih obresti.
V	letu 2007 je Občina Domžale, skupaj z osmimi občinami, kandidirala na
prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« za pridobitev EU sredstev s projektom Trkamo na vrata dediščine ter pridobila 300.000 EUR sredstev. Projekt povezuje turistično ponudbo dediščine območja od Kamnika do Šmartnega pri Litiji. Nosilec projekta, ki se izvaja med leti 2007-2009 je Občina Dol pri Ljubljani. Občina Domžale pa je za namen projekta morala zagotoviti še 45.525 EUR proračunskih sredstev. V okviru projekta so se izvedle naslednje aktivnosti na področju Občine Domžale: kompleksna ureditev turističnih počivališč ob Kamniški Bistrici, urejeno veliko otroško igrišče, nosilci za table, projektna pisarna, izvedba delavnic, izdelava materialov in spletne strani, izdelava publikacije itd. Projekt je bil nadgrajen tudi z blagovno znamko Srce Slovenije, ki ima že svojo spletno stran, kjer je projekt Trkamo na vrata dediščine že predstavljen, Občina Domžale pa se za vstop v blagovno znamko in uvrstitev kulturnih in drugih turističnih znamenitosti dogovarja s Centrom za razvoj Litija, ki je tudi nosilec druge in tretje faze projekta (za leta 2008, 2009 in 2010).
V letu 2007 je Občina Domžale, skupaj z ostalimi občinami v Ljubljanski urbani regiji, na prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« za pridobitev EU sredstev, kandidirala še z dvema projektoma, in sicer s projektom Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji in Strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta. Pri projektu Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji, kjer sodeluje 24 občin, je bilo v razpisu odobrenih 440.000 EUR sredstev, sofinanciranje občin pa znaša 382.000 EUR. Občina Domžale je v letih 2007-2009 sofinancirala približno 24.271,19 EUR iz proračuna. Projekt zajema opredelitev ciljev trajnostnega prometa v regiji v povezavi s sosednjimi regijami, analizo dostopnosti javnih vsebin, pripravo načrta javnega potniškega prometa, predlog uvedbe enotnega voznega reda in plačilnega sistema, promocijo uporabe javnega potniškega prometa, ustanovitev regijskega re-gulatornega telesa za javni potniški promet itd. Pri projektu Strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta, kjer sodeluje 22 občin, je bilo na razpisu pridobljenih 360.000 EUR sredstev, Občina Domžale pa je v letih 2007-2009 zagotovila sofinanciranje iz proračuna v višini 9.530,57 EUR. V sklopu projekta bodo pripravljene analize in valorizacija potencialov za razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, analiza stanja in projekcije za načrtovano obdobje socialno-demografskih kazalcev, pripravljene bodo zasnova poselitve, zasnova prometnega sistema/omrežja,
IMP, D.D., LJUBLJANA V SODELOVANJU Z OBČINO DOMŽALE IN DOMOM UPOKOJENCEV DOMŽALE
VABI
na predstavitev idejne zasnove projekta Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah,
ki bo od 2. do 5. marca 2010, v Galeriji Domžale.
Predstavitev projekta bo v torek, 2. marca 2010, ob 17. uri.
Avtorji projekta vas bodo popeljali skozi predstavitvene eksponate in vam predstavili:
•	vsebinsko zasnovo in dejavnosti v centru;
•	prostorsko umestitev Medgeneracijskega centra;
•	arhitekturno zasnovo objekta.
Galerija Domžale, Mestni trga 1, (trgovski kompleks Vele) bo odprta od torka do petka, od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
zasnova krajine, zasnova gospodarske javne infrastrukture itd. Občina Domžale je prav tako sodelovala pri projektu Mreža kolesarskih poti regije, katere nosilec je bila RRA LUR. Gre za regionalni projekt, v katerem so sodelovale še občine Brezovica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Logatec, Medvode, Ljubljana, Moravče, Škofljica, Trzin, Velike Lašče in Vrhnika. Občina Domžale je v projekt prispevala 10.420 EUR, celotna vrednost projekta je 80.109,72 EUR. V sklopu projekta so bile opravljene aktivnosti zasnove mreže kolesarskih poti regije, priprave dokumentacije za označitev kolesarskih povezav LUR ter nabava in postavitev prometnih znakov in izvedba promocijskih aktivnosti. Izdana in distribuirana je bila tudi brošura z zemljevidom kolesarskih poti.
V	letu 2008 je Občina Domžale na 3. in 4. javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prijavila dva projekta, in sicer Kamniška Bistrica: zelena os regije in Češminov park. Za oba projekta je Občina Domžale predlagala, da se vključita v Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije, kamor je bilo vključenih več deset projektov iz vseh 26 občin ljubljanske regije. Izmed teh predlogov so za EU sredstva lahko kandidirali le tisti projekti, ki so bili uvrščena v Izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa in potrjeni na Svetu regije. Oba omenjena projekta sta bila potrjena in s tem je bila omogočena možnost kandidiranja na naslednjih javnih razpisih.
Projekt Kamniška Bistrica: zelena os regije je investicija, začeta v letu 2007, v proračunu so bila zanjo zagotovljena sredstva v višini 351.000 EUR - v letu 2008 in 250.000 EUR - v letu 2009. Vrednost investicije je (z vključenim DDV) 638.047,27 EUR. Od evropskih sredstev je bilo pričakovanih 340.000 EUR. Občina želi z investicijo povezati pomembnejše rekreacijsko-izletniške točke v občini v skladno celoto. Investicija poleg tega predstavlja tudi ukrep ohranjanja in učinkovite rabe zelenih površin, ki bodo zagotavljale oddih in sprostitev. Rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici bodo občanom nudile možnosti aktivne in pasivne rekreacije. Projekt Kamniška Bistrica: Zelena os regije vključuje številne podprojekte, kot npr. ozelenitev in zasaditev rekreacijskih površin in nabrežij vodotoka, ureditev rekreacijske infrastrukture, izboljšanje poplavne varnosti z ureditvijo nabrežij in nasipov ter regulacijo Kamniške Bistrice, ohranjanje kulturne in naravne dediščine vzdolž Kamniške Bistrice in njenih pritokov.
Projekt Češminov park je investicija, začeta v letu 2006, v proračunu so bila zanjo zagotovljena sredstva v višini 300.000 EUR - v letu 2008 in 150.000 EUR - v letu 2009. Vrednost investicije je (z vključenim DDV, tekoče cene) 1.196.841,44 EUR. Od evropskih sredstev je bilo pričakovanih 250.000 EUR. Občina Domžale bo v ožjem središču mesta na obstoječih zelenih površinah med Ljubljansko in Plečnikovo ulico ter igriščem osnovne šole uredila Češminov park. Park bo predstavljal parkovno-rekreacijske površine, ki bodo namenjene tako občanom kot tudi širši populaciji regije.
V	okviru projekta bo tako prišlo do izgradnje parka z infrastrukturo za počitek, sprostitev in rekreacijo, navezoval pa se bo na rekreacijsko os Kamniška Bistrica, ki povezuje turistično in rekreacijsko infrastrukturo v ožji in širši okolici vodotoka. Občina želi z racionalno rabo prostora obstoječe zelene površine spremeniti v park, ki bi omogočal medgeneracijsko druženje, sprostitev, oddih, prireditveni prostor in re-
kreacijo, predvsem pa bi bil namenjen otrokom in mladini v vseh letnih časih (kotalkališče, sankališče ...). Hkrati bi se park, ki leži v ožjem središču mesta, navezoval na rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici tako, da bi predstavljal širšo celoto turističnih in rekreacijskih možnosti v občini in regiji. DIIP-a za oba projekta za oba razpisa je pripravljalo podjetje OIKOS d.o.o., ki je bilo za izvajalca izbrano na Svetu regije. Vendar pa sta bila oba projekta na razpisih zavrnjena - iz nekaterih formalnih in vsebinskih razlogov kot tudi zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti v DIIP-ih, ki jih je moral OIKOS naknadno, za 4. javni razpis, tudi popraviti, vendar neuspešno. Pri tem pa smo opazili, da so bili najbolj uspešni projekti na omenjenih razpisih projekti za postavitev ali obnovo kanalizacij in cestnih povezav, predvsem se denar usmerja v severovzhod Slovenije. V januarju 2010 se pričakuje objava petega javnega razpisa za prioriteto Razvoj regij. Že čez leto 2009 so potekale intenzivne priprave na ta razpis. RRA LUR je zbirala predloge projektov občin v regiji. Prispelih projektov je bilo 86, izmed teh jih je 16 potrdil Svet regije in so se uvrstili v Izvedbeni načrt LUR 2010-2012. Izmed 16 potrjenih projektov Občina Domžale sodeluje kot partner v treh, v dveh projektih pa je nosilka.
Občina Domžale namerava prijaviti dva samostojna projekta Kanalizacija Ihan in Kamniška Bistrica kot zelena os regije. Projekt Kanalizacija Ihan je namenjen priključitvi naselja Ihan pri Domžalah na kanalizacijsko omrežje. Projekt je vreden 1.240.000 EUR. Projekt Kamniška Bistrica kot zelena os regije je nadgradnja obstoječe realizacije narejenih del ob Kamniški Bistrici in logično povezovanje celotnega območja. Projekt je še v fazi idejne zasnove, tako da vrednost še ni ocenjena. Za izvedbo obeh projektov Občina Domžale v letih 2010-2012 pričakuje 800.000,00 EUR nepovratnih sredstev.
Tudi v letu 2010 bo Občina Domžale sodelovala pri regijskih projektih, katerih nosilka bo RRA LUR. Projekta sta dva: Portal neprometnih vsebin in Mreža intermodalnih zbirnih središč JPP v LUR. Projekt Portal neprometnih središč pomeni vzpostavitev in informacijsko podporo regionalne mreže tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti, ter turističnih storitev (pregled, izbor, pripravo, označevanje), ki so oblikovane v okviru natanko določene turistične ponudbe. S tem bo turistom in obiskovalcem omogočeno aktivno, zanimivo in pestro bivanje v regiji v času do enega tedna. Ponudba bo na nov in atraktiven način predstavljena na svetovnem spletu. Vrednost celotnega projekta znaša 780.000 EUR, od tega bo zaprošeno za 71% sofinanciranja s strani EU. Projekt Mreža intermodalnih zbirnih središč JPP v LUR je nadaljevanje projekta Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji, v okviru katerega je predstavljen načrt visokokakovostnega sistema javnega potniškega prometa v LUR s ciljnim letom 2027. Sestavni element načrta so intermodalna središča JPP. V okviru središč JPP je omogočeno prestopanje med modalitetami, urejen je sistem P+R, urejena je navezava z nemoto-riziranim prometom in povezovanje z linijami JPP. Vzpostavitev mreže intermodalnih središč JPP v LUR je obsežen projekt. Študija je izhodišče in predstavlja osnovo za projektiranje posameznih središč JPP ter za izdelavo predinvesticijske zasnove. Projekt je vreden 600.000 EUR. Noben od obeh projektov še ni finančno razde-lan po občinah, okvirno bo Občina Domžale za oba prispevala po 8.000 EUR v letih 2010 in 2011. Skupaj s Občino Kamnik, ki je nosilka projekta, ter občinami Trzin, Ko-
menda, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji in Mengeš bomo kandidirali za sredstva projekta Promocija turističnega območja Srce Slovenije, ki je nadaljevanje projekta Trkamo na vrata dediščine. Cilj projekta je povečati turistično atraktivnost regije, ustvariti nova delovna mesta ter nadgraditi regijski projekt Trkamo na vrata dediščine v turistično destinacijo Srce Slovenije. Celotna vrednost projekta je 350.000 EUR, pričakovani delež sofinanciranja EU je 68,81 %. Občina Domžale bo v letih 2010 in 2011 prispevala 27.276 EUR. S projektom Oskrba s pitno vodo na območju Domžale-Kamnik se v medsebojnem sodelovanju z občinami Kamnik, Trzin, Mengeš in Moravče preko RS MOP prijavljamo na Kohezijski sklad EU. Predmet projekta je izgradnja in rekonstrukcija primarnega vodovodnega omrežja ter aktiviranje dodatnih vrtin za črpanje pitne vode, s katerimi bomo zagotovili kvalitetno in varno oskrbo s pitno vodo v naši občini. Skupna vrednost projekta za Občino Domžale je okoli 1.600.000 EUR. Prijava je v teku, vso potrebno investicijsko in projektno dokumentacijo za prijavo smo izdelali v letošnjem letu, sklep o črpanju sredstev pričakujemo v letu 2010, gradnjo pa načrtujemo v letih od 2011 do 2014. Celotna vrednost investicije je 14 mio EUR, pričakovano sofinanciranje iz EU je 60 %. Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik (CČN) (OP ROPI, 2008) vključuje celostno reševanje komunalne infrastrukture celotne aglomeracije z nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (CČN) in izgradnjo kanalizacijskega sistema. Ob tem se bo izvedla tudi izgradnja primarnega kanalizacijskega voda za priklop Občine Moravče na CČN, in sicer od občinske meje z Občino Moravče, do priklopa v Krtini. Vrednost investicije rekonstrukcije CČN je po sedanjih ocenah 15,6 mio EUR, za izgradnjo primarne kanalizacije za priklop Občine Moravče bo potrebno odšteti 800.000,00 EUR, brez DDV. Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik (CČN) (OP ROPI, 2008)
vključuje celostno reševanje komunalne infrastrukture celotne aglomeracije z nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (CČN) in izgradnjo kanalizacijskega sistema. Ob tem se bo izvedla tudi izgradnja primarnega kanalizacijskega voda za priklop Občine Moravče na CČN, in sicer od občinske meje z Občino Moravče do priklopa v Krtini. Vrednost investicije rekonstrukcije CČN je po sedanjih ocenah 15,6 mio EUR, za izgradnjo primarne kanalizacije za priklop Občine Moravče bo potrebno odšteti 800.000,00 EUR, brez DDV. Investicija v nadgradnjo CČN in izgradnja kanalizacije je potrebna zaradi zvišanja zakonskih zahtev po kakovosti čiščenja odpadnih komunalnih voda. Najkasneje do 31. 12. 2015 mora CČN uvesti terciarno stopnjo čiščenja vode, vendar bi bilo zaradi izvajanja tržnih dejavnosti optimalno s to stopnjo čiščenja začeti že prej. Partnerji v projektu so tudi druge občine, ki so oziroma bodo priključene na CČN Domžale-Kamnik: Kamnik, Trzin, Moravče, Mengeš, Komenda in Cerklje. To je zahteva Ministrstva za okolje in prostor, da bi se projekt lahko potegoval za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada OP ROPI.
S strani kohezije lahko pričakujemo največ do 75 % sofinanciranje celotne investicije. Občine že vsa leta ostanek sredstev iz naslova presežka prihodkov nad odhodki CČN varčujejo z namenom sofinanciranja nadgradnje CČN. Teh sredstev je trenutno cca. 4 mio EUR. Projekt je v fazi izdelave oziroma novelacije investicijske dokumentacije za prijavo na razpis MOP, s samo gradnjo se bo začelo po odobritvi sredstev kohezijskega sklada.
4067	- Pregledovanje možnih lokacij za nov most za rekreativne Kamniške Bistrice
4068	- Urejeno počivališče v sklopu osi Kamniška Bistrica
4088 - Utrinek narave pri sprehodu po neurejenem delu osi Kamniške Bistrice (južni del do čistilne naprave) 4088 - Utrinek narave pri sprehodu po osi Kamniške Bistrice, ki ga urejajo prizadevni občani.
Foto: Tina Drolc Občina Domžale
Predstavljajo se svetniki občine Domžale
LDS
Mag. Milan Pirman
Mag. Milan Pirman je zanesljivo eden od svetnikov, ki delovanje občin in izvajanje javnih služb zelo dobro pozna. Izkušnje je nabiral že v Skupščini občine Domžale in uspešno postavljal temelje občini kot direktor Občinske uprave. Je magister menedžementa v javni upravi in zaposlen na Ministrstvu za javno upravo kot generalni sekretar ministrstva. V Občinskem svetu deluje četrti mandat in skoraj ni področja, ki ga ne bi poznal.
Katero področje iz tvojega volilnega programa ti je najbolj blizu?
Težko bi rekel. V zadnjem letu in pol sem se ukvarjal predvsem z znižanjem stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, blizu pa so mi tudi teme: izboljšanje povezav osebnega in javnega prometa, učinkovito urejanje in vzdrževanje javnih površin ter skrb za zelene površine, skladen prostorski in infrastrukturni razvoj, problemi kapacitet otroškega varstva in varne starosti, boljših zdravstvenih storitev, učinkovita in racionalna občinska uprava ter urejen center mesta.
Kaj si na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegel?
Upam, da vsaj nekaj pri nenehnih opozorilih ob prelahkotnem dvigovanju cen komunalnih storitev. Ko smo prehitro in premalo premišljeno pristali na zaprtje deponije v Dobu, na odvoz komunalnih odpadkov v Celje in uvedbo ločenega zbiranja bioloških odpadkov ter odvažanje na Vrhniko, kar je pomenilo štiri-do petkratno povišanje cen, sem zelo jasno opozarjal na neracionalne rešitve predlagatelja JKP PRODNIK: visoka povišanja cen in ne najbolj učinkovit sistem zaračunavanja storitev, daleč od načela sorazmernosti plačila glede na povzročene odpadke. Šele po več kot letu smo zadeve
premaknili z mrtve točke, da tisti, ki kompostirajo, ne potrebujejo rjavih zabojnikov in računov za neopravljeno delo ter da se vseh zabojnikov ne odvaža vsak teden in se občanom ne zaračunava poln volumen za pol prazne zabojnike.
Vendar tudi to ni dovolj. Rezultati poslovanja JKP Prodnik kažejo na omembe vredne rezerve in ne vem, zakaj ne bi prešli na odvoz zabojnikov, ko so ti polni, zakaj odpadkov ne bi tehtali. Potrebno bo le nekaj znanja, predvsem pa volje.
Je tvoje sodelovanje v Občinskem svetu takšno, kot si si ga predstavljal?
Če sem odkrit, sem si predstavljal, da bomo storili več, da v centru mesta ne bo neurejenega makadamskega parkirišča, da bo več napredka pri javnem prevozu. Ampak kako to pričakovati, če ne moremo sanirati na pol podrte postaje na Rodici, še snega ne uspemo splužiti na parkirišču, kako bomo potem razvijali učinkovitejšo povezavo osebnega in javnega prometa. Vzdrževanje javnih površin je sicer boljše, bo pa potrebno pritisk na ohranjanje zelenih površin okrepiti in ne pristajati na pritiske investitorjev, da na čim manjšem zemljišču zgradijo čim več.
Kakšna je tvoja odločitev glede kandidiranja v naslednjem mandatu?
Še nisem razmišljal. Če bo kazalo, da bi lahko zadeve hitreje in bolje premaknili, potem velja razmisliti v
Vera Vojska
to smer.
4
intervju
12.FEBRUAR 20I0
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE SLEDI ŽELJAM OKOLJA
Vpis tudi v program Tehnik računalničar
Srednja šola Domžale je s svojim 60-letnim delovanjem sledila željam in potrebam okolice in tako je tudi danes. O novem programu, možnostih za telovadnico, pogojih za interaktivno učenje in drugo smo se pogovarjali z direktorjem Srednje šole Domžale, Primožem Škoficem.
V	letošnjem letu ste prejeli sklep Ministrstva za šolstvo za širitev vašega učnega programa z novim programom Tehnik računalništva. Zanima me, zakaj ste se odločili ravno za ta program?
Sklep o razmestitvi programa Tehnik računalništva z Ministrstva za šolstvo smo prejeli v začetku leta. Izdan je bil na podlagi elaborata, ki pa smo ga na ministrstvo oddali že v oktobru 2009.
V	njem smo ministrstvu predstavili naše prostorske in kadrovske zmogljivosti in pa tudi analizo, ki smo jo izdelali na 16 osnovnih šolah, iz katerih pričakujemo največ dijakov.
Iz katerih šol oziroma s katerega območja pričakujete devetošolce/ devetošolke, ki naj bi se vpisali na vašo šolo oziroma v ta program?
Tudi sicer največ dijakov na Srednjo šolo Domžale prihaja iz okoliških občin, na prvem mestu so domžalske osnovne šole - vse štiri, z Dra-gomeljsko vred, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin, tudi Komenda. S tehnikom računalništva pa posegamo tudi na območje kamniških osnovnih šol - Marije Vere, Toma Brejca, Frana Albrehta, pa vse do Tuhinjske doline, v Šmartno pri Tuhinjsko dolini. Vseh teh osnovnih šol je 16 in v povprečju se je v Ljubljano, kjer so do sedaj edini izvajali program tehnik računalništva, vpisalo iz teh šol kar za en oddelek dijakov. S tem, da so v Ljubljani imeli težave s prostorom, vpis je bil omejen, vsem dijakom, ki so se želeli vpisati, niso mogli zagotoviti mesta v programu in to je bil tudi eden naših glavnih argumentov. Verjamem, da smo tudi zaradi tega dobili ta program v Domžale.
Pravite, da prostorske stiske ni. Kako to in kdaj ste uspeli tako temeljito prenoviti šolo? Ob vstopu v šolo je, poleg vhoda, ki sem ga uspela videti, tudi hodnik povsem drugačen, zelo moderen.
V	Srednji šoli Domžale je bilo v preteklih letih precej osipa v programih Trgovec in Ekonomski tehnik. To ni bil lokalni pojav, to se je zgodilo v celi Sloveniji. Učenci so se v te programe precej manj vpisovali. Tako smo prišli od skoraj 900 dijakov, še pred štirimi leti, do številke 650 dijakov, kot jih je vpisanih danes. Tako s prostorom ni problem, imamo dovolj učilnic. Eno od teh bomo preuredili v računalniško učilnico, ki jo potrebuje program Tehnik računalništva. Kaj dosti drugih sprememb pa glede prostora ne bo potrebnih, saj program prostorsko in tehnično ni zahteven.
Torej, celotna stavba oziroma vse tri stavbe, v katerih poteka pouk v naši šoli, trenutno sva na Cesti talcev 12, drugi dve pa sta na Ljubljanski cesti, so bile v preteklih letih precej obnovljene.
To pomeni, da boste druge predmete izvajali v sklopu učnega programa v drugih učilnicah?
Ostale predmeta s predmetnika bomo izvajali v učilnicah, ki jih že imamo, ki so dobro opremljene in ne potrebujejo dodatne opreme.
S čim boste osnovnošolce in osnovnošolce pritegnili, da se bodo vpi-
sali na vašo šolo, saj je nekaterim manjko telovadnice zelo odbijajoč?
Ena od stvari, na katero računamo, je bližina šole, predvsem za dijake s področja Domžal in okoliški občin, tudi kamniške. Smo precej bližje, vsaj za polovico bližje, kot je Ljubljana. Računamo na bližino in prihranek časa pri tem.
Drugi pomemben dejavnik je opremljenost šole in bogata izbira ob-šolskih dejavnosti, ki jih bomo z veseljem predstavili na informativnih dnevih.
Sodelovali smo tudi na končanem sejmu Informativa 2010, kjer je bil odziv obiskovalcev, ki so se ustavili pri nas, zelo dober in pričakujemo jih tudi na informativnih dnevih. Kar pa zadeva telovadnico, so projekti za izgradnjo telovadnice pripravljeni in čakajo na Ministrstvu za šolstvo, da se uredijo še zadnje stvari v zvezi z menjavo parcel. Nato je na vrsti vloga na upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja. Smo veliki optimisti, saj pričakujemo fizičen začetek gradnje v letu 2010.
Ob poudarjanju bližine in okoliških občin se mi zastavi vprašanje povezave Srednje šole Domžale in sosednjih občin z javnim prevozom. Ali ocenjujete, da so povezave ugodne? Kar zadeva prevoze, v Domžale je možno priti tako z avtobusom kot z vlakom, vsaj iz Kamnika, Trzina in Črnuč, iz Moravč, Lukovice in drugod pa so dobre avtobusne povezave. Nekega posebnega dogovarjanja ni. Res pa je, da pri nas poteka pouk samo dopoldan in že leta je začetek pouka ob 7.30 - takrat se začne prva ura in vozni redi tako vlakov kot avtobusov so na nek način prilagojeni oziroma jih ni potrebno dodatno prilagajati začetku in koncu pouka v naši šoli.
Katere obšolske pa bi posebej izpostavili? V zadnjem času lahko govorimo o intenzivnem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Kako to ocenjujete sami?
V preteklem šolskem letu smo praznovali 60-letnico šole, še posebej smo bili takrat aktivni na področju prireditev, tudi gledaliških predstavah, ki smo jih pripravili za širšo javnost. Tukaj se je še posebej izkazala naša gledališka skupina, ki je pripravila muzikle. Ravno v začetku tega tedna smo, 8. februarja, pripravili občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi v šoli čutimo, da smo z vsemi temi aktivnostmi in pojavljanjem v lokalnem okolju dejansko naredili nek preboj pri Domžalčanih, bolj nas poznajo. Prihajajo številne pohvale, komentarji z različnih strani in tega smo zelo veseli.
Kako bi ocenili zavest identitete te šole, če jo primerjamo s srednjimi šolami v Ljubljani?
Vsekakor nagovarjamo devetošolce učence iz lokalnega okolja, zelo težko jih je privabiti iz ljubljanskih osnovnih šol, saj je v Ljubljani ponudba srednjih šol in programov ogromna. Prav gotovo pa se pozna, da naši dijaki ne prihajajo iz strogo urbanih središč, ampak, da prihajajo iz manjših okoliških krajev. Pozna se, da so bolj navajeni delati, imajo bolj razvite delovne navade že od doma, npr., ker imajo mogoče doma kmetije ali pa imajo starši svoje obrtne delavnice.
Ali lahko predstaviva še kakšno ob-šolsko dejavnost?
Poleg gledališke skupine, ki sva jo že izpostavila, je ena od dejavnosti tudi program mednarodnega priznanja za mlade - MEPI. Domžalčani ta program že poznajo, v okviru tega nas je v letu 2007 obiskal angleški princ vojvoda Yorški, ki je na Srednji šoli Domžale podeljeval zlata priznanja programa. V letu 2008 smo bili priča obisku kraljevega para, ob tem je mož kraljice Elizabete, vojvoda Edinbur-ški, podeljeval zlata priznanja, ki so jih iz njegovih rok prejeli tudi naši dijaki in tudi šola je sodelovala pri pripravi. Ta program teče še naprej, skupaj z OŠ Rodica, pridružila pa se mu je še OŠ Venclja Perka. Poleg tega pa je tu še cela kupica krožkov, pri nas se lahko v obliki krožka dijaki naučijo španščine, ruščine, imeli smo tudi že kitajščino, kjer so se dijaki naučili osnovnih kitajskih pismenk. Od krožkov je potrebno omeniti še astronomski krožek, šaho-
vski krožek in številne natečaje, tekmovanja, na katerih sodelujejo naši dijaki. Tega je ogromno.
V	šolah se vse bolj poudarjajo tudi posebni programi, s katerimi se šola bolj obrača k učencu. Ali tudi vi izvajate kakšnega od teh programov in skladno s tem izobražujete tudi učitelje in učiteljice?
V	pouk vedno uvajamo novosti. S tem smo začeli v projektu Didaktična prenova gimnazijskih programov v letu 2004, uvajali smo medpred-metno poučevanje in uvajanje aktivnih metod poučevanja, npr. delo v skupinah, kolegialno učenje in druge. Ta projekt se nadaljuje v okviru projektov, ki so financirani iz evropskih socialnih skladov. Tako smo v preteklem in letošnjem letu začeli z uvajanjem timskega poučevanja, kar pomeni, da je pri uri prisotnih dva ali več učiteljev, kar se je izkazalo za zelo dobro. Učitelji so to sprejeli in to tudi izvajajo. Imamo projekt film pri pouku, pri katerem želimo pokazati, da se lahko film uporabi pri pouku kot didaktični pripomoček in dijake učimo tudi animacije - izdelajo animirani film.
Nekaj projektov pripravljamo sami, da z njimi popestrimo pouk, npr. lov za znanjem, filmske urice ...
Kako se usmerjate v »modernejše« učne pripomočke, npr. interaktivne table itd?
Uvajanje novih tehnologij gre v kontekst projekta posodabljanja gimnazijskih programov, ki sem ga prej omenil. V letošnjem šolskem letu smo po učilnicah montirali šest interaktivnih tabel. Sicer se učitelji še izobražujemo v zvezi z uporabo, vendar pa gre po moji oceni zadeva dobro naprej, imamo vzpostavljene e-učil-nice, kjer učitelji objavljajo gradiva, do katerih lahko dijaki dostopijo od doma in se že pred uro pripravijo.
Lahko rečemo, da so to začetki t.i. učenja na daljavo?
Ne gre še za t.i. šolo na daljavo, zaenkrat gre bolj za pomoč dijakom, da lahko doma prihajajo direktno do gradiv, ki jih pripravlja in objavi učitelj v e-učilnici.
Kako pa ocenjujete pridobljeno znanje s pomočjo moderne tehnologije? Ali kaj vpliva na količino znanja, mogoče kako drugače?
Težko govorimo o količini znanja, dejstvo pa je, da se znanje spreminja in da je bilo v preteklosti, še 20 let nazaj, potrebnega veliko več fakto-grafskega znanja učenja na pamet. To ni več potrebno, danes je bolj potrebo znati povezovati različne stvari med seboj in na podlagi tega poiskati ustrezne podatke in jih znati ovrednotiti in prefiltrirati. To so verjetno ta znanja, ki so danes pomembna in bodo v prihodnosti še bolj.
Lahko rečeva, da imate v Srednji
šoli Domžale poudarek na teh znanjih?
Ta tehnologija, ki jo uporabljamo, nam to omogoča. Dijaki pri pouku veliko uporabljajo računalnik, in-ternetni dostop je v vsaki učilnici in učitelji to uporabljajo ter spodbujajo dijake k samostojnemu iskanju podatkov. Nikakor pa ne sme ves pouk izgledati na ta način. S starim načinom ex katedra ni prav gotovo nič narobe in je prav gotovo učinkovit. Učitelj si tukaj samostojno določa, koliko ur bo posvetil interaktivnim vsebinam, jih pripravil na »moderni način« in koliko ur bo pripravil na klasični način.
Lahko ocenite, kam se vaši dijaki največkrat vpisujejo?
Zelo različno in zelo razpršeno - do medicinske, pravne, gradbene, strojne fakultete ... Torej najdemo jih na skoraj vseh fakultetah.
Kako pa bi komentirali njihovo uspešnost? Ste naredili kakšno analizo?
Take analize o nadaljnji uspešnosti naših dijakov pravzaprav nimamo. Res je tudi, da so samo štiri generacije zaključile s splošno maturo na gimnaziji, medtem ko se dijaki poklicne in strokovne šole sploh redko odločajo za nadaljevanje študija. Hvala za pogovor.
Tina Drolc
> qj
C
> qj
>o
O
O
SPORED PRIREDITEV
Nedelja, 28. februarja, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres Slovenski komorni zbor
Nedelja, 28. februarja, ob 12.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE »JOŽE GOSTIČ NA HOMCU«
Nedelja, 28. februarja, ob 16.00 Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah OTVORITEV RAZSTAVE »JOŽE GOSTIČ - TENOR«
Razstavo bo odprl župan Občine Domžale Toni Dragar
Nedelja, 28. februarja, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah
SLAVNOSTNI KONCERT
Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
Petek, 5. marca, ob 18.00 Vitezoviceva ulica v Zagrebu POLOŽITEV VENCA NA SPOMINSKO PLOŠČO
Petek, 5. marca, ob 19.30 Opera HNK v Zagrebu G. PUCCINI: LA BOHEME
Solisti, zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu
Sobota, 6. marca ob 19.30 Slovenska filharmonija v Ljubljani KONCERT V SPOMIN JOŽETU GOSTIČU
Zbor in orkester Consortium musicum
Sobota, 13. marca, ob 18.00 HNK Ivana pl. Zajca na Reki OTVORITEV RAZSTAVE »JOŽE GOSTIČ - TENOR«
Razstavo bo odprla intendantka HNK Ivana pl. Zajca na Reki Nada Matoševič Oreškovič
Sobota, 13. marca, ob 19.30 Opera HNK Ivana pl. Zajca na Reki F. CILEA: ADRIANA LECOUVREUR
Solisti, zbor in orkester Opere HNK Ivana pl. Zajca na Reki
Pokrovitelj Občina Domžale
Organizatorji Kulturno društvo Jože Gostič Homec Društvo prijateljev zagrebške Opere Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb SNG Opera in balet Ljubljana Opera HNK Zagreb Opera HNK Ivana pl. Zajca Reka
V Domžalah so vstopnice za Slavnostni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah in Koncert v spomin Jožetu Gostiču v Slovenski filharmoniji v prodaji vsak delavnik od 10.00 do 12.00, ob sredah tudi od 15.00 do 17.00, v upravi ter uro in pol pred začetkom prireditev pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Rezervacije vstopnic po telefonu 01 722 50 50.
Za ogled opernih predstav La Boheme v HNK Zagreb in Adriana Lecouvreur v HNK na Reki pripravljamo posebna avtobusna prevoza z odhodom s Homca v petek, 5. marca, in v soboto, 13. marca, ob 14.30. Prijave in rezervacije vstopnic sprejemamo do srede, 3. marca 2010, po telefonu 051 319 675 ali preko elektronske pošte gosticevi.dnevi@volja.net.
Vstopnice za Koncert v spomin Jožetu Gostiču so na voljo uro pred začetkom prireditve pri blagajni Slovenske filharmonije. Rezervacije vstopnic vsak delavnik od 10.00 do 12.00 po telefonu 01 231 18 92.
Informacije: 051 319 675 www.gosticevi-dnevi.net
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
kulturni dan
5
Osrednja občinska slovesnost ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku
Vloga šole pri razvijanju in ohranjanju slovenske kulture v najširšem pomenu besede je vedno večja in pomembnejša
V nedeljo, 8. februarja 2010, prav na dan slovenskega kulturnega praznika, je Srednja šola Domžale, skupaj z Občino Domžale, pripravila osrednjo občinsko slovesnost ob tem pomembnem prazniku. Obiskovalce in obiskovalke, med katerimi so bili tudi Toni Dragar, župan, in Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, dr. Miroslav Stiplovšek, častni občan občine, svetniki in svetnice ter drugi, so do zadnjega sedeža zasedli dvorano Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je nagovoril mag. Primož Škofic, ravnatelj Srednje šole Domžale. Njegovo uvodno razmišljanje je bilo namenjeno slovenski kulturi kot celoti materialnih in nemate-
rialnih stvaritev slovenske družbe, katere del je tudi plemenitenje, izpopolnjevanje in gojenje človekove narave in načina življenja ter okolja v slovenskem duhu in vrednotah. Govoril je o neločljivi povezanosti s Prešernom, kot sestavnim delom slovenskega kulturnega izročila, nato pa je posebej govoril o vlogi šole pri razvijanju in ohranjanju slovenske kulture v najširšem pomenu besede, ki je po njegovem vedno večja in pomembnejša. »Skupaj z ostalimi narodi Evrope sooblikujemo življenje in kulturo v Evropski uniji. V šoli skoraj ne mine dan, ko nas inštitucije Evropske unije ne vabijo, da se pridružimo raznovrstnim projektom, natečajem in tekmovanjem. Poudarja se multikulturnost, večjezičnost, sprejemanje drugačnosti. Vse našteto nam daje dovolj prostora, da poskrbimo za slovensko
kulturo znotraj EU in se nehamo spraševati in bati, kdaj bomo izginili, ker nas bodo preplavili drugi.« V nadaljevanju je govoril o pomembnosti spoštovanja raznovrstnosti vseh kulturnih prispevkov vseh narodov Evrope ter posebej poudaril: »Vse pa je odvisno od nas samih. Vzor lahko najdemo kar v Prešernu samem. Bral je v sedmih ali celo kaj več jezikih, bil je Evropejec v najčistejšem pomenu besede; obenem pa v vsem Slovenec, ki je na stežaj odprl vrata slovenskemu duhu in slovenskemu jeziku.« Svoj slovesni nagovor je zaključil z besedami: »Danes je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo. Na našem planetu nas je dobra dva milijona. Razmislimo danes o naši sedanjosti in o naši prihodnosti. Ni treba, da bi bile te misli posebno zapletene. Pomembno pa je, da ves čas vemo, kdo smo. Zavedajmo se tega in spoštujmo vse to! Tako bomo na najboljši način praznovali slovenski kulturni praznik!« Kulturni del programa so pripravili dijaki Srednje šole Domžale, ki so se predstavili v eni najbolj znanih Molierovih stvaritev - Tartuffu, ki je povsod označen kot dolgolas vsiljivec, hinavec od glave do peta, ki pa mu mnogi naivneži nasedejo zaradi uglajenega vedenja in govorjenja. Tako tudi lahkovernež Orgon, ki je zanj pripravljen storiti vse, med tem vsem pa je tudi ponudba za poroko s hčerko Marijane, ki sicer že ima zbranega zaročenca. Elmira, Orgonova žena, pristna, naravna ženska, pametnejša od svojega moža, tudi ob pomoči Dorine, služabnice z zdravim razumom in humorjem, odkrije Tartuffovo šibko točko, ga s svojimi čari skoraj zapelje in tako možu dokaže, kdo pravzaprav je njegov, v vseh pogledih - najčlovek.
Dijaki Srednje šole Domžale so komedijo uprizorili kot v času njenega
nastanka, tako da smo prisluhnili glasbeni najavi komedije, pa tudi prihodu kralja s spremstvom, ki je ob koncu pokazal veliko navdušenje nad predstavo mladih igralcev. Nad njo so bili navdušeni tudi gledalci, ki so spontano zaploskali mladim igralcem: Edinu Behiču, Andreji Grkman, Jani Toman, Ireni Dol in Tomažu Skočirju ter pripo-vedovalkama Neži Peterka in Evi Rovanšek, ki je bila tudi scenarist-
ka. Za čudovite kostume sta poskrbeli Martina Motl, tudi režiserka, in Marta Hrovatin, za masko Veronika Stele in Monika Svetlin, za sceno Jan Bernot. Po lanskoletnem muziklu je Molierev Tartuffe drugi veliki uspeh mladih kulturnikov s Srednje šole Domžale, ki jim za predstavo čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko uspehov.
Vera Vojska
v
Se zanimivost iz Prešernovega življenja -povezana z našim mestom
Gospod Anton Pavlin, zbiralec vsega, kar je povezano z zgodovino našega mesta, skrbno hrani tudi dokumente, povezane s dr. Francetom Prešernom. Tako mi je med drugim povedal, da se je naš največji pesnik dr. France Prešeren večkrat ustavljal v Domžalah, na Goričici. Tu je do leta 1837 služboval njegov stric Franc Prešeren, benificijant v Domžalah, ki je tedaj odšel v bližnje Zapoge pri Vodicah, kamor je prišel tudi brat, oče Franceta Prešerna, Šimen. Oba brata sta pokopana na pokopališču v Vodicah, kjer imata tudi spominsko ploščo. Prešernova mama je pokopana na Koroškem, kjer je živela pri sinu Juriju - duhovniku.
Pa še nekaj o njegovem sorodstvu
Med skrbno izbranimi dokumenti, ki jih hrani gospod Anton Pavlin, je tudi drevo življenja Prešernove družine. Oče Šimen, v katerega sorodstvu je bilo veliko duhovnikov, in mama Mina Svetina, doma iz Žirovnice, sta imela osem otrok, med katerimi je bil France tretji po vrsti. Prvorojenka je bila Jera, druga Katra, nato pa se je 1800. leta rodil France. Za njim je bil Jože, ki je kot mlad študent umrl, potem se je rodil Jurij, bodoči duhovnik. Sledila je sestra Mina, poročena Vovk, iz katere sorodstva je izšel škof Anton Vovk. Za Mino pa sta se rodili še Urša in Lenka.
V.
SREDNJA SOLA DOMŽALE
Nov program - tehnik računalništva
Srednja šola Domžale je izvajanje programov nenehno prilagajala potrebam širšega okolja. Za potrebe usnjarske industrije v Domžalah je izobraževala usnjarje, še danes izobražuje za poklice v strojništvu, od leta 2002 izvaja gimnazijski program in v šolskem letu 2010/11 uvaja program srednjega strokovnega izobraževanja - tehnik računalništva.
»Srednja šola Domžale je lani praznovala 60-letnico, ki so jo zazna-
movale številne prireditve. Posebno osrednja prireditev z muzikalom Čas za ples je vzbudila veliko pozornosti in Srednjo šolo Domžale približala Domžalčanom. Zelo smo bili veseli vseh pohval, ki jih ni bilo malo. V zadnjih dveh letih pa je bila šola večkrat medijsko izpostavljena, tudi z obiskom princa Andrewa v Domžalah in kraljice Elizabete v Ljubljani, kjer smo predstavili izvajanje programa Mepi na naši šoli. V veliko čast nam je tudi, da nam je bila zau-
pana organizacija občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja 2010, kar je verjetno posledica odmevnosti prireditev, ki smo jih pripravili v preteklosti,« je ob predstavitvi šole povedal Primož Škofic, direktor Srednje šole Domžale.
V mesecu septembru 2009 je Srednja šola Domžale na Ministrstvo za šolstvo in šport posredovala elaborat, v katerem so utemeljili željo po izvajanju programa tehnik raču-
nalništva. Utemeljitve so prepričale tudi odgovorne ljudi na Ministrstvu za šolstvo in šport, saj so v šoli prejeli pozitiven odgovor. Pričakujejo, da bodo privabili dovolj dijakov in 1. septembra 2010 dejansko pričeli z izvajanjem programa. December 2009 je bil v znamenju prireditve Preprosto slastno. Dijaki so staršem predstavili tipične jedi držav, katerih jezike se lahko učijo na šoli (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, ruščina in seveda slovenščina). Prireditev je potekala v torek, 8. decembra, in je bila združena z novoletnim sejmom, ki je bil dobrodelen. Dijaki so se odločili in izkupiček podarili družini iz okolice Domžal, ki pomoč še kako potrebuje.
Direktor Srednje šole Domžale, Primož Škofic, pa je pojasnil tudi: »Projektna dokumentacija za gradnjo telovadnice je pripravljena in je že posredovana službi za investicije na Ministrstvu za šolstvo in šport. V kratkem pričakujemo razpis za izbiro izvajalca del in tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za pri-četek del v letu 2010 je v proračunu zagotovljenega tudi dovolj denarja.« Občina Domžale se je že v preteklosti zavzemala za ureditev pogojev za izvajanje telesne vzgoje. Tudi danes dobro sodelujemo z ravnateljem in skupaj si prizadevamo, da bo do gradnje telovadnice prišlo čimprej.
Občina Domžale in Srednja šola Domžale
6
šport v letu 2009
Lansko leto najbolj uspešni domžalski športniki, športnice in športni delavci.
NAJBOLJŠE ŠPORTNICE, ŠPORTNIKI IN ŠPORTNI DELAVCI OBČINE DOMŽALE V LETU 2009
S Tejo Gregorin in Igorjem Jermanom na čelu
Sleherni športni nastop in udejstvo-vanje je vredno pozdraviti, pa vendar so dejanja, rezultati in uvrstitve, ki izstopajo. In prav te je na vsakoletnem srečanju domžalskih športnikov in ekip ter najprizadevnejših športnih delavcev nagradil Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Že polna dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je pokazala, da je bilo leto 2009 s športnega vidika za Domžale izjemno uspešno. V najrazličnejših športnih panogah so bili doseženi številni naslovi državnih prvakov, domžalski športniki so posegali po evropskih odličjih in stopali na zmagovalne odre na svetovnih prvenstvih. Po pozdravnem nagovoru mag. Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, ki je športno leto 2009 ocenil kot zelo uspešno ter vsem prejemnikom priznanj, njihovim trenerjem in športnim funkcionarjem, ki so ime Domžal ponesli v svet, iskreno čestital, je prijetno prireditev, vodil Franek Trefalt
Medalje
Najprej so medalje iz rok Primoža Košaka, predsednika, in Lada Gorjana, člana Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki sta podeljevala tudi male plakete, prejeli dobitniki odličij na državnih prvenstvih: Matija Rakovec in Tomaž Potisek iz Avto cross clu-ba Mustang, atleti Eva Aljančič, Cita Cvirn, Tamara Cerar in Peter Kastelic, medaljo je prejela Petra Pavlič kot članica Težkoatletskega kluba, zaploskali smo kolesarjem Robertu Kordežu, Gregorju Dim-cu, Ani Zupan, Domnu Vogrinu in Klemenu Nicolettiju iz Športnega društva Energija. Iz Kotalkarskega društva Pirueta je medaljo prejela Tina Ozebek. Iz Avto moto društva Domžale so medalje prejeli Tomaž Koršič, Nejc Heberle in Anže Mlakar, iz Smučarskega kluba Ihan pa Primož Pančur ter državna prvaka v letnem biatlonu: Anže Povirk in Aleš Gregorin. S podelitve sta z medaljo odšla šahi-stajure Plaskan in Špela Orehek iz Šahovskega društva Domžale ter člani Kluba borilnih veščin Domžale: Tamara Radkovič, Marjan Bolhar, Matej Balantič in Jan Do-linar.
Male plakete
Nastopi v slovenski reprezentanci na evropskih in svetovnih prvenstvih so udeležencem prinesli male plakete: članicama Atletskega kluba Alji Sitar in Jani Strahinič, karateistoma Karate društva ATOM Gregi Teršku in Tamari Kokalj, težkoatletu Boštjanu Peterci ter kar štirim članom Plesnega kluba MIKI: Dejanu Djuroviču, Andražu Mraku, Anji Štefančič in Janezu Štruklju. V vitrino bodo malo plaketo lahko postavili Marko Jerman iz Moto društva Depala vas, Špela Berlot iz KK Piruete, Mari-
na Cencelj iz Športno konjeniškega društva Valentin in biatlonec Peter Dokl iz Smučarskega kluba Ihan. Podeljenih je bilo še osem malih plaket za ekipne uspehe, prejeli so jih: Težkoatletski klub Domžale, Plesni klub MIKI, Smučarski klub Ihan, Šahovsko društvo Domžale, TVD Partizan, Društvo mladih Dob ter dve ekipi Nogometnega kluba Domžale.
Srednje plakete
Marjan Gorza, član Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter častni predsednik Atletskega kluba Domžale, je podelil štiri srednje plakete in posebno priznanje. Mednarodni biatlonski uspehi so plaketo zagotovili Kle-mnu Bauerju iz Smučarskega kluba Ihan, s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu v full kontaktu si jo je priboril karateist David Nagode iz Kluba borilnih veščin Domžale. Srednji plaketi sta prejeli še ekipa pionirjev iz MIKIJA ter člani Košarkarskega kluba Domžale. Posebno priznanje je za dolgoletno delo vaditeljice v TVD Partizanu prejela Adriana Kokalj.
Bronasta in srebrno priznanje
Ker uspešnih športnikov in športnic ni brez trenerjev in funkcionarjev, so sledila njihova priznanja. Peter Verbič, član Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter član Občinskega sveta, je bronasta priznanja podelil funkcionarjema Marku Bahovcu in Ireni Močnik iz Smučarskega kluba Ihan, trenerju Predragu Radoviču in strokovnemu sodelavcu Petru Žibertu iz Košarkarskega kluba Helios ter funkcionarju Smučarskega društva Domžale, Zvonetu Hribarju. Srebrno priznanje je za predano delo v TVD Partizanu prejel Primož Košak, ki je športu in rekreaciji zvest vse življenje. V TVD Partizan vrsto let deluje kot vaditelj, v strokovnem in upravnem odboru ter je soorganizator vseh prireditev in akcij društva, ki vzorno skrbi tudi za TRIM stezo.
Zlati priznanji Urošu Slavincu in Košarkarskemu klubu Domžale
Zlato priznanje pa je iz rok župana Tonija Dragarja in direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janeza Zupančiča, prejel Uroš Slavinec iz Košarkarskega kluba Helios: »V letu 1970 se je kot mlad, perspektiven košarkar Olimpije odločil nadaljevati košarkarsko pot v domžalskem košarkarskem klubu, v katerem je kot kapetan ekipe uspešno nastopal v drugi zvezni jugoslovanski ligi. Z aktivnim igranjem je zaključil leta 1978, natogajepot peljala
do direktorja Heliosa, gospodarskega ministra in do uspešnega Predsednika uprave delniške družbe Helios. Uroš Slavinec je ostal zvest domžalskemu košarkarskemu klubu, v katerem je bil tudi predsednik v letih 1988 do 1990 in od leta 1996 do sedaj. Priljubljenost in uspešnost košarke v Domžalah sta zagotovo tudi njegova zasluga, prav tako kot največji uspeh Heliosa — naslov državnih in pokalnih prvakov Slovenije v sezoni 2006/2007
Za Urošem Slavincem je veliko plaketo ob 60-letnici delovanja prejel še Košarkarski klub Helios:
»Konec leta 2009 je minilo 60 let, od kar so se prve generacije mladih Domžalčanov spoznale s košarko, ki je med mladimi hitro postala priljubljen šport. Skoraj nepregledna mno-
Čestitke vsem prejemnikom priznanj. Naj vas bo v 2010 še več!
žica mladih in kvalitetno delo je recept za uspešno delovanje kluba, ki je prepoznaven po celi Sloveniji. Helios zaupa v lastne kadre, tako na organizacijskem in vodstvenem, kot tudi na trenerskem in predvsem igralskem področju. Klub eden redkih, v katerem tudi na najvišjem nivoju igra veliko število doma vzgojenih igralcev. Pomembnejši moment kluba so tudi pogoji vadbe, igrišča in končno Dvorana komunalnega centra ter sponzor, Helios d.d., ki z uspešnimi košarkarji vztraja že 30 let.«
Vid Vavpetič - priznanje za življenjsko delo na področju športa
Ista podeljevalca sta priznanje za življenjsko delo v športu podelil Vidu Vavpetiču, vsestranskemu športniku, katerega vsakdan so nam organizatorji prijetne prireditve pokazala tudi na kratkem filmu. V obrazložitvi priznanja pa smo lahko slišali, da je rojen 5. aprila 1934 v Domžalah, da domžalske
občine ni nikoli zapustil in da danes živi v Radomljah. Nobenega dvoma ni, da gre za vsestranskega športnika, saj je bil aktiven v nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, tenisu in šahu, kateremu še danes posveča polno pozornost. Vid Vavpetič je bil vzoren igralec in kapetan različnih ekip Nogometnega kluba Domžale, ki je sodeloval tudi pri gradnji stadiona v Domžalah. Kot član Kegljaškega kluba Domžale, Papirnice Količevo in Kegljaškega kluba Slovan Ljubljana je bil večkratni udeleženec slovenskih in jugoslovanskih prvenstev ter je sodeloval pri gradnji 4-steznega kegljišča pri nekdanji Restavraciji Repovž. Kot član Športnega društva Preserje je bil večkratni občinski prvak v namiznem tenisu. Igranje šaha pa še danes predstavlja njegovo aktivno življenje. Bil je zelo uspešen šahist, ki je svoja znanja prenašal na mlade generacije. Pohvali se lahko z vrsto odličnih uspehov, pa tudi priznanji Šahovske zveze Slovenije in Občine Domžale.
Podelitev je postajala vse bolj zanimiva, tudi zaradi vmesnih popestritev z nastopi plesalcev in navijačic iz Plesne skupine Sovice ter glasbenikov Domžalskega trobilnega kvarteta: Mihaela, Iva, Dominika in Anžeta. Napetost pa je bila na vrhuncu po fanfarah, ki so napovedale podelitev priznanj za najboljšo športnico in športnika v občini Domžale za leto 2009.
Najboljša športnica Teja Gregorin
Priznanje za najboljšo domžalsko športnico leta 2009 je prejela Teja Gregorin, prevzela ga je njena mama: »Z naslovom svetovne pod-prvakinje v biatlonu, posamezno na 15km, je najbolj ogrela domžalske navijače, ki jo pogosto spremljajo na tekmovanjih in vedno prisrčno sprejmejo doma. 18. 2. 2009 bo tako za Tejo kot za slovenski biatlon in šport ostal zapisan z zlatimi črkami. Pa vendar je bil to šele začetek izredne sezone 2009. Teja je pokazala odlično formo in dosegala številne uvrstitve, ki prinašajo točke svetovnega pokala — in z odličnim rezultati nas navdušuje tudi v sezoni 2010!«
Najboljši športnik Igor Jerman
Za najboljšega športnika Domžal je bil izbran Igor Jerman, ki je priznanje prejel iz rok podžupanje Domžal, Andreje Pogačnik Jarc: »Igor Jerman je svetovni prvak za 2009 v cestnohitrostnem motocikliz-mu v razredu endurance. Navdušenje za motociklistične dirke je pri Igorju prisotno že iz otroških časov, ko je bil njegov dirkaški vzornik Eddie Lawson. Najprej je Igor zabeležil več državnih naslovov, 1995 je dosegel svoj prvi večji mednarodni dosežek z drugim mestom na evropskem prvenstvu, leta 2002 je z naslovom svetovnega prvaka prelomno, še uspešnejše leto za Igorja in njegovo Yamaho 1000R1 pa je 2009, leto drugega naslova svetovnega prvaka.« Najboljši športnik občine Domžale za leto 2009 se je izkazal tudi kot odličen harmonikar.
Po občinskih priznanjih je priznanja za športne dosežke podelil še Olimpijski komite Slovenije, in sicer športnikom iz Ljubljane in okolice. Na spisku elitnih športnikov, ki so priznanja prejeli iz rok Toneta Jagodica in Dušana Prezlja, so bili tudi člani in članice domžalskih klubov: Dejan Djurovič in Andraž Mrak, Maja Sonc in Nina Ogrin, plesalci, so prejeli zlati znak, njihov trener Blaž Godec pa bronasto plaketo; Igor Jerman malo statuo, njegov trener Vinko Jerman pa srebrno plaketo. Leto 2009 si bosta tudi zaradi najvišjega priznanja OKS v spomin vtisnila Teja Gregorin in njen trener To-maš Kos, ki sta prejela veliko statuo oziroma zlato plaketo.
Bojana
Zlati priznanji Urošu Slavincu in Košarkarskemu klubu Domžale Vsestranski športnik, Vid Vaupetič je prejel priznanje za življenjsko delo. (od leve proti desni: Janez Zupančič, Uroš Slavinec, župan Toni Dragar,
Sašo Grilj in Lado Gorjan.
Organitzator je vključil tudi kulturne vsebine. Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah je bil poln do zadnjega kotička.
V DOMŽALAH VARUJEMO SVOJE OKOLJE
Tudi Občina Domžale se je pridružila akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu
V četrtek, 14. januarja 2010, je bil v konferenčni sobi občine predstavljen projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Občina Domžale je v že v preteklih letih izvajala ekološko akcijo Čiste in zelene Domžale, zato je še z večjim veseljem in navdušenjem sprejela ponudbo za sodelovanje.
Prvo vseslovensko ekološko akcijo z naslovom Očistimo Slovenijo v enem dnevu je občinska koordina-torka, Petra Jakovac, skupaj z dvema pomočnicama iz vrst tabornikov, podrobno predstavila v četrtek, 29. januarja 2010: »Vseslovenska
»Seveda se bomo odločili za sodelovanje ter po svojih močeh pripomogli k Cim učinkovitejši realizaciji ekološke akcije,« je povedala Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja.
ekološka akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo potekala v soboto, 17. aprila 2010, neodvisno od vremena. Cilj akcije je aktivirati 200.000 ljudi, predvsem tiste, ki v čistilnih, ekoloških akcijah do sedaj niso sodelovali; zbrati 25.000 ton odpadkov, kar je polovica vseh komunalnih odpadkov iz divjih odlagališč; ustvariti digitalni register divjih odlagališč (do sedaj zaradi velikih stroškov ni bil vzpostavljen) ter dolgoročno za izboljšanje zakonodaje. Na prvem srečanju se je zbralo 16 ljudi, podpirajo pa nas različna podjetja in organizacije.« Na predstavitvi, ki jo je sklicala Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, so bili prisotni Janez Bizjak, vodja akcije Čiste in zelene Domžale, Franc Kozinc, vodja Inšpektorata v Občini Domžale, Matej Kovačič, predstavnik JKP Prodnika, Tina Drolc, svetovalka za odnose z mediji, in Vido Repanšek, svetovalec v Uradu župana. Udeleženci so pokazali zavzetost in pripravljenost sodelovati, posebej so izpostavili vprašanje cene deponiranja, saj bo za predvidenih 400 ton zbranih komunalnih odpadkov potrebno odšteti 110 evrov za deponiranje in 15 evrov za prevoz do deponije. Andreja Jarc Pogačnik je pojasnila: »To predstavlja bistveno večji strošek, kot smo ga za akcijo namenili do sedaj. Ne glede na to akcijo podpiramo in se ji bomo pridružili.«
»Ekološka osveščenost občanov in občank Občine Domžale se kaže na vsakem koraku, tako z vsakodnevnim ločevanjem komunalnih
www.citroen.si
CITROEN XSARA PICASSO
že za 11.990 EUR
Slika je simbolna. Emisija CO2: 131-205 g/km.
Poraba goriva predstavljenega modela: 4,9-8,6 l/km. Ponudba veja za vozila iz zaloge do 28.2.2010.
AVTO DETR, d.o.o. Mengeš
SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
Poraba: 4,2-9,4 /100 km emisje COi 110-224 g/km. "Ponudba vključuje dodatni popust v primeru akcjsksga financiranja prek Ford Credits. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford. Ponudba velja za omejeno
Slike so simbolične. w
NOVE AKTIVNOSTI V OBČINI DOMŽALE
V Občini Domžale tudi program dela v splošno korist
odpadkov kot z udeležbo na spomladanskih čistilnih akcijah. Z zadovoljstvom lahko rečemo, da smo po količini ločeno zbranih odpadkov med prvimi občinami v Sloveniji,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale. Sodelovanje med občino in občinsko koordinatorko se je že začelo, nadaljevalo se bo predvidoma v sredo, 10. februarja 2010, ob 16. uri, v sejni sobi občine Domžale.
Tina Drolc
V sodelovanju s Centrom za socialno delo Domžale je bila v torek, 12. januarja 2010, v sejni sobi Občine Domžale predstavitev programa dela v splošno korist oziroma programa za izvajanje nadomestne kazni. Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc je na predstavitev povabila predstavnike osnovnih šol, glasbene šole, srednje šole, obeh vrtcev, humanitarnih društev, krajevnih skupnosti, Knjižnice Domžale in druge. Center za socialno delo Domžale kot regijski koordinator pokriva območja CSD Kamnik, CSD Litija, CSD Zagorje, CSD Trbovlje, CSD Hrastnik in CSD Domžale ter je zadolžen za vzpostavitev mrež organizacij, ki izkažejo skupni interes za izvrševanje dela v splošno korist. »Del omejenih nalog se je že izvajal v preteklih letih, izkušnje so dobre in večjih težav niso zabeležili,« so povedali na Centru za socialno delo Domžale.
Družbeno koristno delo odrasle osebe izvaja oseba, ki ji to delo s sklepom naloži sodišče ali državno tožilstvo, in sicer kot nadomestitev plačila globe, uklonilnega zapora (zapor, ki doleti storilca prekrška, ki v roku, ki mu je bil postavljen, delno ali v celoti ne plača naložene globe; uklonil-ni zapor se ne sme določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog ali če je bila globa izrečena mladoletniku) ali zaporne kazni. »Vključitev take osebe je za delovno sredino, ki jo sprejme, dodatna delna moč, ki lahko opravi družbeno koristno delo. Za osebo, ki se vključi, pa priložnost, da svojo kazen odsluži z za družbeno skupnost koristnim delom, namesto denarnega plačila ali celo zapora. Občina Domžale dejavnost podpira in si želi, da se zavodi in drugi vključijo v mrežo tovrstnih izvajalskih organizacij, saj lahko na tak način rešujejo marsikatero delovno nalogo, za katero sicer zmanjkuje delavcev, časa in denarja,« je povedala podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Na srečanju je bilo tudi poudarjeno, da zavodi in druge organizacije z zaposlitvijo nimajo nobenih stroškov, le čas za osnovno uvedbo
posameznika v delo in spremljanje njegovega dela je »strošek« izvajalca. V mrežo izvajalskih organizacij, kjer posamezniki lahko opravljajo delo v splošno korist, so že vključene nekatere organizacije, zavodi in skupnosti. Z redkimi izjemami so z vključevanjem dodeljenih oseb zadovoljne. Število delavcev, ki bi jih CSD želel napotiti, je veliko in zato je bil sestanek namenjen tudi izmenjavi izkušenj ter spodbujanju tistih organizacij, ki so skeptične ali pa
Družbeno koristno delo odrasle osebe izvaja oseba, ki ji to delo s sklepom naloži sodišče ali državno tožilstvo, in sicer kot nadomestitev plačila globe, uklonilnega zapora ali zaporne kazni.
se branijo pred obsežno administracijo, ki jo spremlja vključitev v mrežo. Predsedniki svetov mestnih KS so skupaj s podžupanjo ugotovili, da je to izredna priložnost, da se lotijo čiščenja in urejanja mestnih površin. »V začetku sistem financiranja programa dela v splošno korist ni bil dorečen, občina pa zanj ni imela rezerviranih posebnih sredstev. Sedaj je jasno, da so program in stroški breme ministrstva, zato smo podprli prizadevanja Centra za socialno delo,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Tina Drolc
PROJEKT SE IZVAJA S PRIDOBLJENIMI EVROPSKIMI SREDSTVI
Mednarodno sodelovanje za ohranjanje mentalnega zdravja naših otrok
SUMMIT AVTO, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si
Občina Domžale, skupaj z OŠ Rodica, Vrtcem Domžale, Centom za mlade Domžale in Knjižnico Domžale, sodeluje v mednarodnem projektu Biblio-preventiva, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi. Prejšnje leto je bila izvedena anketa med mladimi, ki je pokazala naraščanje nasilja in uporabe nedovoljenih drog, oboje kot posledica duševnih stisk. Eden od načinov, s katerim se strokovni delavci spopadajo s to problematiko, je bibliopreventi-va. To je metoda, ko z branjem knjig in poznejšim pogovorom, skozi diskusijo o knjigi, ki mora biti vodena s strani strokovne osebe, mladi govorijo o svojih osebnih problemih. S tem ko o problemih spregovorijo, je manj verjetnosti, da bodo zaradi njih razvili duševne stiske. Metoda je učinkovita in razširjena, naši strokovni delavci jo večinoma tudi izvajajo. Da bi izboljšali metode in pridobili izkušnje drugih, smo se povezali s poljskimi kolegi iz mesta Lodž. Skupaj smo sestavili program
dela in si zastavili cilje projekta. Prijavili smo se na razpis za dodelitev evropskih sredstev in jih preko programa Comenius regio partnerstva tudi pridobili. V sklopu dveletnega projekta so načrtovane štiri konference z izmenjavo strokovnih delavcev, postavitev skupne spletne strani v treh jezikih in ob koncu projekta tudi izdaja brošure. K projektu bomo povabili ugledne domače strokovnjake, prav tako pa bomo imeli možnost poslušati predavanja poljskih učenjakov na tem področju. Cilj projekta je preko mednarodnega sodelovanja razviti metode bibliopre-ventive, ki bi imele čim večje preventivne učinke na mentalno zdravje mladih in posledično tudi odraslih.
V sklopu projekta je bila izvedena tudi anonimna anketa v obeh državah, rezultati bodo tako širše primerni in uporabni. Za več informacij o projektu lahko pišete na e-naslov: taja.batista@ domzale.si.
Taja Batista
8
Domžale
OBČINA DOMŽALE NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI CAS
Šivanje slamnikov, ljudske pevke, Kontrabant, kolesarjenje in še kaj
Center za razvoj Litija je tudi letos organiziral predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas, v okviru katerega se je pod skupno blagovno znamko Srce Slovenije predstavilo kar sedem občini, med njimi tudi Občina Domžale. Vsi, ki smo sejem obiskali, smo lahko ugotovili, da je bil prispevek naše občine zelo prepoznaven, da je Komisija za turizem, pod vodstvom Igorja Kuzmiča, s predlaganim programom zadela glavico na žebljico, pohvaliti pa velja vse sodelujoče, saj so se obiskovalci resnično lahko prepričali, da so Dobrote duha v SRCU doma.
Šivanje slamnikov, ljudske pevke ...
Prvi dan sejma Turizem in prosti čas so se iz Občine Domžale predstavljale Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki so bile skupaj s šivalko slamnikov Jožico Košak in dekleti iz Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, ki so pletle kite, najbolj opazne. Posebej pevke pod vodstvom neumorne pe-vovodkinje Mare Vilar so navdušile vse obiskovalce, ki so se jim pri petju starih ljudskih pesmi, ki smo
Prenovljena spletna stran Stičišča za nevladne organizacije www.srce-me-povezuje.si
Pravna pomoč
Za vas smo pripravili prenovljeno spletno stran Stičišča NVO Srca Slovenije www.srce-me-povezuje.
si z uporabnimi informacijami, povezavami, dokumenti, novicami idr. za nevladne organizacije. Razdeljena je na:
Koledar dogodkov
Povabite tudi druge, da se udeležijo vaše prireditve in vnesite dogodke, ki jih organizira vaše društvo v koledar dogodkov nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije. Ne veste, kam bi se odpravili ta vikend? Poiščite, kaj se dogaja v vaši občini ali pa se odločite za obisk športnega, kulturnega, turističnega ali izobraževalnega dogodka, ki ga organizirajo nevladne organizacije.
Akademija NVO
Ne zamudite zanimivih brezplačnih delavnic, ki jih pripravljamo za vas. Poleg razporeda vsebin, ki jih bomo obdelali, boste tu našli tudi gradivo iz že izvedenih delavnic in napoved prihajajočih.
Razpisi
Na razpolago imate zbir vseh aktualnih občinskih, državnih in evropskih razpisov, na katera lahko kandidirajo nevladne organizacije. Prebrskajte med njimi in najdite potrebna sredstva za vaše projekte.
Računovodstvo
V tej rubriki bomo sproti dodajali koristne novosti s področja računovodstva. Uporabite lahko pripravljene vzorce računa, potnega naloga idr. Dostopate lahko do spletnega računovodskega programa miniMAX, ki vam olajša vodenje računovodstva.
Pripravljenih je že nekaj vzorcev različnih pogodbo od pogodbe o zaposlitvi, avtorske ter podjemne pogodbe, do statuta za društva ali akta o ustanovitvi zavoda. Vsebino bomo sproti dopolnjevali glede na potrebe nevladnih organizacij.
Položaj NVO
Na spletni strani boste našli tudi aktualne novice s področja nevladnih organizacij ter njihovega položaja v družbi.
Spletne strani
V okviru projekta so nekatera društva prišla do lastne spletne strani. Kakšne so njihove spletne predstavitve in kdo so ta društva lahko najdete v tej rubriki.
Koristne povezave
Iščete nevladne organizacije v določeni občini? V rubriki koristne povezave boste našli seznam društev, zasebnih zavodov in ustanov iz Osrednjeslovenske regije. Prav tako boste našli kontakt in povezavo do spletnih strani občin in ministrstev. Predstavljene so vsebinske mreže, regionalna stičišča in horizontalne mreže, ki delujejo v Sloveniji in ponujajo brezplačno podporo nevladnim organizacijam. Posebno mesto smo namenili tudi našim podpornikom, njihove kontakte najdete med koristnimi pove-
Vabimo vas da jo obiščete in nam svoje pripombe in predloge posredujete na info@srce-me-povezuje.
jih že skoraj pozabili, radi pridružili in zapeli skupaj z njimi. Zanimivo je bilo videti tudi mlajše obiskovalce, ki so se radi fotografirali z ljudskimi pevkami v njihovih posebnih nošah, veliko obiskovalcev pa se je želelo slikati tudi s pletiljami kit in slamniki, ki jih je pridno izdelovala Joži Košak. V pogovorih z obiskovalci sem tudi izvedela, da so že slišali, da je zgodovina naše občine tesno povezana s slamnikarstvom, večina pa se je s pletenjem kit iz slame in šivanjem slamnikov srečala prvič. Starejši obiskovalci so zlasti pohvalili skrb za kulturno dediščino - posebej ohranjanje starih ljudskih pesmi. Prisotne Domžalčanke sta prvi dan obiskala tudi župan Toni Dragar, ki je ob pohvali našim nastopajočim ob tej priložnosti pokra-mljal tudi z grajskim oskrbnikom in Ano Maksimiljano Valvazor z gradu Bogenšperk ter si ogledal spominsko knjigo, ter podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki se je lahko prepričala, da so bila nastopajoča dekleta iz naše občine deležna velike pozornosti. Ne nazadnje smo jih lahko videli tudi v časopisu Delo. Popoldanski čas je bil namenjen predstavitvi rokodelstva in obisku rokovnjačev iz Črnega grabna ter njihovi poroki.
Modna revija slamnikov, Kontrabant
Dopoldanski del prostora blagovne znamke Srce Slovenije so zapolnili z degustacijo dobrot blagovne znamke Črni graben in obiskom zmajčka Je-zerka, etnološko delavnico ustvarjanja iz slame, popoldanski del pa je bil namenjen srečanju županov sodelujočih občin, predvsem pa glasbeni skupini Kontrabant in modni reviji slamnikov, ki jo je v okviru podjetja Beline pripravila Marjeta Kastner. Poleg županov oz. njihovih namestnikov, našo občino je zastopal podžupan Vinko Juhart, se je zbralo zelo veliko obiskovalcev in obiskovalk, ki jih je navdušila tudi degustacija kulinaričnih posebnosti iz Dola pri Ljubljani. Podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart, je, podobno kot ostali župani, pohvalil predstavitev na sejmu ter posebej opozoril na pomen promocije
občin, na kratko pa spregovoril tudi o domžalski zgodovini, tesno povezani s slamnikarstvom. Ob zvokih Kontrabanta in nagajivih besedilih se je po razstavnem prostoru sprehajala skupina desetih manekenov in manekenk - v parih in posamezno - v nekdanjih oblačilih, vsi pa so imeli slamnike, kot so jih nekoč nosili naši predniki. Številnim obiskovalcem so hkrati razdeljevali tudi mini slamnike, nad katerimi so bili ti zelo navdušeni.
Pridite k nam kolesarit
Kolesarjenje je tako v naši občini kot v Sloveniji in širše čedalje bolj popularna oblika rekreacije. Tega se zavedamo tudi v Občini Domžale, zato smo v zadnjih letih uredili kar nekaj več deset kilometrov kolesarskih poti, vodiči po njih pa so bili izdani tako v okviru občine kot v okviru Podjetne regije ter omogočajo kolesarjem, da z njihovo pomočjo ob kolesarjenju spoznavajo tudi naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino. Na sejmu Turizem in zdravje je Občina Domžale predstavljala svoj vodič po kolesarskih potek Občine Domžale in njene okolice, ki zajema blizu 200 km označenih kolesarskih poti, med njimi je tudi krožna, v dolžini 60 km, posebej zanimive pa v zadnjem času postajajo kolesarske poti ob Kamniški Bistrici, v dolžini 14 km, ob katerih smo uredili tudi počivališča in otroška igrišča. Obiskovalci in obiskovalke so se zelo zanimali za urejene kolesarske poti. Za še večje zanimanje je poskrbel ponudnik kolesarskih storitev Erdani d.o.o. z Rojske ceste v Domžalah, ki se je predstavil z rekreacijskimi kolesi ter posredovanjem koristnih informacij o možnostih kolesarjenja na Domžalskem in v okolici. Ob koncu lahko zapišemo, da je bil razstavni prostor Centra za razvoj Litija, kjer se je v okviru blagovne znamke SRCE SLOVENIJE, predstavljala tudi Občina Domžale, zaradi pestrosti razstavljavcev eden najbolj obiskanih razstavnih prostorov na sejmu. Glede na zanimanje obiskovalcev in obiskovalk - tudi za predstavitve Občine Domžale, pa lahko zatrdimo, da je predstavitev uspela in da v letošnjem in vseh naslednjih letih lahko v naši občini pričakujemo še več turistov in obiskovalcev, še posebej, če bomo nove korake naredili tudi na področju ureditve turistično-informativnega centra in s še večjim sodelovanjem vseh ponudnikov turističnih storitev v naši občini.
Vera Vojska
Sestanek na Vačah za krepitev civilnega dialoga
Po prvem letu delovanja Stičišča nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije, projekt izvaja Društvo za razvoj in ohranjanje GEOSS-a iz Vač, sta stičišče 13. januarja 2010 obiskali vodja službe za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo, Vanda Remškar Pirc, in strokovna sodelavka Polonca Šega. Pred nekaj meseci je MJU organiziralo Službo za NVO, ki jo vodi Remškar-Pirčeva. Vlada RS je za učinkovito izvajanje nalog imenovala tudi Stalno medresorsko delovno skupino za usklajevanje odprtih vprašanj na področju sodelovanja Vlade RS z nevladnimi organizacijami, ki se bo po zadnjih informacijah sestala v kratkem. Na pogovoru na Vačah so predstavniki stičišča apelirali na čimprejšnje aktiviranje medresorske skupine in predlagali, da se spomladansko srečanje delovne skupine izvede na Vačah, ob priložnosti mednarodnega festivala nevladnih organizacij, ki ga bo stičišče organiziralo 7. in 8. maja letos. Pozdravlja tudi izobraževanje uradnikov v javni upravi, s ciljem boljšega vključevanja NVO v pripravo predpisov. Namen pogovora na Vačah je bilo tudi ugotoviti stopnjo izpolnjevanja pričakovanj, ki jih imata oba partnerja - MJU in društvo GEOSS - pri izvajanju projekta. Do zaključka projekta je še 10 mesecev, torej zadosti časa, da se
Foto: Peter Koprivnikar
LEKARNA DOMŽALE
Druga Naj lekarna v letu 2009
Že lansko leto smo pisali o uspehu lekarne Domžale, ko je osvojila 3. mesto v tekmovanju Naj lekarna v letu 2008. Letos pa je lekarna, ki sodi v Javni zavod Mestne Lekarne, v okviru katerega deluje 8 lekarn -poleg Domžal so to še Kamnik, Litija, Mengeš, Moravče, Nova Litija, Novi trg in lekarna Radomlje - lekarna Domžale osvojila 2. mesto! V Moderni galeriji v Ljubljani se je odvijalo letošnje finalno dejanje tekmovanja, ki ga organizira revija Moje zdravje, v tekmovanju je sodelovalo preko 9 tisoč bralcev, ki so z glasovi nagradili 243 od 278 lekarn, ki jih imamo pri nas. Od tega je bilo 1.120 glasov namenjenih domžalski lekarni, ki se je tako tretje leto zapored uvrstila med najboljše tri. Zmagovalna lekarna je bila tokrat Lekarna Straža iz Dolenjske (1244 glasov), tretjeuvrščena pa lekarna Ankaran (1000 glasov). Tudi tokrat smo obiskali lekarno Domžale in kot je ob ponovnem uspehu povedala mag. Alenka Pod-gornik: »Veseli in ponosni smo, da smo se v letošnji akciji naj lekarna uvrstili kar na odlično drugo mesto. Nagrada je dosežek dolgoletnega deela in dobrih medsebojnih odnosov. Ogromno število glasov dokazuje, da so naše stranke z našim načinom dela in profesionalnim pristopom zadovoljne in nas pri tem podpirajo. Letos je glasovanje potekalo že tretjič zapored, vsem, ki ste glasovali za nas, se najlepše zahvaljujemo. Vsekakor bomo naše dobro delo nadaljevali ter ohranili zaupanje in podporo naših obiskovalec.«
Zanimalo nas je, kaj je posebnost lekarne Domžale, s katero so obiskovalci iskreno zadovoljni: »Menim, da je najpomembnejši osebni pristop do vseh obiskovalcev naše
lekarne. Vedno poskušamo po svojih najboljših močeh pomagati, pa naj bo to svetovanje ob izbiri izdelkov in zdravil, ki so namenjena sa-mozdravljenju ali pa svetovanje pri izdaji zdravil na recept. Strokovni nasvet je edini pravi način, da lekarna ohrani svojo vlogo kot javna zdravstvena dejavnost in je temelj farmacevtovega poslanstva. V lekarni Domžale skrbimo za redno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje vseh zaposlenih, to pa omogoča, da so naši obiskovalci deležni verodostojnega nasveta,« pravi vodja lekarne Domžale, Alenka Podgornik, mag. farmacije. Kaj pa vizija dela za naprej? »Upam, da se bo svetovalna vloga uspešno ohranjala še naprej, predvsem v dobro naših pacientov, kajti individualni pristop nedvomno dviga kakovost, varnost in pravilnost uporabe zdravil, k čemer vsi stremimo,« še dodaja.
Za konec pa sva z vodjo domžalske lekarne spregovorili še o akciji Dnevnikove priloge Moje zdravje:
»Menim, da prav akcija Naj lekarna predstavlja vlogo lekarn na nevsiljiv in prijazen način in pozitivno prikazuje poslanstvo, ki ga imamo. To je še posebej dragoceno danes, ko smo z vseh strani »bombardirani« z zdravstvenimi informacijami in je pomembno vedeti, kam se lahko obrnemo po verodostojen nasvet,« je zaključila najin pogovor. Naj za konec še omenim dejstvo, ki mi ga je zaupala Alenka Podgornik pred mojim odhodom; vsako priznanje, vsak vaš glas jih motivira, da so pri svojem delu še boljši, da so do strank še bolj prijazni in opravljajo svoje delo tako kot je treba. Dobra beseda, torej dobro mesto najde ...
Mateja A. Kegel
Prodajni center Breza - razstava radijsko vodenih modelov letal
V Trgovskem centru Breza v Domžalah tudi v novem letu nadaljujejo s prijetnimi presenečenji za kupce in uporabnike storitev trgovin in podjetij, ki se nahajajo v njem. Tako si lahko še v februarju v pritličju centra ogledate razstavo modelov, ki so jo pripravili skupaj z društvom Modra ptica.
»Naše sodelovanje je tradicionalno, zato smo veseli, da so se tudi letos, ko praznujejo prvih 35 let uspešnega dela, odločili zanj,« pravi upravnik Franc Prelovšek, direktor Mazurja d.o.o., ki se tudi sicer trudi, da bi bili obiskovalci trgovskega centra zado-
voljni ter da bi ob njegovem obisku v njem preživeli veliko prijetnih trenutkov. Mazur d.o.o vzorno skrbi tudi za zunanjo urejenost trgovskega centra, saj je bil deležen kar nekaj pohval za pravočasno ureditev parkirnih in drugih prostorov ob velikem sneženju. Vabimo vas torej, da si v Prodajnem centru Breza v Domžalah do konca februarja ogledate zanimivo razstavo radijsko vodenih modelov letal, ki so jo pripravili v počastitev 35-letnice obstoja modelarskega društva Modra ptica.
ključne zadeve še korigirajo. Vsekakor pa je potrebno s projektom nadaljevati vsaj do leta 2013. Ministrica Pavlinič-Krebsova je na novoletnem srečanju z NVO napovedala, da si bo ministrstvo prizadevalo za zagotovitev trajnejšega vira financiranja za delovanje podpornih struktur nevladnega sektorja.
Gabrijela Babič, vodja stičišča
SRD KONFIN
Krokarji so se spustili po belih strminah
Pa smo jo dočakali. Ja, tisto pravo zimo namreč. Pobeljeno je vsenao-krog in to vsak dan znova, poleg tega so tudi temperature na termometrih pokazale globoko pod ničlo. Največje veselje je bilo zjutraj pogledati na dvorišče in se prepustiti jutranji telovadbi s kidanjem snega. Vendar znamo tudi uživati na snegu. Vsako leto se člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica trudimo in pripravimo Krokarjev slalom, če nam to le količina snega dopušča. V zadnjih dveh letih tega ni bilo možno speljati, letos smo to tekmovalno disciplino z veseljem izvedli. Na delovnem sestanku je padla odločitev, da slalom bo in to v nedeljo, 31. januarja 2010. Naredili smo plakate, jih polepili po oglasnih deskah in se obvestili med seboj. Vendar, kaj hujšega, v soboto je kot za stavo cel dan naletaval sneg. Kdo bo pripravil progo in vse potrebno v takem vremenu? Naslednji dan smo se prebudili v prelepo sončno nedeljsko jutro. Še dobro, da ima naše društvo vztrajnega podpredsednika Marka Bratovža, ki je že na-
vsezgodaj nataknil smučarske čevlje in smuči in šel teptat v celi sneg. Kasneje smo se pridružili še drugi člani, da smo pripravili tekmovalno progo. Ob njej pa smo postavili še smučarsko vlečnico, s katero smo se vračali iz doline. Ker je letos dovolj snega za vsakodnevno smuko, vlečnica obratuje po potrebi vse dni v tednu.
Tokrat smo za prizorišče Krokarje-vega slaloma izbrali drug teren kot običajno. Pobočje hriba, na katerem je potekalo tekmovanje, je takoj za avtobusno postajo oz. obračališčem na Sv. Trojici. Mimo pelje cesta na Javoršico in Murovico, tako da je bilo obiskovalcev in gledalcev na tekmi veliko. Vsak mimoidoči se je ustavil in navijal za tekmovalce s ploskanjem, vriskanjem ter žvižganjem.
Proga, sicer zelo zaprta, je bila pripravljena in postavljena točno do začetka tekmovanja. Start in cilj smo primerno označili, na dogovorjena mesta pa seveda postavili tudi sodnike s štoparico za merjenje časa. Prijavilo se je kar lepo število
Nočno sankanje na Rovah
Mladinska komisija pri PGD Rova je v torek, 12. januarja 2010, pripravila nočno sankanje na hribu pri rovski cerkvi. V teh pravih zimskih dneh je res potrebno dodobra izkoristiti darilo, ki nam ga je narava po dolgem času podarila in tega so se otroci zelo razveselili. Prav zato, da nekoliko popestrimo hladne zimske dni, s kančkom sproščenega doživetja, smo vse mlade in malo manj
mlade iz okolice Rov povabili, da skupaj preživimo večer na snegu. Veliko otrok in staršev je prišlo pogledat nočni spust svojih prijateljev. Ker pa seveda samo sankanje ni tako zelo zanimivo, smo ga popestrili s kepanjem. Takoj smo se postavili več taborov in s kepami ciljali nasprotnike. Da pa se ne bi kdo pre-hladil, smo pripravili tudi topel čaj. Ko se nam zimske dni nasmehnejo,
društva
9
PREDSTAVITEV BROSURE
Zgodba o slamnikih na Domžalskem
tekmovalcev v različnih kategorijah. Med njimi so bili še posebej prisrčni najmlajši, ki so progo prevozili večkrat, ker so vedno kakšna vratca zgrešili. Sam teren ni pretirano strm, tako da je primeren tudi za najmlajše smučarje in sankače. Med tekmo samo in po njej so se vsi prisotni lahko posladkali s pecivom ali pogreli s čajem in kuhanim vinom, ki ga je pripravila gospodinja Polonca R. Tekma je bila več kot uspešna, tako za smučarje kot tudi gledalce. Tekmovalci so po zaključku tekmovanja in razglasitvi rezultatov prejeli priznanja za dosežene rezultate in udeležbo na Krokarje-vem slalomu.
Res je bilo fantastično. Vreme, razpoloženje, vsak udeleženec je prispeval k temu. Še posebna zahvala pa gre tokrat našemu »novinarju in fotoreporterju« Tonetu Selkotu, ki je ves čas tekme sredi strmine spremljal dogajanje na smučišču in ga ovekovečil, da bomo imeli lep spo-
Marija Ravnikar
Komisija za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale je 28. februarja 2010 v Knjigarni in galeriji Beseda pripravila predstavitev brošure ZGODBA O SLAMNIKIH NA DOMŽALSKEM. Predsednik komisije Igor Kuzmič se je pogovarjal z avtorico brošure Sašo Roškar ter Romanom Kosom, ki je knjižico tehnično opremil in oblikoval. Prijeten večer so z ljudskimi pesmimi obogatile Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale. »Zgodba o slamnikih na Domžalskem je nadaljevanje niza kratkih predstavitev slamnikarstva in zgodovine mesta Domžale, je nov kamenček v mozaiku iskanja korenin slamnikarstva,« je ob začetku prijetnega večera povedal voditelj Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem. Ob tem je menil, da je zgodovina slamnikarstva, katere delček bi našli skoraj na vsaki malce starejši domačiji, vredna, da jo še raziskujemo in še ustvarjamo knjige čudovitih zgodb, kot je Zgodba o slamnikih na Domžalskem. Enako je menila avtorica Saša Roškar, ki je povedala, da je skozi obiske družin, ki hranijo spomine na slamnikarstvo, spoznavala vsakdanje usode in zgodbe preprostih družin, deklet in žena, ki so hodile po evropskih mestih kot pred-delavke, kot učiteljice in izdelovalke slamnikov. Ob tem se je prepričala, da slamnikarstvo ni le zgodovina velikih podjetij in podjetnikov, temveč ali celo predvsem zbirka usod malih družin in posameznikov. Na kratko je predstavila brošuro, kjer se glavna
jih je potrebno sprejeti z odprtimi dlanmi. Najlažje je to storiti z družabno prireditvijo, kjer se krajani zberemo, si povemo kakšno šalo in skupaj preživimo hladen večer. Upamo, da se bo prihodnje leto lahko sankanje ponovilo in morda preraslo v tradicionalno. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri pripravi sankanja ter PGD Rova za podporo.
Tadej Šinkovec
DRUSTVO UPOKOJENCEV VIR
Decembrsko praznovanje
Rahla meglica se je počasi dvigovala in sonce se je popoldne vseeno prikazalo tistega četrtka, kot bi hotelo pozdraviti člane in članice DU Vir, ki so hiteli na decembrsko srečanje v gostišče Kovač. Ja, to srečanje je zadnje v letu, ko nas obdari eden od »dobrih« mož s skromnim darilom. Druženje z mladimi smo doživeli tako, da so nam zapeli in odigrali skeč ter nam polepšali popoldne. Tudi zapeli in zaplesali smo. Pogovo-
rili smo se s prijatelji in znanci, saj se z mnogimi vidimo žal samo ob taki priložnosti, ker jim zdravje več ne dopušča. Pa vseeno lepe želje za srečo v prihajajočem letu, pa zdravja in zadovoljstva, smo si zaželeli, ter da se drugo leto zopet snidemo. Tudi tistim, ki se srečanja niso mogli udeležiti, želimo enako v novem letu.
Marija Skok
DRUSTVO
IZGNANCEV
DOMŽALE
Pred nami je prijetno leto
Za nami je že prvi mesec leta 2010, v katerem ste ob petkih, med 14. in 15. uro, pridno obiskovali vodstvo Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale ter poravnavali članarino, ki tudi letos znaša 8 evrov, od tega so trije evri namenjeni Društvu izgnancev Slovenije, ter naročnino za Vestnik, ki letos znaša 5 evrov. Posebej naročnike na Vestnik prosimo, da naročnino poravnajo do konca februarja, ko bomo naslove naročnikov posredovali izdajatelju. Vsi, ki ste naročnino v prejšnjih letih plačali, Vestnika pa ne prejemali, nam to sporočite. Vabimo vas, da se tudi v letošnjem letu v čim večjem številu udeležujete vseh aktivnosti, katerih organizator je društvo izgnancev ali pa druga društva, ki vas posebej vabijo na spominske slovesnosti.
Hkrati vas prosimo, da nas sproti seznanjate z imeni in priimki umrlih članov društva, da bomo njihova imena lahko objavljali na straneh Ve-stnika, namenjenih posebej spominu na umrle.
Želimo vam veliko prijetnih spomladanskih dni, ki prihajajo.
D. I.
zgodba prepleta s citati ljudi, ki so živeli v tem obdobju (Franc Bernik, Valentin Rožič ...). Tako izvemo, kako so slamniki našli Domžale, kako je obrt prerasla v industrijo, opisani sta zgodovini podjetja Univerzale ter Ravnikarjeve slamnikarske tovarne, zanimive so življenjske zgodbe Marije Kokalj ter Franca in Antonije Šubelj, še posebej pa bralca prevzame dnevnik ameriške slamnikarice Tereze Kos, ki je poleti leta 1929 obiskala domače v Študi. Potem, ko preberete sestavek z naslovom Konec slamnikarske dobe, vas presenetijo številčni podatki s tega področja. Brošura pa se končuje s povzetkom zgodovine slamnikar-stva v našem mestu, predstavitvijo Jožice Košak - ene zadnjih domžalskih šivalk slamnikov, navedeni pa so tudi viri in zahvala vsem, ki so pomagali pri pripravi vsebine knjige. V pogovoru je avtorica menila, da je na področju raziskovanja dobe sla-mnikarstva še veliko neznank, med njimi problem izseljeništva, vloga moških, ki so tudi del slamnikarstva, zato lahko pričakujemo v prihodnje še kakšno delo s tega področja. O bogati likovni opremi, ki podpira tekste in bogati brošuro, je govoril Roman Kos, ki je poskrbel za opremo, izbor fotografij in brošuro tudi tehnično uredil. Govoril je o svojem veselju ob izidu knjižice, o iskanju fotografij, ob katerem je našel veliko novih podatkov, o prizadevanjih, da bi z ureditvijo zadel duh časa okoli
leta 1910 in poudaril, da je knjižica prijazna, pa tudi, da je čas med leti 1800 in 1850 premalo raziskan in da je še veliko vsebin s tega področja, ki bi se jih izplačalo lotiti. Govoril je tudi o potrebi, da bi čim prej pridobili gradivo, ki ga še hranijo nekatere domačije in ga shranili za celovito obdelavo tega področja. Prijeten večer, ki so ga polepšale Ljudske pevke z voditeljico Maro Vilar, smo zaključili s prijaznim druženjem in željo, da bi se prihodnje tovrstnih predstavitev udeležilo več ljudi. Knjižico lahko dobite pri re-cepcijski službi Občine Domžale.
Vera Vojska
Qf{ot/fifj uft/p/ifj
9Ü
w?ien
- tiiinj«' /en-kih ihlilMril |k) lin rt ' ptprjuilu
■ i/4dffl m,i 11 ini m-» krN. jmmruili lit irfrniili «hlrlt
in ^li-il.i ličili Ii1i--I lini ni
Mrmi'ii ItrriMiu >.|i,
UiiH^Lmn IIJIL j L" l. \>pn U.....inLh
m M V .irn>'1 II" .1'. ill -11 ;l firn-11 lih
Tel.: 01/7210 580 GSM 031/6.1» 717
Foto: Peter Koprivnikar
Tržni prostor v Domžalah v februarju
Ob Ljubljanski cesti, tik ob velikem makadamskem parkirišču, je Občina Domžale že pred leti uredila tržni prostor, na katerem prodajalci iz naše občine in od drugo ponujajo različno blago, največ stojnic paje namenjenih bogati ponudbi sadja in zelenjave. Odločili smo se, da vas bomo sproti seznanjali s ponudbo na tržnici, ki je odprta vsak dan od 8. ure ter najdlje do 17. ure. Na tržnem prostoru, ki naj bi vse bolj postajal tudi priložnost za srečanja in klepet, bo v februarju zagotovljena naslednja ponudba, pri čemer bi vas radi opozorili, da bodo nekateri ponudniki na tržnem prostoru le ob koncu tedna, ko je obisk največji.
Tako bo na tržnem prostoru v februarju naslednja ponudba: Dušan Globočnik iz Zagorice pri Rovah prodaja domače suhomesnate izdelke; na stojnici Zavoda Jerman iz Kandrš boste lahko kupili pečenice,
krvavice in dimljene izdelke; znana čebelarja Nada in Viktor Svetlin z Vira imata bogato ponudbo medu in medenih izdelkov; Franc Svetek Franc iz Dobrunj ponuja vse vrste zelenjave ter tudi sadike, zelo iskana sta kislo zelje in repa; enako tudi Martin Hauptman iz Šmartnega pri Litiji prodaja različne vrste zelenjave; vse vrste zelenjave pa ponuja tudi Valentin Erklavec iz Domžal; k pestrejši ponudbi pa z različnimi vrstami sadje^ in zelenjave prispeva tudi Franc Železnik z Malečnika. Med drugo ponudbo naj omenimo še podjetje Vi-ja iz Žalca, ki prodaja sveče, na stojnici Brede Peterka iz Domžal pa lahko kupite pletenine lastne proizvodnje. Dobrodošli torej na tržnem prostoru na Domžalah, kjer vam želimo prijeten in ugoden nakup.
V.
10
društva
OBČINA DOMŽALE SPOROČA
Tudi s streh
je bilo treba očistiti sneg
Zaradi visoko zapadlega snega in njegovega topljenja so mase snega začele drseti s streh, pojavile so se tudi ledene sveče, vse to pa je predstavljalo nevarnost za vse, ki so hodili v okolic teh objektov. Pristojne občinske službe so se zato odločile, da vse lastnike objektov, katerih strehe so nad javnimi površinami, povabijo, da strehe očistijo, saj so premikajoči sneg in sveče predstavljali veliko nevarnost za uporabnike površin v bližini teh objektov. Ker nekateri niso očistili streh, očiščeni pa niso bili tudi nevseljeni in zapuščeni objekti, se je Občina
Domžale odločila, da Center za požarno varnost Domžale zaprosi za intervencijo in čiščenje streh. Ker je pred začetkom čiščenja potrebno zagotoviti varnost (postavitev lestve, zagotovitev ustrezne prometne varnosti s prometnimi znaki), so se gasilci odločili, da bodo strehe čistili v poznovečernem času, ko je bistveno manj prometa. Ker je bilo intervencij več, se je čiščenje, kljub veliki zavzetosti sodelujočih, zavleklo pozno v noč, kar je povzročilo nejevoljo nekaterih lastnikov objektov. Kot ste lahko izvedeli iz medijev, je bil največji problem pri čiščenju ve-
čje stavbe na Slamnikarski cesti. Ob tem bi radi pojasnili, da omenjeni objekt ni bil predviden za čiščenje strehe, temveč so se pristojne službe Občine Domžale za odstranitev ledenih sveč in snega s strehe objekta odločili, ker je v njegovi neposredni bližini vrtec, srednja šola, pločnik mimo objekta pa uporabljajo tudi učenci bližnje osnovne šole. Občinska uprava je prejela samo eno pripombo zaradi tovrstnega posega v poznonočnih urah, ostala čiščenja so potekala brez pripomb. V prihodnje bomo bolj pozorni na čas in način, v katerih se bodo opravljala tovrstna opravila.
Zahvaljujemo se vsem, ki so poskrbeli za varne poti, hkrati pa prosimo lastnike in uporabnike objektov, da pravočasno očistijo tako površine pred in okoli objektov ter odstranijo, če je to potrebno, tudi sneg s streh ter tako zagotovijo varno hojo po pločnikih in poteh.
Občina Domžale
SPOMINI NA DRUGO SVETOVNO VOJNO
Slovesnosti in obletnice
V soboto, 9. januarja 2010, ob 10. uri je bila spominska slovesnost v Rudniku pri Radomljah, v spomin na tragedijo borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v letu 1945. Organizatorja letošnje tradicionalne slovesnosti sta bili Občinski organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB Kamnik in Domžale. Kljub slabemu vremenu - močnih snežnih in deževnih padavinah - se je slovesnosti udeležilo cca. 200 ljudi, tudi veliko mladih. Pri spomeniku so prisluhnili slavnostnemu govorniku, županu Občine Kamnik Tonetu Smolnikarju, ki je obudil spomine na tragedijo borcev in aktivistov kamniškega okrožja. Dotaknil se je tudi današnjih dogodkov v naši samostojni državi Sloveniji. Ob spomeniku je stalo veliko praporščakov, delegaciji sta položili venec ob spomenik, sorodniki so prižgali sveče, vsi udeleženci pa so se poklonili spominu na pokojne. V kulturnem programu je nastopal moški pevski zbor in učenci OŠ Marije Vere z Duplice. Nastopajoči so bili deležni burnega aplavza, vsi obiskovalci pa so deležni kuhanega
Predsednik Jože Brodar in predsednik NO Jože Kveder pod dežnikom na proslavi na Rudniku
vina ali čaja z vejico. Med udeleženci so bili tudi delegacija DVI Domžale s praporom, s predsednikom Jožetom Brodarjem.
V nedeljo, 10. januarja 2010, ob 12. uri je bila spominska prireditev, posvečena 68. obletnici dražgoške bitke. Obudili smo spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona in počastili spomin njihovih borcev, 41 ustreljenih in 19 padlih Dražgošanov v NOB. Dražgoše so se kot pred 68 leti tudi v tem nedeljskem jutru prebudile zasnežene v megleni dan. Kar kmalu je vas obsijalo sonce in pozdravilo preko 250 pohodnikov. Ti so prehodili najtežjo pot Cankarjevega bataljona. Med pohodniki je bil tudi vsakoletni udeleženec Milan Kučan, s katerim smo se imeli možnost rokovat tudi člani iz DVI Domžale. Kot vsako leto so se z minibusom pripeljali tudi člani borčevske organizacije Moravče, med potniki je bil tudi naš član Jože Kveder, župan občine Martin Rebolj, tajnik Ante Pajk in blagajnik Vojka Rebolj, organizator. Seveda ni manjkalo avtobusov iz Domžal in Lukovice. Pohoda so se udeležili iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. Vseh skupaj nas je bilo več tisoč, veliko tudi mladih, bivših borcev in sorodnikov. Zadovoljni so bili organizatorji Zdravko Krvina, predsednik organizacijskega odbora, domačin Franci Lušina, Lojze Lotrič, predsednik PD Železniki, ki vsako leto organizira pohod, in drugi, brez katerih prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati. Med udeleženci je bil tudi predsednik parlamenta RS Pavel Gantar, predsednik vlade RS Borut Pahor in ministri Igor Lukšič, Karl Erjavec, Patrick Vlašič ter številni drugi poslanci, evropski poslanec Jelko Kacin, Janez Stanovnik, predsednik borčevske organizacije Slovenije, številni župani ter drugi. Dobro obiskana in odmevna slovesnost ob 68-letnici dražgoške bitke se je odvijala ob propadajočem spomeniku, ki kliče po obnovi. Ministrstvo za kulturo je prav pred novim letom objavilo razpis za obnovo spomenika v Dražgošah. Na 70. obletnico bitke se pričakuje, da bo spomenik temeljito obnovljen in v veliko lepši podobi. Slavnostna govornica, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je bila na letošnji slovesnosti prva ženska govornica. Svoj govor je poetično obarvala in se v njem posebej spomnila žensk, ki so trpele med drugo
svetovno vojno in mnoge v njej tudi izgubile življenje. Vsaka vojna vedno pušča največjo bolečino in bedo prav na strani neoboroženega civilnega prebivalstva. Govornica je bila v legendarnih Dražgošah deležna burnega aplavza prisotnih. Mogočen spomenik so obkrožili številni prapori in člani Partizanskega pevskega zbora z njihovim vodjem Francem Gornikom, orkester Slovenske vojske, Slovenske policije, vojske, garde, harmonikarji iz Železnikov, pesnik Tone Pavček in dramski igralec Aleksander Valič, sam nekoč partizan in vsakoletni povezovalec spominskih prireditev v Dražgošah. Spomenik stoji na mestu, iz katerega ga je videti daleč iz doline, hkrati pa se z njega ponuja čudovit razgled. Odkrit je bil 22. julija leta 1976 v spomin na dražgoško bitko. V spodnjem delu spomenika je spominska plošča in z reliefi okrašena bronasta kostnica s posmrtnimi ostanki dra-žgoških žrtev. Na površini 16 m2 je v polkrogu narejen mozaik s prizori dražgoške bitke in bitke na Mošenj-ski planini, kamor se je Cankarjev bataljon umaknil pred sovražnikom. Zanimiv je tudi pogled na okoliške hribe z Bičkove skale, ki nosi ime v spomin na padla brata Bička, partizana v dražgoški bitki pred 68 leti. V soboto, 20. februarja 2010, ob 11. uri se bomo udeležili spominske slovesnosti pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda, ki so padli 24. februarja 1944. leta na Oklem nad Ihanom. Naj omenim, da se vseh spominskih slovesnosti in srečanj v bližini udeležujemo tudi člani Društva vojnih invalidov Domžale.
Tekst in foto: Jože Novak
DRUŠTVO ZA GORSKO KULTURO DOMŽALE -GOSTITELJ NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH ALPINISTOV IN ALPINISTK
Uspešno alpinistično leto
Društvo za gorsko kulturo Domžale in Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije sta bila v januarju v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale gostitelja najboljših slovenskih alpinistov in alpinistk v letu 2009, ki jih je pozdravili, jim čestital za uspehe in zaželel prijetno bivanje v občini tudi župan Toni Dragar. Prijetno slovesnost, ki jo je vodila Mojca Volkar, so popestrili s tremi kratkimi alpinističnimi filmi, ki smo si lahko že ogledali na že treh mednarodnih festivalih gorniškega filma, katerih organizator je prav Društvo za gorsko kulturo Domžale, s predsednikom Silvom Karom. Podelitev priznanj so združili še z ogledom filma Z balonom preko Everesta - nenavadnim dokumentarcem o v veliki pustolovščini - preletu Mount Everesta z balonom leta 1991. Namen prijetnega večera, kakor tudi izbiranja najboljših alpinistov, je predvsem širši javnosti predstaviti dosežke alpinistov v zgoščeni obliki. To je opravila Komisija za alpinizem, v kateri so, po mnenju načelnika komisije Andreja Štremflja, zajeti starost in modrost, bogate izkušnje, poznavanje domačega in svetovnega alpinizma, skratka imena slovenskega alpinizma, ki nekaj pomenijo, in pa tudi taka, ki nekaj vedo o lokalnih scenah, kamor včasih pricurljajo
pomembne podrobnosti o opravljenih vzponih. Vsem nagrajencem in nominirancem je zaželel, da bi v letu 2010 presegli lanske dosežke in se vedno varno vrnili v dolino. Oceno leta 2009 je podal Peter Mežnar, načelnik Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, in med drugim poudaril, da so alpinistični javnosti v letu 2009 največ veselja prinesli vzponi perspektivnih fantov, kar je eden največjih razlogov za zadovoljstvo s sezono 2009. Opozoril je na pomembnost dela alpinističnih odsekov za vzgojo
vrhunskih alpinistov, vse prisotne pa je spomnil tudi na tragične nesreče Franca Oderlapa, Filipa Benceta in Tomaža Humarja.
Naj alpinist, alpinistka
Čestitke za naslov NAJ ALPINIST 2009 si je prislužil mladi alpinist, ki je bil lani proglašen za najperspektivnejšega alpinista - Luka Lindič, z uspehi na odpravi v Indiji, kjer so preplezali tri nove zahtevne smeri šestisočaka Baghiratija. NAJ ALPINISTKA je postala Maja Lobnik, za katero so povedali, da redno niza preko 100 vzponov na leto, v zadnjem letu je uspela dvigniti nivo prostega plezanja, posebej pa so med dobrimi spusti izpostavili Marinellijev ozebnik v Monte Rosi in Pallavicinijev ozebnik v Gros-glocknerju. NAJPERSPEKTIVNEJŠI ALPINIST je Luka Kranjc.
Posebne nagrade
Nagrade za posebne in perspektivne dosežke so prejeli: Rok Blagus, Marko Prezelj, Marko Lukič, Andrej Gr-movšek, Anastasija Šisernik in Monika Kambič; Maja Apat, Urban Novak, Monika Kambič in Nastja Davidova. Prijeten alpinistični večer, na katerem smo se lahko srečali z vrsto znanih alpinistov in alpinistk, pa tudi nekaterimi legendami s tega področja, kot je Tone Škaija, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, je pomenil novo priložnost za promocijo Občine Domžale, kjer ima gorniška dejavnost lepo tradicijo. Iz Planinskega društva Domžale, ki je že praznovalo svoj 60. rojstni dan, je namreč izšla množica odličnih alpinistov. Med njimi sta na prvem mestu prav Janez Jeglič, ki se ga vsako leto spominjamo z memo-rialom, in Silvo Karo, svetovno znana alpinistična naveza, pohvalimo pa lahko tudi uspehe mladih alpinistov. K promociji občine pa v zadnjih letih, z mednarodnim festivalom gorniške-ga filma, prispeva Društvo za gorsko kulturo Domžale.
Vera
RDEČI KRIŽ DOMŽALE SE ISKRENO ZAHVALJUJE
V krvodajalski akciji sodelovalo več kot 500 krvodajalcev
KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOB-KRTINA
Priprave na občni zbor
Na proslavi v Dražgošah - pred muzejem Padlih Cankarjevega bataljona v drugi svetovni vojni, 10. januarja 2010
Konec januarja 2010 se je prvič v letu 2010 sestala Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB 1941-1945, z namenom, da se dogovorimo o aktivnostih v letu 2010. Ob tem smo ponovno ugotovili, da se je naša organizacija kadrovsko okrepila, posebej pa smo bili veseli, ker smo v letu 2009 uredili oba spomenika, tako spomenik padlim v prvi svetovni vojni kot spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Ob tej priložnosti se še enkrat iskreno zahvaljujemo Občini Domžale za finančno pomoč, pa tudi vsem našim članom, saj brez njihove finančne pomoči projekta ne bi mogli izpeljati.
Na prvi seji smo se dogovorili, da bomo občni zbor organizacije opravili v začetku marca ter ga povezali s praznikom dneva žena, posebno skrb pa bomo tudi v letu 2010 namenili ohranjanju tradicij narodnoosvobo-
dilne borbe, zato se bomo udeleževali različnih slovesnosti. Med njimi se bomo v kar največjem številu skušali udeležiti tudi bližnje spominske slovesnosti na Oklem. Naša organizacija bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila spominsko slovesnost na Hrastovcu, s komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve pa bomo počastili spomin na vse padle. Obiskali bomo vse naše jubilante, dogovorili pa smo se tudi, da bomo v letu 2010 vsem našim članom in članicam z voščilnico čestitali ob rojstnih dnevih. Na sestanku je sodeloval tudi praporščak, ki se mu zahvaljujemo za njegovo udeležbo z našim praporom na vseh pomembnejših prireditvah. Vse naše člane in članice, pa tudi vse ostale, ki spoštujejo tradicije NOB, vabimo, da se nam pridružijo.
Vera
Tudi v tretjem tisočletju ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, ki bolnikom omogoča ohranjanje zdravja, preprečevanje posledic in preprečevanje smrti. To omogočajo krvodajalci, saj si pri tovrstnem zdravljenju lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalstvo je torej odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi izražajo pripravljenost darovati del sebe, hkrati pa zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Opravljajo plemenito poslanstvo pomoči vsem, ki jo potrebujejo.
20. in 21. januarja 2010 je v okviru Območnega združenja Rdečega križa Domžale potekala krvodajalska akcija, ki je znova dokazala, da je med nami veliko plemenitih ljudi, ki želijo s svojo krvjo pomagati vsem, ki jo potrebujejo, ljudi, ki vedo, da je kri nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Območno združenje Rdečega križa Domžale se zahvaljuje krvodajalcem in krvodajalkam, občanom in občankam občin Lukovica, Moravče in Domžale za velik odziv na krvodajalsko akcijo. Zelo smo zadovoljni
in presenečeni z odzivom mladih in velikega števila občank - krvoda-jalk. Zahvaljujemo se prostovoljcem Rdečega križa v občinah Lukovi-ca in Moravče, ki so v tako velikem številu uspeli pridobiti krajane za akcijo.
525 krvodajalcev in krvodajalk se je odzvalo našim vabilom, kar je rekord nad rekordi. Tudi Zavod za transfuzijsko medicino iz Ljubljane je zelo presenečen in se zahvaljuje za obisk in darovanje. Zahvaljujemo se še ostalim, ki so nam pomagala pri uspešni izvedbi akcije: Občini Domžale, stranki SDS, Zvezi prijateljev mladine Domžale, Turističnemu društvu Domžale, Centru za mlade Domžale, gospodu Glavanu (avto-pralnica) za namestitev transparenta ter Amicusu in vsem ostalim, ki so z majhnimi brezplačnimi deli opravili stvari, ki so bile zelo pomembne za ta uspeh.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Vabimo vas, da se pridružite veliki družini krvodajalcev. Prav ta trenutek vas nekdo potrebuje, zato vabljeni na krvodajalsko akcijo v mesecu maju.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
društva
11
ŠPORTNO DRUŠTVO PRESERJE
Jubilejnih deset let
V	petek, 22. januarja, je potekal občni zbor Športnega društva Preserje. S svečanim potekom se je obeležilo deset let delovanja društva na širšem področju. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja za najbolj prizadevne in uspešne člane.
V	uradnem delu je bil kot prijetna popestritev nastop plesne skupine iz plesne šole Miki. Za pogostitev je poskrbela Gostilna pri Jurju. Ob obletnici delovanja so člani prejeli majice z društvenim logotipom.
In kako se je zgodba sploh pričela?
Pred desetimi leti je bilo na pobudo skupine dvajsetih rekreativnih igralcev odbojke uradno ustanovljeno Športno društvo Preserje. Nastalo je kot nasledstvo Telovadnega društva Partizan, ki je pred tem vrsto let združevalo vse tiste, ki so se radi pomerili v športu. Delovanje telovadnega društva partizan je sčasoma zamrlo in danes smo veseli, da teče
že deseto leto aktivnega delovanja Športnega društva Preserje. Glavni pobudnik in že od ustanovitve tudi predsednik društva je Viktor Marinšek. Sprva so društvo sestavljali člani rekreativne odbojkarske ekipe. Danes pod njegovim okriljem poteka paleta športnih aktivnosti. Kot najmočnejšo bi lahko omenili odbojkarsko ekipo, ki ima za seboj tudi že podmladek. Z dosežki zelo močna je tudi namizno-teniška ekipa ŠD Količevo Karton in ŠD Oldtimerji. Poteka še badminton, floorball in pilates. Društvo ima sekcijo pohodništva, ki letno organizira dva izleta v sredogorje. Poleg športnih aktivnosti pa se dogaja še mnogo več. Društvo sodeluje s krajevno skupnostjo Preserje in eden od skupnih projektov je tudi izhajanja krajevnega glasila Res je, v katerem s svojimi prispevki sodeluje tudi OŠ Preserje. Vsako leto je v programu enodnevni av-
tobusni izlet in ob koncu šolskega leta tridnevno taborjenje. Aktivno sodelovanje na pustnem karnevalu na Viru in pustni kres, sodelovanje na čistilni akciji, organizacija razstave buč na Vaški ulici, oblikovanje društvenega koledarja. Za vsem tem stoji ekipa zagnanih, ki verjamejo, da se v Preserjah lahko dogaja več. V veliko podporo delovanju društva so sponzorji in do-
natorji, ki pomagajo v materialnem smislu. Obiskovalci skupnih prireditev pa ste potrdilo, da je društvo v Preserjah prepoznavno in sprejeto. Skupni dogodki tako povezujejo krajane, zato vabljeni, da se nam pridružite.
Športnemu društvu čestitke za prvih deset let delovanja.
Barbara Peterlin
Mi pa smučati že znamo!
V Smučarski sekciji Turistično-re-kreativnega društva Turnše - Če-šenik smo zelo zadovoljni, ker je letošnja zima prinesla veliko snega na smučišče na Hribarjevem hribu v Turnšah, a smo naravno podlago povečali tudi s snežnim topom, saj si zelo želimo, da bi imeli sneg tudi med počitnicami. Postaviti je bilo potrebno žičnico, urediti ostalo tehnično infrastrukturo smučišča in se dogovoriti, kako bomo s prostovoljnim delom čim bolj uredili pogoje za mlade smučarje. Veselje na snegu se je lahko začelo. Ker se člani Smučarske sekcije zavedamo, da je zelo pomembno, da mladi smučarji dobijo čim več znanja in veščin o vijuganju po belih strminah, ki jim omogoča varno smučanje, smo se odločili za organizacijo in izvedbo smučarskega tečaja v drugi polovici januarja. Kar 13 fantov in 13 deklet se je odločilo, da od 25. do 29. januarja 2010 vsakodnevno prihaja na Hribarjev hrib in pod prizadevnim vodstvom naših odličnih smučarskih učiteljev vadi in se nauči do-
bro smučati. Med samim tečajem je bilo poskrbljeno tudi za malico in vroč čaj, tako da je bilo vse dni na Hribarjevem hribu res prijetno. Udeleženci smučarskega tečaja so vsi po vrsti pohvalili organizacijo tečaja, zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji tečaja,
vsem smučarskim učiteljem in staršem, ki so pomagali med izvedbo tečaja, predvsem v skupini smučarjev začetnikov. To ni zadnji tečaj na Hribarjevem hribu. Organizirali bomo tudi tečaj od 8. do 12. februarja, ki pa je zaradi velikega zanimanja na žalost že poln.
Vabimo vse velike in male smučarje in sankače, da se nam ob vikendih in med počitnicami pridružijo na smučišču ter prijetno preživijo letošnjo, s snegom bogato obdarjeno zimo.
Odbor Smučarske Sekcije TRD Turnše Češenik
Predstavitev temeljnih ^ postopkov oživljanja v Žejah
Vsak dan v Sloveniji 5 ljudi umre zaradi nenadne srčne smrti. Ocenjuje se, da bi vsaj enega od teh 5 nesreč-nežev lahko rešili, če bi neposredni očividci takoj nudili ustrezno prvo pomoč. Žalostno dejstvo je, da je ne samo v Slovenji, ampak tudi po vsem svetu, največkrat tako, da prisotni le v redkih primerih pravilno in hitro nudijo prvo pomoč. Največkrat omenijo, da se ne čutijo dovolj sposobne, da se bojijo, da bi poškodovanemu še bolj škodovali, dvomijo v svoje znanje prve pomoči... Najbolj boste prizadetemu škodovali, če oživljanja sploh ne boste izvajali! Tehnike pravilne prve pomoči so enostavne, nezahtevne in se jih lahko z rednimi obnavljanji dobro »ohranja v spominu«.
Pravilno nudenje prve pomoči samo po sebi žal ne pozdravi nesrečnika, ampak mu predvsem podaljšuje čas preživetja do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. V krajih, ki jih pokriva Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Žeje - Sv. Trojica se zavedamo, da tudi ob najboljši volji ekipa iz domžalskega zdravstvenega doma v praksi skoraj nikoli ne more priti dovolj hitro, da bi bila strokovna pomoč brez predhodne prve pomoči očividcev še učinkovita. Prav iz teh razlogov smo v začetku leta v sodelovanju z Rdečim Križem Domžale, z njihovimi predavatelji in z novo oblikovano ekipo bolničarjev, organizirali delavnico s predstavitvijo temeljnih postopkov oživljanja; s pravilnimi pristopi, nujnimi koraki in tehnikami, vključujoč masažo srca, umetno dihanje in uporabo defibri-latorja. Ob tem je bila enotna ocena, da je potrebno v najkrajšem možnem času pri Domu krajanov v Žejah zagotoviti javno dostopen defibrilator. Prav tako je verjetno podobna pobuda več kot primerna še za katero območje v občini, ki je vendarle preveč oddaljeno od urgence. Organizatorji moramo priznati, da smo ob kar močni in pravočasni
Praktični prikazi temeljnih postopkov oživljanja
akciji obveščanja krajanov, pripravi dveh terminov - med tednom in za vikend, ter ob obrazložitvi namena v domače glasilu vendarle pričakovali večjo udeležbo. Kljub vsemu, skupno 23 udeležencev ima sedaj teoretično in praktično znanje o nujnih ukrepih, ko je človeško življenje nenadoma neposredno ogroženo. Zakaj bi za željo po tem čakali do trenutka,
ko se bo to zgodilo vašim najbližjim ...?
Za požrtvovalno pripravljenost, odličen odziv in kvalitetno izvedbo se zahvaljujemo vsem sodelujočim s strani Rdečega križa Domžale. Zagotovo pa bomo take akcije v prihodnosti še ponovili.
Rok Ravnikar
Dober dan, Janez - Ivko Hribar z Brda
»Po pripovedovanju stricev in tet Žabenska kmetija na Brdu pri Ihanu 15 stoji že več kot pet stoletij, ime pa je dobila po družini, ki se je pisala Žabar in je tod živela pred nekaj več kot 170 leti,« mi o zgodovini svoje domačije, na kateri je v lanskem letu praznoval 70. rojstni dan, pripoveduje Janez Hribar, po domače Žabenski Ivko. Trden kmet je poznan kot priden človek, ki ima rad zemljo, dober mož in oče, pa tudi član in funkcionar v različnih organih, predvsem pa vedno nasmejan človek, ki mu ne zmanjka besed, tudi ko je kritičen. V pogovoru, kjer mi je zaupal, da na telefone ne da kaj dosti in se z ljudmi rad pogovori osebno, sva se vrnila v leto 1939, ko se je 25. junija na Žabenski kmetiji očetu Ivanu in mami Ani rodil sin Janez.
Življenje je od družine vselej zahtevalo veliko dela in odrekanj. Po spominih je mama Ana, Ručigajeva z Dobena, prišla na zelo zadolženo kmetijo na Brdu in jo, tudi ob pomoči sorodstva, postavila na noge. Oče Ivan je bil vojaški vojni invalid in je zaradi posledic hudih poškodb, ki so mu jih v letu 1944 povzročili domobranci, leto dni kasneje umrl. Otroci so bili vajeni trdega dela in ker mama le ob pomoči ene od tet ni zmogla vsega, je mladi Ivko na njeno prošnjo šoli v Ihanu, kamor so otroci v vseh letnih časih hodili peš in iskali bližnjice, ostal pri 13 letih doma in se lotil kmetovanja. Nekaj kasneje je končal večerno kmetijsko šolo v Dragomlju in pridobil nujno potrebna znanja, ki jih je dopolnjeval s tečaji in delavnicami, ki jih je obiskoval vse življenje. Spominja se težav z obvezno oddajo in siljenjem v zadrugo, kamor mati ni hotela. Sestri sta se poročili, sam pa je obdeloval cca. 30 ha kmetijske zemlje, od česar je bilo 17 ha obdelovalne, ki so jo stalno povečevali s krčenjem gozdnih površin. Sprva je bilo na kmetiji devet goved in kakšen konj, danes je v glavnem mlečna proizvodnja. Kmečko delo opravlja družina, včasih pomagajo znanci in prijatelji. Ko je bil gospod Ivko v vojski, ga je na kmetiji nadomestila sestra Min-ka.
Življenje na kmetiji, kjer nikoli ni zmanjkalo dela, je teklo naprej. Leta 1964 so dobili elektriko, voda je prišla po letu 1980, prej so uporabljali kapnico, kasneje, leta 1992, so dobili asfalt, sam je vodil različne gradbene odbore, prepričeval krajane in bil vesel, ko so končno tudi na Brdo dobili spodobno cesto, tudi ob pomoči krajevnega samoprispevka. »Sploh je bilo vedno treba sodelovati z denarjem ali materialom,« se spomni na prve telefonske priključke, ko so morali prispevati telefonske drogove.
V letu 1969 je na Brdo prišla »ta mlada« - Jeretinova Rozka z Brezij, ki je prve dve leti še hodila v službo, nato pa ostala doma. Žabenska sta pridno kmetovala, kupila traktor in ljubeče skrbela za štiri otroke: Janija, Andreja, Mirjam in Anito. Otroci so jima pridno pomagali, tako da ati še danes ne najde slabe besede zanje, temveč le besede pohvale, pa tudi ponosa, da so se v življenju prijetno znašli in radi prihajajo domov. Ko govori o štirih vnukih, mu oči še posebej zažarijo.
Posebej rečeva besedo ali dve o mladem gospodarju Andreju, veterinarskem tehniku, in njegovi ženi. Pred leti jima je izročil skrb za kmetijo. To priporoča vsem kmetom, saj mladim tako omogočijo, da sami gospodarijo in uživajo sadove svojega dela. Na kmetiji je danes več kot 80 glav živine, med njimi tretjino telic, ki jih
pasejo. Strogo so usmerjeni v mlečno proizvodnjo. Gospod Ivko pravi, da se kriza kaže predvsem v kmetijstvu; mleko je precej cenejše, medtem ko so vse cene repromateriala zrasle. S subvencijami, če pridejo pravi čas, se stanje omili, a moraš biti priden, če hočeš, da ne zaostaneš. Še vedno sta ob pol petih z Andrejem v hlevu, enako popoldne ob petih - živina zahteva red in zanj se je vse življenje trudil.
Vseskozi pa si je ob pridnem delu na kmetiji prizadeval, da bi s svojimi predlogi pomagal spreminjati položaj kmetov, ki nikoli, tudi danes, ni bil najboljši. Tako se je vključeval v različne organe v nekdanji kmetijski zadrugi, kjer je bil predsednik delavskega sveta, delal v vodstvu HKS, bil večkrat član Zbora združenega dela Skupščine Občine Domžale, tudi član občinskega sveta, ob tem pa je pridno hodil na sestanke različnih komisij in odborov, pa ne le s področja kmetijstva, saj se spominja tudi dela v odborih za socialno varstvo, bil je član sveta šole, dolgo vrsto let je sodeloval v svetu KS Ihan, kjer se spominja dobrega sodelovanja z vsemi predsedniki, posebej z Gnidovcem in Slovnikom, danes pa v KS opravlja funkcijo člana nadzornega odbora. Pa to še ni vse. Že več kot 50 let je član Prostovoljnega gasilskega društva Ihan, več kot štiri desetletja ključar cerkve sv. Miklavža in najbrž bi se našlo še kaj. Ob tem pa tudi pove, da so ga ob tem njegovem delu podpirali domači. »Včasih smo bili bolj navezani na »domače« zadruge, danes iščemo ugodnejše možnosti povsod,« odgovarja na moja vprašanja o včeraj in danes, pa tudi, »včasih smo bili zadovoljni z majhnim, nismo imeli velikih potreb. Danes pa je drug tempo: če zaostaneš, propadeš, zato se je treba truditi, da slediš modernizaciji, sodobnim strojem.« Današnji kmetje morajo biti strokovno podkovani, imeti morajo šole, uporabljati morajo znati računalnik, zato ga veseli, ker sin sledi modernim trendom. Ročnega dela je manj, zato pa je več strokovnosti, brez ljubezni do kmetije, tudi do dela, ne gre. Posebej ga žalostijo problemi na kmetijah, ki jih nihče ne rešuje, tudi država ne, moti ga nesložnost med ljudmi, pomanjkanje časa za prijetne in iskrene pogovore med sorodniki in prijatelji. Več časa bi morali imeti drug za drugega, se obiskovati in tudi veseliti, se spominja prijetnega praznovanja življenjskega jubileja. Še naprej veliko prijetnih trenutkov na kmetiji, gospod Ivko, in pridružujem se želji vašega Andreja: »Da bi mi še vsaj 20 let pomagal, ati.«
Vera Vojska
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 5. marca 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 25. februar 2010 do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska c. 61 v Domžalah -v času uradnih ur, v nabiralnik
na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Iz gostinske ponudbe v občini Domžale in njeni okolici ...
Spoštovani,
v naslednji številki Slamnika, z izidom 5. 3., bomo posvetili nekaj prostora predstavitvi gostinske ponudbe v občini Domžale in njeni okolici. Z reportažami in fotografijami želimo zajeti čim več gostinskih lokalov, restavracij, slaščičarn in ostalih po-
nudnikov gostinske ponudbe. Zato vas vabimo, da nas pokličete na tel. 839 64 00 ali pišete na e-mail info@ ir-image.si, kjer vam bomo podali vse informacije in pogoje za sodelovanje.
glaševalska agencija
IR IAAAGE
Medvedova ulica 25 1241 Kamnik telefon: +386 1 83 96 400 faks: +386 1 83 96 411 info@ir-image.si www.ir-image.si
12
iz življenja in dela političnih strank
LDS DOMŽALE
Volitve so blizu
Januar je mesec, v katerem seštejemo rezultate minulega leta in se ozremo po tem, kar je bilo slabo, in po tem, kar je bilo dobro in v čemer smo bili uspešni. Pripravimo nove plane in si zastavimo nove cilje za leto, ki se je pričelo. Naši člani, ki so v prvi polovici leta 2009 izvolili novo vodstvo in novega predsednika Antona Pre-skarja, so s svojim delom v letu 2009 zadovoljni. Izvršni odbor se redno mesečno sestaja. Na svojih sejah pretresemo tekoče dogodke v občini ter skušamo poiskati skupne rešitve in odgovore na odprta vprašanja. Jasno je, da leto, ki se je pravkar pri-
n g ES S
Si
LDS
čelo, ne bo bleščeče, saj smo globoko zakorakali v krizo, katere konca še nekako ni videti. Pa vendar gre življenje naprej! Prihaja leto volitev novih županov in občinskih svetnikov, kar je za člane stranke odločil-
nega pomena. V Domžalah je bila stranka LDS vedno cenjena in je na volitvah vedno požela najboljše rezultate.
Tako kot v vseh večjih strankah, se tudi v naši pričenjajo priprave na volilno kampanjo. Razširjena seja izvršnega odbora naše stranke je bila v mesecu januarju. Na seji smo preleteli tekoče probleme na nivoju občine ter dorekli operativni program vsebinskega dela za čas prvega polletja. Hkrati smo formirali skupine za pripravo programa za čas volitev. Programi bodo pripravljeni do meseca marca, takrat pa bomo sklicali zbor članstva, ki bo sprejel program dela in poročilo o delu za leto 2009. Na svoji seji smo poleg drugega ugotavljali, da je trenutno delo občinskih struktur ni dobro, saj vse do marca ne bo seje Občinskega sveta. Še zlasti smo mnenja, da praktično ni razlogov, zakaj se Proračun za leto 2010 še ni sprejel. Spraševali smo se tudi, kje je razlog, da je na sprejem potrebno čakati vse do marca! Ob zaključku seje smo se strinjali, da bomo pri pripravi novih programov dela sodelovali vsak po svojih najboljših močeh, tako da bo program kakovosten in inovativen, v skrbi za občane in njihovo dobro počutje ob spremembah, ki bodo pomenile napredek in boljše pogoje za življenje in delo v naši občini.
Darka Bitenc, LDS
Starost -radost ali
samota
Prebivalstvo postaja vse starejše, Slovenija v tem ni izjema. V naši državi je približno petsto štirideset tisoč upokojencev, na svetu bo starih nad šestdeset let do leta 2025 že ena milijarda.
Vse kulture spoštujejo starost in ustvarjajo pogoje za človeka vredno življenje tudi v tem življenjskem obdobju.
Svetovna zdravstvena organizacija WHO je sprejela priporočila za aktivno in zdravo staranje. Tem priporočilom je sledila tudi Slovenija, zato je sprejela nekaj pomembnih
odločitev na področju socialnega in zdravstvenega varstva starejših. Zelo pomembno je, da se ustvarjajo dobri pogoji zdravstvenega varstva, predvsem na primarni ravni njegove organiziranosti, kjer je zelo pomembna dostopnost storitev za starejšo generacijo in storitve za krepitev zdravja ter preprečevanje bolezni. Že nekaj časa se pripravlja zakonodaja o dolgotrajni oskrbi in negi.
Uresničitev tega bi bil pomemben prispevek k izboljšanju oskrbe starejših v visoki starosti. Pomembne so aktivnosti tudi na področju socialnega varstva, kot je oskrba na domu, dnevna oskrba in oskrba v domu za starejše ter vse vrste aktivnosti, ki starejšega človeka ohranjajo v dobri duševni in telesni aktivnosti. Vse to je zelo pomembno tudi za invalide, ki so to postali na delovnem mestu ali izven njega. V današnjih dneh je na delovnem mestu vse manj skrbi za invalide in tudi za ustvarjanje manj nevarnih delovnih razmer, ker je cilj vsakega produkcijskega procesa predvsem ustvarjanje dobička. Takšno ravnanje pa je z družbenega vidika zelo negativno, kajti delodajalec posledice nevarnih vplivov dela, prelaga na pleča družbe in njenih institucij.
Tudi v naši občini se pripravlja projekt večje skrbi za starejše, in sicer v Medgeneracijskem centru, kjer bi ponudili široko paleto aktivnosti in na ta način dvignili kvaliteto življenja vseh starejših občanom, ki se bodo vključili v ponujene aktivnosti. Center naj bi postal središče ustvarjanja, srečevanja in druženja. Starost ne sme biti sinonim za osamljenost, odmaknjenost in izključenost, temveč življenjsko obdobje, v katerem izpolnimo tiste želje, ki še niso uresničene, ter se družimo in ostajamo čim dlje aktivni in družabni.
Mija Pukl Predsednica OO DeSUS
25. FEBRUARJA 2010, OB 18. URI
Četrtkovi nasveti
Stiske posameznikov in družine kot celote, ko se sooča z boleznijo enega izmed svojih članov Vas je v družini presenetila bolezen bližnjega? Kako se organizirati v skr-
zares
Brezplačna svetovalna pisarna - Skupina za podporo dojenja
Ponovno v mesecu februarju! Vabljeni v četrtek, 18. februarja 2009, med 18. in 19. uro, v modro sobo Domžalskega doma (bivša knjižnica), na brezplačno srečanje skupine za podporo dojenja. Z vami bo Vilma Novak, SMS-ba-bica in pooblaščeni mednarodni svetovalec IBCLC za dojenje.
Vabi občinski odbor Zares Domžale
bi zanj? Kakšne vrste pomoči so dostopne (mreža javne službe, zasebni sektor, nevladne organizacije)? Kako poskrbeti zase?
Vabljeni na delavnico, ki jo bo vodila tokratna gostja - Anica Selan, dipl. soc. del.
Anica Selan se ponaša z večletnimi izkušnjami opravljanja prostovoljnega in strokovnega dela na področju socialnega varstva pri izvajanju psihosoci-alne pomoči, svetovanja in organiziranja pomoči težko bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim. Danes vodi Center 34 za psihosocialno pomoč in svetovanje (več: http://center34.si). Na delavnici bomo govorili o tem, kako se organizirati v skrbi za bolnega člana družine in kako v takšnih okoliščinah poskrbeti tudi zase ter predvsem, katere vrste pomoči so v teh
okoliščinah sploh dostopne. Vsi, ki se boste delavnice udeležili, lahko predhodna vprašanja, ki bi vas še posebej zanimala in bi radi, da se jih dotaknemo, pošljete do 19. februarja 2010, na elektronski naslov: anica. selan@center34.si.
Vabljeni torej na delavnico v četrtek, 25. februarja 2010, med 18. in 19. uro, v modro sobo Domžalskega doma (bivša knjižnica).
Zares Domžale
SOCIALNI DEMOKRATI
Enajsta šola pod mostom ...
Prva šolska ura: Ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki. Občina: Vrhnika in tri sosednje V januarju smo lahko na TVS videli zanimivo, skoraj uro trajajočo oddajo, ki je nazorno prikazala, kako so zmogli narediti vsi odgovorni v teh občinah, od posameznega vodstva občine s svojimi službami do komunalnega podjetja, iz velikega problema, ki je poleg drugega grozil tudi z ogromnim povečanjem stroškov tudi za privatna gospodinjstva, Zgodbo o uspehu. Njihova prazgodba in naša domžalska sta v marsičem podobni: res, da so tam postavili prvi center za ravnanje z odpadki v državi, prvo kompostirnico odpadkov, prvo sortirnico - že šest let pred evropsko uredbo. Tudi ekološke otoke. Pri nas nismo mnogo zaostajali za njimi.
Z zaprtjem lokalne deponije so se znašli v podobni zagati kot mi. Cena odlaganja v logaški deponiji se je povečala za petkrat. Od tu dalje pa se zgodbi razlikujeta.
Vrhniška »Zgodba o uspehu« je nastala tudi na zastavljenem za ljudi pomembnem cilju, da se stroški, ne glede na spremembe, za posameznega uporabnika, ne povečajo. Pri uporabnikih so uvedli ločeno zbiranje embalaže, organskih odpadkov in drugih, s ciljem, da je teh čim manj. Ostali so ekološki otoki za steklo, papir; posebej zbirajo kosovne in nevarne odpadke. Vendar! Tam vse svoje sile stalno usmerjajo k spreminjanje miselnih vzorcev in to, če se le da, ne z represijo: ozaveščanje vseh generacij v vrtcih šolah, doma s časopisi, prospekti, stalnimi obvestili priloženimi računom, o koristnosti ločevanja in zbiranja za življenje ter kako z načinom odlaganja zmanjšati volumen in o doseženih uspehih, je stalna naloga njihovega javnega komunalnega podjetja. Pri-
znajo popust pri računih, če občani sami pripeljejo ločene odpadke v center. Stalno so na delu inšpekcijske službe, ki predvsem delujejo svetovalno, opozorilno, šele po večkratnem opominu sledi kaznovanje. Inšpekcijske službe pregledujejo vsebino posod pri vseh uporabnikih - ni šikaniranja tistih, ki so s kompostiranjem doma pravzaprav korak dalje - le potrebno je tudi te izobraževati. Uspeh dela teh služb je neverjetno velik, kar se vidi poleg drugih tudi iz finančnega učinka.
S 60 odstotki zbranih ločenih odpadkov, od katerih je zadnja letna rast zbranih koristnih odpadkov prek 30 odstotkov, visoko vodijo v državi. Po količini zbranih nevarnih odpadkov so se dvignili precej nad evropsko povprečje. V skupnem zbirnem centru na Vrhniki so iz sortiranega, ločeno zbranega materiala, organizi-
rali tudi lastno proizvodnjo komposta, granulata kot surovino za proizvodnjo plastičnih izdelkov. Ekonomski učinki poleg ostalega pokrivajo velik del stroškov zbiranja, tako da, kot smo izvedeli iz oddaje, je za posamezno gospodinjstvo že tri leta enaka cena mesečnega odvoza, to je 19 evrov. V Domžalah je občina v širšem smislu mnogo svojih sil in tudi nekaj denarja usmerila v to, da bi nas prepričala, kako je povečanje cene nujno. Kot vidimo iz zgornje zgodbe, pa bolj kot »debel špeh« o nujnosti povečanja cene, kot te vrste elaboratov, ki jih zaradi debeline malokdo bere, imenuje naš priljubljeni gospodarski minister Lahovnik, potrebujemo vizijo dobrega gospodarja, s konkretnimi ukrepi, pričakovano in zahtevano od »župana in vseh njegovih mož« v občinski hiši in izven nje.
Smeti so velik in dober posel, to ve marsikdo, tudi v Domžalah.
Majda Zevnik
MLADI FORUM SD
Subvencionirana prehrana za vse!
V Mladem forumu SD pozdravljamo rešitve novega predloga zakona o šolski prehrani Ministrstva za šolstvo in šport!
Menimo, da je potrebno omogočiti cenejši ali brezplačen obrok šolske prehrane - tako učencem kot tudi dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij, česar pa sedanji zakon ne omogoča.
Prav tako je potrebno poudariti, da gre pri predlogu novega zakona za poenotenje organizacije šolske prehrane tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah, kar prinaša odpravo največje anomalije prejšnjega zakona in pravičnejšo prerazporeditev finančnih sredstev, ki bo omogočala subvencioniran obrok tudi v osnovnih šolah, česar pa, ponavljamo, dosedanja ureditev ne predvideva. Ko govorimo o prerazporeditvi, to seveda ne pomeni zmanjšanja pro-
računskih sredstev, ki so namenjena subvencijam, kot so izpostavili nekateri naši kolegi, temveč gre za izrazito socialen ukrep, ki s prerazporeditvijo sredstev omogoča subvencije na obeh ravneh - v osnovnih in srednjih šolah. V Mladem forumu SD pozdravljamo tudi druge predvidene rešitve predloga zakona, predvsem ukrepe, ki bodo omogočili razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja ter
MLADI FORi/M
izobraževanja za odgovoren odnos mladih do sebe, svojega zdravja in okolja.
Slovenija, od kod vrednote tvoje?
Vsak od nas je že nič kolikokrat lahko prebral (ali kako drugače zaznal) mnenje posameznikov, da smo Slovenci majhen narod.
Sam se nikakor ne morem strinjati z navedenim.
Se pa, predvsem zadnje leto, vse bolj strinjam z ugotovitvijo, da v Sloveniji živi (in javno deluje) vse več »malih« ljudi. »Malih«, ko je govora o njihovi človeški drži, o njihovih vrednotah, ki jih priznavajo, še najbolj pa o njihovih t.i. »novih etičnih standardih«, ki so jih, te resnično »male« ljudi, polna usta. Nek minister zataji javnosti pomemben podatek, katerega javno objavo narekuje zakon - pa se ne zgodi nič. Pardon, se opravičujem, ni res. Njegovo ravnanje postane s strani najvišjih predstavnikov ljudstva obče prepoznavna (skorajda) vrednota. Ali pa vsaj sistemska možnost, ki nikakor ne zasluži sankcioniranja. Sam Predsednik RS se javno zavzame zanj!
Nek drug minister »polobira« za svojo uslužbenko pri nosilcu avtonomije univerzitetnega izobraževalnega sistema -pa se spet ne zgodi nič. Nasprotno - ta minister si nadene masko žrtve in grozi s tožbami tistih, ki so si drznili javno povedati, da njegovo ravnanje pač ni -vrednota.
Neka ministrica evidentno ovira delo neke preiskovalne komisije Državnega zbora RS - pa se spet ne zgodi nič. Za nameček ta ista ministrica za 7,5 mio davkoplačevalskega denarja slavnostno »odpre« stavbo novega, t.i. slovenskega FBI-ja, medtem, ko pred njenim nosom osamljena »v luft« štrli zgradba, veliko primernejša za tovrstno
policijsko združbo, a za ministrico neprimerna. Nov primerek »novih etičnih standardov«.
Spet drug minister evidentno, pred nami vsemi, vrši latentni (a toliko bolj konstantni) pritisk na še edini pokončni sistemski sodni organ, na državno tožilko - pa spet nič. Premier vse samo opazuje, in ko ugotovi, da ga, zelo verjetno, njegovi koalicijski »prijatelji«, mogoče, pa le že preveč ogrožajo, sam pokliče to vrhovno državno tožilko in ji izreče podporo. Bratje Srbi bi zapisali: »Lud j... zbunjenoga!« In bi se nam smejali. Med tem pa ljudje životarijo brez dela,
SDS
spet drugi uživajo v t.i. socialnih trans-ferjih, ker niso neumni, da bi hodili na delo za manjšo plačo, kot je zdaj njihova državna podpora, država se zadolžuje, da še nikoli tako, vse se draži, tovornjakarji »tankajo« povsod drugod, le pri nas ne, ker je pri nas predrago, dijakom se obeta ukinitev toplega obroka, v šolah naj bi po zblojeni logiki nekega ministra povečevali število otrok v razredih, železnice, ki bi jih lahko prodali tistim, ki obvladajo posel, tonejo, še bolj kot Luka Koper, pri nas, v Domžalah, pa bivša županja išče »poti in stran poti«, da bi zakonsko preprečila sočasno opravljanje županske in poslanske funkcije. Po tem, ko je sama tako delovala kar nekaj let. Mi pa vse to gledamo, ker smo navajeni vsega hudega. Do kdaj, ljudje?
Robert Hrovat, dnikSDS Domžale
■ www.domzale.
sds.si
Visoki zneski SAZAS
za kulturna društva
Avtorska pravica je monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega avtorskega dela in pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Za namen skupinskega (kolektivnega) upravljanja avtorskih pravic so se ustanovile kolektivne organizacije avtorjev (SA-ZAS, IPF, ZAMP), ki nastopajo kot kolektivni zastopnik avtorjev določene vrste del - glasbene, književne, avdio-vizualne itd. Kolektivno uveljavljanje pravic je za avtorje in uporabnike zelo koristno, saj avtorjem omogoča preprosto in učinkovito upravljanje njihovih pravic, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del. Vendar pa lahko gredo zahteve posamezne kolektivne organizacije v praksi predaleč, oziroma so te zahteve nesorazmerne, kar lahko ogroža druge interese družbe kot celote. V SDS smo zato predlagali novelo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, s katero smo želeli rešiti problem zaračunavanja avtorskega honorarja oziroma nadomestila za avtorski honorar kulturnim društvom. Predlagali smo, da so društva oziroma skupine s področja umetnosti in književnosti prosta plačevanja tarif
kolektivnim avtorskim organizacijam (SAZAS) pod naslednjima pogojema:
-	da amatersko društvo oziroma skupina na prireditvi nastopa brezplačno;
-	da ni vstopnine, razen če se ta v celoti nameni v dobrodelne namene.
Menimo, da ne smemo čakati s spremembami, ker bomo tako pristali le pri delovanju nekaj sto društev, in to zgolj večjih društev, medtem ko vsa druga društva po občinah, ki dejansko skrbijo za vse kulturno dogajanje v manjših krajih, povezujejo ljudi in ohranjajo dediščino, te perspektive nimajo. Mi se bomo tudi v bodoče trudili za obstoj in čim boljše delovanje društev, saj le ta ohranjajo dediščino in skrbijo za kulturni in turistični utrip po Sloveniji in tudi v naši Občini Domžale.
Urška Kabaj Pleterski Predsednica ŽO SDS Domžale www.domzale.
sds.si
RAZMIŠLJANJE O NEKATERIH VIDIKIH SODELOVANJA V OBLASTNIH STRUKTURAH
Politik bo(m)!
To, da se bo nekdo odločil za aktivno sodelovanje v politiki, je konec koncev popolnoma intimna zadeva. Kot prvo potrebuje močno motivacijo. Bolj plemenitega izbora je ta motivacija, bolje je zanj, in še boljše za skupnost. Seveda obstajajo tudi manj plemenite motivacije: želja po moči, želja po oblasti, želja po kakršnemkoli vplivu, želja po denarju, konec koncev. Ki ga pravzaprav v sami politiki ni (več) veliko! Če pogledamo plače od predsednika vlade navzdol, so sicer res nadpovprečne, ampak vsi okoli njih, ki niso skoraj nič izpostavljeni javnim očem, služijo neprimerno več. Tudi surove korupcije ni toliko, da bi javno izpostavljeni politiki
imeli neposredne koristi od nje. Zato se pravzaprav najbolj sposobni in zdravo ambiciozni posamezniki žal sploh ne vključujejo v aktivne politične strukture. Ob ugledu politike, ki je v Sloveniji resnično nizek - osebno sem lahko te stvari preveril čisto od blizu
-	je to velika škoda, saj se pomembne odločitve tako prepuščajo v roke peščici najbolj vplivnih posameznikov, ki obvladujejo drugokategorne politikante.
In kako bi se to lahko spremenilo? Na hitro nič. Slovenska demokratizacija je bila popolnoma v znaku mladih nadebudnih skupin in posameznikov, ki so v Slovenijo prinesli politično »pomlad« vseh barv. Ta generacija oblikuje praktično vso oblast v Sloveniji nekje od leta 2002 dalje. Kar manjka, je delo in rast na dolge proge, vztrajnost in izkušnje
-	da na vrh prideš takrat, ko največ veš, največ zmoreš in največ hočeš -ne zase, za druge. Šele tak politik je v veliki meri brez kratkoročnih interesov zase ali za svoje najožje bližnje, da lahko dobro prispeva k vodenju države in oblikovanju njene prihodnosti. Čeprav sem se sam že z dvajsetimi leti aktivno vključil v javno politično življenje in v naslednjih 10 letih praktično prišel tik pod vrh, če že ne na sam vrh, je dejstvo, da bi si v začetnih letih
želel izkušenj, s katerimi sem po skoraj 10 letih (profesionalne) politične vode zapustil. Lahko rečem, da poznam vso moč in nemoč politike. Vse njene možnosti - in njeno omejenost s svojo lastno majhnostjo, ozkostjo in nesa-mozavestjo. Potencial, da bi z vizijo in kreativnimi posamezniki nekajkrat hitreje popeljala vse ljudi k boljšemu življenju - in njeno prekletstvo, da se
v nečimrnosti, plehkosti in obremenjenosti same s sabo vrti v začaranih krogih. Ko bi vsi, ki imajo dobre ideje v Sloveniji, vedeli, kako v resnici primanjkuje dobrih idej ... Ko bi se vsi sposobni, talentirani za vodenje in upravljanje, zavedali, kako brez mene-džerskega talenta je večina političnih struktur! Vendar šole za politike ni, vrata so pravzaprav zelo ozka in priprta; informacije in poti precej nedostopne. Razumljivo torej, da navadnim državljanom niti na misel ne pride, da bi se je lotili.
Politika v svojem najplemenitejšem smislu bi morala biti služenje drugim, že po definiciji gre za upravljanje z
javnimi zadevami. Se pravi, svoje znanje in življenje posvečaš temu, da je življenje skupnosti urejeno, optimalno, tekoče. Politik je v službi skupnosti. Veščine in lastnosti pa se izbrusijo že na najnižjih nivojih upravljanja. Kako skrbim za svojo sobo, svojo hišo, svoj vrt. Kako »vodim« svojo družino, svojo klapo, športno ekipo, društvo, pevski zbor, razred, podjetje, podrejene . in tako naprej. Politika bi morala biti krona javnega delovanja posameznika! Šele ko skusiš precejšen del življenja v vseh njegovih različnostih, šele potem imaš vpogled v resnična človeška življenja in stiske, v vsem spektru njihovih možnosti, da lahko tudi veš, kje in koliko in predvsem kako je treba pomagati. Želim zaključiti s spodbudo, da bi vsi odgovorno in po svojih najboljših močeh prispevali k temu ter hkrati zahtevali, da nam bo služila - da nas bo vodila - odgovorna in plemenita politika.
Rok Ravnikar, občinski svetnik
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
iz življenja in dela političnih strank
13
Parkiranje pred SPB
Večina občank in občanov, ki smo vozniki, zelo radi parkiramo pred SPB (stanovanjsko-poslovni blok) v centru Domžal. Kar je tudi razumljivo, saj je zelo priročno, ker nam je s tega mesta kar nekaj trgovin in lokalov bližje dosegljivih - v kolikor je prosto parkirno mesto.
Pogosto pa se zgodi, da dobimo obvestilo oziroma plačilni nalog občinske redarske službe, ki nas ne malokrat spravi v slabo voljo. Glavni problem je v tem, da so parkirna mesta na tem delu zarisana vzdolžno, kar omogoča manjše število parkirnih mest, name-
sto da bi bila zarisana pod kotom 45 stopinj, kar je postala tudi praksa vseh nas voznikov.
Sam sem že na občinskem svetu pred leti dal pobudo, da se parkirna mesta zarišejo pod kotom 45 stopinj. Vendar se do danes stvari niso nič spremenile. Dve parkirni mesti, ki sta namenjeni za vozilo za invalide, sta prav tako zarisani vzdolžno, čeprav večina parkira pod kotom 45 stopinj. S tem imajo invalidi možnost parkiranja štirih (4) vozil. Čeprav na tem mestu parkira večina navadnih voznikov, kljub temu ostaneta za invalide še dve (2) prosti
mesti. Zelo pogosto pa si dajo občinski redarji duška prav na tem mestu in pobirajo globo od nastalega prekrška. Kjer je problematika parkiranja v Domžalah zelo pereča in kljub interesu investitorja (TUŠ), da zgradi garažno hišo, pa naša občinska uprava ne kaže velikega zanimanja za to. V času zapadlega snega je zaradi slabo očiščenih površin in neodvoza zapadlega snega problem parkiranja še toliko večji in s tem tudi dejavnost občinskih redarjev.
Večno izgovarjanje na državo je žal samo bežanje od problema, ki bi ga morala občina že zdavnaj rešiti, pa ga žal še do danes ni.
Sam bom ponovno dal pobudo na občinskem svetu. V kolikor ne bo ustreznega odgovora o rešitvi te problematike, pa se bom sam obrnil na pristojne organe v državi. Vredno je vztrajati!
Peter Verbič - LISTA ZA DOMŽALE
N.SI
Prešernov dan
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ko se spominjamo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, se lahko vprašamo, kaj ima skupnega politika in kultura. Na prvi pogled malo ali nič, saj se soočamo s političnim delom v naši domovini, ki izključuje kulturno obnašanje kot tako in tudi kulturno dogovarjanje ter sodelovanje. Vendar pa je politiki in kulturi skupen javen prostor, v katerem delujeta. Zato sta kultura in politika v plemenitem in najvišjem pomenu eno in isto, ker temeljita na vrednotah in temeljnih prvinah, kot so resnica, lepota, dobrota in zavzemanje za druge.
Desetletja smo živeli v zastrupljenem ozračju neke enoumne politike, ko je veljalo, da politika ni za pošte-
nega in vernega človeka. Zato danes mnogi verni ljudje s težavo sprejmemo politično delovanje, saj imamo stalno pred očmi, kako je ta politika umazana in da ni za poštenega človeka. Zgled slabega političnega delovanja se dogaja zadnje čase tudi v naši domovini, ko imamo politiko
laži, prevar, podtikanj, sprenevedanj in iskanje lastnih koristi. Zato se pošten in dobrohoten človek s težavo poda v politično delo, ko pa je vse tako neresno in pokvarjeno. Pa vendar, kako pa bomo drugače zaustavili
voz, ki drvi v prepad, če ne tako, da se pošteni, strokovni in delavni ljudje podamo na pot političnega delovanja. Brez sposobnih in poštenih ljudi se ne more naši domovini pisati kaj dobrega. Ljudje volivci pa bodo tudi nagradili držo poštenih, strokovnih in delovnih politikov, ki ne bodo delali za lastno korist pač pa za korist vse družbe in korist tistih, ki potrebujejo zaščito in pomoč. Prav pošteni, delovni in nesebični politiki bodo znali obrniti družbo v pravo in za našo domovino najboljšo smer. Zato je nujno zaustaviti spiralo nezaupanja ne samo zaradi nas pač pa tudi zaradi tistih, ki pridejo jutri za nami.
Ne pozabimo, da prav dialog, ta vzvišeni in privilegirani izraz kulture, povezuje ljudi v skupnem iskanju ne glede na politično pripadnost. Ta dialog pa odpravlja nezaupanje in zmanjšuje potrebo po laži in prevari.
Peregrin Stegnar Predsednik OO NSi Domžale
ZELENI SLOVENIJE
Okolju prijazna energija
Potreba po vseh vrstah energije nenehno narašča, saj raste in se razvija tudi gospodarstvo - industrija in kmetijstvo. Naravovarstveniki zato menijo, da je bilo v obdobju gospodarske recesije za varovanje človekovega narejenega več, kot v vseh letih pred tem. Nekatere vlade so se tako določile s subvencijami podpreti odstranitev ekološko spornih avtomobilov kot tudi nakup energetsko varčnih vozil. Če razmišljamo o nenehnem naraščanju porabe in proizvodnje električne energije, se nujno postavi vprašanje
- na kakšen način proizvajati elektriko na okolju čim bolj prijazen način? Pri tem lahko kar hitro ugotovimo, da imajo vsi doslej znani načini pridobivanja elektrike določene negativne vplive na okolje.
Elektrika iz termoelektrarn negativno vpliva na okolje s povečanjem izpustov toplogrednih plinov. Če se s to trditvijo vsaj načeloma vsi strinjamo, se nam v Zeleni stranki zdi nerazumljivo vztrajanje aktualne državne oblasti pri dokončanju gradnji 6. bloka TE šoštanj.
KATARINA KARLOVŠEK
Najavila kandidaturo za županjo Domžal
Domžale - Domžalska občinska svetnica Katarina Karlovšek je 25. januarja medijem najavila svojo kandidaturo na letošnjih lokalnih volitvah. Potegovala se bo za mesto županje. V Občini Domžale se bo potegovala za mesto županje, v veliki meri pa je, po njenih besedah, odločitvi h kandidaturi botrovalo dejstvo, da se pereči problemi, ki pestijo Občino Domžale, iz leta v leto samo še poglabljajo in ni pravega znanja, niti volje, za njihovo reševanje.
Domžale le še senca opevane občine številnih podjetnikov
Izpostavila je že vrsto let dolgo reševanje prostorske ureditve Poslovne cone Želodnik, zaradi pomanjkanja primernega prostora se uspešni domžalski podjetniki selijo v druge sosednje občine, namesto da bi v domačem kraju ustvarjali nova delovna mesta in ustvarjali dodano vrednost. Občina Domžale ostaja samo še senca nekdaj opevane občine številnih podjetnic in podjetnikov.
Neurejenost centra Domžal
Drugi pereči problem, tudi že več kot 20 let trajajoč, je neurejenost centra Domžal, ki moti številne občanke in občane. Potreben bo doseči dogovor z vodstvom podjetja Energotuš, ki so la-
stniki t.i. Blagovnice Vele ter solastniki pripadajoče ploščadi ter parkirišča, da se vendarle pristopi k ureditvi centra Domžal, kakršnega si tako mesto tudi zasluži.
Kmalu tudi rešitve problemov
Karlovškova je povedala, da se za podporo k njeni kandidaturi pogovarja z nekaterimi političnimi strankami ter neodvisnimi listami, ki so v Občini Domžale kandidirale že na prejšnjih lokalnih volitvah, za konkretne probleme pa skupaj s svojo ekipo ljudi že pripravlja tudi konkretne rešitve, ki jih bo v kratkem predstavila javnosti.
Vir: Siol.net Foto: Regijska tiskovna agencija
Elektrika pridobljena ob uporabi atomske energije se zdi okolju še najbolj prijazen način pridobivanja elektrike. V Zeleni stranki bi celo lahko podprli izgradnjo drugega bloka nu-klearke v Krškem, če bi investitor podal trdna zagotovila glede njene raz-
JHf''"'**
gradnje po koncu obratovanja in glede hrambe radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v času njenega obratovanja. Akumulacijske hidroelektrarne praviloma zelo grobo posegajo v naravno okolje, saj za jezom nastalo jezero običajno potopi cele vasi, mesta, kulturne spomenike kot tudi redke in zaščitene rastlinske in živalske vrste. Na srečo v Sloveniji ni več načrtov o gradnji tovrstnih elektrarn (vsaj ne takšnih, ki bili znani širši javnosti). Pretočne hidroelektrarne sicer manj obremenjujejo okolje kot akumulacijske, pa vendar je opri njihovem načrtovanju in umestitvi v prostor potrebno upoštevati vse možne negativne vplive, ki se odražajo v okolju. V Zeleni stranki smo trdno prepričani, da načrtovana gradnja verige pretočnih elektrarn na reki Muri ni pametna rešitev, saj bi njihova izgradnja pregrobo posegla v svet ob Muri, zlasti v edinstvena mokrišča, ki se nahajajo vzdolž njenega toka.
Vetrne elektrarne so poglavje za sebe. Morda so celo okolju prijazne, vendar pa je njihova učinkovitost še vedno vprašljiva, zlasti če bi jih postavili na lokacijah, kjer ni zagotovljena stalna energija vetra. V Zeleni stranki menimo, da bi bila postavitev vetrnih elektrarn možna na obali slovenskega morja ali kar v morju. Najbolj čisti način pridobivanja električne energije je seveda s pomočjo sončnih celic. Tukaj pa se takoj postavi vprašanje ekonomske upravičenosti takšne investicije. V Zeleni stranki vidimo rešitev v državnih subvencijah, ki bi izdatno podprle za prehod na obnovljiv vir energije - sonce. S sončnimi celicami bi se lahko v bližnji prihodnosti opremile tako individualne stanovanjske hiše kot tudi manjši gospodarski obrati in kmetije. To je povsem realna možnost za rešitev problema obnovljivih virov energije, razen če vanj ne bo grobo posegel kakšen izmed vsepovsod navzočih lobijev.
Darko Jenko Generalni sekretar ZS
V SDS smo predlagali ureditev statusa prostovoljnega gasilca
V Državnem zboru smo na pobudo SDS obravnavali predlog zakona, ki bi dokončno uredil status prostovoljnih gasilcev. Zgodilo pa se je veliko presenečenje - kljub splošnemu zavedanju, da so ravno gasilci tisti, ki nam ob nesrečah prvi priskočijo na pomoč, je koalicija (SD, ZARES, LDS, DESUS), glasovala proti našemu predlogu, ki je bil povzet izključno iz zahtev Gasilske zveze Slovenije.
Gasilska zakonodaja je bila zadnjič novelirana v letu 2005. Ta sprememba zakona je veliko bolj natančno definirala posamezne pojme in njihove razlage s področja gasilstva, vlogo in pomen pokrajinskih gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije, načine in možnosti povezovanja gasilskih društev, vlogo države, načine financiranja, itd. V tem zakonu je bila še posebno pomembna tudi bolj natančna opredelitev prostovoljnega gasilstva in prostovoljnih gasilskih društev.
Po našem mnenju je sedaj potrebno zakonodajo prilagoditi doseženemu dejanskemu stanju in trenutnim razmeram v Sloveniji. Dograditi in posodobiti jo je potrebno tudi glede na pridobljene izkušnje. V SDS smo si za eno prioritet našega programa pred volitvami zadali tudi dokončno ureditev statusa prostovoljnega gasilca.
V SDS se zavedamo situacije, v kateri se nahajamo, da ima sedanja vlada težave s proračunom, še bolj se pa zavedamo, da imajo enake ali pa še večje probleme tudi občine, katerim se iz države prenaša vse več in več obveznosti. In ena velika obveznost se izkazujejo stroški obveznih zdravstvenih pregledov in zdravstveno zavarovanje. Torej, za opravljanje operativnih gasilskih nalog morajo gasilci izpolnjevati psihofizične pogoje, saj je delo operativnega gasilca nevarno in psihofizično zelo zahtevno, pogosto od gasilcev zahteva velike fizične napore in uporabo posebne osebne in skupne zaščitne opreme. Pri opravljanju nalog javne gasilske službe so pogoste tudi poškodbe gasilcev. Za to smo predlagali, da se v teh težkih časih za občine, sredstva za omenjene obveznosti zagotovijo iz državnega proračuna.
Prostovoljni operativni gasilci so izrednega pomena za zagotavljanje obvezne javne gasilske službe, zato jih je treba tudi ustrezno motivirati in nagraditi za nevarno opravljanje svojega dela.
Država bi morala zagotoviti vsakemu prostovoljnemu operativnemu gasilcu tudi dodatno zdravstveno zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje za vsak dan opravljanja javne gasilske
službe in narediti vse, da se gasilcem končno prizna ustrezen status ter da se jim omogoči njihovo kar najbolj učinkovito delovanje ter funkcioniranje, še posebej, ker so gasilska društva organizirana na prostovoljni bazi in so od njihove strokovne in infrastrukturne usposobljenosti posledično odvisna tudi življenja.
Podpora zakonu bi bila po našem mnenju izjemnega pomena, saj gasilstvo vsa zadnja leta razvijamo kot splošno reševalno službo, ki je ob vsakem času pripravljena priskočiti na pomoč komurkoli in kjerkoli. To pomeni več deset tisoč prostovoljnih gasilcev, ki opravljajo naloge kot splošno reševalna služba. Kako pomembna je ta splošna reševalna služba, se je najbolje pokazalo v zdaj že vsakoletnih neurjih in poplavah, kjer smo se lahko prepričali o učinkovitosti teh služb.
Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS
www.roberthrovat.sds.si/
Manj politizacije in več dejanj
Mnogi Evropski uniji očitajo neodločnost in počasnost. To res ni več vitalna mladenka, a tudi stara gospa še ni. Hitro se je odzvala na finančno gospodarsko krizo, pri ukrepanju proti podnebnim spremembam je še vedno v zgled velikim svetovnim gospodarstvom. A v tednih, kakršen je bil v času januarskega zasedanja Evropskega parlamenta, postanem zaskrbljena. Kam nas bo pripeljala politika, ki svojo moč prvenstveno gradi preko medijske slike na videz lepega in prijetnega, brez vsebinsko težjih in za delovanje družbe pomembnih tem? Koliko je za uspeh v politiki sploh še potrebna sposobnost reševanja problemov? Bo dober javni nastop pretehtal sposobnost vizije, vodenja in udejanjanja obljub?
Dve diskusiji sta bili v ospredju januarskega zasedanja: o španskem programu za predsedovanje Svetu EU ter o tem, kako naj nadaljujemo politiko podnebnih sprememb po končanem vrhu v Koebenhavnu. Včasih premočno čutim, da prihajam v politiko »iz drugega sveta«. Takrat mi začnejo presedati vsebinsko vedno enake
in vselej dolge razprave z enakimi zaključki in z jasnim zavedanjem, da je potrebno ukrepati. Morda je značilnost dobre politike vendarle premišljenost in s tem povezana počasnost v realizaciji, saj revolucije za ljudi praviloma niso dobre. A vendar se sprašujem, ali bi ljudem hiter prehod v nizkoo-gljično družbo škodil? Špansko predsedovanje ga žal vidi le kot notranji evropski problem in v programu niti ne omeni, da moramo izjemno pozornost posvetiti mednarodnim dejavnostim EU za uspešno omejevanje globalne temperature. Na to smo jih v EP tudi opozorili.
Eden od njihovih poudarkov so tudi človekove pravice. Zelo mi je bilo všeč, da je premier Zapatero posebej poudaril enake možnosti žensk in moških. Kaj sem si mislila, ko sem se ozrla proti klopem, kjer so sedeli španski predstavniki Sveta EU, poskušajte sami uganiti! Naj namignem, da so v prvih treh vrstah sedeli le moški, šele v četrti je bila prva ženska. In še ena »cvetka« se je zgodila med debato o prioritetah španskega predsedovanja. Eden od
španskih poslancev je vzhičeno vzkliknil: »Želim si, da bi španski model izvozili v Evropo!« Marsikdo je ob tem dejal, da pričakuje predvsem manj politizacije in več dejanj. Si morda kdo v Sloveniji želi, da bi se po brezposelnosti približali Španiji, ki je trenutno neslavna zmagovalka Unije? Če želimo ustaviti višanje brezposelnosti, bomo morali tudi pri nas politiko ocenjevati po tem, koliko vizionarstva kaže in kako se je doslej izkazala z uresničevanjem obljub.
Dr. Romana Jordan Cizelj, Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
Odgovorno lastništvo psov
Letošnja zima je spet radodarna s snegom (in mrazom), in to kljub strašenju s klimatskimi spremembami. Morda pa imajo le prav tisti (v Sloveniji Anton Komat), ki nas opozarjajo, da se v resnici bližamo novi ledeni dobi in afera »clima-gate«, ki je izbruhnila ob konferenci v Kopenhagnu, le ni tako nedolžna. A kakorkoli že: po nekaj letih predaha, imamo ljubitelji smučarskega teka spet prekrasne proge na Mengeškem polju in obilo možnosti za poceni rekreacijo. Čestitke in zahvala vsem, ki se pri tem trudijo. Srečujemo se veseli tekači, a ob tem žalostni ugotavljamo, kako malo razumevanja in spoštovanja je med nami. Proge so pohojene, celo z avtomobilom so se vozili po njih. Tu je tudi začetek zgodbe. Ko sem pred dnevi tekala s smučmi, mi je nasproti s smelimi koraki po »špuri« za klasiko prišel mladenič. Poprosila sem ga, naj stopi malo vstran na pot, ker nam kvari in uničuje progo, pa je jezno in grobo zabrusil, da je to tudi njegova proga, saj so jo naredili z davkoplačevalskim denarjem. Torej jo ima pravico tudi uničevati. Hotela sem mu povedati še ka-
kšno o njegovi omejenosti, pa sem utihnila, saj sta ga spremljala dva odvezana velika psa. Sem se pač prestrašila. Tudi sicer je na sprehodih opaziti, da številni lastniki svoje ljubljenčke pustijo, da si privoščijo vso svobodo, skačejo in se zaganjajo v sprehajalce, lajajo, se znašajo nad šibkejšimi kužki ... Neodgovorni lastniki psov, brezobzirni, polni sami sebe in opogumljeni s psi, ki so njihova last. Pomislila sem, kakšna škoda je, da leta 2006 (po napadu bulmastifov v Rožni dolini) v parlamentu nismo uspeli s sprejetjem Zakona o odgovornem lastništvu psov, saj bi takšni neodgovorni in brezvestni lastniki nevarnih pasem morali med drugim skupaj s svojimi psi na obvezno izobraževanje. Ker imajo v svojih rokah nevarno »orožje« in so prav oni tisti, ki ne obvladajo ravnanja s svojim psom. Takrat sva takšen zakon vložila s kolegom veterinarjem mag.Boru-tom Sajovicem, pa je takratna koalicija ocenila, da bo zadeve rešila drugače. Med njimi tudi poslanci SLS, ki imajo danes polna usta zahtev po odgovornosti. Zakon smo začeli po volitvah v koaliciji pripravljati v oktobru, razmišljali
smo tudi o prepovedi nekaterih nevarnih pasem. Žal smo bili spet prepozni.
Nekaj dni po mojem srečanju z brezvestnim sprehajalcem in njegovimi psi nas je pretresla tragična vest. Bulmastifa, ki sta že napadala, in okoli katerih se je odvijalo dolgotrajno pravdanje ter iskanje lukenj v zakonih (morda pa tudi pritiski na odgovorne), ki bi preprečili njihovo usmrtitev, sta ubila svojega lastnika.
Cveta Zalokar-Oražem Poslanka Zares
14
mladi
12.FEBRUAR 20I0
okoli sebe odprli oči mladim in ostalim udeležencem v prometu s šokantnimi zgodbami nedolžnih žrtev prometnih nesreč, ki jim je botroval alkohol. Skozi ves dan smo skušali kar se da plastično predstaviti nespa-metnost in nezdružljivost alkohola in vožnje. Pomagali so nam mladi raperji, pa MC-ji na odru, pred njim pa Zavod varna pot s „pijanimi" očali, policaji z alkotesti in reševalci z reševalnim vozilom. Nizke temperature so marsikoga prisilile, da je zapustil ploščad pred Vele predčasno, ampak z odzivom in prisotnostjo
ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Bridki sedmi konec
Kulturni vsedomžalski festival je že sedmo leto zapored na veliko odprl vrata kulturi, ki je bila tokrat prepletena s smehom, kritiko, glasbenim raziskovanjem in tudi dobrodelnostjo. Domžale in Kamnik je med 20. in 24. januarjem objelo pet dni čiste hrane za dušo. Bilo je pestro, zanimivo in vredno ogleda.
Letošnji kulturni festival smo odprli kar v zibki ideje o DNK-ju, v klubskih prostorih domžalskih študentov, s pogovorom z Goranom Voj-novičem, avtorjem knjižne uspešnice Čefurji raus! Prijetno druženje so polnile težke teme o čefurjih v Sloveniji, janezih na ostalem Balkanu, iskanjem identitete mladih -vičevi-
čev ali -vičevičev v Sloveniji ... Izredno zanimiva, več kot dve uri dolga debata, je vsem prisotnim zagotovo pustila pečat.
Drugi in zadnji dan Dnevov kulture smo že kar tradicionalno pripravili skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika. V četrtek smo se prepustili ritmom tanga v Galeriji Domžale in štirim mladim glasbenikom, zaljubljenim v tango - Quatro por tango. Stene galerije so krasile skice strastnih tango plesnih parov in tako vsaj delno pripeljale v prostor še tisti mesnato čutni del tanga. V nedeljo pa se je v prostorih KD Franca Ber-nika odvijala Improliga s predstavo Maestro. Prav tako štirje mladi fantje so do solz nasmejali polno dvorano
soustvarjalcev predstave. Improligaši so še enkrat dokazali, da preprosto znajo!
V	petek so Dnevi kulture potekali v Kamniku, v MC Kotlovnica, z odličnim stand upom in Fusion Night Flight preostankom večera, kjer so mladi glasbeniki muzicirali in iskali nove dimenzije glasbe. Na žalost je trema premagala mlade literate, tako da se nihče izmed prijavljenih in izbranih na prej razpisanem natečaju, ni predstavil pred zbrano množico. Nič hudega, pa drugo leto!
V	soboto smo pogledali okoli sebe in z dobrodelno prireditvijo Poglej
Ekipa DNK se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli omogočili izvedbo festivala ter vsem obiskovalkam in obiskovalcem. Se vidimo prihodnje leto!
Prenova skavtske sobe
Na prvem srečanju za prenovo smo se zbrali s »špohtli«, smirkovim papirjem in še nekaj novimi idejami. In takoj smo se lotili dela. Za začetek vso opremo ven, razen omar, ki so bile prevelike, in nato se je že prvi »špohtl« zapičil v steno. In omet je začel padati. Padal je tako hitro stran, da je ponekod padel s stene, če si ga samo malo bolj postrani pogledal. In tako je bilo tudi naše naslednje srečanje, vendar z nadgradnjo. Začeli smo uporabljati kit in smo na novo ometli steno. Že tako prašno delo pa je na naslednjih srečanjih ponovno zaprašilo tudi brušenje že nanesenega kita. Za lep prijem barve in izgled stene je potrebno zgladiti površino.
Trenutno pa prenova naše skavtske sobe miruje, saj se mi potikamo po drugih ulicah in kotičkih Slovenije, vendar bomo kmalu nadaljevali.
Grega Jezeršek
Moje prvo skavtsko leto
Novo skavtsko leto traja že kar nekaj časa. Za nekatere se je začelo že desetič, za druge (kot na primer zame) pa šele prvič. Septembra sem dobila prijazno povabilo Cimeta, da se pridružim domžalskim skavtom, ki sem ga kot vidite tudi sprejela. Za začetek smo se neke sončne nedelje odpeljali na izlet v mežiški rudnik. "Pač smo turisti, a ne, in si moramo vse dvakrat ogledati." Sprva je bilo načrtovano, da naredimo turo s kolesi po rudniku, pa je žal recesija globoko pogledala tudi v skavtski žep, zato smo se morali zadovoljiti z običajnim ogledom brez kakšnih ekstra dodatkov kot so kolo ali pa vzpenjača. Je pa res, da smo se v rudnik odpeljali z res kul mini vlakcem, ki je proizvajal take zvoke, da se je slišalo kot da bo zdaj, zdaj prebil zvočni zid.
Po ogledu rudnika pa smo si našli prostor ob bližnji reki oziroma bolj
Prijavnica za vesele zimske počitnice
(Od 15. 2. 2010. do 19. 2. 2010)
IME IN PRIIMEK:_ NASLOV:_
TELEFON STARŠEV:_
Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja_
Termin:
Št. dni:
Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka lahko uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja.
Podpis staršev:_
Center
v ponedeljek? 22,02,1?0iO ob 19. uri Predava: Lili Jaz bee', prof. V prostorih Centra za mlade

CENT« ZA MS iCMUiLfl] tu tJUlLJAHSU 5» 17] T El 1o: tli
L - ts.A [L:
I '
M
MLADINSKI SVET DOMŽALE
Prihajajo Infotočke
mladih smo bili izredno zadovoljni, kar nas le bodri, da z akcijo Poglej okoli sebe še nadaljujemo. Vsi dogodki so dokumentirani na spletni strani www.dnevikulture. net v fotogaleriji. Le poglej jo in se nam prihodnje leto pridruži tudi ti. Skupaj bomo ne le napolnili dušice z umetnostjo vseh vrst, pač pa bomo naredili še nekaj dobrega za nas in našo okolico. Vedeli, izkusili in naučili se bomo več! Po pameti in odgovorno!
Ana Strnad
potoku kot reki, kjer smo imeli kosilo - špagete in tuno ampak res samo to. Med kuhanjem pa smo še določili dva možna naslova za letošnjo Zlato žabo. Kateri je zmagal pa že veste (Starec in morje, mladec in mlaku-ža, narava kot vir osnovnih dobrin v preteklosti ali medij za preživljanje prostega časa dandanes). Na naslednjem sestanku nas je Lenart poučil o preživetju v naravi -kako zakuriti ogenj, če s sabo kot pravi skavt nimaš vžigalic. No, na zadnjih sestankih pa se več ali manj pridno ukvarjamo z Zlato žabo. Ideje padajo, sama prireditev pa iz tedna v teden dobiva lepšo obliko - da vas spomnim: Zlata žaba bo letos 13. marca, ob 19. uri, na istem prizorišču kot lansko leto. Ker pa bo to letos jubilejna 9. Zlata žaba, si jo morate definitivno vsi ogledati.
Urška Opeka
V Mladinskem svetu Domžale smo že več kot pol leta aktivno vključeni v mrežo za vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik, ki jo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport, s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja v okviru javnega razpis za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompe-tenc za obdobje 2009-2012. Projekt, ki smo se ga lotili iz nič, iz tega pa nastaja dolgoročno načrtovanje informiranja mladih v naši občini, je prve sadove že obrodil; poročali smo o izidu priročnika Kako biti uspešen mladoobčinski svetnik, ki bo zagotovo prišel še kako prav vsem, ki bodo letos načrtovali svoje kandidature na lokalnih volitvah, ali pa bodo želeli spremljati delo občinskih svetnikov ter drugih odgovornih za delovanje naše občine.
Analiza potreb mladih
Drugi projekt pa so t. i. Infotočke. Projekt, katerega načrtovanje se je pričelo v lanskem letu, se je začel z izvajanjem analize potreb mladih v naši občini. Tako smo med več kot 200 mladimi, tudi s pomočjo Srednje šole Domžale, za kar se jim lepo zahvaljujemo, opravili šest strani dolge ankete, za katere v tem trenutku poteka priprava metodologije, ki bo dosegljiva tudi širši javnosti, saj pokriva različna področja, ki se tičejo mladih in jih mladi vidijo kot prioriteto v svojem življenju. Lotili smo se sedem ključnih področij: zaposlovanje, štipendiranje, stanovanjska politika, prosti čas, izobraževanje, mlade družine in socialna varnost, v okviru teh pa ugotavljali razumevanje mladih v starosti od 15-32 let glede na posamezna področja in njihove potrebe, ki jih izražajo po posameznih sklopih. Čeprav bodo rezultati lahko na voljo vsem, ki jih bodo želeli uporabiti, pa smo analizo v projekt vključili ravno zaradi ugotavljanja potreb po informiranju mladih, ki jim ga bomo omogočili v okviru Infotočk, ki prihajajo na spored v spomladanskem času.
Kaj prinašajo Infotočke?
Namen Infotočk je mladim na enem mestu omogočiti, ob prilagodljivem urniku, da dobijo informacije o vprašanjih, ki se dotikajo zgoraj omenjenih področji. Do pravih odgovorov bomo prišli s pomočjo strokovnjakov posameznih resorjev, hkrati pa usposabljali mlade, ki bodo prevzeli vodenje posameznega področja Infotočke, da bodo imeli vedno na voljo dovolj informacij, ki jih bodo mladi potrebovali. Na Infotočkah boste tako, če
MSD
se lotimo konkretnega primera, izvedeli vse o vrstah štipendiranja, kam se obrniti po štipendijo, kako izpolniti obrazce ipd. Hkrati pa, ne da bi bilo potrebno iskati novo lokacijo, izvedeli tudi, kakšne so možnosti za reševanje prvega stanovanjskega problema, kakšne so vaše pravice kot najemniki. Na voljo bodo informacije o formalnem in neformalnem izobraževanju, o zagotavljanju socialne varnosti, o možnostih in ugodnostih za mlade družine, kaj lahko počnete v prostem času in podobno. Skratka, namen Infotočk je, da mladim na enem mestu omogočajo vpogled in informacije, ki jih potrebujejo na poti odraščanja in osamosvajanja.
Mateja A. Kegel
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 5. marca 2010. Rok za oddajo prispevkovje četrtek, 25. februar 2010 do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
DRUŠTVO D.P.N.T.I. VABI
otroke in mlade od 6 do 29 let, da se nam pridružijo v času zimskih počitnic na ustvarjalnih delavnicah, kjer bomo ustvarjali z glino, poslikali svoje majice, risali na steklo in ustvarjali na različne načine. Si želite sešiti svojo punčko? Nič lažjega! Pridružite se nam in v petih tematskih dneh boste lahko počeli eno ali več omenjenih stvari, vsak dan od 15.-18. ure v Domžalskem domu. Ustvarjali bomo ob pomoči naših mladinskih delavcev, ki imajo bogate tovrstne izkušnje.
Informacije: drustvo.dpnti@gmail.com ali na 040/595-840 (Sandra). Preživite letošnje počitnice ustvarjalno aktivno!
Likovne delavnice, tečaji risanja in slikanja
1.	Začetni likovni tečaj:
(primeren je za vse, ki bi se radi naučili osnovnih veščin risanja in se seznanili s temeljno likovno teorijo, namenjen je tudi pripravam na sprejemni izpit na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, Likovni gimnaziji):
-	spoznavanje z osnovno likovno teorijo;
-	risanje preprostih predmetov, geometričnih teles, prostorskih kompozicij, tihožitij ...
2.	Risanje po živem modelu:
(tečaj je primeren za vse, ki želijo osnovno znanje risanja nadgraditi in se soočiti z risanjem človeške figure v prostoru, namenjen je tudi pripravam na sprejemni izpit na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Pedagoški fakulteti in drugih fakultetah likovne smeri):
-	risanje (in slikanje) portreta in človeške figure po živem modelu.
3.	Slikarska delavnica:
(delavnica je namenjena ljubiteljem risanja in slikanja vseh starosti, za popolne začetnike in bolj izkušene slikarje, ki želijo ustvarjati v sproščenem vzdušju in deliti izkušnje, primerna je tudi za tečajnike 1. in 2.)
-	spoznavanje slikarskih tehnik, tehnoloških pristopov in likovnih zakonitosti;
-	ustvarjalno slikanje različnih motivov z različnimi slikarskimi tehnikami.
Likovne delavnice bo vodil akademski slikar Simon Jugovic Fink (Leta 1997 je končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafično oblikovanje, leta 2004 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2008 pa je opravil program
tečajev za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno končuje magistrski študij slikarstva na ALUO v Ljubljani). Za prijave in dodatne informacije lahko pokličete na tel.: 031/397001 (Simon). Vabljeni!
?
UREDITEOKOLiepTÄ
ÄDELITE^lsfllb'Z^
TjPB^DELITEIßRüQZ NÄBÖJBIM SOStDuS
Ponudba veljafod 4. 2. do 3.;3T2010 oz. do prodaje zalog. Motornazaga McCuUoch MAC 7-38 IjF^
38ccm, macl.5 kW	dolžina meča Oregon 36 cmM
teža 5,5 kg7So_ft Start540% lažji start stroja, antivibracijsKi ergonomski ročaj, CCS sistem hlajenja, proizvedeno v ZDA y
12&.9Ä
EUR

Pot k sejmišču 32, Ljubljana --------
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana.
01/560 61 00
"s
..arbctet mit Ihnen!...works with you!..
.dole / vami

ln^BüRSvih drv j^ožna^žagaJSEm 315
Tn n I i rip


2.	Nagrada
^Ttirma^PSEmTbOO.
3.	Nagrada
člekopirna žaga SSEm 1400 darilni paket-
..^bc'tet mit Ihnen!..
ak«U® traia
oö 1S.02- öo
SO.»4
•	Ajdovščina - M Center tehnike, gradnje in pohištvaAjdovščina, Vipavska c. 6, 05/364 48 00 • Brežice - MCTGP Brežice, Cestasvobode 31,07/495 39 52, 07/495 39 50 • Koper - M Center tehnike Koper, Ljubljanskac5, 05/662 69 10
•	Krško - M Center gradnja in vrt Krško, Cesta krških žrtev 145A, 07/488 06 32 • Lenart v SI. Goricah - M Center gradnja in vrt Lenart, Gradiška 2, 02/720 09 46 • Ljubljana - M Center tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, Črnuče, 01/560 61 00 • Ljutomer - M tehnika in gradnja Vesna Ljutomer, Babinska c. 1, 02/585 80 10 • Maribor - M Center tehnike Maribor, Tržaška cesta 14, 02/333 50 88 • Postojna - M Center tehnike in gradnje Postojna, Tržaška cesta 59, 05/721 47 27 • Prevalje - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4,02/870 50 35 • Ptuj - M Center tehnike in gradnje Ptuj, Ormoška cesta 30, 02/749 53 40 • Sevnica - M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica, Savska cesta 20b, 07/816 32 10 • Slovenska Bistrica - M Center tehnike in gradnje Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 72, tel.: 02/805 59 58 • Slovenske Konjice - M Center tehnike in gradnje Slovenske Konjice, Delavska cesta 12, 03/757 48 73 • Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje, Kidričeva cesta 53, 03/898 87 10 • Žalec - M Center tehnike in gradnje Žalec, Celjska cesta 7, 03/713 65 92 • in še ostale prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.
rafurara g. goTpTireFjfutgiii^Bgngg
BaizlIeilBizPBreSilroKre^
Popust se obračuna pri blagajni ob predložitvi kupona, ki ga najdete na zadnji strani. Popusti se med seboj ne seštevajo, prav tako ne veljata vrednostna popusta (3 ali 5 %). Ne velja za akcijske izdelke in ostale kuponske aktivnosti. Ne velja za pravne osebe. Popust velja pri nakupu enega posameznega izdelka".

pnerßsaör}
'najboljši sosed
16
kulturni koledar
SOBOTA, 13. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 20. uri
KJE: Šotor v športnem parku na Viru
Vabljeni na noro pustno rajanje z Okroglimi muzikanti in Fredijem Milerjem ob 20. uri. Dobimo se pod velikim ogrevanim šotorom v Športnem parku Vir. Bogate nagrade za najlepše maske.
NEDELJA, 14. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 14. uri in 20"
KJE: Šotor v športnem parku na Viru
Ob 10h Otroški pustni Živ Žav za naše najmlajše s čarovnikom. Tradicionalni 20. pustni karneval po Bukovčevi cesti, od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir, TOČNO ob 14. uri in 20''. Ob 15.30 velika pustna zabava z Mambo Kingsi do 22.
PONEDELJEK, 15. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Dragi otroci in mladi! V počitniških dneh se vam ni treba dolgočasiti, saj lahko v knjižnici počnete zanimive stvari ... Za otroke in mladino od 6. do 15. leta starosti smo pripravili prav poseben paket družabnih iger za kratek čas. Ob njih vam prav gotovo ne bo dolgčas. Spoznali boste, da se lahko imenitno igrate, sami, v paru ali z novimi prijatelji ... Pridružite se nam, zabavno bo ... Od ponedeljka do petka! Vstop prost!
TOREK, 16. FEBRUAR 2010
KDAJ: OB 9. URI KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 16. februarja 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 15. uri KJE: Domžalski dom
Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami (DPNTI) vabi vse otroke in mlade, da se jim pridružijo na ustvarjalnih delavnicah, kje bomo šivali punčke, slikali na steklo, ustvarjali na papir in okrasili svoje majice. Informacije na drustvo. dpnti@gmail.com.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Maginja Blinkita: Univerzalna knjiga življenja MAYA TZOLKIN 2012 - predstavitev knjige
organizator: Akademija življenja. Dobrodošli mavrični popotniki na predstavitev univerzalne knjige življenja Maya Tzolkin 2012, kjer boste med drugim izvedeli, kaj ste po Maya horoskopu, katera starodavna energija ste, ter prisluh nili, zakaj že je Maya Tzolkin 2012, univerzalna knjiga življenja, tako pomembna za današnji čas in za čas v katerega vstopamo, kaj nam prinaša leto 2012 in nova resničnost in zakaj smo tukaj. Vstopnine ni! Dobrodošli vsi!
SREDA, 17. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
Knjižnica Domžale vabi na skupinsko reševanje slovenskega knjižnično-muzejskega mega kviza 2009/2010. Ob tem boste ob 9.30 obiskali Menačnikovo domačijo, ob 11. uri pa vas čaka reševanje kviza preko spleta v elektronski čitalnici Knjižnice Domžale. Zaželena je predhodna prijava, saj je število prostih mest omejeno! Priporočena starost: 10-15 let.
CETRTEK, 18. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
BELA ZIMA: USTVARJALNA DELAVNICA za šolske otroke od 9. do 15. leta starosti.
Male in velike kreativne mojstre vabimo na ustvarjalno delavnico »BELA ZIMA«. Zaželena je predhodna prijava, saj je število prostih mest omejeno. Ustvarjalno delavnico vodi Nives Podmiljšak.
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornika? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? Pridružite se nam v četrtek, 18. februarja 2010, ob 18. uri, v dvorani Knjižnice Domžale. V svet učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl.
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB IHAN
vabita na
SPOMINSKO SLOVESNOST pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom
v soboto, 27. februarja 2010, ob 11. uri. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj.
Udeležence bosta pozdravila
Marija MAJHENIČ, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale in Boštjan URBANIJA, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan.
Slavnostni govornik bo Toni DRAGAR, župan Občine Domžale.
V kulturnem programu bodo nastopili:
učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje, pevka Silva Kosec, harmonikar Anže Zavrl ter povezovalka Ana Lenič.
novinarka, NLP-praktik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni!
PETEK, 19. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 15. uri KJE: Domžalski dom
Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami (DPNTI) vabi vse otroke in mlade, da se jim pridružijo na ustvarjalnih delavnicah, kje bomo šivali punčke, slikali na steklo, ustvarjali na papir in okrasili svoje majice. Informacije na drustvo. dpnti@gmail.com.
PONEDELJEK, 22. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale (OZSČ) in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale (OZVVS) so v svoje vrste povabili gospoda Franja Čretnika z Vrhnike, ki bo orisal življenje v Afganistanu. Kot pripadnik Slovenske vojske se je mirovne misije ISAF udeležil dvakrat (2006 in 2009). Deloval je v Heratu baza-Arena. Izkušnje, pripovedi, izdelki in spominki, ki so prepotovali več kot 7000 km, so živi in pristni.
TOREK, 23. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 23. februarja 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 17.30
KJE: Domžalski dom, Rdeča soba
Mladinski svet Domžale vabi organizacije in mlade posameznike, ki bi želeli realizirati svoje projekte, da se nam pridružijo na dvourni delavnici, kjer boste dobili ideje in izvedeli načine, kako prijaviti svoje projekte na razpise, kje dobiti finance za realizacijo in izvedbo projektov, predvsem pa med seboj izmenjali dobre prakse. Udeležba je brezplačna. Predhodne prijave na mateja.kegel@gmail.com.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Naredite malo in dosezite veliko! Okrepite dobro zdravje in počutje! Preprečite težave, še preden pridejo! Uporabite vsa svoja stikala! Telo ima svojo pamet. Če jo prebudimo in se jo naučimo poslušati, nam bo pomagala ohranjati zdravje in vitalnost. Vas zanima, kako sprostiti telesno inteligenco z duševno razbremenitvijo in mentalnim reprogramiranjem? Pridružite se nam na predstavitvi knjige TELESNA INTELIGENCA avtorja Primoža Škoberneta. Vstop prost! Vljudno vabljeni!
SREDA, 24. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Knjižnica Domžale in Gimnazija Domžale vas vabita na literarno-pogovorni večer s prozaistom z Nejcem Gazvodo. Dogodek, ki ga ne smete zamuditi ... Vstop prost!
ČETRTEK, 25. FEBRUAR 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
PO CESTI OD MIAMIJA DO SAN FRANCISCA: Združene države Amerike nam že zaradi svoje skorajda nepredstavljive razprostranjenosti ponujajo ek-streme vseh vrst, tako v naravi kot v družbi. Že en samcat pogled v velemestu zajame tako Afričana, Indijca kot tipičnega Američana, tako reveža, bogataša kot povprečneža iz srednjega razreda, tako razcapanega pankerja, duhovnika kot bančnega poslovneža. Tudi narava po svoji barvitosti ne zaostaja kaj dosti ... Pridružite se nam ob obisku svetovnega popotnika Jurija Bizjaka, ki vas bo z besedo in sliko popeljal skozi sedemnajstdnevno popotovanje od Miamija do San Francisca, od Floride do Kalifornije, od nič do sedem tisoč kilometrov. Vstop prost!
TOREK, 2. MAREC 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 2. marca 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na Gorniški večer z Borutom Peršoljo: GORE SO OBLIKA iz niza z naslovom Zakaj so gore gore? Vstopnine ni.
ČETRTEK, 4. MAREC 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na predavanje PRVA SVETOVNA VOJNA - »VELIKA VOJNA«. Predavatelj: Miroslav Potočnik, častnik Slovenske vojske. Program bosta sooblikovala člana Društva 1313 iz Bovca. Vstop prost!
PETEK, 5. MAREC 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KOLESARSKA POTOVANJA IN AKTIVNE POČITNICE: če imate občutek, da življenje beži mimo vas, ne dovolite, da vam uide še dopust. Turistična agencija Helia Bled predstavlja letošnje programe kolesarskih potovanj, izletov in počitnic. Izvirna potovanja v pristne kraje (kolesarjenja, rečna jahtanja, vandranja, potepanja z vozom, ...) vam bo predstavil gospod Sašo Skalič. Vstop prost! Vabljeni!
SLOVENSKI ČASTNIKI IN VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE
Povabljeni, da skupaj s Franjem Čretnikom potujete po Afganistanu
Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale (OZSČ) in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale ( OZVVS ) smo v svoje vrste povabili gospoda Franja Čretnika z Vrhnike, da vsem nam v ponedeljek, 22. februarja 2010, ob 18. uri, v prostorih Knjižnice Domžale-oriše življenje v Afganistanu.
Po duši je Franjo Čretnik Vrhničan. V ponos so mu trije otroci - hči Anja (11 let) ter dva sinova Jaka (8 let) in Jošt (6 let). Seveda stvari ne tečejo brez zveste žene Anite, ki je prestajala vse tegobe njegovih odsotnosti.
Kot pripadnik slovenske vojske se je mirovne misije ISAF udeležil dvakrat, in sicer leta 2006 in 2009. Deloval je v Heratu baza - Arena.
Njegovo delo je bilo zelo specifično. Po stroki je specialist za odkrivanje eksploziva in eksplozivnih naprav s pomočjo psa. Zvestemu sodelavcu na štirih nogah je ime KEKE in je upravičeno ponosen nanj. Bil je garancija za varnost vseh znotraj baze in hkrati njegove osebne varnosti. Poleg vsakodnevnih vojaških nalog je gospod Franjo vedno strmel po dobrem in iskrenem stiku z
domačini. Z njimi je imel možnost komunicirati v angleščini ali pa ob prisotnosti prevajalcev. Tako je prisluhnil marsikateri zgodbi. Težko si predstavljamo muke, ki so jih ljudje prestajali skozi vse te njihove vojne. Stike ohranja tudi sedaj, saj satelit ponese informacije ne glede na oddaljenost.
Tako se je nabralo veliko dogodkov in prav zato smo ga člani OZSČ in OZVVS Domžale povabili, da deli doživetja tudi z nami. Izkazalo se je veliko zanimanje, da ljudje spoznajo poleg TV-poročanja tudi podajanje vsebin iz prve roke. Izkušnje, pripovedi, izdelki in spominki, ki so prepotovali več kot 7.000 km, so živi in pristni.
To potopisno popotovanje bo nekaj posebnega. Imelo bo tudi noto dobrodelnosti, saj v Prostovoljnem gasilskem društvu Verd, katerega član je predavatelj, načrtujejo pridobiti novo gasilsko vozilo. Prostovolj-stvo gasilcev je v Sloveniji na visoki ravni. S svojim delom in organizira-
nostjo kažejo močno voljo in pripravljenost pomagati vsakomur, ne glede na čas in vremenske nevšečnosti. Vsa prostovoljna sredstva, zbrana na potopisnem predavanju, bo namenil za nakup novega gasilskega vozila. Dobra tehnika je pogoj za varno in kvalitetno delo.
Gospod Franjo Čretnik bo z veseljem postregel z informacijami o življenju otrok, žensk, ki so zatirane, zanimivih transportnih sredstvih, higienskih razmerah, podnebju in načinu življenja ljudi, ki živijo v Afganistanu. Nekaj pridiha bo tudi vojaškega. Dogodke ima dokumentirane. Prikaz na diaprojektorju je zanimiv. Vse nas globoko v duši pretrese kaj vse se tam dogaja v tem 21. stoletju.
Dobrodošli v ponedeljek, 22. februarja 2010, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale!
Jože Kosmač Predsedstvi OZSČ in OZVVS Domžale
Naj ne mine dan brez knjige
Februar je mesec kulture. Spominjamo se Prešerna, obiščemo muzej, galerijo ali gremo na razstavo. In seveda, preberemo dobro knjigo. Tokrat sem zbrala nekaj čudovitih knjig za mlade bralce. Prelistajmo jih skupaj.
Založba Sanje je izdala slikanico, ki bi ji lahko zaradi njene lepote napisali veliko začetnico. Ali lahko frnikula vzburi domišljijo? Lahko zaprašena košara obljubi pustolovščino? In marelica žari kot sonce? Se otroško igrišče lahko spremeni v zagorelo puščavo ali razburkano morje? Odprite knjigo knjig ČUDOVITI VRT in odpeljala vas bo na najlepše domišljijsko potovanje. »Pisatelj in slikar Pavel Čech nas z domiselnimi ilustracijami, ki z mešanjem slogov, perspektiv in občutkom za podrobnosti ustvarjajo enkratno vzdušje, nevsiljivo popelje skozi časosled,« pravi Andrej Pre-din. Zelo priporočam. AFRIŠKE PRAVLJICE tečejo drugače, kot smo vajeni. Hitijo po sledeh divjih levov in krvoločnih hijen, odmevajo v tišini nočmh savan in zlato bleščečega neba. Žalujejo, drhtijo, verjamejo in sanjajo. Berejo
so kot čudovito potovanje v osrčje neznanega sveta, kjer živijo strašni duhovi, žalostni kralji, zbori modrecev, nočni čuvaji, pogumni vojščaki in vitka dekleta. To so pravljice, ki jih berejo mladi in stari, ker so tako čarobne, da burijo domišljijo, v želji, da se z besedami sprehodimo pod palmovimi listi, namočimo noge v biserna jezera in se skrijemo v visoko ožgano travo. Vrednost knjige pa ni lev čarobni besedi, ampak prav tako v čudovitih ilustracijah Miloša Koptaka.
Pri založbi Sanje je te dni izšla tudi knjiga ZGODOVINKA ČITANKA I IN II. Napisal jo je Miljenko Jergovič, ki se je rodil leta 1966 v Sarajevu, kjer je diplomiral iz filozofije in sociologije. V svojem delu pravi: »Književnosti seveda ni brez spominjanja, brez preteklosti in brez nostalgije: če zlahka pozabljaš, ne boš nikdar nič napisal. Ali kot bi rekel Miljkovič, narodi, ki pozabljajo preteklost, so obsojeni na slabo literaturo. Ni rekel tako, ampak kot da bi. Ni dobre zgodbe brez stavka, ki teče na način, ki je samo tvoj. Stavek je treba čutiti, ga preverjati, celo za ceno, da te drugi ne razumejo. Stavek je ritem padanja dežja po strehi, ta ritem pa se razlikuje od ritma lažnega dežja po izmišljenih strehah.«
Tudi Celjska Mohorjeva družba je izdala izjemno knjigo SLOVAŠKE PRAVLJICE. Ob branju pravljic, se mi je utrnila misel, da četudi ves svet zamenjuje Slovence in Slovake, bi nam moralo biti to prej v veselje in čast, kot v nejevoljo. Skupne korenine, podobnosti in bratstvo kar veje iz te knjige pravljic, ki nas združuje in navdihuje. Slovanska klenost, iznajdljivost, premetenost, odločnost, vrlost in poštenost zaživijo v knjigi 25. najlepših slovaških pravljic. Napisane so po bolj ali manj znanih motivih, v značilnem humornem tonu, kar je delo književnika Lubo-mira Feldeka. Namenjena je vsem, ki imajo radi pravljice, čarovnijo, ki verjamejo, da dobro vedno zmaga. Sanja Pregl in Arjan Pregel sta združila moči in pri založbi Edina so nastale tri ljubke slikanice z naslovom HOBOTNICA ALENČICA. V prvi RIBICA Z VPRAŠANJEM se mala ribica odpravi na dolgo in nevarno pot k hobotnici vsevedki, ki odgovarja na vsa vprašanja. A kaj se zgodi, če ribica ne bi rada izgovorila vprašanja, saj bi ga s tem za vedno izgubila? Vprašanje je le eno, odgovorov pa je veliko. Slikanica MALA MORSKA ZVEZDA govori o zvezdi, ki bi rada odšla na nebo in tam svetila kot druge zvezde. A če odide, bo morala zapustiti tudi pri-
jatelje, ki jih morda nikoli več ne bo videla. Odločitev ni lahka. MORSKI PSIČEK bi bil rad drugačen od svojih staršev, noče jesti ljudi. Morda bi pojedel le hudobnega človeka, a kako naj loči dobre ljudi od hudobnih? Vse tri slikanice so ljubka popestritev zimskih popoldnevov. Založba Izolit je izdala zbirko KAR JE RES, JE RES. Gre za neobsežne slikopise, kjer besedo tu in tam nadomesti slika. To je prava knjižica za začetne bralce. Pisateljica Urša Krempelj je napisala besedilo, Urška Stropnik Šonc pa narisala ilustracije. Tokrat lahko beremo besedili: PRAVI PRIJATELJ in ZAJČKOVE POČITNICE.
Pri založbi Hieroglif sta izšli dve slikanici. RADOVEDNA METKAje slikanica Urše Krempelj in ilustra-torke Alenke Bošnak Miklavžin. Pisateljica in ilustratorka radovednim otrokom odkrivata okolje okoli njih: šolo, kmetijo, kuhinjo, park, tržnico in še kaj.
U(K)GANIMO SVET je skoraj koledar in slikanica hkrati. Pesnica Zvezdana Majhen z rimano besedo popelje mlade bralce skozi leto, nasuje še pest ugank in opozori na pomembne dneve. Slikanico je ilustrirala Erika Omerzel Vujič.
Tatjana Kokalj
SCHUBERTOV PEVSKI CIKLUS ZIMSKO POPOTOVANJE (1827)
Baritonist Matjaž Robavs s pianistko Andrejo Kosmač
Kako dandanes zveni bogati romantični Schubertov samospev, sta nazadnje, v okviru 3. koncerta glasbenega abonmaja v Domžalah, 20. januarja letos, (ponovno) dokazala dva naša najobetavnejša muzika mlajše generacije, baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač. Če smo prvega že lani slišali na enem od specializiranih festivalov za zgodnjo glasbo v Radovljici (takrat je pel ob spremljavi klavirja izza Sc-hubertovih časov, kar je bilo seveda slogovno sprejemljivo, recepcijsko, izvedbeno pa za današnji čas skoraj abotno dejanje), je bilo seveda tokrat v Domžalah povsem drugače. Če od-štejem tistih nekaj malenkosti, ko je pianistki ponagajal klavir v pedalu, je bila interpretacija zahtevnega in obsežnega samospevnega ciklusa Fran-za Schuberta (1797-1828) Zimsko popotovanje, op. 89, Deutsch 911,
povsem odigrana. Vseh 24 pesmi na besedila nemškega romantičnega poeta Wilhelma Müllerja je v originalnih (nemških) besedilih izzvenelo v vseh odtenkih glasbenega niansira-nja zahtevne in hvaležne romantične kantilene. Vrli organizatorji so nam v koncertnem listu postregli še z besedili, tako v nemščini kot v slovenskih prevodih. Celoten ciklus pa sta oba umetnika zdržala v enem samem zamahu in kar je seveda že dolgo ustaljena (mednarodna) praksa. V Robavsovih interpretacijah gre že zelo dolgo za natančnega brezhibnega pevca. Njegova dikcija nemščine je naravnost osupljiva. Tukaj je mladi umetnik že dolgo z ramo ob rami s svojim velikim učiteljem in pevcem hkrati, odličnim interpretom prav Schubertovega samospeva, Robertom Hollom, ter z našimi, kot so npr. Bernarda in Marko Fink ter Mar-
jana Lipovšek. Potek njegovih interpretacij je poln ali skoraj popoln, podajanje je vsebinsko in muzikalno v izjemnem prepletu poezije in mu-zike, kontrastiranje je samo po sebi umevno, a kljub temu, da marsikdaj človek niti ne ve, ali stoji na odru (operni) igralec ali pevec samospeva še vedno asketski. Tak, kakršen pevec slednje glasbene forme pravzaprav mora in more biti. Gre za mnogo več kot zgolj za intimni pevčev odnos do glasbe same. Njegov glas je gibek in barvno kontrasten, vsakič v izjemni »službi« teksta, ki je pred njim, ali še bolje zapisano - »v katerem Robavs takrat pravzaprav je«. V tem Schu-bertovem opusu je šlo za izjemno sončenje in senčenje kontrastnih pesmi, ki si sledijo zdaj v eni (svetli in optimistični), zdaj v drugi (temni in pesimistični) barvi. Lahko sklenem, da sta oba umetnika skrajno verno
LIKOVNA RAZSTAVA V GALERIJI DOMŽALE
Erik Lovko: Tango
Prva letošnja mesečna razstava v Galeriji Domžale je bila posvečena žal prezgodaj pokojnemu umetniku Eriku Lovku. Januarska razstava je bila zasnovana kot predstavitev Lovkovega starejšega, a javnosti še nepoznanega projekta - Tango. Projekt vključuje serijo risb, ki so nastajale v daljšem časovnem obdobju, ter umetniško knjigo z risbami na temo tanga in s spremnimi besedili umetnostne zgodovinarke Mojce Grmek.
Erik Lovko nam je z obširnim slikarskim opusom, kiparskimi deli, grafikami, risbami in ilustracijami zapustil neprecenljivo likovno dediščino, zaznamovano s sporočilom, polnim življenjske energije in vitalizma. Ob vsej kompleksnosti sodobnega dojemanja likovnosti in
kljub dejstvu, da sodobni umetniki izrabljajo predvsem nova področja in sodobne tehnologije, se je avtor razstave v svoji pripovednosti vedno naslanjal na dediščino klasičnega slikarstva - na človeško figuro. Erik Lovko je bil izraziti kolorist, ki je svoje voluminozne figure postavljal v brezprostorje, polno različnih vsakdanjih predmetov s simbolično funkcijo. S hotenim odmikom od abstrakcije je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal prepoznaven s svojsko likovno poetiko v figuraliki. Zanj je bila značilna lastna izpoved skozi podobo nadrealističnega tipa figuralike, ki ga je šele v zadnjih letih postavila v ospredje mlajša skupina avtorjev, kot npr. Silvester Plotajs Sicoe, Aleksij Kobal, Jurij Kalan itd.
Za Lovkov slikarski opus je bila
poleg ohranjanja tradicionalne figure značilna tudi glasba kot vodilna tema večina njegovih slik. Tudi tokrat so bile v Galeriji Domžale razstavljene risbe na temo plesalcev tanga. Avtor se je skozi pastelne podobe vračal v preteklost tanga, ki izvira iz Argentine in se je prvič pojavil v začetku 19. stoletja. Tango je Evropo začel osvajati šele stoletje kasneje, ko so ga s seboj prinesli argentinski študentje. Kot prva prestolnica ga je prevzel Pariz in ga po svoje kultiviral. Za tango so sprva menili, da je pohujšljiv, kasneje
NA DOMŽALSKEM GLASBENEM ODRU
Ljubljanski ansambel Quatro Por Tango
V Galeriji Domžale je sovpadel koncertu znane ljubljanske inštrumen-talne skupine - kvarteta Quatro Por Tango. Kot pove že ime ansambla, z izključnimi tangi v času istoimenske razstave pastelov na papir Erika Lovka (1953-2009), ki je bila odprta od 14. do 29. januarja. Tisti večer so tam igrali pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne, kontrabasist Marko Turšič in »spiritus agens« ansambla -
Ratko Žižič na bandoneonu. Prireditev Kulturnega doma Franca Bernika pa je tokrat še dodatno sovpadla z dnevi kulture 2010 in kot del ciklusa Jazz v galeriji. To pa je hkrati tudi ena redkih (slovenskih) glasbenih scen, ki stalno ponuja tovrstno, jazzovsko
Kot so povedali izvajalci, gre v njihovem ansamblu za oživljanje koncertne in kontemplativne oblike tanga; pa
naj bo to zdaj tistega prvega (španskega) plesa (za dva plesalca), ki sicer izhaja s Kube in je prek Argentine ok. 1910 prišel tudi v Evropo. Gre za počasno glasbo v dvočetrtinskem ali/ in štirišestinskem taktovskem načinu, z značilnim izmenjavanjem šestnaj-stink in osmink. Tudi tokrat smo na domžalskem glasbenem odru slišali tako prvotni tango argentino ali dela znamenitega avtorja Astorja Piazzolle (1921-1992), znamenitega argentinskega skladatelja in harmonikarja, ki je osnoval glasbeni slog novega tanga (tango nuevo). Ta je različica tradicionalnega argentinskega tanga. Med temi je njegov najpopularnejši Libertango kot filmska glasba. Tu je še Mi-longa del Angel idr. Mladi umetniki so tudi na domžalskem glasbenem odru zgradili svojo celotno predstavo o tangu na Piazzollinem opusu, šli pa so še nazaj in naprej in za eno od (tipičnih) zasedb za tovrstno glasbo: klavir, violina, kontrabas in bandone-
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB
Bo vaše copate odnesla Muca Copatarica?
Naučiti otroke in včasih tudi malo večje otroke pospravljati copate, zna biti prava umetnost. Eden izmed prijetnejših načinov je zagotovo ogled predstave Muca Copatarica, pravljice, ki je malo za hec in veliko zares nastala pod peresom Ele Peroci. Predstava Lutkovnega gledališča FRUFRU iz Ljubljane je polni dvorani otrok postregla z lično narejenimi lutkami in živo glasbo, ki je dobre pol ure dolgo predstavo naredila še prijetnejšo. Že dvoletniki so migali
v ritmu otroških pesmic in se bodo, ko bodo naslednjič pustili copate nepospravljene, zagotovo vprašali: »Kaj pa, če mi jih odnese Muca Copatarica?!«
Še malo za hec in veliko zares: hvala za pomoč pri učenju pospravljanja copat!
Vabljeni na predstavo Kužek in mucek, ki jo bo 21. februarja zaigralo gledališče OTH Pirniče. Informacije na telefonu: 041/420-610.
Bojana
obarvala celoten in edinstven Schu-bertov ciklus, eden izmed zadnjih v skladateljevem opusu, kajti pred njim je nastala še Lepa mlinarica, po Zimskem popotovanju pa je tu še Labodji spev, vse skupaj pa le kot cvetober siceršnje vokalno inštrumentalne miniature - samospeva, ki šteje pri tem skladatelju daleč čez 600. Na domžalski glasbeni oder se vračamo v začetku marca, ko bo na 4. koncertu tega abonmaja, ki bo 2. marca 2010, nastopil mladi poljski godalni kvartet Apollon Musagete.
Dr. Franc Križnar
pa je postal zelo popularen vse do danes. Tudi Lovkovi pari plesalcev tanga so upodobljeni v značilnemu dinamičnemu trenutku plešočega akta s konkretnimi plesnimi koraki in strastno govorico objemajočih se teles. Gotovo pa razstavljene risbe izražajo Lovkovo veliko spoštovanje do zgodovine plesa in tradicije risbe, ki kljub drugačnim idealom današnje sodobne umetnosti še zmeraj ostaja ena temeljnih izhodišč v umetnosti.
Katarina Rus Krušelj
on, prikazali še kanček svojih ustvarjalnih, improvizacijskih sposobnosti. Gre za vendarle dovolj enovit glasbeni repertoar, ki se je zdaj v vsega 13 delih razprostrl v dobro uro srečanja z neke vrste izvirnim in »našim« tangom. Pri tem velja pripomniti, da so umetniki igrali povsem urejeno glasbo (z not), spet po drugi pa z dodatkom improvizacij na bandoneon. V glavnem gre v tej glasbi za neke vrste čutno glasbo, saj v njej začutimo hrepenenje, bolečino, upanje, radost ter magično iluzijo človeškega življenja. Za omenjene umetnike, ki tudi po svojih profesi-jah izhajajo tako s področja klasične oz. resne in zabavne glasbe, je tudi njihova intepretativna moč na prvem mestu. Gre za izjemno enakomerno ritmično pulziranje, pa naj gre za počasne ali hitre tempe, za obrtniško glasbeno dovršenost in ne nazadnje, kot so sami povedali in kar je začutila (spet) polnoštevilna publika po kar nekaj dodatkih: »... dokler bomo čutili tango, ga bomo igrali. Ker ga moramo. Ko ne bo več čustev, bomo utihnili ...«. Upam, da so tokrat mladi umetniki utihnili samo do naslednjega koncerta.
Dr. Franc Križnar

FEBRUAR / MAREC
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
1 I	'm-	'
ponedeljek, 15. februar 20h
MESTNI KINO DOMŽALE
ČLOVEK NA ŽICI
Man on Wire, angleško-ameriški dokumentarni film režja: James Marsh
Dokumentarec Človek na žici Jamesa Marsha pripoveduje zgodbo o »umetniškem zločinu stoletja«. Francoz Philippe Petit
se je ob ogledu slik načrtovanega	^^^^ ^^^
Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku odločil za neverjeten podvig. Petit, ekscentrični vrvohodec in žongler, si je namreč za svoj cilj zadal nalogo, da bo med stolpoma napel vrvi in na višini 400 metrov osupnil mimoidoče s posebno predstavo.
sobota, 20. februar 10h SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Lutkovno gledališče Nebo Po ljudski pripovedki: ZAKAJ TECE PES ZA ZAJCEM?
lutkovna predstava
Pripoved o psu čevljarju in zajcu, ki pri njem naroči čevlje, je
ena najkrajših slovenskih ljudskih pripovedk, zato je naša zgodba dobila se nekaj dodatkov, ki ne razlagajo le odnosa med dresiranim 'človekovim najboljšim prijateljem' in divjim zajcem. V zgodbo poseže tudi mačka s svojimi spletkami, pa tudi čevljev ne gre zanemariti, saj imajo tudi tej svoje lastno ž'vljenje. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
sreda, 24. februar četrtek, 25, februar 20h
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Simon Bent: ELLING
komedija, režija: Andrej Jus
Elling je celo življenje preživel z mamo. Po njeni smrti ostane sam, a se ne znajde najbolje, zato ga pošljejo v institucijo. Tam si sobo deli s preprostim Kjellom. In ker je naloga socialne službe na norveškem tudi to, da ljudi s psihičnimi težavami asimilira nazaj v družbo, Ellingu in Kjellu plačajo stanovanje v Oslu. Dokazati morata, da sta sposobna normalnega življenja med ljudmi, sicer se bosta morala vrniti v institucijo.
petek, 26. februar 20h
DOBRODELNI STAND-UP VEČER
v organizaciji Dobrodelnega LEO cluba Domžale; Nastopajoči: Martina Ipša, Vid Valič in Klemen Mauhler
Stand-up je stil komedije, pri kateri komik direktno nagovarja občinstvo. Le-ta je v Sloveniji vedno bolj popularna in dosega vedno širši krog občinstva. Akterji Dobrodelnega stand-up večera so že uveljavljeni komiki in ta stil že dodobra obvladajo. Z nakupom vstopnice pa si ne boste zagotovili samo prijetnega večera, ampak boste pomagali tudi prebroditi težke trenutke ljudi v naši okolici.
nedelja, 28. februar 17h
11. GOSTIČEVI DNEVI - Slavnostni koncert
Nastopajo: Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
V spomin na opernega solista tenorista Jožeta Gostiča pripravljamo 11. Gostičeve dneve, s katerimi obeležujemo tudi 110. obletnico rojstva našega velikega umetnika, prvaka ljubljanske, zagrebške in dunajske državne opere. Na prireditvah, ki so preplet opernih predstav, koncertov Ki^Hanl^Ha-
torijskih koncertov, so doslej nastopili številni hrvaški in slovenski glasbeni umetniki.
torek, 2. marec 20h
GODALNI KVARTET APOLLON MUSAGETE
Pawel Zalejski (violina) Bartosz Zachlod (violina) Piotr Szumiel (viola) Piotr Skweres (violončelo)
Mladi poljski godalni kvartet je bil ustanovljen leta 2006 na Dunaju in je že po dveh letih delovanja zmagal na 57. mednarodnem tekmovanju ARD v Münchnu in poleg tega na istem tekmovanju prejel še tri posebne nagrade. Kvartet je nastopil v najpomembnejših evropskih glasbenih dvoranah, njihove nastope pa so na nosilce zvoka posnele številne radijske in televizijske postaje.
sobota, 6. marec 10h SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Lutkovno gledališče Kranj H. Ch. Andersen: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA
lutkovna predstava
Kralj hoče predati kraljestvo svojemu sinu edincu, ki	^^^ ^^^ ^^ pa se mora najprej poročiti. Ker nikakor ne najde prave princese kraljevskega rodu, se odloči, da jo poiščejo preko javnega razglasa. A kraljica se odloči, da bo vse »princese« preskušala s pomočjo zrna graha. Na koncu je princeska prava in vse se konča srečno, s poroko. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
	'A
	
	Jtf*l t
v Kbf	
vV	* ^ » -J J*
P.	V ~ fr ** A
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
0
18
kultura
ISKRENE ČESTITKE
Alojz Stražar prejel srebrno plaketo JSKD
V Kulturnem domu Španski borci so konec januarja slavnostno izročili zlate in srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije za leto 2009, ki so tradicionalno namenjene najzaslužnejšim spodbujevalcem in ohranjevalcem ljubiteljskega kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Med letošnjimi nagrajenci je bil tudi Alojz Stra-
žar, ljubiteljski gledališki režiser in kulturni delavec, ki je od leta 1963 uspešen predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ter režiser in organizator priljubljenih množičnih gledaliških spektaklov in drugih odmevnih prireditev v poletnem gledališču v Občini Domžale. Srebrno plaketo je dobil za dolgoletno uspešno delo na po-
dročju gledaliških dejavnosti ter pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti.
Našemu Alojzu Stražarju, amaterskemu režiserju, vsestranskemu kulturnemu delavcu in organizatorju, iskreno čestitamo za srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije za leto 2009, ki pomeni najvišje tovrstno priznanje ljubiteljskim kulturnim delavcem v naši državi. Bralce in bralke pa vabimo, da preberejo obrazložitev ter se še enkrat več prepričajo, kako pomembno je več desetletno uspešno in predano delo Lojzeta Stražarja v kulturi za našo občino in tudi širše.
»Alojz Stražar (Škocjan, 1. 7. 1944), amaterski režiser, kulturni delavec in organizator. Ljubiteljsko gledališče ga je pritegnilo že v rani mladosti. Prvič je nastopil leta 1969 v predstavi, ki jo je režiral brat France. Od leta 1965 nastopa tudi v vlogi režiserja. V spominu je ostalo mnogo režij uspešnih predstav, kot so: Voda, Charleyeva teta, Čevljar baron, Črna žena, Kekec je pač Kekec, A njega ni, Krog s kredo.
DOBRODELNI KONCERT NA ODRU KD FRANCA BERNIKA
Glasba in gib za upanje otrok v Šri Lanki
V okviru aktivnosti Društva za prostovoljno in humanitarno delo je nastala pobuda, ki jo je realiziral Kulturni doma Franca Bernika z baletno-glasbenem dobrodelnim koncertom, 22. januarja letos. Podprli so jih tudi nekateri ugledni govorci, kot npr. predstavnica ljubljanske Fakultete za socialno delo, asist. mag. Romana Zidar, predstavnik Društva baletnih umetnikov Slovenije Janez Mejač in podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. Potem se je na domžalskem odru zvrstil kar lep nabor mladih glasbenih in baletnih umetnic, v kar 18 nastopnih točkah. Izvedli so jih učiteljice in učenke Zasebne glasbene šole Parnas, d.o.o., Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, Baletne šole Pirueta, Baletnega društva Postojna, plesalke Kjara's Dance Project, Plesnega kluba Urška in Glasbene šole Vrhnika. Za zaključne cvetlične aranžmaje pa je poskrbela domžalska cvetličarna Rož-car. V imenu domžalskega KD Franca Bernika je za ton in luč poskrbel Miro Sešek, povezovalec prireditve je bil Luka Perpar, za oblikovanje pa je bila
zaslužna Liza Volk. V umetniškem delu so se menjavale točke med glasbo in gibom, konkretno so maloštevilnim glasbenim nastopom sledili plesi oz. baletne točke, vse skupaj pa z motom Pina Mlakarja (kot je povedal eden od govornikov): LEPOTE, RESNICE in DOBROTE. Od glasbenic so nastopili violončelistki Klara Krklec in Anja Lončar, ki sta s pianistko Andrejo Krklec zaigrali vsaka svojo glasbo (Gluck in Goltermann; mentorica: Z. Kristl Marinič iz zasebne GŠ Parnas) in violinistka Petra Herič, ki je s pianistko Kajo Lojevec odigrala glasbene odlomke skladateljev H. Wi-eniawskega in J. Masseneta (mentorica: N. Cajhen iz GŠ Vrhnika). Potem oziroma kar vmes pa so se zvrstile številne baletne oz. plesne (sodobni ples) točke na posneto glasbo skladateljev P. I. Čajkovskega, A. Dvoržaka, R. Aurbyjua, W. Murphyja in The Big Apple Band, Vitamin String Quartet, Adele in G. Bregoviča. Kot že imena sama povedo, je šlo v vseh primerih za izključno tujo glasbo, tako da tokrat v Domžalah tudi za pokušino nismo okusili (izvirne) slovenske glasbe. To sicer ni v skladu s siceršnjimi priza-
KAVARNA VERONIKA
Ana-Marija Krušič razstavlja
Januar je v Kavarni Veronika, s čudovitimi slikarskimi deli z naslovom Angeli, bistveno zaznamovala Ana-Marija Krušič. Podobe majhnih,
ljubkih angelov, vse do velikih kreacij teh božanskih bitij, naslikanih in izdelanih v tridimenzionalni tehniki, v kombinaciji zlate barve, jemljejo dih
Najbolj znan je kot režiser velikih množičnih predstav na letnem odru. V njih sodeluje od 100 do 150 igralcev, pevcev in statistov, predvsem domačih igralk in igralcev iz sosednjih kulturnih društev. Med najodmevnejšimi so bile: Miklova Zala, Ženitev, Martin Kačur, Cvetje v jeseni, opereti^ Planinska roža in Ptičar, Klopčič, Ženitvena mešetar-ka, Kekec in v Ljubljano jo dajmo. Te predstavi si ogleda od 10.000 do 15.000 gledalcev.
Množično gledališče je tudi njegov organizacijski in tehnični dosežek. Iz gledališča pod kozolcem je - po dolgoletnih organizacijskih in finančnih naporih - nastalo moderno pokrito poletno gledališče z vsemi spremljajočimi objekti. Postalo je tudi prizorišče številnih kulturnih, glasbenih, dramskih in zabavnih prireditev, v zadnjih letih tudi razstav in drugih pregledov domače ustvarjalnosti. Poleg ljubljanskih Križank in portoroškega avditorija je to edino pokrito letno gledališče v Sloveniji.
Kulturnemu delavcu, režiserju, organizatorju in prijatelju je ob prejemu srebne plakete Javnega sklada kulturnih dejavnosti Slovenije čestital tudi župan Toni Dragar.
Že več kot štiri desetletja (od leta 1963) je predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Društvo se je v tem obdobju uveljavilo ne le v Občini Domžale, temveč tudi v drugih krajih in tujini. Bil je organizator in pobudnik mnogih večjih prireditev, ki so popestrile kulturno dejavnost v domžalski občini. Posebej odmeven je bil festival Glasba treh dežel, ki je prispeval k promociji domžalske občine. V zadnjih letih je Poletni kulturni festival Studenec splet vrste kulturnih dogodkov, ki je že zdavnaj presegel meje domžalske občine. Podobno vlogo je odigral tudi kot dolgoletni predsednik in podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale. S svojimi pobudami pomembno sooblikuje kulturno življenje v svojem okolju.« Iskrene čestitke!
CVETA ZALOKAR-ORAZEM IN TONE PAVČEK V DOMŽALSKI KNJIŽNICI
Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence
Vera Vojska
devanji stanovskega Društva baletnih umetnikov Slovenije, ker pa se je tudi tokrat umetniškost v vseh 18 nastopih vseskozi križala oz. prepletala s pedagoško naravnanostjo, je seveda potrebno zamižati oz. oprostiti tudi tole. Ne morem sicer ocenjevati plesnih dosežkov, ki so bili tu pa tam še nedorečeni, saj je šlo za nastope od čisto majhnih začetnikov do vrhunskih baletnic oz. plesalskih solistk, pa vendarle so k vsemu temu dodali še koreografije (med njimi smo videli tudi nekaj povsem samosvojih in avtorskih del), kostu-mografije, tonsko in lučno tehniko, četudi je šlo v večini primerov za solistične nastope. Nekaterim osnovnim idejam je bilo zagotovo zadoščeno, uro in pol dolg nastop, kjer so se točke kar menjavale, pa je hkrati zadostil tudi občinstvo, ki ga tokrat ni bilo (pre)več. Zagotovo pa je bilo zadoščeno osnovni dobrodelni ideji in samo upati je, da so vse štiri študentke ljubljanske Fakultete za socialno delo tudi s tole umetniško akcijo dosegle svoj dobrodelni cilj. Ta je bil tokrat zagotovo primaren in zato v ospredju.
Dr. Franc Križnar
»Kaj sem delal danes? Pisal sem referat za nov simpozij Društva pisateljev Slovenije, podoben, kot je bil pred 20 leti. Primerjal naj bi nekoč ter danes in primerjava je v slabo danes,« je z velikim nasmehom, ki me je spomnil na njegove verze »Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence,« na začetku prijetnega literarnega večera v Knjižnici Domžale povedal pesnik Tone Pavček. Zanj je njegova sogovornica Cveta Zalokar-Oražem, ki si je že dolgo časa želela pripraviti pogovor z njim, povedala, da je velik, topel, iskriv, zanimiv pesnik, ki ji je v pripravah na pogovor s svojimi več desetimi knjigami polepšal kar cel mesec. Posebej je poudarila, da je eden redkih, ki vselej prinaša pozitivno energijo, in da je to res, smo se prepričali sami. Soorganizator večera je bila tudi Založba Miš z Gorjuše, pesnika pa je pozdravila tudi Barbara Oberwalder Zupanc, direktorica knjižnice.
Kako obdržiš otroka v sebi ...
Je bilo eno od prvih vprašanj voditeljice, na katero je 80-letni pesnik odgovoril, da gre človek skozi življenje in se postara, vsake toliko časa pa se očisti in ostaja otrok, kar je čudna milost. Nato sta govorila o ljubezni, pesnikovi in vnukovi. Nepozabno je pesnikovo naročilo: pišite ljubljenim, saj takrat intenzivno mislite na človeka, ki mu pišete ... Ne pozabite: mladostna ljubezen traja večno, večnost gre in ostane nekaj, kar greje, a ne boli.
Otroštvo, mladost
Pesnik je povedal marsikaj o svojem otroštvu, o mladosti. Rodil se je 29. septembra 1928, v Šentjuriju, najlepšem kraju na svetu, materi Špančkovi Ani, kleni ženski, ki mu je ob enem posebnih žalostnih trenutkov naročala, da ne sme biti cagav, da se ne sme bati življenja, kajti živeti je treba. Nasmejali smo se verzom o učiteljici Pavli in odločitvi, da se za študij lite-
še tako izbranemu okusu za likovno umetnost.
Ana-Marija Krušič je že med študijem slikarstva razmišljala o tem, kdo angeli sploh so. Pričela je iskati odgovor, ki bi ji lahko vsaj deloma razjasnil pojmovanje angelov in njihovega obstoja. Ana-Marija pravi, da je zanimivo to, da se z vprašanjem obstoja angelov pravzaprav ukvarja ves sedanji svet - ta prostor, ki tako, kot je videti, potrebuje vsak dan močneje nekaj novega ali nekoga, v katerega dobroto in zaščito bi verjeli ... Ana-Marija živi v Radomljah, že v otroških letih je obiskovala slikarsko šolo akademske slikarke Vere Trste-njak v Domžalah, po zaključeni Waldorfski gimnaziji v Ljubljani pa se je odločila za študij slikarstva in diplomirala pri profesorju Darku Slavcu. Številni ljubitelji umetnosti, domači, prijatelji in znanci Ana-Marije so se v kavarni, ki je pokala po šivih, družili 15. januarja na odprtju razstave ter prisluhnili odlični pianistki Vesni Marinko.
Katarina Karlovšek
muzejsko DRuStvo
Domtiie
3. filmski festival
togetherNESs
Ljubljana-Domžale, marec-april 2010
Natečaj kratkega filma 2010
Muzejsko društvo Domžale, v sodelovanju z Občino Domžale, v okviru Filmskega festivala Togetherness, posvečenega prvemu filmskemu snemalcu nekdanje Jugoslavije in umetniku filmske fotografije mednarodnega slovesa, Nenadu Jovičiču, razpisuje natečaj za najboljši kratki film na razpisane teme: Reciklaža, samota, gneča V današnjih časih, ko je reciklaža vodilo našega življenja, saj lahko recikliramo praktično vse, odpadke, vodo, avtomobile, znanje, čustva, ljubezen ..., je tema tako široka, da lahko zajame ciklus človeka od rojstva do smrti. Reciklaža je življenje. Življenje je reciklaža. In je gneča in je samota. Včasih si rad sam, včasih v dvoje, včasih v gneči. Gnečo ljubijo samotarji, ki se pretvarjajo, da so radi sami. Gneča je torej skupina samotarjev, ki bežijo pred gnečo in medtem še vržejo plastenko v koš za biološke odpadke. Vzemi kamero, recikliraj gnečo v tvoji glavi in se prijavi na natečaj.
Pri izboru je najpomembnejša podoba filma, ki jo festival posebej zaznamuje. Na natečaj se lahko prijavijo polnoletne osebe, filmi morajo biti avtorsko delo posameznika ali skupine, v standardnih proporcih, dolgi od 1 do 5 minut.
Vaše izdelke pričakujemo do vključno 31. marca 2010 na naslov: Muzejsko društvo Domžale, Ljubljanska cesta 61, p. p. 160, 1230 Domžale, s pripisom »NATEČAJ KRATKEGA FILMA 2010« (priporočena pošta!). Celoten razpis in pogoji natečaja bodo objavljeni na spletni strani www.filmskifestival.si. Najboljšim trem bodo po izboru strokovne žirije podeljene denarne in protivrednostne nagrade. Vsi kratki filmi in avtorji bodo javno predstavljeni v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19. uri, v Domžalskem domu ter ob nadaljnjih aktivnostih filmskega festivala Togetherness. Ostale informacije na tel.: 031/673102, ALEŠ in po e-pošti: Aleš Sazonov - Sazo1a@yahoo.com, do 31. 3. 2010.
rature ni odločil, ker se je bal, da mu slovnica prežene veselje do literature, zato je postal pravnik. Vselej se je trudil, da združuje. Izkušnje so ga ojeklenile, njegova drža je pokončna, postal je klen, trmast, ljubi življenje z naravo, ostaja pa večni upornik in borec za notranjo svobodo. Spoznali smo, da pesnika odlikuje briljanten spomin, veliko lepih spominov na prijatelje, posebej pesnika Janeza Menarta, in neka mehkoba, ki zleze
Jezik
Slovenski jezik je strašno ranljiv, ker ga govori majhen narod. Opozoril je, da z njim velikokrat delamo kot svinja z mehom in sprejemamo vse, kar nam ponujajo. Obudil je spomine na upor proti skupnim jugoslovanskim jedrom, izvedeli pa smo tudi, da znane knjige Čefurji ravs ni prebral do konca, ker tovrstne literature, prav zaradi jezika, ne sprejema z odprtim srcem.
S knjigami, za knjige in od knjig
S sogovornico sta obudila spomine na osemletno delo na TV Slovenija, ko je bilo posnetih največ oddaj v slovenskem jeziku, ko se je res dobra ekipa trudila, da bi dala ljudem čim več dobrega slovenskega. In je bilo lepo, dokler politika ni pogruntala, da je TV močan medij, ki ji lahko koristi. Pa je »brca« leta 1972 koristila ali kar nagradila tudi pesnika, saj je povedal, da ga je vrnila k družini in knjigam, s katerimi je živel, za katere je živel in od katerih je živel.
Računalnika pa ne
Sogovoronica ga je vprašala tudi o uporabi računalnika, ki ga pesnik skoraj ne uporablja, interneta pa sploh ne. Pesem je namreč posvečena stvar, je duša, ki oživi na listku, ne v računalniku. Pride vedno ob pravem času in tudi gre. Ko je v življenju najbolj hudo, se rodi nekaj najboljšega. Tudi bolečino lahko premagaš s pesmijo. Žal danes ni pogovorov, ni pomenkov, so le monologi, ni več čuta za lepoto.
Življenje z naravo
Prijeten je bil pogovor o pridelovanju vina, o oljkah, ki so zlezle v njegovo notranjščino, pa o tem, kako špasno je, ko se človek uči in nauči živeti v drugi pokrajini. Pesnik je pripovedoval o svojem odnosu in delu v naravi, o obiskovanju solin, pogovori s ptički in ogledovanju vode, ki je vedno drugačna. Ob tem nas je spomnil na odprodajo zemljišč tujcem in se vprašal, ali bomo Slovenci v prihodnosti pod kopitom ali v sedlu.
Dober dan, življenje
Nato je pesnik recitiral svoje pesmi. Pesem se napiše ne le, da jo bereš, temveč predvsem, da jo poslušaš, in je vedno od tistega, ki jo potrebuje. Če jo bere, je še prav nekaj posebnega, in tokrat je to bilo, uživali smo prav ob vsaki, še posebej pa ob iskrivih pesnikovih komentarjih in dopolnitvah.
Bil je večer, ki je odgnal sence, ki je prinesel veselje do življenja in po katerem smo notranje obogateni odhajali domov, da, tako nam je naročil pesnik Tone Pavček, ki je prejel vrsto nagrad za svoje delo, uživamo vsak dan, vsak trenutek. Hvala obema, Cveti Zalokar-Oražem in pesniku Tonetu Pavčku. Držimo pesti, da dobi Andersenovo nagrado, saj igriv jezik njegovih pesmi zveni prisrčno in iskreno tako v slovenščini kot v angleščini in se vselej dotaknejo naše duše. Držimo pesti!
Vera Vojska
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
20. ROJSTNI DAN SLAVNE VIRSKE PUSTNE SEKCIJE STRIČEK
Dokler pust združuje in prinaša veselje ...
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Domžale je s himno Pustne sekcije Vir, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vir pri Domžalah, 23. januarja 2010 začel prijetno prireditev, ki jo je vodstvo sekcije, skupaj z Občino Domžale, namenilo praznovanju svojega 20. rojstnega dne. Na prireditev so prišli vsi, ki so, ki in ki bodo skupaj s pridnimi fanti in dekleti z Vira vedno znova pripravljali prireditve v okviru pustnih dni na Viru in pomagali vsem, ki so radi z njimi, da se bodo veliko smejali in bili srečni - skupaj z dogodki in več sto pustnimi šemami, ki jih tudi letos na Viru ne manjka. Za začetek smo se z napovedovalcema Robertom Pečnikom - Pe-čom in Mirjam Kepic vrnili v 30. leta prejšnjega stoletja, ko je skoraj znameniti Pevčev ata, ki so ga klicali Striček, ob pomoči tedanjih virskih otrok že uprizarjal pusta in z njim razveseljeval vse tedanje prebivalce. V tiste čase nas je popeljal »Sreč hec bend«: Bunčkov Miha s harmoniko in Vrtovčev Ivo z bobni, ki sta bila prava veterana pustnih norčij, pri igranju pa jima je pomagal Srečo Vrhovc na bariton. Za kratek hip smo se ustavili pri avtorju himne Pustne sekcije na Viru, avtorju melodije in besedila Janezu Hvale-tu, ki je v spomin na svoje čedalje bolj priljubljeno delo dobil strička, svojo priložnost za predstavitev pa so temeljito izkoristili tokrat pustno razpoloženi in opremljeni Gamsi, ki so skupaj z občinstvom že drugič na slovesnosti predstavili himno slavne virske pustne sekcije ter nas seznanili z eno od anekdot s snemanja himne. Sploh so bile anekdote z 19 pustnih karnevalov in drugih prireditev imenitna rdeča nit, s katero so opletali druge dogodke. Tako so nam povedali, da je v teh letih na prireditvah nastopilo blizu 40 različnih izvajalcev, med njimi najbolj znane in najpopularnejše glasbene skupine in posame-
zni pevci in pevke. Tako smo lahko tokrat pozdravili poleg že omenjenih Gamsov tudi Leteče muzikan-te, ki so skupaj s prepolno dvorano nazdravili Stričku in mu zaželeli veliko zdravih let v Pustni sekciji, pa Viharnike, ki so nas 6. marca povabili v Komendo na tradicionalni koncert Šopek za mami, ansambel Tineta Stareta, Vili Resnik je tokrat prepeval kar po mizah, zaploskali smo ansamblu Javor, Posebej sta nas v smeh spravila Kondi Pižorn kot dežurni gasilec in policaj ter Brajdimir z Berto, ki je na plesišče odpeljala tudi župana To-nija Dragarja, za konec pa so nam zapeli še Atomik Harmonik ter se predstavili Okrogli muzikantje, ki bodo glavni na letošnji osrednji sobotni prireditvi.
Pred koncem simpatične prireditve, na kateri smo se s Stričkom sprehodili skozi 20 let dolgo zgodovino in ob tem ugotovili, da smo se prav po njegovi zaslugi obe desetletji v pustnem času prijetno imeli, smo izvedeli, da so najbolj zaslužni, poleg vseh seveda, ki so in bodo kadarkoli v Pustni sekciji Striček Vir pomagali, predsedniki, in sicer: Lado Kmečič, ki je bil predsednik v obdobju 1990-1997, Peter Korošec, ki je sekcij vodil v letih od 1997 do 2005, ter Peter Korošec, ki vodi sekcijo od leta 2006. Številnim čestitkam, voščilom in dobrim željam, ki so jih sodelujoča društva, sekcije in organizacije prinesli z vseh delov Slovenije, se je z veliko steklenico šampanjca in pohvalnimi besedami ter zahvalo za res odlično organizacijo in izvedbo vseh prireditev ter promocijo Občine Domžale pridružil Toni Dragar, župan Občine Domžale, pozdrave in čestitke ter pohvale pa je bila Pustna sekcija Striček Vir deležna tudi od Franca Jeriča, župana Občine Mengeš, in Toneta Smolnikarja, župana Občine Kamnik.
Sledila je predstavitev vodstva Pu-
stne sekcije Striček, vseh ministrov in ministric, ki s svojim delom dokazujejo svojo zvestobo prireditvam, ki so jih njihovi predniki začeli v prejšnjem stoletju, seznanili pa so nas tudi s predlogom novega vodstva, ki bo nastopilo prihodnje leto. Ni treba dvakrat zapisati, da so bili vsi - od predsednika do podpredsednika in ministrov ter ministric deležni glasnih aplavzov kot zahvale za opravljeno delo, predvsem pa želje, da pustovanje na Viru enako uspešno ali še bolj organizirajo tudi v prihodnje.
Prireditev, med katero smo ob pogledu na veliko filmsko platno, kjer smo si lahko ogledali več sto pustnih skupin in na tisoče sodelujočih ter obiskovalcev vseh 19 karnevalov ter drugih prireditev, je bila imenitna priložnost, za obuditev spominov. Spominov na številne prijetne trenutke, povezane s pustnimi prireditvami, pa naj gre za tradicionalno predajo ključa, sobotno veliko rajanje ali pa otroški pustni živ žav, pustni karneval, nedeljsko pustno zabavo ali pa tradicionalni pokop pusta. Veliko jih je bilo in vsi po vrsti ostajajo v naših prijetnih spominih na vsakoletne tri tedne virske pustne države. Za vse prijetne in vesele trenutke, ki tudi v nenajsrečnejših (kriznih) časih pomenijo žarek sonca in obet za lepše čase, vsem generacijam Pustne sekcije Striček Vir iskrene čestitke in najlepša hvala ter vso srečo in veliko dobre volje tudi vnaprej.
Vera Vojska
V IHANU IN NA VIRU
Radio Plamen
Radio Ognjišče se je v letu 2009, v katerem je praznovalo prvih 15 let svojega uspešnega dela, odločilo, da na humoren način predstavi svojo dejavnost. Marjan Bunič, oče komedije Radio Plamen, je v njej pokazal, da je radijsko delo zelo zanimivo, pestro, dinamično, zahtevno, pa tudi zabavno, še posebej v trenutkih, ko gre vse narobe.
In tako se nekega dne prav to, da bo šlo vse narobe, zgodi tudi na Radiu Plamen, kjer ostanejo poslušalci zaradi pridne snažilke Jožice, ki je mimogrede še marsikaj drugega, pri-
krajšani za glasbo, radijci pa trdno odločeni, da oddaje izpeljejo po programu. Osrednji junak radijske postaje, glavni napovedovalec Jure Sešek, je hkrati tudi inovator, glasbenik, igralec, predvsem pa človek, ki mu ni prav nič težko. Pred samo ima en sam cilj, ki ga uresničuje z obilo dobre volje, ki je ne zmanjka niti drugim zaposlenim: Radio Plamen morajo poslušalci poslušati, ne pa da iščejo druge postaje. Smo tudi, kadar nas ni, je njihov moto, ki jim pomaga - kljub temu, da glasbe ni, izpeljati prav vse oddaje. Tako si z radijko Matejo prizadevata, da bi šlo vse, kot mora iti, pa čeprav gost kmet v otroški radijski postaji predvsem bere, najbolj znana, slavna in iskrena pevka Helena Lenderovič pa ob postavljanju vprašanj povsem »zmrzne«. Zato pa je uspešna sestra Džosefina, ki nas še enkrat več nauči skuhati hrenovko, pozorno smo prisluhnili restavratorju, ki zapolnjuje vse odprtine, pa tudi bralec romana je bil super zanimiv. Obilo smeha in pomoči je bil deležen na hitro sestavljen zbor-ček, ki poje v živo ob čestitkah, posebej pa smo se nasmejali ob malih oglasih in objavah, tudi tisti o najdenem crknjenem konju, ki se je odvijala kar pred poslušalci, ki so bili nad Radiem Plamen navdušeni. Enako jih je navdušila tudi avdicija za novega napove-
kultura
ANASTAZIJA IN MIRAN JUVAN Z AVTORSKIM PROJEKTOM NEŽNA NA EMI:
Upava, da se vas bo najina pesem dotaknila
Ne bo prvič, da bomo za nastop na Evroviziji 2010 navijali kar za dve pevki iz naše občine. O mladi Martini Šraj ste lahko brali v prejšnji številki Slamnika, danes pa vam predstavljamo glasbeni par Anastazijo in Mirana Juvana, ki se bosta na letošnji EMI predstavila v finalnem večeru. Uveljavljeni pianist in skladatelj Miran Juvan je namreč prejel povabilo za sodelovanje ter se odločil, da pesem Nežna zaupa kar svoji ženi Anastaziji, ki sem jo zaprosila, da se na kratko predstavi. »Rojena sem v Beogradu, v umetniški družini kot plod ljubezni očeta gledališkega igralca in mame baletke. Še čisto majhna sem kazala veselje in talent do glasbe ter nastopanja. Pri petih letih sem začela z igranjem violine, ki je do danes zaznamovala mojo pot. Sem violinska pedagoginja ter vodja obetavnega mladinskega orkestra ANASTASIA STRINGS. Sem tudi mamica treh čudovitih fantov, na katere sem ponosna. Ob vzpodbudi moža glasbenika Mirana Juvana sem začela z ustvarjalnim delom tudi na drugih področjih. Tako se je začelo avtorsko sodelovanje, ki je obrodilo nekaj pesmi, katere danes izvajajo Alenka Godec, Anžej Dežan ter drugi, med njimi tudi naša varovanka Ajda Sti-na Turek.«
Od kod odločitev za predstavitev na EMI?
Kot že povedano, sva v zadnjem času predstavila kar nekaj od avtorskih izdelkov ter se, ko je bil mož Miran povabljen, da sodeluje kot avtor na festivalu, kjer bo izbrana pesem, ki nas bo v letošnjem letu zastopala na festivalu Evrovizija, odločila, da pesem Nežna predstaviva na EMI 2010.
Morda na kratko o pesmi?
Nežna je pesem z izpovednim bese-
dilom, ki sem ga napisala sama in je pravzaprav avtobiografsko. Glasbo in priredbo je napisal mož Miran. Pesem je v celoti najino avtorsko delo, od prvotne ideje do končne izvedbe. V projektu NEŽNA je vse posneto v živo, vključno z godalnim orkestrom GŠ Domžale ANASTASIA STRINGS, kateremu dirigiram, in je za to pesem posnel prečudovito godalno podlago. Pesem bo mogoče slišati v oddaji SPET DOMA 14. februarja, kjer bo predstavljenih sedem pesmi, povabljenih avtorjev, ki bodo izvedene v finalnem večeru EME 2010.
Bo to vaš prvi samostojni pevski nastop pred občinstvom?
Ne. Odrov sem vajena, saj veliko nastopam doma in v tujini, predvsem kot dirigentka orkestra Anastasia strings. Kot pevka sem se prvič predstavila občinstvu v Cankarjevem domu na mednarodnem večeru šansonov LA VIE EN ROSE 2009, katerega organizatorka in idejni vodja je naša priznana umetnica Vita Mavrič. V petju zelo uživam, sem se pa doslej z njim srečevala pravzaprav ob prepevanju pesmi, ki sva jih z možem Miranom pripravljala za druge izvajalce. Sicer pa v petju zelo uživam in se veselim novih izzivov.
Vas bo še kdo spremljal na EMI?
Ob meni bo na odru Miran, ki bo za klavirjem pel enega od spremljevalnih vokalov, druga je Katja Koren in seveda moje tri violinistke iz ANASTASIA STRINGS orkestra: Katja Glinšek, Maja Burja in Maša Majcen, ki bodo popestrile scenski del izvedbe najine balade NEŽNA. Kakšni so vaši občutki in želje pred nastopom na EMI? Nastopa ne jemljem kot tekmovanje, temveč kot zelo lepo priložnost, da čim bolj pristno predstavim najin
avtorski izdelek, pa tudi, da se predstavim širšemu krogu poslušalcev, saj je EMA eden izmed festivalov, ki ima posebej veliko oboževalcev. Želim si le, da bi pesem Nežna našla pot do src poslušalcev. Mirana Juvana, pianista in vsestranskega glasbenika, s katerim se lahko srečate v Mestnem gledališču ljubljanskem v Pomladnem prebujenju, eno njegovih novejših del pa je tudi Missa ORBIS UNUM (Svet je eden), sem vprašala, zakaj se je po povabilu za sodelovanje na EMI odločil, da pesem Nežna, za katero je napisal tako glasbo kot priredbo, zaupa v izvedbo ženi Anastaziji.
Ker je dobra, najnežnejša in najbližje mi je bila (ha, ha, ha), pa tudi, ker najbolj čutno zapoje lastno besedilo. Njen glas v pesmi zveni sveže in je v interpretaciji nekaj povsem novega. Kakšni so vajini načrti? Veliko jih je, eden izmed njih je tudi uresničitev ideje o CD-ju, na katerem bi skupaj, posebej za srednjo generacijo, pripravila glasbeno mešanico med francoskim šansonom in balkanskim temperamentom.
Gredo sinovi po vajini poti? Vsi fantje kažejo veliko glasbenega talenta in temperamenta, kar naju še posebej veseli, saj se s tem, ne nazadnje, nadaljuje tudi družinska glasbena tradicija.
Hvala in veliko uspeha na Emi.
Vera Vojska
CITRARKA TANJA ZAJC ZUPAN O KONCERTU 6. MARCA 2010
r~T v 1 v« •	• • . »v« 1	v
Za še lepši in prijetnejši dan žena
dovalca, ki je še enkrat več dokazala, da ga čez Jureta in njegovo pomočnico ni. Na obeh gostovanjih je bilo obilo smeha in dobre volje, tudi novih spoznanj in znanj, kako delajo naši radijski delavci in kako prijetno je biti radijski človek. Verjamem, da sodelavci Radia Ognjišče, ki so nam dvakrat - prvič skupaj s Kulturnim društvom Ihan in drugič s Kulturnim društvom Vir pri Domžalah - z Radiem Plamen pripravili prijeten nedeljski večer, v resnici pri svojem delu uživajo.
Vera Vojska
»Vselej se potrudim, da ima moj koncert vsebino, da je prav vsak nekaj posebnega. In če je bila vsebina mojega lanskega koncerta ljubezen, bi letos z njim rada razveselila vsa dekleta, žene, matere, babice in njihove spremljevalce. Zato smo se odločili, da v soboto, 6. marca ob 19. uri, v halo Komunalnega centra Domžale povabimo najboljše od najboljšega, raznovrstne umetnike, ki bodo polepšali praznik,« pravi pred letošnjim, že 17. koncertom, citrarka Tanja Zajc Zupan in na kratko predstavlja goste koncerta. »Igralko Štefko Drolčevo, nosilko Borštnikovega prstana, najbolj prestižne slovenske nagrade za igralske dosežke ter prejemnice Prešernove nagrade, sem vedno občudovala, posebej mi je bila ljuba v Cvetju v jeseni, na katerega se bomo spomnili tudi z nepozabno melodijo iz slovenskega filma. Obiskovalce bo zanesljivo s svojim glasom navdušila Norina Radovan, že vrsto let ena vodilnih sopra-nistk ljubljanske opere. Mladi pevki Eva Černe in Tanja Žagar navdušu-
jete povsod, kjer zapojeta. Našo željo, da damo tudi letos priložnost mladim, uresničujemo s povabilom mladi Martini Šraj, ki bo letos pela na Emi, ter mlademu zmagovalcu Melodij morja in sonca, Matiji Jahnu. Marjan Zgonc vas bo zanesljivo presenetil s svojim izborom, s svojo Ko si davi se zbudila vas bo v spomine zasanjal Ivo Mojzer, zaploskali boste lahko vedno dobrodošlemu Roku Kosmaču, dalmatinski melos bodo prispevali člani klape Mali grad. Manjkal ne bo niti znani Roman Končar. Tudi letos bosta nastopila moja otroka Ana in Domen, ki že težko čakata svoj nastop in si ga iskreno želita.« Nastopila pa bo tudi Tanja Zajc Zupan.
Seveda, s citrami, z različnimi melodijami, ki bodo tudi rdeča nit prireditve. Pa ne le kot citrarka, a naj ostane skrivnost. Prepričana sem, da letošnji koncert prinaša prav za vsakogar nekaj in da bomo skupaj spletli venec prijetnih trenutkov. Še kaj?
Prisrčno dobrodošli, vstopnice lahko kupite v Trafiki Vele, Office 1 Superstore Domžale, na prodajnih mestih Eventima, Petrola, Big banga ali na tel.: 041/250-480.
Vera
DESETO LETO
Ansambel Šrangarji
Naziv ansambla, ki nosi bogato dediščino običajev, ki so se do danes ohranili, je nastal leta 1999, ko sta prve temelje postavljala Jaka Kastelic (harmonika, bas) in Damjan Žibert (kitara, klaviature). Začela sta kot duet, kasneje sta _se jima pridruži še pevka in basist. Čez nekaj let je ansambel postal fantovski kvartet, danes pa ga sestavljajo trije fantje in dekle. Poleg ustanovnih članov še basist Miha Bedenčič in pevka Saša Hažič. Leto 2003 je bilo prelomno, ko se ansambel prvič pojavi na festivalu naro-dnozabavne glasbe. Takrat dobi tudi prvo nagrado strokovne žirije (koroški festival polk in valčkov). Isto leto
dobijo nagrado najboljšega novinca festivala (Števerjan), naslednje leto drugo nagrado strokovne žirije (koroški festival), pa uvrstitve v finale (Vur-berk 2006, Števerjan 2007), ter Pesem preprostih ljudi (2007, 2008). Skozi ves čas smo snemali tudi svoje najbolj znane viže, posneli 2 video spota, ter nastopali na raznih radijskih ter televizijskih oddajah.
Letos smo Šrangarji praznovali deseto obletnico obstoja, ki smo jo priredili skupaj z Društvom prijateljev konj Višnja gora. Naj dodam, da je bilo društvo ustanovljeno istega leta kot ansambel, imeli smo veliko vrtno veselico, na kateri smo si tako člani
ansambla kot društvo dali vsak svoje ime. Vse je bilo zgolj naključje, danes pa aktivno sodelujemo skupaj, in smo med seboj pobrateni. Trenutno ansambel pripravlja v studiu tudi nove viže, od katerih dve že lahko slišite na radijskih valovih. Ena iz med njih je polka Mi smo klapa, druga pa valček z naslovom Na drugi strani meje. Ostale boste kmalu slišali in tudi videli na televizijskih zaslonih.
Šrangarji veliko nastopamo na različ-
nih prireditvah, od osebnih praznikov, porok, veselic, koncertov ter dobrodelnih nastopov.
Letošnje prvo skupno leto v novi zasedbi je prineslo veliko novega in upamo , da se bomo Šrangarji prihodnje leto zopet pojavili na kakšnem od festivalov.
Vsem bralcem se zahvaljujemo za podporo, hkrati pa vas vabimo na skupno sodelovanje. Naš moto je: »Če kdo na ohceti fali, to ne smejo biti Šrangarji!«
OBČINA DOMŽALE
Ljubljanska 69, 1230 Domžale Telefon: 01 724 13 05 Telefaks: 01 724 13 05 E-pošta: druzbene.dejavnosti@domzale.si Splet: www.domzale.si
CENTER ZA MLADE DOMŽALE
Ljubljanska 58 (prostori Domžalskega doma),1230 Domžale Kontakt: Lili Jazbec, Mateja Absec Telefon: 01 722 66 00 E-pošta: info@czm-domzale.si Splet: www.czm-domzale.si
POMOČ
v času krize
Kdor je pripravljen dati, ne da bi dobil, je vreden, da dobi, četudi nima, da bi dal. (d. mrak)
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE
Ljubljanska 70, 1230 Domžale Telefon: 01 724 63 70 Telefaks: 01 721 56 80 E-pošta: gpscsd.domzale@gov.si Splet: www.csd-domzale.com
URADNE URE: vložišče	oddelek	URADNE URE:
ponedeljek:	od 8. do 14. ure od 8. do 12. ure	ponedeljek: od 8. do 14. ure
torek:	od 8. do 14. ure	/	torek: od 8. do 14. ure
sreda:..........................od 8. dö l2! ure in öd	............sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure
četrtek:.....................od 8. dö 14. ure........................../........................................četrtek: od 8. do 14. ure
"petek:..........................öd 8.'do U! we...........öd ä/ döTz lie............PETEK: od 8" do 14' ure
VRSTE POMOČI:
•	občinska enkratna denarna pomoč (sofinanciranje plačil najnujnejših položnic, šolskih kosil, šole v naravi idr.)
•	plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimajo materialnih in drugih možnosti zavarovanja
•	sofinanciranje oskrbe za osebe v institucionalnem varstvu, upoštevaje socialni položaj uporabnika storitve in zavezancev
•	financiranje družinskega pomočnika na podlagi odločbe Centra za socialno delo
•	sofinanciranje pomoči na domu
•	plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih, ki opravljajo javno službo
•	sofinanciranje delovanja humanitarnih organizacij
(RK Domžale, Župnijska Karitas Domžale, Zveza prijateljev mladine Domžale idr.) in invalidskih organizacij
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: Do enkratne denarne pomoči so upravičeni socialno in materialno ogroženi posamezniki s stalnim bivališčem v Občini Domžale, ki so izkoristili zakonske možnosti in izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči. Postopek vodi Center za socialno delo Domžale, ki tudi sprejema vloge.
Plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimajo drugih možnosti zavarovanja in jim socialni položaj plačila le-tega ne omogoča. Ker je plačilo vezano tudi na osebno izjavo, se vloge izpolnijo na vložišču občine ali pristojnem oddelku. Sofinanciranje institucionalnega varstva in pomoči na domu se uveljavlja z vlogo na Centru za socialno delo Domžale.
Sofinanciranje razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih se uveljavlja na predpisani vlogi, ki jo je izdal Minister za šolstvo in šport, ki se odda pristojnemu oddelku na Občini Domžale ali v vrtcu.
VRSTE POMOČI:
•	svetovalnainterapevtskadejavnostnamenjenaotrokom, mladim in njihovim staršem v stiski (učne težave, nerazumevanja v družini, srečevanje z nasiljem, motnje hranjenja, težave z drogami in alkoholom ter drugimi težavami, ki se porajajo v obdobju odraščanja)
•	pomoč pri učenju
•	delavnice učinkovitega učenja
•	individualna in družinska obravnava po realitetni terapiji (teorija izbire)
•	skupina za pomoč v stiski
•	družinska mediacija - reševanje sporov po mirni poti
•	zagovorništvo otrok - Glas otroka
•	aktivno preživljanje prostega časa (programi ustvarjalnih delavnic, igralne urice, počitniški programi, izleti, poletni tabori itd.)
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	klic na 722 66 00
•	e-pošta: info@czm-domzale.si
•	neposreden obisk v CZM-ju
•	pomoč je brezplačna
KDO LAHKO DOBI POMOČ:
•	vsi mladi do 30. leta
•	starši
•	drugi v stiski
URADNE URE:
center
prva socialna pomoč
ponedeljek:	od 8. do 12. ure , „ , , _ j i j i c od 8. do 15. ure in od 13. do 15. ure
torek:	/ od 8. do 15. ure
sreda:	od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
četrtek:	/ od 8. do 15. ure
od 8. do 12. ure
od 8. do 12. ure
VRSTE POMOČI:
•	enkratna socialna pomoč - vlogo oddate na CSD Domžale
•	denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini za določeno obdobje
•	izredna denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini v trenutni materialni stiski (lahko izplača v enkratnem znesku ali za določeno obdobje)
•	trajna denarna socialna pomoč - dodeli osebam, ki živijo same in so brez premoženja ter so trajno nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; dodeli osebam starejšim od 60 let pri katerih ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja
•	pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
•	državne štipendije - CSD Domžale vodi postopke za dodelitev državne štipendije kadarkoli med šolskim letom.
Kdor si preživetja ne more zagotoviti sam z delom ali s
pravicami iz dela in zavarovanja z dohodki iz premoženja
ali iz drugih virov oziroma s pomočjo tistih, ki so ga dolžni
preživljati, ima pravico do denarne socialne pomoči.
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	Denarno socialno pomoč - z predpisanim obrazcem dvignete na CSD ali na spletni strani http://www.mddsz.gov.si- obrazci
•	Enkratna denarna pomoč iz občinskih sredstev - osebno na CSD Domžale v času uradnih ur
•	Pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - vlogo podate na CSD Domžale
•	Državne štipendije - vlogo podate na CSD Domžale
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
Mestni trg 2, 1230 Domžale Telefon:
Patronažna služba 01 724 52 19 in 01 724 52 95 Socialna delavka 01 724 51 20
URADNE URE:
ponedeljek: patronažna služba - od 7. do 8 ure socialna delavka - od 13. do 14.ure torek:	patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure sreda:	patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure četrtek: patronažna služba - od 7. do 8.ure
socialna delavka - od 8. do 9.ure petek:	patronažna služba - od 7. do 8. ure
socialna delavka - od 8. do 9. ure
VRSTE POMOČI:
•	univ. dipl. soc. delavka Anica Tomic - nudi pomoč pri prepoznavanju težav in usmerjanju na področja ustreznih rešitev
•	patronažna služba - diplomirane medicinske sestre skrbijo za zdravstveno prosveto in zdravstveno nego vseh občanov (od najmlajšega do najstarejšega); le-te najbolje poznajo situacije in dogajanja v družinah, ki jih vsakodnevno obiskujejo. Njihova podpora in pomoč se tako izvaja v življenjskem okolju posameznika.
•	lečeči zdravniki - vsak posameznik lahko izrazi svojo stisko tudi pri svojem izbranem zdravniku, ki ga bo usmeril na/v ustrezno službo. Kontakt lahko vzpostavite tudi s patronažno sestro, ki deluje na vašem terenu (vsaka izmed njih pokriva določeno področje s cca. 2.500 -2.700 oseb). Usmerile vas bodo na pravi naslov reševanja vaših.stisk.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
Ljubljanska ulica 34, p.p. 39, 1230 Domžale Kontakt: Brane Kosmač Telefon: 01 729 23 33 Telefaks: 729 23 34 E-pošta: domzale.ozrk@rks.si Splet: www.domzale.ozrk.si
URADNE URE ZA IZDAJANJE POMOČI OBČANOM: ponedeljek: javna kuhinja 13. do 14. ure torek:	javna kuhinja 13. do 14. ure
sreda:	skladišče od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure
javna kuhinja 13. do 14. ure četrtek: javna kuhinja 13. do 14. ure petek:	javna kuhinja 13. do 14. ure
VRSTE POMOČI:
•	skladišče - rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in drugo
•	javna kuhinja - topli obrok
•	materialna pomoč - prehrambni paketi, pralni prašek in hrana posameznih izdelkov Evropske skupnosti in drugo
•	finančna pomoč - plačilo življenjsko važnih položnic v višini do 180 eurov na leto
•	pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - v mesecu juliju in avgustu
•	letovanje na Debelem rtiču - v mesecu juliju in avgustu
•	druge pomoči ob izrednih nesrečah - poplave, požar, potres itd.
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI:
•	finančna pomoč - cenzus za dodeljevanje je 300 eur na člana družine - ugotavlja komisija pri Rdečem križu Domžale (oddati morajo prošnje z dokazili in originalnimi
Karitas &
ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE
Ljubljanska cesta 34, 1230 Domžale Telefon: 01 724 35 77
URADNE URE: torek: od 17. do 19. ure
VRSTE POMOČI:
•	družine in posamezniki - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, občasno plačila položnic za gospodinjstvo, pogovor in svetovanje
•	otroci - občasno plačila položnic za šolsko prehrano, pomoč pri nakupu šolskih potrebščin
•	brezdomci - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, namestitev v sobi za brezdomce
•	starejši, bolni in invalidni - obiski na domovih in v domu ostarelih, materialna pomoč v hrani, obleki in občasnem plačilu položnic, srečanja
•	v večjih nesrečah sodelovanje v projektih in akcijah pomoči pri Škofijski karitas Ljubljana in Slovenski Karitas
POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: V vsaki župniji občine Domžale se lahko obrnete na voditelja župnijske Karitas ali na župnika župnije, kjer prebivate, ki vas bo napotil na voditelja ŽK. Pri voditelju ali sodelavcu ŽK, ki je dežuren v pisarni, prosilec dobi informacije, kakšno pomoč nudi ŽK in kam se lahko obrne za dodatne informacije.
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Zaradi možnosti zlorabe pri objavi pisem bralcev je potrebno od številke 3/2010 glasila Slamnik pri oddaji pisma bralcev (v katerikoli obliki) izkazati svojo identiteto. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Odgovor na kritiko, podano v prejšnji številki Slamnika
V prejšnji številki Slamnika je bil v rubriki Pisma bralcev objavljen prispevek treh krajanov Homca o neprimernem ravnanju z odpadki oziroma njihovem kurjenju na Homcu. Glede na to, da je bila v prispevku podana tudi kritika vodstvu krajevne skupnosti Homec-Nožice zaradi »nerealnega prikazovanja stanja« v krajevni skupnosti in kritika na uredništvo Vaščana, češ da v glasilu nikoli ne objavijo »bodečih než«, čutim obvezo, da neznanim avtorjem in bralcem Slamnika podam tudi odgovor.
Osrednji namen glasila Vaščan je nedvomno poročanje o dogodkih iz naših krajev ter predstavitev dela sveta krajevne skupnosti, posameznih društev, aktivnosti krajank in krajanov, seveda v duhu okrepitve medsebojne povezanosti krajanov ter soustvarjanju prijetnega bivalnega okolja. Prispevki, namenjeni blatenju posameznikov, ustvarjanju novih konfliktov in sporov ter povzročanju negativnega vzdušja med krajani tako nikoli niso imeli mesta v našem glasilu. Tovrstnih glasil je dandanes že tako dovolj, z negativnimi informacijami smo pravzaprav obkroženi na vsakem koraku.
Nedvomno je kurjenje omenjenih odpadkov pereč okoljski problem, ki ga moramo kot sodobna družba obsoditi in preprečiti. Za neposredno reševanje teh problemov oziroma kaznovanje kršiteljev občinskih odlokov pa so pristojne občinske inšpekcijske službe in ne krajevna skupnost. Se pa strinjamo, da bi v glasilo lahko vključili tudi rubriko »bodeča neža«, v kolikor bodo tovrstni prispevki prispeli na naslov uredništva in, seveda, v kolikor bo sporočilo v tem primeru namenjeno boljši okoljski osveščenosti krajanov in posredni odpravi nepravilnosti pri ravnanju z odpadki. Tako lahko vsi skupaj pripomoremo k učinkovitemu reševanju okoljskih problemov in prispevamo tudi nekaj za lepši jutri.
Janez Repnik, predsednik Sveta KS Homec-Nožice
Pozdravljeni!
V prejšnji številki Slamnika so trije krajani Homca napisali, kako so zgroženi nad kurjenjem nekaterih obrtnikov v Homcu. Zmotilo me je to, da mečejo vse kar v isti koš (brez, da bi se prepričali kaj pišejo!!!). In obenem sklepajo, da so nerazgledani. Verjamem, da so nekateri izmed njih veliko bolje razgledani, tako splošno kot ekološko, kot marsikateri direktorji velikih in uglednih podjetij. Obenem pa mi tudi ni jasno, zakaj omenjajo samo obrtnike, ko pa je v okolici toliko več drugih tovarn, ki onesnažujejo naše ozračje in naravo dan za dnem, vključno z nedeljami in prazniki, se širi dim v nebo. In to še ni vse ... Ko se sprehajam, opažam ogromno občanov v naši ljubi Občini Domžale, ki kurijo razne stvari na svojih vrtovih, kljub strogim prepovedim. Pa niso ne obrtniki, ne tovarne, ampak "osveščeni" posamezniki. Zakaj pa na njih nihče ne kaže s prstom in jih ne vzame pod drobnogled? Mar oni lahko to delajo in jim kar dopuščamo?
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 1 v glasilu Slamnik so:
Marija Skok iz Domžal prejme brezplačni vikend najem vozila HONDA
CIVIC,
Amalija Bolta iz Domžal prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Ivan Žibert iz Domžal prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX, Majda Pirnat iz Dola pri Ljubljani prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franc Bernika Domžale, srečni nagrajenci prejmejo 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave v KD Franca Bernika.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 25. februarja 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
Vsekakor pa se s temi tremi krajani strinjam v določeni meri - vsi bi se morali zavedati, kako pomembno je naše okolje in bi se morali čisto vsi (posamezniki, gospodinjstva, obrtniki, podjetja...), brez izjeme, truditi, da bi ostalo tako kot je. Zagotovo se nam bo narava prilagajala po svojih najboljših močeh. Vendar, kaj se bo zgodilo, ko se enkrat ne bo mogla več upirati vsej nesnagi, ki jo povzročamo? Malo se zamislimo nad tem, kaj se bo zgodilo ... Pa naj bo to vsak posameznik, ki je ozaveščen, tako doma kot v službi s katerimkoli nazivom! Lep pozdrav,
Občanka Domžal
Korak nazaj
Včasih bi se bilo treba ustaviti, razmisliti in napraviti korak nazaj. Korak nazaj pri nepremišljenih posegih v naravo, pretiranem pohlepu po pozidavah ter ustvarjanju dobičkov z barbarskim plenjenjem naravnih dobrin. Pomisliti bi bilo treba na spoštovanje načel trajno-stnega razvoja, ki ga razumemo kot zavzemanje za varovanje človekovih pravic prihodnjih generacij pri ohranjanju narave. Domžalska občina sprejema prostorski načrt za ureditveno območje Rova-jug. Območje je bilo zarisano v občinskem prostorskem planu v času, ko še nismo imeli sodobnega Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave, ki določata zelo stroge omejitve za take vrste načrtovanja brez strokovnih podlag. Edina »strokovna« podlaga je bil špekulativen nakup poceni gozdnega zemljišča, ki se nahaja v predelu zavarovanih Prevojskih in Češeniških gmajn in v območju Nature 2000, daleč stran od naselja Rova ter vplivne prijateljske naveze, da je parcela št. 555/13 k.o. Dob postala zazidljiva. Krajani Rov se dobro zavedajo posledic in škode, ki bo nastala s pozidavo gozda, v katerem so tudi redke in zavarovane vrste rastlin, ter uničenja gozdne površine, ki napaja južno ležeča mokrišča ob potoku Rovščica. Ker je območje predvidene pozidave brez prometnih povezav in komunalne infrastrukture, bosta razširitev obstoječe ceste in izvedba komunalnih naprav skozi naselje težko izvedljiva. Zato so krajani zbrali 143 podpisov proti nameravani realizaciji prostorskega načrta, kar bi vsako razumno občinsko oblast pripravilo do tega, da naredi korak nazaj in območje izvzame iz prostorskega plana. Za to je še čas, kot je tudi čas za razmislek, ali nam je potrebna poslovna cona Želodnik v južnem delu Češeniških gmajn, ob tem, da lastnik Tosame prodaja večje komunalno opremljeno, poslovno-obrtnim dejavnostim namenjeno, zemljišče na Viru. Za občino, ki ima prednostno pravico pri nakupu, bi bila to dobra priložnost predvsem zato, ker bi ohranili dobršen del naravnega
bogastva.
Ni naključje, da se v domžalski občini, ki jo vsa leta politično obvladuje Liberalna demokracija, v katero so vpeti tudi akterji zgodbe Rova, korak nazaj ne bo zgodil. Interes plenilskega kapitala je na žalost pred interesom varovanja okolja.
Jože Nemec Društvo za varstvo okolja Domžale Kamnik
Razumevanje športa
Zima je letos izjemno radodarna - celo do te mere, da se lahko na koncu številnih domžalskih ulic zapodimo po tekaških smučinah. Zaprašene in zdelane dilce so tudi brez ustrezne maže lepo drsele po podlagi. Za ustrezno razumevanje svoje vloge in financiranje urejanja tekaških prog se zahvaljujem Janezu Zupančiču, direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Hvala tudi izvajalcu in vsem, ki proge uporabljamo. Dan po tem je vsekakor lepši.
Borut Peršolja, Domžale
Mimogrede
Mimogrede sem se v nedeljo zapeljal do Mercatorjevega centra v Domžalah, da bi nakupil hrano za zunanje ptice. Ob prepolnih policah pasje in mačje hrane niso imeli niti ene vrečke semen in ne lojnih pogač, s katerimi krmimo ptice. Najbrž se s ptičjo hrano manj zasluži kot s hrano za hišne ljubljenčke, ki so brez posebnih koristi za naravo in se jim za razliko od zunanjih ptic v mrzlih zimskih dneh ni potrebno boriti za preživetje.
Jože Nemec
Bilance
V januarju in februarju je, poleg prikaza denarnih in blagovnih bilanc, čas, da so prikazane tudi kulturne in druge bilance. Občina Domžale je na področju kulture zelo bogata, saj delujejo številna društva, ki ji s pridnim delom ohranjajo kulturno tradicijo. V zvezi s tem je v lanskem letu izšla tudi knjiga KULTURNA DRUŠTVA V DOMŽALSKI OBČINI 1884-2009. Če pogledamo v njeno kazalo, lahko vidimo, da je v teh 125 letih na zdajšnjem občinskem območju delovalo okrog 80 društev. Na drugem mestu, takoj za Domžalami, so Radomlje, ki se v tem času lahko pohvalijo s 14 naslovi društev. In za oba kraja je to velik bilančni plus. Obenem pa se v tej knjigi žal pojavlja tudi pomemben minus. In to prav pri radomeljskem številu društev - navedenih bi moralo biti 15 društev. Naš krajevni zgodovinar Stane Stražar je v knjigi Ob bregovih Bistrice na str. 367 zapisal: »V letu 1952 se je KUD Ciril Ravnikar
uredništvo
Radomlje preimenovalo v Prosvetno društvo Radomlje.« Zelo uspešno delovanje tega društva opisuje na sedmih straneh; med besedilom je tudi šest slik. V približno 12 letih so bile na oder postavljene številne zahtevne igre in druge kulturne prireditve. Med režiserji sta se posebej izkazala Viki Pogačar, umetnik za ljudske igre, za zahtevnejša dela pa mojster med režiserji Ciril Gostič. V šestdesetih letih so se uveljavili že novi režiserji - Ivo Penko, France Rojc in Slavko Pre-lovšek. Problem pa je nastajal, ko je Kino Radomlje začel vsak teden predvajati filme in je bilo treba za vsako odrsko prireditev odstraniti velikansko filmsko platno. Po dvanajstih letih zelo uspešnega delovanja Prosvetnega društva Radomlje so predvsem zaradi rednega predvajanja filmov različne odrske predstavitve večinoma zamrle. Torej, v kazalu omenjene knjige ni vseh l5 radomeljskih društev: manjka Prosvetno društvo Radomlje! Na vprašanje, zakaj to, je bilo odgovorjeno: »Ja, niste bili Svoboda.« Hvala za odkrit odgovor. In tako smo pri besedah svoboda in
Svoboda. Za osvetlitev, leta 1952
je tedanjo Republiko Slovenijo preplavila obvezna miselnost, da bodo za naprej vsa kulturna društva poimenovana Svoboda, vsa športna pa Partizan. V KUD Ciril Ravnikar Radomlje smo na seji upravnega odbora ocenjevali, da bi se potemtakem obnašali kot Kitajci: na tisoče in tisoče enakega, pa naj bodo to obleka, delo, obnašanje in vse drugo. Soglasno smo sklenili in se odločili za ime Prosvetno društvo Radomlje. Za tiste čase pa to žal ni bilo na »liniji« tako imenovanega svobodnega odločanja in slišati je bilo tudi besede »reakci-onarji«. Prosveta in politika sta se kdaj malo kresali, a smo se društveni delavci reševali predvsem s pridnim delom.
Mimogrede naj omenim naslov prispevka nekdanjega slovenskega
politika Vinka Hafnerja v Delu 21.
januarja 2010, na 2. strani spodaj:
21
»Počeli smo tudi neumnosti, a se nam ni treba poniževati.« Kaj pa z zgoraj omenjeno knjigo? Ali po 60 oziroma 20 letih še mešamo svobodno Svobodo in Svobodino svobodo?
France Cerar
Opravičilo
V prejšnji številki glasila Slamnik smo objavili pismo, ki je bilo podpisano s »Trije krajani Homca«. Žal je bilo v tem pismu po krivem obtoženih dejanj kar nekaj oseb, za kar se jim v uredništvu iskreno opravičujemo. Hkrati pa smo, ravno zaradi tega in podobnih dogodkov, v uredništvu sprejeli nova pravila glede objave pisem bralcev. Vsakdo, ki bo želel objavljati pisma v tej rubriki (pa naj gre za pohvalo ali grajo), bo moral izkazati svojo identiteto. Žal nam je, da se take stvari dogajajo, še bolj žal pa nam je, da so ljudje pripravljeni izkoristiti možnost objave pisem za osebno obračunavanje. Verjamemo, da v bodoče to ne bo več možno, v kolikor ne boste prevzeli nase tudi breme odgovornosti in se pod pohvale, in predvsem graje, tudi podpisali.
Uredništvo
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 5. marca 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 25. februar 2010 do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
CLANE IN CLANICE ČEBELARSKE DRUŽINE DOMŽALE
Vabimo na že tretjo poučno čebelarsko razstavo: Čebelji pridelki in zdravje ter zgodovina čebelarskega tiska,
od 21. do 27. februarja 2010,
v Menačn'kovi domačiji v Domžalah, Cankarjeva ulica 9.
Odprtje razstave bo v nedeljo, 21. februarja 2010, ob 15. uri, ko boste lahko poskusili tudi najboljše in nagrajene čebelje pridelke in izdelke domžalskih ter okoliških čebelarjev.
Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro.
odlična avstrijska alpska smučarka zettel
novozelandska papiga
osrednji notranji prostor grškega svetišča, tempel! ameriški džez0v-ski glasbenik (jimmy)
sumerski bog modrosti in 0rakljev, vladar nad zemljo, ea
nenadna smrt
francoski astronom,
ODKRnEU štirih saturn0vih satelitov (giovanni d0menic0)
kraj pri ajdovščini
Švedska filmska
režiserka zetterling
ameriška igralka west
davor
rezultat rad0lfi
prizadevanja,
dosežek
levi pritok rena v
žvici
nep0rab- naša pfvk. zadetek uendel tiskovna	vn0g0-
česa agencija	metu
ptica severnih m0ru, hj0rka
elek-tr0nkas štirimi elektrodami
hrvaški pevec dedič
m0hame-danska r0p0vwa kraj ob s0tu
igralec na kitaro
svojeglavost
grafično znamenje,
vuuga fr. pevka (patricia)
žganje apna najemni avto z voznikom
jezero na otoku luz0nu
država v afriki
hans knauss
pisatelj fleming
azijski manjši lisasti jelen
največja arterija
pri človeku
„„„.«„.	nekdanji
očka, kamboški
IGRALKA AT£jJ pouTIK N0L
igralka beg0vič
majhen rt
etiopska denarna enota
bolgarski pisatelj pelin emil tahir0vič
bos. pisa. teli sam0-kdvuia
ivan nabernik
teja zupan
am. košarkar (sha. auille)
soseda irana
zolajev roman
kitaisk0 ime za portugalsko k0l0nu0 makao
alkaloid v čaju
it. film. igralka (dežela živih mrtvecev)
nekdanji odličen
trinidadski šprinter b0ld0n
INDUSia divji
izdelek iz mleka
avtor: grega rihtar
mamilo iz listov k0ke
POMOČ: AMANITA-gliva mušnica, ELEKTRA-Orestova sestra v grški mitologiji, ENKI-sumerski bog modrosti in orakljev, vladar nad zemljo, Ea, OMAJADI-mohamedanska rodovina, TETRODA-elektronka s štirimi elektrodami, TILDA-grafično znamenje, vijuga
22
vrtci in šole
12.FEBRUAR 20I0
Iz naših vrtcev ...
Igre na snegu in učenje smučanja v vrtcu Kekec
Zima letos ni skoparila s snegom. Takoj po novem letu ga je zapadlo več kot dovolj za otroško veselje. Tako smo v vrtcu Kekec, v tednu od 11. do 15. januarja 2010, izvajali projekt Igre na snegu in učenje smučanja. Udeležilo se ga je 19 otrok starejše skupine, od katerih je bilo kar nekaj začetnikov. Bili so vztrajni pri vzpenjanju v hrib,
Babice in dedki obiskali vrtec Mlinček
pri vstajanju ob padcih, najbolj pa so se razveselili iger, kot so Črni mož, Skiro in Letala-požar. Otroci so nestrpno pričakovali petek, zadnji dan - tekmovanje. Z glasnim navijanjem so vse tekmovalce spodbujali otroci iz ostalih skupin.
Babice, dedki, ... v vrtcu Kekec
Leto je naokoli in v vrtcu Kekec smo pripravile medgeneracijsko druženje. Vsaka skupina posebej, torej štirje nepozabni dnevi za vsakega otroka, dedka, babico, ata, mamo,...
Skupaj smo peli, plesali, nastopali, ustvarjali, se pogovarjali. Mislim, da niso uživali samo dedki in babice, ki so na svoje vnuke, vnukinje zelo ponosni, ampak tudi otroci, ki so želeli pokazati, kaj vse znajo, zmorejo. Najlepše pri vsem je bilo, da smo bili videti kot ena velika povezana skupina, čeprav se vidimo bolj redko. Otroci so bili junaki nečesa lepega, velikega - ob sebi so imeli svoje dedke, babice, mame,... Bili so pomembni. Nihče ni bil odrinjen ali pozabljen, vsak je imel svojo minuto in to je bilo najlepše. Dopoldne smo preživeli kot velika skupina odraslih in otrok, ki se radi družimo, gremo v vrtec, se srečamo, poklepetamo, si izmenjamo izku-
šnje, pohvalimo drug drugega in še kaj.
Zato še enkrat hvala vsem dedkom, babicam, mamam,. za lepe trenutke, ki ste jih namenili svojim vnu-
Sankanje v Kandršah
Otroci, starši in strokovne delavke vrtca Urša, enote Čebelica, smo imeli v soboto, 23. januarja 2010, tradicionalno sankanje v Kandršah. Udeležilo se ga je veliko otrok in staršev, tako da smo dodobra
napolnili sankališče. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj ni snežilo, le temperatura je bila precej nizka, toda konec koncev je zima. V sankanju smo vsi uživali. Ko nas je pričelo zebsti, smo se pogreli s čajem, lakoto pa smo pregnali z različnimi prigrizki, ki jih
Pikapolonice v belem januarju
Prišla je zima, z zimo sneg in s snegom otroška radost. Z otroki smo veliko časa preživeli na prostem, kjer smo sneg doživljali z vso otroško razigranostjo. Sneg pa smo čas izkoristili tudi s starši. Najprej smo z njihovo pomočjo iz eko materialov naredili ptičje hišice, nato pa smo jih napolnili s hrano za ptice ter jih obesili
V vrtcu Mlinček vsako leto, v mesecu januarju, povabimo dedke in babice, da preživijo prijetno dopol-
dne s svojimi vnuki. Za naše male varovance je to prav poseben dan. Mnogo starih staršev vsakodnevno
Vsi tekmovalci so prejeli priznanja. Manjkala pa ni niti skupinska fotografiji
Vzgojiteljica Martina Pavlič Vrtec Domžale, enota Kekec
kom, vnukinjam in tudi nam vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic.
Vzgojiteljica Martina Pavlič Vrtec Domžale, enota Kekec
Popoldansko sankanje
Ker je letošnja zima radodarna s snegom, mrazom in vse kar spada k njej, je bilo veselje otrok, da smo lahko naredili svojega snežaka na igrišču, se kepali in tudi sankali, veliko. Pa ne sami! Na popoldansko sankanje smo se odpravili skupaj z našimi starši. Veselje otrok ob spustu po hribu Postovka - ups, tole je pa precej hitro - se ne da opisati!
Skupaj s prijatelji iz vrtca, pa mamica, očka ... smeh, igra, zabava. Nič nismo občutili mraza, le opazili, da se je prehitro stemnilo in da je čas za odhod. »A že,« so se spraševali otroci. Bil je lep zimski popoldan za vse nas.
Jelka in Tina Vrtec Urša, enota Bistra
pomaga svojim otrokom - staršem naših malčkov. Svoje vnuke pripeljejo v vrtec, hodijo ponje, se z njimi potrpežljivo igrajo, jih razvajajo, jim berejo pravljice in še bi lahko naštevali. Tako se med njimi razvija prav posebna vez, ki jo želimo negovati in spodbujati, saj je medsebojno povezovanje, ljubezen, sodelovanje in spoštovanje vrednota, ki jo želimo privzgojiti našim malčkom. Ko smo malčkom povedali, da vabimo njihove dedke in babice v vrtec, da skupaj preživimo dopoldne ob prepevanju, klepetu in igri, so jim oči zažarele s prav posebnim žarom. Prav vsi so hiteli pripovedovati, kaj vse se doma z njimi igrajo, kako radi jih imajo, jim skuhajo prav posebno juhico, tisto z »nudlčki«, grejo z njimi na sprehod, izdelajo ptičjo hišico ... Velika pričakovanja ob obisku so se jim uresničila, saj nas je letos obiskalo kar 60 babic in dedkov. Čeprav nas je bilo veliko in smo se morali med petjem pesmi z ljudsko pevko Silvo Kosec malo stisniti, pa so bili naši otroci navdušeni. Svoje dedke in babice so kasneje odpeljali še v svoje igralnice, da so se lahko z njimi pogovarjali in igrali. Pogostili smo stare starše s sokom in slanim pecivom in si ob odhodu obljubili, da se še večkrat vidimo. Babice in dedki, hvala vam, da nas imate tako zelo radi.
Mlinčkovi
Vrtec Domžale, enota Mlinček
•	v«| v i
... in naših sol
V PROCESU PODALJŠANEGA BIVANJA SE PREPLETAJO RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
Podaljšano bivanje na Osnovni šoli Venclja Perka
je vsak prinesel s seboj. Skupaj smo vztrajali kar nekaj časa. Nekateri so na sankališču še ostali, drugi pa smo prijetno utrujeni odšli domov.
Strokovne delavke enote Čebelica
na veje v atriju vrtca. Ker pa zime ni brez snežakov, so starši v atriju naredili velikega snežaka, ki nas je vsak dan opazoval pri vseh dejavnostih.
Otrokom sva skozi igro predstavili pravljico Živali prihajajo k babici Zimi in tako so otroci spoznali, da tudi živali pozimi zebe. Na našem vhodu smo vse strokovne delavke otrokom zaigrale igrano igro Živali pri babici Zimi. Otroci so bili zelo navdušeni, saj so igro spremljale tudi otroške pesmi, ki smo jih velikokrat peli.
Vzgojiteljici Sabina in Sanja
Podaljšano bivanje je oblika vzgoj-no-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena učencem od 1. do vključno 5. razreda.
Na OŠ Venclja Perka deluje 8 oddelkov podaljšanega bivanja. Učitelji radi poudarjamo, da naše delo ni zgolj varstvo učencev, ampak je organizirano mnogo širše in globlje; pri načrtovanju vzgojno-izobraže-valnega procesa moramo učitelji svojo pozornost usmeriti na otrokove potrebe v skladu z razvojno stopnjo, pozorni pa moramo biti tudi na njihovo psihofizično zmogljivost. Naš cilj je razvoj na čim več področjih, zato se v procesu podaljšanega bivanja prepletajo raznovrstne dejavnosti (likovne, glasbene, gibalne, plesne, dramske).
Podaljšano bivanje v 1. razredu
Učenci prvih razredov se ob zaključku pouka (11.45) oblikujejo v dve skupini podaljšanega bivanja. Skupini sta zelo številčni, saj je v vsaki skupini kar 29 otrok. To je pri našem delu tudi najbolj obremenilen element. Naš cilj je zagotoviti kar najbolj zdravo, varno in vzpodbudno psihosocialno in fizično okolje, kar pa pri tolikšnem številu otrok ni vedno najlažje.
Učitelj v podaljšanem bivanju mora biti dober poznavalec učnih metod in tehnik, ki jih izbira glede na situacijo in interes učencev. Prav tako mora poznati osnove pedagogike prostega časa, razvojne značilnosti učencev kot individuumov (v našem primeru so to šestletniki) ter zakonitosti skupinske dinamike. Naše delo je usmerjeno v razvoj posameznika, ki bo kar najbolj uspešno sposoben delovati v skupini. Učiteljici v podaljšanem bivanju prvih razredov skušava vsak dan sproti vzpostaviti takšno kvaliteto medsebojnih odnosov, da se učenci čutijo sprejete, imajo občutek varnosti, zaupanja, spoštovanja, hkrati pa so sproščeni.
Sestavine
podaljšanega bivanja
Kosilo je dejavnost, v okviru katere poteka priprava na kosilo s poudarkom na kulturi prehranjevanja.
V prvem razredu je potrebno temu nameniti več pozornosti kot v višjih razredih. Otroci v vstopijo v šolo iz različnih socialnih okolij, z različnimi prehrambenimi navadami. Predvsem ob začetku šolskega leta veliko pozornost posvečamo spoznavanju prehrambenih navad otrok; kaj hitro se lahko namreč zgodi, da na primer izbirčen otrok odkloni neko vrsto hrane in že imamo za njim celo vrsto posnemovalcev. Otroci pogosto rečejo: »Tega pa jaz ne jem.« V resnici pa te hrane še nikdar ni niti poskusil. Včasih je obdobje uvajanja kar dolgo in potrebna je velika potrpežljivost učiteljic, da otroci pestro hrano sprejmejo za svojo. Seveda pa ima otrok pravico reči ne tudi pri hranjenju. Podpora staršev na tem področju je zelo pomembna. Prehrana v šoli je načrtovana tako, da so obroki pestri, uravnoteženi in imajo varovalni učinek na zdravje. Naši jedilniki so na ogled na šolski spletni strani, pritrjeni so tudi na vratih jedilnice, tako da imajo starši možnost seznanitve s prehrano in s tem možnost spodbujanja svojih otrok na področju prehranjevanja. Pri kosilu se učenci učijo pomena osebne higiene, primernega obnašanja, uporabe jedilnega pribora, trudimo pa se, da je kosilo tudi nekakšen ritual oziroma »družabni« dogodek,
pri katerem otroci tudi uživajo.
Sprostitvena dejavnost
Namenjena je počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči. Odvija se v pasivni in aktivni obliki. Običajno tovrstne dejavnosti potekajo po kosilu in po učenju, zajemajo pa predvsem igro (športne, rajalne, družabne, razvedrilne, socialne igre), poslušanje glasbe, pravljic, ogled risank, sprehode in podobno. Sprostitev in oddih med delom je nujni element zdravega načina življenja; otroci v času sprostitvene dejavnosti zadovoljujejo svoje potrebe po počitku, gibanju, igri, socialnih stikih. Spoznavajo sebe in druge, učijo se sprejemati in ceniti drugačnost, razvijajo smisel za humor, širijo izkušnje s področja narave, kulture, umetnosti in se učijo varnega obnašanja.
Samostojno učenje
Je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno opravljanje različnih učnih aktivnosti. V prvem razredu je ta del nekoliko specifičen, saj učenci nimajo domačih nalog. Imamo pa možnost v tem času utrjevati znanje,
STRAN 23 >
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.
G-mail: m f ho 5'fiiia I j n .n b t tel: 01J83 14 915, GSM: 031 309 451
Delovniča&od7.do22.ure|GSM:031464706 |TeL:564 2050 www.gla8ricarna-oger.gi I mfö@glagcicarna-oger.gi
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
•	V« I V I
iz nasin sol
23
SPREJEM ZA SODELUJOČE V MEDNARODNEM PROJEKTU COMENIUS
Največ skrbi človekovim pravicam
Sredi januarja so v okviru mednarodnega projekta Comenius šolska partnerstva Osnovno šolo Rodica obiskali partnerji iz Poljske, Grčije in Turčije. Njihovi prijatelji iz OŠ Rodica so jim, skupaj z učitelji, pripravili nekaj prijetnih dni, v katerih ni manjkalo niti izobraževalnih niti kulturnih in športno zabavnih vsebin, nad katerimi so bili gostitelji navdušeni. Ob tem zapišimo še, da so otroci iz omenjenih držav prebivali na domovih svojih prijateljev.
Občina Domžale tovrstne projekte, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, podpira ter skuša dati svoj delež k spoznavanju naše občine in države. V ta namen je tudi za sodelujoče v partnerstvu Comenius župan Toni Dragar pripravil sprejem, na katerem se je z mladimi iz treh držav in OŠ Rodica, kjer je koordinatorka projekta Tjaša Grobin, srečala pod-županja Andreja Pogačnik Jarc ter izrazila svoje veliko veselje, da se v okviru projekta Comenius srečuje-
< STRAN 22
ki ga učenci dobijo pri pouku. To znanje širimo, poglabljamo in uporabimo v novih situacijah. Učimo se pravil in njihovega upoštevanja, učimo se izbrano delo začeti in dokončati, uporabljati različne učbenike, vire (slovarje, priročnike, literaturo v knjižnici, internet...), nuditi pomoč drugim in razvijati lastne sposobnosti za delo v skupini. Samostojno učenje je element podaljšanega bivanja, ki se najbolj naslanja na cilje in vsebino pouka.
Ustvarjalno preživljanje časa
To je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu in sprostitvi; takrat učenci nimajo učnih obveznosti, imajo pa možnost izbire vsebin. Učitelj i usmerjamo učence v aktivnosti, ki imajo določen cilj, vendar pa jih oblikujejo sami. Šola v okviru podaljšanega bivanja tudi organizira interesne dejavnosti, ki jih vodijo šolski in izvenšolski mentorji. Največ prvošolcev se udejstvuje v gibalnih dejavnostih, kot so nogomet, ritmična gimnastika, plesne vaje, tenis, košarka, nekoliko manj v likovnih in glasbenih delavnicah, najmanj pa pri šahu in v jezikovnih tečajih. Učeni v okviru prostočasnih dejavnosti razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem in športnem področju. Doživljajo pomen aktivno preživetega prostega časa za dobro počutje in se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela, predvsem prek predstavitve svojih rezultatov (tekme, nastopi, razstave izdelkov ...).
Projekt prvošolcev podaljšanega bivanja v šolskem letu 2009/10
Kljub precejšnji avtonomiji učiteljev, predvsem kar se tiče učnega načrta in posledično načrtovanja vsebin, pa imamo v podaljšanem bivanju malo možnosti odpiranja navzven in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Vzrok je predvsem v številčnosti otrok v skupinah (za sprehod izven šolskega igrišča potrebujemo dodatno odraslo osebo) ter razgibanosti dejavnosti, ki se prepletajo v popoldanskem času. Zato je nujna fleksibilnost, usklajevanje pa pogosto za učitelja kar trd oreh.
Pa vendar sva se učiteljici prvih razredov podaljšanega bivanja odločili otrokom približati še eno področje življenja - starost in značilnosti tega življenjskega obdobja. Ob tem pa je najin cilj pri otrocih v kar največji meri razvijati tudi občutek za solidarnost in odgovornost. Skupaj z učenci smo izdelali načrt, kako spoznati in se vključiti v življe-
jo tako različni ljudje, izmenjujejo svoje izkušnje ter si prizadevajo za sodelovanje na različnih projektih. Na kratko jim je predstavila občino, katere informativno gradivo so tudi prejeli, se dotaknila zgodovine, predvsem slamnikarstva, največ besed pa je namenila skrbi občine za
mlade generacije, v okviru tega pa opozorila na nekatere projekte, ki jih posebej za mlade v zadnjih letih pripravlja občina. Predstavila je organizirano predšolsko varstvo in probleme na tem področju, pohvalila delovanja naših vseh osnovnih šol ter opozorila na potrebo po še mno-
žičnejši aktivnosti na področju človekovih pravic. Predstavila je projekt VARNE POTI, njegovo vsebino in cilje, še posebej pa sodelovanje občine v okviru UNICEF-a. Občina Domžale je namreč naklonjena Unicefovim vsebinam in širi njegovo poslanstvo. S tem si je pridobila
naziv »Domžale, otrokom prijazno mesto« in se vključila v mednarodni projekt. Opozorila je tudi na projekt Povej, v okviru katerega se rešuje problematika nasilje. Prisotnim gostom je zaželela veliko vsebinskega sodelovanja ter pozitivnih rezultatov v dobro vseh.
Predstavnikom vseh treh držav je kot darilo izročila UNICEF-ove punčke, Domžalske Špelce, izdelek skupine deklet iz Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ter jim zaželela veliko uspeha pri nadaljnjem uresničevanju skupnega mednarodnega projekta Comenius. Gostje so iskreno pohvalili gostoljubnost učencev in učiteljev Osnovne šole Rodica, s priložnostnimi darili pa so se zahvalili tudi Občini Domžale.
Vera Vojska Foto: Vido
OSNOVNA SOLA RODICA
Grki, Turki in Poljaki
nje starejših; pri tem nam je bila v veliko pomoč delavna terapevtka Doma starejših občanov Domžale. Dogovorili smo se za mesečna srečanja, ki pa naj bi potekala kar se da neformalno. Otroci naj bi na ta način razvijali pripravljenost za pomoč, čut za sočloveka, občutili soodvisnost med mladimi in starimi.
Mladi in stari se družimo.
V oktobru smo se s starostniki že družili v avli njihovega doma, klepetali, zapeli in obljubili, da jim narišemo risbice. Otroci so se risanju res čustveno posvetili, z veliko motivacijo, da nekoga razveselijo. Ob naslednjem srečanju smo z risbicami obdarili starostnike in veselje je bilo obojestransko. Ogledali smo si tudi razstavo njihovih izdelkov in se dogovorili, da bodo z njimi sodelovali tudi na našem novoletnem sejmarjenju, 9. decembra. V novembru smo likovne stvaritve naših prvošolcev razstavili v domu upokojencev, v decembrskem druženju pa ob voščilu razveselili upokojence z ročno izdelanimi košaricami in piškoti, speče-nimi v šolski kuhinji. Letošnje šolsko sejmarjenje je bilo resnično nekaj posebnega tudi zaradi obiska starejših, ki so na njem sodelovali prvič in s svojimi izdelki obogatili stojnice in vnesli še več topline in prijetnega vzdušja. Sodelovanje bomo nadaljevali tudi v bodoče, v aprilu pa učiteljici prvih razredov podaljšanega bivanja načrtujeva predstavitev našega projekta na 4. strokovni konferenci učiteljev podaljšanega bivanja kot primer dobre prakse.
Za konec
Ključna naloga nas odraslih je pomagati otroku, da se razvije v osebnost, ki bo samostojno živela v družbi. Del socializacije je tudi šola, v okviru te pa prav gotovo tudi čas podaljšanega bivanja. Tu otrok v povprečju preživi štiri ure dnevno.
Radi bi poudarili še nekaj; pot socializacije ni gladka in nujno in človeško je, da se otrok sooči tudi s konflikti. Tako z učitelji, sošolci, starši, brati, sestrami, starimi starši. To možnost mu moramo dopustiti. Hkrati pa naj bi straši in učitelji v vzgojno izobraževalnem procesu delovali v isti smeri; kajti »starši, učitelji in učitelji so preprosto dolžni kaj prepovedati, sem in tja kaj ukazati, kritizirati in kaznovati. Šele takrat bodo imeli dovolj moči, da bodo lahko optimalno socializirali svojega otroka.« (po Milovanovič, dr. medicine, psiho-terapevt)
Darja Hristovski Kandušer in Janja Vidic
Konec januarja so v okviru mednarodnega projekta Comenius šolska partnerstva našo šolo obiskali učenci in njihovi mentorji iz partnerskih šol iz Grčije, Turčije in Poljske. Medtem ko so učitelji prenočevali v bližnjem hotelu, smo mlade goste iz Jelenie Gore na Poljskem, grškega mesta Florina in turškega glavnega mesta Istanbula gostili učenci naše šole. Moj gost je bil Poljak Prze-mek.
Učenci in učitelji OŠ Rodica smo pod vodstvom koordinatorice projekta profesorice Tjaše Grobin svojim gostom pripravili celote-denski kulturno-izobraževalni in športno-zabavni program. Uradni jezik srečanja je bila angleščina. Na torkovem sprejemu smo gostom zapeli, zaigrali in zaplesali, predstavili pa smo tudi svojo šolo. Nekaj so o svojih šolah in krajih povedali tudi gostje, na koncu programa pa smo vsi skupaj spregovorili še o uresničevanju otrokovih pravic. Pomerili smo se v kvizu Lepo je biti milijonar, po kosilu pa smo goste popeljali na ogled naše prestolnice, Ljubljane. Ogledali smo si Ljubljanski grad, na katerega smo se povzpeli z vzpe-njačo. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, šli čez Plečnikovo
tržnico, prečkali Tromostovje in se ustavili pred Prešernovim spomenikom. V Narodnem muzeju so naši gostje, pa tudi mi, spoznavali slovensko zgodovino. Naši vrstniki iz drugih držav so najbolj uživali, ko smo se lahko po svoje sprehodili po Čopovi in Wolfovi ulici. Sredino dopoldne je bilo zelo kreativno, saj smo pripravili delavnice, v katerih smo skupaj z evropskimi vrstniki sodelovali tudi učenci naše šole. Na animacijski delavnici smo pripravili kratek filmček, v njem so nastopale figurice iz plastelina, ki so jih udeleženci delavnice prej sami izdelali. Zanimiva je bila tudi jezikovna delavnica. Na njej smo slovenske besede prevajali v jezike naših gostov. Pripravili smo večjezični slovar, v katerem seveda ni manjkala angleščina. V gospodinjski delavnici so učenke spekle pravo slovensko potico, s slastjo smo jo pojedli naslednji dan na športnem dnevu. V odbojki so se pomerili domači in tuji športniki. Pri debati pa so se učenci vse dopoldne pripravljali na debato v angleščini. Tema debate je bila »skrb za okolje ali gospodarska rast«. Seveda pa ob vseh zanimivih delavnicah ni smela manjkati novinarska. Novinarji smo opazovali vse
dogajanje, z udeleženci pripravljali intervjuje in fotografirali, prispevke smo nato objavili na naši šolski spletni strani. V popoldanskem času smo obiskali šolsko učno pot ob Mlinščici. Učenci naše šole so gostom pokazali zanimivosti ob poti. Ker je bilo vreme sončno, smo imeli lep razgled na Alpe, kar je bilo mojemu poljskemu prijatelju zelo všeč, saj jih doma ne more videti. Proti večeru smo svoje goste popeljali vsak na svoj dom. Sam sem prijatelja Pr-zemeka in še nekatere sošolce povabil na bowling v Ljubljano. Čeprav je igro igral prvič, je šlo Przemeku zelo dobro. Pozno zvečer sva bila utrujena, zato sva si samo še pripravila prtljago za naslednji dan, ko smo odšli
na športni dan na Roglo. Čeprav je bilo vremo bolj slabo, saj je snežilo, smo med sankanjem na pohorsko sankališču uživali. Sankališče je zelo dolgo in je zato vožnja po njem zares čudovita. Po zabavnih igrah na snegu smo se v zimskem bazenu še kopali, nato pa smo se utrujeni, a zadovoljni odpravili domov.
V petek so se gostje poslovili od nas. Učenci in učitelji upamo, da so se pri nas imeli lepo in da so v svoje domovine odnesli lepe spomine na Slovenijo. Svojim prijateljem iz partnerskih šol bomo še v letošnjem šolskem letu obisk vrnili. Obiska pri njih se že veselimo.
Luka Grošelj, 7. b
SREDNJA EKONOMSKA SOLA V KAMNIKU
Tehnični dan Osnovne šole Roje
V začetku januarja je potekalo prav posebno srečanje. Učitelji in učenci višjih razredov Osnovne šole Roje smo se odpravili na Šolski center Rudolfa Maistra v Kamnik. In zakaj? Namen je bil večplasten, in sicer: spoznavanje novih poklicev, med-
sebojno druženje z dijaki na temo letošnjega otroškega parlamenta (stereotipi, rasizem in diskriminacija) ter izvedba tehničnega dneva z izvajanjem fizikalno-kemijskih poskusov. Tamkajšnja ravnateljica Tatjana Novak nas je prijazno pova-
bila v njihove prostore in nam omogočila, da so se naši učenci družili z dijaki, ti pa so pomagali pri izvajanju različnih fizikalno-kemijskih poskusov. Fizikalni poskusi so prikazovali gibanje teles in delcev: valovanje, nihanje, vrtenje, kroženje, centrifugi-ranje, drsenje, kotaljenje, dvigovanje, skakanje, letenje idr. Opazovali so tudi gibanje nevidnih delcev - elektronov ter valovanje svetlobe in zvoka. S kemijskimi poskusi so učenci spoznavali nastanek ogljika, kisika in vodika. Učence je izredno navdušilo gorenje nekaterih spojin in atomov, ki pri zgorevanju povzročajo barvno svetlobo ter iskrenje. Druženje z dijaki Srednje ekonomske šole Kamnik je bilo zelo prijetno, zato se vsem udeleženim pri izvedbi tehničnega dne, še posebej pa ravnateljici Tatjani Novak najlepše zahvaljujemo za gostoljubnost.
Slavko Lenaršič OŠ Roje, Domžale
Šolski parlament v osnovni šoli Domžale
26. januarja 2010 je bil na OŠ Domžale sklican šolski parlament, na katerem se je govorilo predvsem o letošnji temi, in sicer Rasizem, Diskriminacija in Stereotipi ... Na parlamentu je bilo zelo pestro, saj smo bili priča zelo raznolikim predstavitvam. Vendar pa se seja ni takoj začela z predstavitvami, temveč je bila naša prva naloga razrešitev podpredsednice. Proti je bil le en učenec, torej ni bilo nobenega dvoma glede razrešitve. Predlagani učenci za podpredsednico/podpredsednika so bili naslednji:
Učenec	razred	skupno št. glasov
Kaja	9.r	5
Nastja	8.r	5
Neža	6.r	15
Gal	6.r	10
Glasovanje je določilo Nežo iz 6. razreda, kar je vidno že v preglednici. Sledilo je preverjanje prisotnosti, ki je pokazalo zelo dobro udeležbo. Napočil je čas za predstavitve, ki so jo pričeli učenci 5.a razreda. Med opazovanjem predstavitev smo ocenjevali izdelavo stripa ter kako je bil strip predstavljen. Ko je vsak razred predstavil svoje delo (stripe, plakate), smo izločili nekaj stripov. Na koncu smo izbirali med štirimi stripi, in si-
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon, - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Razred	št. glasov
4.a	4
5.a	4
6.b	14
5.c	3
6. b razred je bil torej najizvirnejši, ki nam je postregel celo z igro, kar nas je navdušilo.
6. b bo svoje delo predstavil tudi na regijskem parlamentu, ki bo 10. februarja 2010.
Žiga Božjak Foto: Aljoša Kiler
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Med tem, ko nas je večina še spala ...
... so se na svoj premierni nastop v letu 2010 proti Murski Soboti že peljali trije tekači AK Domžale. 17. januarja je Rok Kveder nastopil med pionirji, Jakob Vodnjov in Gregor Lazar pa med mlajšimi mladinci. Da so bili kljub le nekaj stopinjam nad 0"C po mednarodnem krosu vsaj tekmovalci zares ogreti, je poskrbela že razdalja. Proga pionirjev je bila dolga 3000 m, mladinci so morali preteči še 1000 metrov več. Pomurska ravnica je najbolj ustrezala Jakobu, ki je bil peti, Gregor je bil deveti, Rok pa je v cilj pretekel kot enajsti.
Skakalsko razpoloženi atleti AK Domžale
Otvoritveni atletski dvoranski miting, ki se je odvil 16. januarja v ljubljanski Šiški, je deloma že nakazal, kakšen bo zimski del sezone 2010 - uspešen! Kljub temu, da se vsi najhitrejši in najhitrejše še niso postavili v startne bloke, je lepo uvrstitev zabeležila Klara Hribar med članicami na 60 m (8,11 s v kvalifikacijah in 8,12 s ter šesto mesto v A-finalu).
Svojo generalko so opravili pionirji in pionirke U-12 in U-14, ki so se že 23. januarja pomerili na državnem prvenstvu. Tina Vaupot je bila s 465 cm v daljino iz cone odriva druga, s časom 8,74 s je bila četrta na 60 m. Le malo je za najboljšimi tremi zaostal Anže Farkaš, ki je bil četrti na 60 m (9,07 s) in šesti v daljini (4,29 m). Bolje kot na 60 m (17.) se je skoku v daljino uvrstila Teja Podbevšek (12., 423 cm), 13. v daljini in 14. na 60 m je bil Luka Razpotnik.
Edino domžalsko zmago je zabeležil Matevž Hribar, ki je nastopil med najmlajšimi pionirji U-12 (do pod 12 let); 60 m je pretekel v manj kot devetih sekundah (8,99 s). Če bi bil na prvenstvu Slovenije, bi bil v troskoku z mesta (571 cm) bronast še Jernej Gala, ki je bil za mesto boljši od Jakoba Jančarja. Jernej je bil še hiter četrti na 60 m, Jakob pa deveti na 60 m. Med najmlajšimi dekleti je bila dvakrat peta Nina Pavlič Hren, ki je na 60 m za 4 stotinke prehitela Zalo Šenet, ki je bila še sedma v troskoku. 12. in 13. mesto je na 60 m oziroma v tro-skoku osvojila Evita Rojs. Med najstarejšimi pionirji U-16, ki imajo do svojega »državca« še 14 dni, je bil Rok Kveder na 60 m z ovirami deveti, na 60 m sta nastopila Andrej Rak (8,66 s) in Nika Medle (8,91 s).
Med člani, kjer je bil tako v kvalifikacijah kot A-finalu najhitrejši Matic Osovnikar (6,83 s), je nasto-
pil Luka Marolt in razdaljo pretekel v 7,59 s.
Matevž Hribar - prvi v 2010 z državno medaljo!
Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-14 in U-12 v dvorani je atlete in atletinje v ljubljansko atletsko dvorano v Šiški 23. 1. 2010 privabilo že okoli 9. ure zjutraj. A ni bilo nič prezgodaj, saj je večina nastopajočih zaradi treme precej prehitela budilko! Parkirišče je bilo hitro polno avtomobilov in kombi-jev z registracijami iz cele Slovenije, za vroče vzdušje kljub pravi zimi pa je v dvorani poskrbela še množica trenerjev in staršev. Več kot 300 tekmovalcev je lahko izbiralo med 4 disciplinami -sprintu na 60 m, teku na 60 m z ovirami, skoku v daljino in skoku v višino, nekateri so nastopili tudi v dveh. Gledalci smo bili čez cel dan priča 4 državnim rekordom pionirjev in borbenosti nastopajočih, med katerimi so bili nekateri še »drobiži« - nastopali so tudi rojeni leta 2003!
Prvo ime med 7 atleti Domžal je bil bronasti na 60 m med najmlajšimi, Matevž Hribar. Z 8,96 s je bil najhitrejši v kvalifikacijah, v A-finalu pa z 9,01 s tretji. Čisto blizu je bila tudi zmaga, saj je bil zmagovalni rezultat 8,95 s ... Deveto mesto v daljini je s skokom 388 cm zabeležil Vid Svetlin, Anže Farkaš je bil deseti na 60 m (8,97 s), v isti disciplini je bil 16. Klemen Ribaš, na 21. mesto je pritekel Jakob Jančar, dvakrat 25. je bil Tim Pirc na 60 m in v daljino, 29. je bil Luka Razpotnik.
Med 6 domžalskimi dekleti je bila najuspešnejša dvakrat odlična Tina Vaupot, ki je delila četrto mesto v skoku v višino (145 cm), med kar 57 tekmovalkami pa je visoko uvrstitev zabeležila tudi v daljini (476 cm), kjer je bila peta. Neža Hren si je med 74 sprinterkami pritekla A-finale in bila končno šesta (9,22 in 9,36 s), v B-finalu je tekla Nina Pavlič Hren in bila končno deseta (9,42 in 9,46 s). Na sedmo mesto med 54 daljinašicami se je s skokom 399cm uvrstila Zala Šenet, Tea Podbevšek je bila 25. na 60m, Evita Rojs pa 31. v daljini.
Spored za 30. januar 2010: državno prvenstvo in snežni zameti
V soboto, 30. januarja 2010, je bilo na koledarju Atletske zveze Slovenije Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-16 v dvorani, na vremenskem koledarju pa snežni zameti! Še sreča, da je Ljubljana blizu
*KAVITACIJA - nekirurška liposukcija
(trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju
*ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka
*PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti
*HUJŠANJE IN ANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE
*ALESSANDRO gelirani nohti
*MASAŽE
*PEDIKURA
*DEPILACIJA
A
H
Domžal, saj je sneg od tekmovanja odvrnil vsaj nekaj tekmovalcev. Če so bili pionirji U-14 in U-12 še malo neprepričljivi, je bila konkurenca med starimi pod 16 let že ostra. Najvišjo uvrstitev je zabeležil Rok Kveder, ki se je kot 12. v kvalifikacijah uvrstil v finalni tek na 60 m z ovirami, a na teku ni nastopil. Rok se je preizkusil še v sprintu brez ovir (8,82 s). Od deklet so v skoku v višino nastopile: Nika Marolt (8., 145 cm), Nika Medle (10.,
140 cm) in Tina Vaupot (12., 135 cm), prvi dve sta nastopili še v skoku v daljino (442 in 448 cm). Med kar 57 sprinterkami je na 60m nastopila Ana Šumah (9,24 s). Ob prvenstvu so na mitingu na 60 m nastopile še: Alja Sitar, ki je bila z izenačitvijo osebnega rekorda 7,60 s najhitrejša, Klara Hribar je bila osma z 8,12 s, Ajda Sitar pa je dosegla rezultat 8,45 s.
Bojana
Program Atletske urice in cilji
Atletika je kraljica športov. Zakaj? Ker je v njej zajetih veliko gibanj, ki jih človek potrebuje skozi življenje. Tek, lahko je hiter, počasen, zmeren, kar pomeni, da z njim lahko urimo vztrajnost, hitrost, moč, voljo, samozavest, bijemo boj sam s seboj ali z nasprotnikom.
Skok nam lahko nudi veliko poguma. Kako, kdaj pristanemo na podlago, ki nam je na voljo, je odvisno tudi od samozavesti, predvsem pa od izkušenj, ki jih doživimo.
Met pa je pomemben predvsem pri raznovrstnih športih z žogo oz drugimi pripomočki.
Program »atletske urice« je zasnovan po kvalitetnem letnem načrtu, ki imajo določene cilje, te cilje vam bomo v naslednjih člankih mesečno predstavili.
Vaditelji poskušamo otrokom ponuditi čimbolj raznoliko vadbo, v kateri je zajetih veliko raznolikih dejavnosti,
TVD PARTIZAN DOMŽALE
Nordijska hoja
Prav presenečen sem bil, ko sem na zadnjem sestanku Zveze za nordijsko hojo Slovenije - ZNHS izvedel, da bodo kljub našim večletnim prizadevanjem za priznanje tega rekreativnega športa, pokroviteljstvo in zasluge za razvoj pripisali Smučarski zvezi Slovenije. Z nordijsko hojo se ukvarjam že od leta 2004, ko sem v jeseni v prvi generaciji vodnikov opravil vadi-teljski tečaj, ki je bil voden od Andreja Šventa, ki je idejo in znanje o nordijski hoji prinesel direktno iz Finske, kjer se je nordijska hoje začela. Vsi navdušenci smo delovali v navezi z INWA- internacionalno zvezo za nordijsko hojo, ki je bila takrat v svetu edina, ki je skrbela za razvoj kadrov in promocijo nordijske hoje. Tudi naša vsakoletna usposabljanja so bila izvedena v sodelovanju s strokovnjaki, ki so nas prišli izobraževat iz Finske, kjer je nordijska hoja doma. Vse to je potekalo z veliko željo po izobraževanju v tem športu in po tem po ustreznem strokovnem podajanju pridobljenega znanja vsem kandidatom, ki so želeli spoznati nordijsko hojo. V Sloveniji smo bili z našimi prizadevanji k priznanju nordijske hoje s strani športne stroke deležni marsikaterega posmeha, češ kje ste pozabili smuči!? Trudili smo se naprej in pripeljali nordijsko hojo do velike razpoznavnosti tudi v Sloveniji. In sedaj, ko je nordijska hoja
zdravo društvo
postala pomembna športno rekreativna panoga in primerna za priznanje in uveljavitev na republiški ravni, so »športni strokovnjaki«, verjetno z občutkom krivde prejšnjega posmehovanja, lepo naložili celotne zasluge in pokroviteljstvo nad nordijsko hojo Smučarski zvezi Slovenije. Namesto, da bi skupaj združili moči in ponudili ljudem nordijsko hojo kot najboljši rekreativni šport za vse, je zdaj tu papirna vojna in izgubljanje energije zaradi slovenskega nacionalnega športa - »foušije« oziroma nevoščljivosti.
S svojim znanjem o nordijski hoji bom še vedno, na glede na razprtije, z velikim veseljem poučeval in usmerjal vse, ki bi radi poizkusili nordijsko hojo ne glede na naš »fo-ušeraj«. Vem, da se z nordijsko hojo, ki je primerna za vsakogar, da kvalitetno in zabavno rekreirati v naravi skozi celo leto. In prav izboljšanje kvalitete življenja v smislu zdravja in športne kondicije telesa je glavna naloga nordijske hoje.
Informacije so na voljo pri Primožu (tel.: 040/259-939) in na naši inter-netni strani: http://www.tvdrustvo-partizandomzale.si
KK PIRUETA
Prvi opredeljen cilj: razvijati gibalne sposobnosti, zlasti koordinacijo gibanja, moč, hitrost, gibljivost, ravnotežje in natančnost
v katerih lahko otroci razvijajo svoje gibalne sposobnosti. V poligonske strukture uvrstimo veliko koordinacije, gibljivosti, ravnotežja, spretnosti plezanja, plazenja, lazenja ... Moč običajno urimo z prenašanjem, postavljanjem določenih rekvizitov (postavitve in pospravljanje poligon-skih pripomočkov), včasih pa otrokom ponudimo tudi medicinke, težke pol kilograma, polnjene vrečke, polne plastenke . Natančnost je običajno ponujena kot selektivna vadba, kjer ciljamo, odlagamo določene predmete v določeni točki oz. prostoru.
Vaditeljica Mojca Grojzdek
Priznanja za Špelo in Tino
Vsako leto Zavod za šport in rekreacijo Domžale podeljuje priznanja zaslužnim športnikom Občine Domžale. Tako je bilo tudi letos in iz kotalkarskega kluba PIRUETA sta prejeli priznanji za leto 2009 Tina Ozebek in Špela Berlot. Obe sta absolutni državni prvakinji v letu 2009, in sicer Tina v kategoriji mlajših mladink ter Špela v kategoriji kadetinj. Absolutni pomeni, da sta zmagali v vseh treh disciplinah, in sicer v obveznih likih, prostem programu in v kombinaciji. Poleg tega sta se obe udeležili tako evropskega prvenstva kot Pokala Evrope ter številnih drugih mednarodnih tekmovanj, na katerih sta dosegale same odlične rezultate. Priznanje je Špela prejela za četrto mesto na evropskem prvenstvu, Tina pa za tretje mesto na Pokalu Evrope. Tekmovalki trenirata pod vodstvom vrhunskega trenerja Borisa Mazziera, ki je zelo zadovoljen z delom svojih varovank in jima v prihodnosti napoveduje še blestečo kariero. Trenutno sta tekmovalki v vrhunski formi in predstavljate gonilno silo v kotalkar-skem klubu PIRUETA iz Domžal. Zaključeno je tudi tekmovanje za Pokal Slovenije, ki je organiziran samo za mlajše kategorije in je sestavljeno iz več tekmovanj, kjer bo na stopnič-
ke stopila tudi najmlajša Neli Žajde-la v kategoriji začetnic. Tudi ostale tekmovalke se pridno pripravljajo na novo sezono in so iz dneva v dan v boljši formi ter predvsem napredujejo pri osvajanju zahtevnih elementov, ki prihajajo prav do posebnega izraza v kategorijah, ki se približujejo kadetski vrsti, kajti v kategoriji kadetinj se prične tudi borba za uvrstitev v reprezentanco Slovenije, v kateri ima domači klub že kar lepo število svojih tekmovalk. Sedaj se približuje obdobje, ko ne bo na sporedu posebno pomembnih tekmovanj, je pa to čas v katerem bo potrebno nadoknaditi vse zamujeno in se pripraviti na novo sezono 2010, ki se bo kar hitro približala.
KK Pirueta
ČLANSKA DRŽAVNA PRVAKA V STANDARDNIH PLESIH ZA LETO 2010
Matej in Špela Kralj
Laško, mesto piva in cvetja, kot radi imenujemo Laško, je 30. januarja 2010 gostilo plesalce na državnem prvenstvu v standardnih plesih. Dvorana Tri lilije je bila dopoldne prizorišče predtekmovanja, na katerem se je od skupno 58 prijavljenih tekmovalnih parov najboljšim šestim uspelo uvrstiti v večerni finale, v katerem so se pomerili za medalje in pokale ter seveda naslove državnih prvakov.
Brat in sestra Kralj sta z najbolje izvedenim programom prepričala sodnike, tako da so jima enotno v vseh plesih dosodili prvo mesto in tako ustoličili nove članska državnega prvaka v standardnih plesih. Špela in Matej sta dominantno odplesala
vseh pet plesov in bila z gromkim aplavzom nagrajena tudi s strani publike, ki jima je, kot sodniki, dala priznanje za prelep plesni zaključek. Kot državna prvaka sta Matej in Špela Kralj zaplesala zmagovalni ples, za katerega sta izbrala nežen dunajski valček. Osvojitev naslova državnih prvakov je nova stopnička na uspešni poti mladega plesnega para, katerega pot se že kar nekaj let vzpenja in je rezultat resnih treningov ter prizadevnega dela, pa tudi odpovedovanja, ki je del življenja in dela vrhunskih športnikov. Iz njunih odgovorov ob osvojitvi naslova državnih prvakov smo izvedeli, da so pred njima trdno zastavljeni cilji, ki segajo zlasti na področje prizadevanj
po uspehih na mednarodni sceni. Ob iskrenih čestitkah za osvojeni naslov izražam prepričanje, da bomo že v bližnji prihodnosti lahko pisali o njunih novih uspehih, saj zmagovalce v starejših kategorijah čaka
zastopanje Slovenije na svetovnih in evropskih prvenstvih ter pokalnih tekmovanjih, kjer jima želimo veliko uspehov.
Vera
Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235Radomlje, gsm: 040 466 579
fry) n i 12.FEBRUAR 20I0
šport
25
SMUČARSKI KLUB IHAN
Teja, Klemen in Peter v pričakovanju olimpijskih nastopov
Ihan, vasica, ki je bila v preteklosti znana predvsem po slamnikarstvu, saj že prvi zapisi segajo daleč v leto 1790, ko se je ta obrt prijela v Ihanu. Nekoliko kasneje se je pričela prijemati nova ihanska obrt, smučarski tek. Vaščani v zimskem času zelo radi »obratujemo« na tekaških smučeh, tudi v teh februarskih dneh to počnemo z veseljem, saj nam je zima zelo naklonjena. In kako se je pravzaprav ta obrt začela?! Prvi zapisi pravijo, da smo jo v vasi registrirali že pred več kot 70 leti in jo globoko zakoreninili v Ihanu in širši okolici. A zgolj teči na smučeh je, po osvojenih medaljah državnega prvenstva še v nekdanji skupni državi in drugih uspehov skozi desetletja, za Ihance pomenilo, da je potrebno slamnikar-sko kito še bolj zaplesti. In res smo jo uspešno zapletli, z disciplino biatlon, ki v zadnjih letih postaja naša paradna disciplina.
In prava parada Ihancev se nam obeta na letošnjih XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi. No, kaj takega se ne zgodi pogosto, kljub močni in dolgoletni obrti, da je slamnikarska kita tako popolna, kot na grbu Občine Domžale. Trojček, TEJA GREGORIN, KLEMEN BAUER in PETER DOKL so Ihanci, občani, Slovenci, ki nas bodo zastopali v deželi hokeja, prelepe narave in ostalih bogastev, ki jih Kanada ponuja. A pot do obljubljene dežele je bila strma in zapletena. Postavljene norme so nam vedno v breme, pa naj bo to v službi, doma ali pa v športu.
TEJA, KLEMEN in PETER so si
izbrali zahteven biatlonski posel, ki glede na trenutno svetovno konkurenco ne kaže prav nobene recesije. Njihov načrt prestrukturiranja ter pospeševanja se je obnesel in z ve-
seljem čakamo njihove nastope. Da gre za zares odlične športnike, kažejo tudi rezultati letošnje zimske sezone, v kateri so dejansko zelo pospešili, saj so vsi trije dosegali izjemne rezultate. TEJA in KLEMEN sta nas na Pokljuki razveseljevala s 5. oz. 7. mestom. PETER je svojo marljivost in predanost športu kronal ravno na zadnjem biatlonskem prizorišču tekem svetovnega pokala, pred olimpijskimi nastopi, v italijanski Anterselvi. Z osvojenim 11. mestom je pokazal, da je tudi on tista prihodnost, ki smo jo omenjali v januarskem članku. Osvojena mesta naše trojice, so dokaz, da v IHANU zares znamo in da smo v biatlonu trenutno slovenske velesila ter si povsem zaslužimo naziv prestolnice slovenskega biatlona. In še več, ne bodimo skromni, IHAN je konkurenčen tudi svetovni sceni, s tremi OLIMPIJCI smo zares prava OLIMPIJSKA VAS. TEJA, KLEMEN in PETER se že nahajajo v tisti kanadski, olimpijski vasi Whistler Olympic Park, kjer jih loči od nastopov samo še dan oz. dva. V noči na soboto, po slovenskem času, bodo olimpijci držav članic udeleženk, paradirali na slovesni otvoritvi dogodka, ki je za marsikaterega športnika zgolj sen. Svoj sen je TEJA spletla že v trojček, po Salt Lake City-ju in Torinu je zdaj na vrsti Vancouver. TEJA je nedvomno v ožjem krogu tekmovalk, ki lahko posežejo tudi do medalje. To je TEJA dokazala že z osvojeno srebrno medaljo svetovnega prvenstva v lanskem letu. KLEMEN bo na paradi sodeloval drugič. V Torinu leta 2006 je kot eden izmed najmlajših olimpijcev sodeloval med starejšimi brati, biatlonci. A že čez nekaj dni je lahko zgodba povsem drugačna.
KLEMEN ne bo zgolj sodeloval, saj je vsekakor sposoben doseči uvrstitve med deseterico najboljših. S popolnim strelskim nastopom pa je lahko povsem blizu tistih, ki bodo ovenčani z »modernimi kitami«. Za PETRA so to prve olimpijske igre in najbrž dogodek, ki mu bo dal krila že v Vancouvru ter kasneje v nadaljevanju športne poti. PETER je na dvajsetki, kot je dokazal že v Anter-selvi, lahko izjemno nevaren, saj s svojimi zadetki ne varčuje. Tudi v dosedanjem poteku vsebine članka nismo varčevali z hvalo in ponosom, ki ga izkazujemo. In zakaj tudi bi, saj imeti kar tri udeležence na olimpijskih igrah in kar tri udeležence na svetovnem mladinskem prvenstvu v biatlonu v švedskem Torsbyju, Anžeta POVIRKA, Aleša GREGORINA in Primoža PANČURJA, ne zdrži prav nobene skromnosti.
A da je skromnost je lepa čednost, kot pravijo, tega ne moremo povsem zanemariti. Olimpijska evforija je pač tu, a kljub temu ostajamo trdno na tleh. Brez dela ni jela in brez setve ni žetve. Zato še naprej posvečamo pozornost tistim najmlajšim, ki so šele začeli svoje prve vaje v znani ihanski športni obrti, in tistim, ki so že v konkurenci.
Da smo sploh lahko konkurenčni, pa so zaslužne različne obrti iz katerih prihajajo finančna sredstva za nadaljevanje naše dolgoletne tradicije. Za izkazano finančno pomoč se zahvaljujemo gospodarski družbi Farme Ihan, d.d., Občini Domžale, Krajevni Skupnosti Ihan, Črevarstvu Majer, s.p., Goričica pri Ihanu, gospodarski družbi MAplast, d.o.o., Proizvodnji elektro cevi in pribora, Trgovini in storitvam, Selo pri Ihanu, Dušanu Potrbinu iz Ihana in ostalim donatorjem.
Zgodbe ihanskih obrti so vam bile predstavljene, a tiste prave predstave TEJE, KLEMENA in PETRA na zimskih olimpijskih igrah v Vancou-vru si lahko ogledate v večernih urah na malih zaslonih, in sicer vse od 13. do 28. februarja 2010. Veliko olimpijskih užitkov!!! Srečno, Teja, Klemen in Peter!!! Pozdrav iz olimpijske vasi
Matjaž Pavovec
35. ROJSTNI DAN DRUŠTVA ZA MODELARSTVO IN AERONAVTIKO
Z Avguštinom Ogrincem o Modri ptici
Društvo za modelarstvo in aeronav-tiko Modra ptica Domžale letos praznuje prvih 35 let uspešnega dela, v katerem so številne generacije mladih in starejših modelarjev našle možnost in priložnost za prijetno preživljanje prostega časa. Res je, da vsa leta Modre ptice niso bila enako uspešna, da so imeli probleme z zagotavljanjem primernih pogojev, pa vendar danes Modra ptica živi in leti vse višje. O letu 2009 in o jubilejnem 35. letu sem se pogovarjala s predsednikom društva Gustijem Ogrincem, pravim zaljubljencem v modele, po katerega poti zelo uspešno stopa tudi njegov sin Aleš.
Morda za začetek o dogodkih, ki so zaznamovali leto 2009.
Pred kratkim je imelo naše društvo občni zbor, na katerem smo ugotovili, da je bilo leto 2009 za Modro ptico zelo uspešno. Prav zdaj v PC Breza poteka razstava radijsko vodenih modelov letal. Na poligonu med Dobom in Gorjušo smo se člani velikokrat srečevali, trenirali, si izmenjevali strokovne izkušnje, obenem pa tekmovali in se tudi družili. Vesel sem, da lahko povem, da je v našem društvu blizu 50 modelarjev in da smo bili na posameznih tekmovanjih kar uspešni. Posebno skrb namenjamo mladim, zato smo zanje pripravili tudi nekaj tečajev in delavnic. Letos smo vodstvo društva tudi pomladili, Zvone
Vrhovec je novi tajnik, Tomaž Varšek pa novi blagajnik.
V	okviru društva dela več sekcij, morda nekaj več o njih?
Glede na modele, ki jih posameznik pri svojem vključevanju v društvo uporablja, delujejo: avtomobilska, letalska in čolnarska sekcija. Celotno vodstvo društva, ki se je letos pomladilo skuša usklajevati delo vseh sekcij, hkrati pa smo tudi udeleženci in organizatorji tekmovanj.
V	letu 2009 sta bila dva vaša člana udeleženca 24-urne mednarodne vzdržljivostne tekme z avtomobili park4fun, morda nekaj več o tem.
V	društvu smo bili zelo ponosni, ker sta bila med šestimi člani Team Mantua Model Slovenija, ki se je udeležil tekmovanja z modeli HPI Racing raja 5B v Nemčiji, tudi člana Modre Ptice Domžale, odlična voznika Aleš Ogrinec in Miha Holc. Tekmovalci so se na pripravah morali hitro privaditi vodenju deset kilogramov težkega in razmeroma počasnega modela. Na tekmovanju je sodelovalo 15 ekip, taktika slovenske ekipe pa je bila zamenjati voznika ob točenju goriva pri 45 do 50 minutah vožnje (dirka je trajala 24 ur), ob tem pa so bili zadolženi tudi za pobiranje modelov, in sicer trikrat po štiri ure. Točno opoldne se je tekmovanje začelo in bilo po nekaj urah zaradi okvare sistema za štetje krogov in slabega vremena
prekinjeno. Po ponovnem nadaljevanju 24-urne tekme je šlo slovenski ekipi dobro in je pridirkala na tretje mesto. Žal pa je bila diskvalificirana zaradi tehničnega spodrsljaja. Slovenska ekipa se že pripravlja, da bo prihodnje leto s številčnejšo ekipo in nekoliko večjim proračunom vsekakor uspela.
Kaj načrtujete v letu 2010?
To je za Modro ptico jubilejno leto, saj praznujemo 35-letnico. Vesel sem, da lahko povem, da smo pravkar dobili prostor v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, kjer smo nekoč že bili. S tem smo dobili pogoje za še boljše delo društva, v okviru katerega načrtujemo tečaje za mlade modelarje. Na vzletni stezi v bližini Krtine bomo pripravili šolo letenja, tekmo-
SAŠA FARIČ: TREBA SI JE UPATI
Srečno na olimpijadi
V slovenski reprezentanci za letošnjo zimsko olimpijado, ki se začenja v Kanadi prav v teh dneh, je tudi Saša Farič, tekmovalka iz Radomelj, ki že blizu deset let tekmuje v smučarskem krosu in je tudi v letošnji sezoni že stala na stopničkah na tekmah svetovnega pokala, kar je dober obet pred zimskimi olimpijskimi igrami. Žal se je kasneje Saša poškodovala, vendar držimo pesti, da se bo pozdravila in uspešno nastopila v Vancouvru. Njen največji dosedanji uspeh je drugo mesto v svetovnem pokalu in tedaj je Sašo Farič še bolj spoznala Slovenija, ki do tedaj ni veliko vedela o smučarskem krosu in uspešni tekmovalki, ki ji je Občina Domžale za njene športne dosežke podelila tudi priznanje. Kot lahko preberemo, je Saša, njen trener je Primož Vrhovnik in je članica Športnega društva Vagabund, borka, ki nikoli ne vrže puške v koruzo. Ker je precej »drobnejša« od ostalih tekmovalk, ima malce težav na startu, ampak potem so na vrsti njene odlike: hitrost, predvsem pa borbenost, in vse to ji prinaša lepe rezultate. Tudi v tej sezoni. Ko smo pred dvema letoma z njo pripravili daljši intervju, je že razmišljala o zimski olimpijadi in z uvrstitvijo nanjo se ji je izpolnila prva želja, druga in tretja ter vse naslednje, so povezane z kar najboljšo uvrstitvijo, trenutno pa z zdravjem, saj smučarski kros zahteva veliko kondicije. Srečno, Saša, in saj veš, kaj si nam povedala ... »Treba si je upati. Jaz kar grem. Odženeš se iz blokov in potem pelješ. Čim hitreje, po najbolj optimalni liniji ter kolikor to dopuščajo konkurentke in situacija. Zgodi se, da padem, potem je odvisno, kako hitro se pobereš in prideš v cilj peš. Sem predvsem tehnik, dobro smučam tudi zarezane ovinke, to je moja prednost ...«
Vera
TEKMOVANJE ŠD HOMEC
Smučarski skoki
vanje v zračnih bojih za slovenski pokal, ki ga bomo namenili spominu na našega, žal že preminulega ustanovitelja društva in dolgoletnega predsednika, Janka Nagliča. Načrtujemo organizacijo tekmovanja majhnih letal (pilon) ter tekmovanja mini fox in organizacijo državnega prvenstva avtomobilov off road, precej dela pa je tudi z organizacijo tradicionalnega srečanja jadralnih letal na pobočju pri Ambrožu na Krvavcu. Pet naših članov se pripravlja tudi na slovensko in mednarodno prvenstvo z jadralnimi modeli v kategoriji F5, ki se prične spomladi.
Morda za konec še povabilo?
Vse, ki jih modelarstvo zanima, vabim, da pogledajo na internet ter več o naši dejavnosti poiščejo na www. modelarji.com, kjer v rubriki Klubski forumi najdete tudi Modro ptico z rubrikami o dogajanju v društvu in povabilo k članstvu. Veseli bomo vseh, zlasti pa mladih, ki jih vabimo, da se nam pridružijo v naši dejavnosti. Pišete nam lahko tudi na elektronski naslov: dma.m.ptica@gmail.com
Po treh letih suhe zime smo letošnje leto končno dočakali snežno odejo. Po prvem zapadlem snegu smo aktivisti ŠD Homec pričeli z aktivnostmi za organizacijo tekmovanja v smučarskih skokih. Ker gre za dokaj velik organizacijski projekt, smo z aktivnostmi pričeli že deset dni pred tekmovanjem. Pridobiti je bilo potrebno dovoljenje in ostale stvari, brez katerih takšne prireditve ne bi bilo mogoče izvesti. Prav tako je ekipa članov društva pod vodstvom Andreja Ulčarja in Bojana Grašiča teden dni pred tekmovanjem pripravljala skakalnico, da je na dan tekmovanja zasijala v vsej svoji polnosti in da je tekmovalcem nudila varne in dobre skoke. Tekmovanje je potekalo v nedeljo, 17. januarja 2010, v Nožicah na Bloudkovi skakalnici (leta 1955 je bila zgrajena po njegovih načrtih). Skakalnico smo pred tremi leti tudi obnovili in zgradili tudi stopnišče do vrha naleta. Lepo vreme in veliko zanimanje ljudi za tovrstni šport je na dan tekmovanja privabila ogromno število gledalcev in tudi tekmovalcev, ki jih je bilo letos kar 56. Tekmovalci so prišli iz domače in okoliških občin, kar nekaj pa jih je bilo tudi iz štajerskega in gorenjskega konca. Po otvoritvi z zastavami in himno ter seveda planiškimi fanfarami se je pričelo tekmovanje, ki je potekalo v treh serijah, za seštevek pa sta šteli dve najboljši seriji. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah in eni podkategoriji (najmlajši).
Vrstni red najboljših tekmovalcev: Cicibani: 1. Klopčič Aljaž (Žiče), 2. Šuštar Janez (ŠD Preserje), 3. Žan Kopitar (ŠD Homec) 4. Matevž Do-dig (ŠD Homec).
Pionirji: 1. Zalaznik Marko (Dolenje), 2. Klopčič Gregor (Žiče) 3. Baj-de Aljaž (Laze v Tuhinju). Mladinci: 1. Uršič Aleš (Preddvor), 2. Oblak Boštjan (Mozirje), 3. Rižnar Matej ( Juršinci).
Člani: 1. Matjašič Boštjan (Rotman), 2. Redek Robi (Kajakaška) 3. Ledi-
nek Srečko (Mozirje). Veterani: 1. Dolar Viljem (Šmartno v Tuhinju), 2. Zalokar Zdravko (Gorje), 3. Osolnik Tine (Komenda). Najboljši tekmovalci so prejeli pokale in diplome, prav vsi udeleženi tekmovalci pa so prejeli tudi praktične nagrade. Kot častna gosta sta se prireditve udeležila župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik Krajevne skupnosti Homec-Nožice, Janko Repnik, ki sta na koncu tekmovanja najboljšim tekmovalcem podelila nagrade. Za dobro voljo na prireditvi pa so pred tekmovanjem, med serijami in na koncu tekmovanja poskrbeli člani skupine Harmonk'n'roll. Prireditev je uspela zelo dobro, kar je bilo vidno po dobri organizaciji tekmovanja, velikem številu gledalcev in tekmovalcev. Na koncu bi se rad zahvalil Rudolfu Černivcu in Boštjanu Ro-detu za odstop zemljišča za izvedbo tekmovanja ter Štefanu Černivcu za odstop električne energije. Zahvala donatorjem, ki so nam priskočili na pomoč, da smo lahko prireditev izpeljali čim lažje, ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi skakalnice in organizaciji tekmovanja.
Miha Ulčar Predsednik ŠD Homec
26
šport
KK HELIOS
TURNIR V ORGANIZACIJI KMN BAKOVNIK
Domžalski osemletniki
31. januar 2010, Športna dvorana Kamnik
Selekcija nogometnega kluba Domžale U-8 je še enkrat dokazala, da ji je v bližnji in malo manj bližnji okolici le redko kdo lahko kos. Sploh če novici dodamo, da je tokrat pokal najvišje dvignila ekipa B - ekipi A se je tretje mesto izmuznilo za vsega eno enajstmetrovko. Obe ekipi sta v prvem delu tekmovanja sorazmerno brez večjih težav prišli do zaključnega dela turnirja. Ekipa A celo prepričljivo, s suverenim nastopom in veliko razliko v golih kot neporažena, ekipa B je doživela en poraz - ravno od svojih soigralcev v ekipi A! V četrtfinalu se je zapletlo pri ekipi B, ki je najprej dvoboj z vrstniki iz Vira pri Domžalah po trdem boju izgubila z 2 : 1, nato pa je bila ekipa z Vira diskvalificirana in člani selekcije B so se uvrstili v polfinale.
V polfinalu se je zgodba obrnila -ekipa A je za nasprotnika dobila vedno odlično Idrijo, ekipa B pa ravno tako neugodne Jeseničane. Prva tekma med ekipo B in Jeseničani je postregla s skopim izidom 1 : 0 - tekmo je po izenačenem in zelo trdem, na trenutke celo nešportnem dvoboju s topovskim zadetkom iz prostega strela skoraj s polovice igrišča odločil kapetan Tomaž Čokl. Nato je na igrišče stopila ekipa A in z Idrijo po prav tako težkem dvoboju iztržila neodločen izid. Tehnično so bili mladi Domžalčani sicer dominantni, ven-
ZIMSKA MSD LIGA V DVORANSKEM NOGOMETU
Pred nami je končnica
Odigrane so bile vse tekme rednega dela zimske lige Mladinskega sveta Domžale v dvoranskem nogometu, ki jo že četrto leto zapored organizira ekipa Društva mladih Dob. Veliko zanimanje za sodelovanje številnih ljubiteljev nogometa v naši sredini se je potrdilo tudi letos, saj se v 18 ekipah skoraj 200 sodelujočih tedensko pomeri v obvladovanju nogometnih veščin. Do začetka februarja se bodo tako na podlagi uspehov iz rednega dela tekmovanja oblikovale skupine ekip, ki bodo odigrale še končnico; v najboljši skupini seveda za naslov zmagovalca lige. Trenutno najboljše ekipe v skupinah so Tao sport, Izbrisani, SDM Domžale, Tinči d.o.o., Trojica United in Interfinance. Na
Že v četrtini finala pokala Spar z Union Olimpijo!
dar se je Idrija vedno znova vračala v igro po zaslugi hitre in dinamične igre na sredini. Na obeh straneh je bil gol nekajkrat v zraku, oba vratarja sta se izkazala odlično. Po končnem 0 : 0 je sledilo izvajanje najstrožjih kazni. Enajstmetrovke so tokrat srečo prinesle Idrijcem, ki so se tako uvrstili v finale z domžalsko ekipo B. Malega finala nismo videli, bronaste kolajne pa so si po ponovnem streljanju enajstmetrovk proti domžalski vrsti A pripeli Jeseničani. Škoda da nismo videli prave tekme za tretje mesto, saj bi bila zagotovo prava poslastica za igralce. Obe moštvi sta namreč pokazali odlično igro in tako bi bilo zagotovo tudi na skupnem obračunu moč videti lepo tekmo. V finalu je sreča najprej spremljala ekipo Idrije, ki je kljub očitni premoči ekipe B v rednem delu prišla do izenačenega izida 0 : 0. Ponovno je potrebno izpostaviti oba vratarja in obe obrambni vrsti, mimo katerih so večinoma do zaključnih strelov prihajali igralci s streli iz ozadja. V streljanju enajstmetrovk se je tokrat izkazal vratar Allan Hajrudinovič, ki je izmed treh strelov obranil kar dva. Slavje se je lahko začelo, zanj pa so imele Domžale tokrat kar dva razloga - za najboljšega igralca turnirja je bil izbran kapetan ekipe Domžale A, Žiga Repas. Obe ekipi je na turnirju vodil trener Darko Oražem. Obe ekipi in starši obeh ekip se zahvaljujemo KMN Bakovnik za vabilo na turnir in organizacijo!
Konec januarja je bil v prostorih podjetja Spar Slovenija žreb četrtfinalnih parov zaključnega turnirja Pokala Spar, ki bo letos potekal od 18. do 21. februarja, v Dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Čeprav bi bilo srečanje obeh ekip, ki igrata v ligi NLB s slovenskega ozemlja zagotovo najbolj zanimivo videti v finalu, pa temu zagotovo ne bo tako, saj se bosta Helios in Olimpija pomerila že v četrtfinalu, od koder bo napredovala le ena ekipa. Poleg Heliosa in Uniona Olimpije, ki se bosta pomerila v petek, 19. februarja, ob 17.30, bomo videli v četrtfinalu še Zlatorog Laško : Ltchcast Mercator, Geoplin Slovan : Šentjurju in Krko : Hopsi Polzela. V primeru, da se Helios uvrsti v polfinale, pa se bo tam pomeril z zmagovalcem srečanja med Krko in Polzelo. Polfinale bo v soboto, ob 17. uri, finale pa v nedeljo, ob 17. uri.
Redna tekmovanja
Poglejmo še, kako se je Helios v
minulih tednih odrezal v obeh rednih tekmovanjih, tako ligi NLB kot tudi domačem prvenstvu. V
ligi UPC Telemach tokrat niso imeli 100-odstotnega izkupička, saj so v dveh srečanjih zabeleži-
li en poraz in eno zmago. Boljši so bili od Luke Koper (75:71), medtem ko je Krka visoko slavila v domžalski hali KC (58:71). Še skok v ligo NLB, kjer so v tem času odigrali pet tekem. Partizan je bil sredi Beograda boljši za 8 točk, zmagali so z rezultatom 74:66. Tudi srečanje proti Ciboni je bilo v Domžalah za Helios neuspešno, Zagrebčani so zmagali z 59:73. Gostovanje pri FMP-ju je Helios izgubil z razliko 81:65, medtem ko je za le eno točko Helios v gosteh ugnal Hemofarm Stad (75:76). In za konec še - visok poraz proti Zadru, ki je bil v Hali komunalnega centra v Domžalah boljši z rezultatom 65:111. Helios se v nadaljevanju najprej odpravlja na dve gostovanji (PRO-TEK Zasavje in Bosna ASA BHT), nato pa sledita dve domači srečanji, in sicer proti Geoplin Slovanu, ki gostuje v Domžalah v torek, 23. februarja, in Budučnost m:tel, ki prihaja v soboto, 27. februarja 2010.
(mak)
NK DOMŽALE
v
Še tri okrepitve pred začetkom spomladanskega dela
Domžalski nogometaši, ki se že nekaj tednov pripravljajo na pričetek spomladanskega dela sezone, so v tem času opravili tudi 12-dnevne priprave na Hrvaškem, natančneje v Savudriji. Tik pred odhodom pa se je ekipi pridružil tudi povratnik Tim Lo Duca, ki je podpisal pogodbo do konca sezone 2011/2012, s tem pa nadomestil odhod Dežngisa Čavuševiča, o katerem smo pisali v prejšnji številki. Lo Duca, ki je pred leti branil barve Domžal, je nazadnje igral v ekipi velenjskega Rudarja. 24-letni Primorec pa ni edina okrepitev v domžalski vrsti. Na pripravah, se jim je pridružil tudi 24-letni Mato Šimunovič, ki je do sedaj branil barve nogometnih klubov v Avstriji, Švici in na Slovaškem, pogodbo pa je podpisal, tako kot Lo Duca, do konca sezone 2011/2012.
Čeprav so v klubu napovedovali, da bo Šimunovič najverjetneje zadnja okrepitev, pa so tik pred koncem prestopnega roka podpisali pogodbo še s 23-letnim Maticem Seferovičem, ki je zadnji dve leti branil barve Nogometnega kluba Radomlje, sicer pa je
pred tem branil barve mlajših selekcij Mladinskega nogometnega centra Domžale.
Poglejmo še izide pripravljalnih srečanj: Domžale so bile boljše od Uma-
ga (2:0), boljše od Garmin Šenčurja (4:1), Bele Krajine (2:1) in MNK Izole (2:0), izenačen izid pa je bil na koncu srečanja proti Simer šampion (1:1).
Prvenstvo se bo letos pričelo 20. februarja 2010, ob 16. uri, ko v športnem parku v Domžalah gostuje Maribor.
(mak)
PRED ZAČETKOM SPOPOMLADANSKEGA DELA SEZONE 2009/2010
Mladinske selekcije Nogometnega kluba Vir
Prizor s tekme
33-
MSD LIGA
MALEGA NOGOMETA
posebni lestvici najboljših igralcev pa trenutno s 36 točkami vodi Robert Bojkov iz ekipe Tinči d.o.o. Naj na tem mestu izpostavimo še prijetno novico, da je Društvo mladih Dob za organizacijo zimske lige in prispevke športu v naši občini za leto 2009 prejelo malo plaketo Zavoda za šport Občine Domžale.
Rok Ravnikar
Mladinske selekcije U-8, U-9,U-10, ki so bile bile ustanovljene v aprilu leta 2009, so zimsko obdobje letošnje sezone 2009/2010 dobro izkoristile za nujno potrebno zvišanje forme malih igralcev, ta pa se je v odlični luči pokazala na kar nekaj turnirjih in posamičnih tekmah na področju celotne Slovenije. Treninigi, ki sicer potekajo trikrat tedensko, so v zimskem delu sezone potekali enkrat tedensko. Med vikendom so potekali turnirji in posamične tekme. Ekipa U-8 igra v zimski ligi na Bežigradu, septembra bo prvič pričela z igrami v redni regionalni ligi. V tem letu bo ŠD Vir za ekipo U-8 organiziral dva turnirja, v marcu in juniju 2010 .
Ekipa U-9 je tik pred začetkom nadaljevanja pomladanskega dela sezone 2009/2010 v regionalni ligi. Za ekipo U-9 bo ŠD Vir oz. NK Vir organiziral tri turnirje, v marcu, juniju in oktobru 2010. V regionalni ligi je ekipa U -9 na četrtem mestu, vendar se stanje na lestvici z vsako tekmo izboljšuje. Ekipa U-10 prav tako v sezoni 2009/2010 igra v zimski in regionalni ligi. Tudi za to mladinsko selekcijo sta v načrtu izvedbe dva turnirja, v marcu in juniju 2010. Selekcija U-10 seodeluje na turnirjih, kjer so dosegli dobre rezultate. Selekcija U-10 je v regionalni ligi na sedmem mestu, po prikazanem v zimski ligi pa se bo stanje na lestvici zagotovo izboljšalo, saj so
mali igralci odlično pripravljeni na nove izzive.
V	klubu NK Vir sta bila v pretekli sezoni organizirana dva turnirja, ki sta se po številu udeležencev pokazala za zelo uspešna. S tem namerava NK Vir v spomladanskem delu nadaljevati. To prinaša nove izkušnje in tudi nova poznanstva med klubi. Na sodelujočih turnirjih tako kot mlade ekipe tudi vse mladinske selekcije dosegajo dobre rezultate. Na dveh zadnjih turnirjih, kjer so bile udeležene mladinske selekcije NK Vir, so mali nogometaši prejeli priznanja za najboljšega vratarja in najboljšega igralca.
V	vodstvu mladinskih selekcij NK Vir pa so si v sezoni 2010/2011 zadali tudi nov cilj: v novi sezoni, septembra 2010, bomo pričeli tudi s treniranjem ekipe mlajši dečki. S tem se bo sedanje uspešno delo z mladimi nogometaši še povečalo.
Ne prezrite
V marcu 2010 bo NK Vir organiziral sedemkilometrski kros, kjer bodo tekli vsi cicibani, starši cicibanov, ženska ekipa, članska ekipa, ekipa veteranov in pobratena odbojkarska ekipa Domžal. Dobrodošli pa so tudi tekači, ki niso člani teh ekip.
Lep pozdrav in se vidimo na teku NK VIR 2010!
Gregor Horvatič Podpredsednik ŠD VIR
0
Izpiti za višji pas so uspešno opravili:
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Aktiven začetek leta
Leto se še ni niti dobro začelo, pa se je zvrstilo že kar nekaj pomembnih dogodkov. 16., 17. in 24. januarja 2010 so potekali izpiti za višje pasove, in sicer za cicibane in osnovnošolce v Domžalah v OŠ Venclja Perka, za osnovnošolce, ki so polagali modri ali višji pas, v športni dvorani gimnazije Šentvid v Ljubljani, za člane in članice pa v Ljubljani, v Karate centru v Savljah. Prav tako pa se je začelo novo pokalno tekmovalno obdobje in tako se je zgodila prva pokalna tekma, in sicer 10. januarja v Ljubljani. V tokratni številki Slamnika objavljamo nove rezultate z izpitov za posamezne pasove in uvrstitve naših članov s 1. pokalne tekme.
G. J.
Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 1. pokalni tekmi
8.kyu	Gaj Gruden, Žan Cerar
7.kyu	Alekssander Jože Podpečan, Iztok Podpečan, Anže Gregorič Kralj, Rok La-vrič, Žiga Majcen, Tajda Koblar, Nika Dejanovič, Tim Cevzar, Mia Hlad, Rok Gošnik, Timotej Ovniček, Jan Korbun, Jan Čirič, Tina Tič, Nejc Borec, Karin Borec, Ana Novak, Gaj Gruden, Nik Sajovic, Žan Cerar, Jan Brojan, Nejc Kofol, Nejc Balaban, Nik Čelan, Domen Tisaj, Kristjan Hribar, Jan Keržič, Tara Krunič
6.kyu	David Depoli, Luka Soker, Luka Kruljec, Vid Maunaga, Tara Krunič, Tadej Zule, Blaž Korbun,
5.kyu	Vladan Stojičič, Taj Janežič, Ana Županič, Klara Korošec, Urša Koželj, Jošt Kovač, Gregor Vojsk, Kristina Krajnc, Matrin Pavkovič, Aljaž Banko, Jaka Domljan, Sebastjan Trdin, Jure Draksler, Urban Kladnik, Gal Banko, Maks Musar, Maks Turk, Jaka Vavpetič, Uroš Marn, Erazem Brodar, Žan Učakar, Žan Sajovic, Uroš Ujc, Tim Gonza, Jan Ivan Lazarevič, Anže Skok, Ana Za-mljen, Janez Draksler, Jan Simon, Žan Loboda
4.kyu	Gal Štempihar, Klemen Jazbec, Tej Jerkič, Nejc Andrejka, Javor Zavec, Leon Hribar, Karin Mušič, Urša Tomažin, Anja Flerin, Jakob Drašček, Žiga Dra-šček, Miha Kregar,
3.kyu	Matej Merčun, Žan Jašič, Pia Pajk, Nina Mauser, Nataša Rojec, Tina Jerman, Matija Leštan, Klemen Cotman, Tine Makovecki, Bastian Golob, Simon Nejc, Zoja Pust, Anže Božič, Tjaša Šinkovec, Martin Štepic, Sabahudin Velič
2.kyu	Andrej Resnik, Vito Kregar, Emil Velič
1.kyu	Čendrim Kajtazaj, Teja Medle
1. mesto:	Marko Udovč, Teja Grad, Surya Kotar, Teja Medle, Jure Gubanc
2. mesto:	Luka Rojec, Kristjan Bernot, Damijan Zore
3. - 4. mesto:	Bojan Vogrinec, Čendrim Kajtazaj, Romana Vodlan, Blaž Jurjevec, Martin Štepic, Miha Rajnvac
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Fizične priprave -v pravem pomenu besede
Letošnje Evropsko S.K.I.F. prvenstvo v karateju v madžarski Budimpešti in še bolj pričakovano Svetovno S.K.I.F. prvenstvo v Avstraliji, ki je kljub 2012 že blizu, sta 16. januarja 2010, v veliki telovadnici OŠ Domžale, zbrala reprezentante vseh S.K.I. reprezentanc Slovenije na testiranju in fizičnih pripravah. Po ogrevanju, ki ga je vodil domžalski Sensei Lovrenc Kokalj, se je 36 motiviranih karateistov in karateistk razdelilo v dve skupini, znotraj katerih so opravili testiranje v parih. Pod strokovnim vodstvom Senseia Ivana Čeriča 7. Dan Kyo-shi, Senseia Darjana Roškerja 5. Dan in inštruktorja Mateja Kaba-ja 3. Dan so reprezentanti s skoki, predkloni, meti in še številnimi vajami prikazali trenutno moč, hitrost in koordinacijo in se po testiranju dokončno utr(u)dili še na kratkem fizičnem treningu. Karateisti reprezentanti imajo zdaj na koledarju najprej 33. S.K.I. Zimski karate seminar v Murski Soboti, že februarja pa sta na sporedu tudi prvi tekmi: 33. S.K.I.F. opren turnir
"T
Vedno za karate - Lovrenc Kokalj.
za pokal Ruše 2010 in kvalifikacije za Državno prvenstvo za starejše in mlajše selekcije v katah in kumite borbah.
KOnštni ATOMovci v Murski Soboti
Karateisti ATOMa so bili od 21. do 24. januarja gostje že 21. tradicionalnega zimskega Karate-Do seminarja v Murski Soboti. Kot jih
IHANSKI TRIGLAV
Horuk na Križentavro
Že v letu 2009 smo vas v glasilu Slamnik obveščali o poteku akcije Horuk na Križentaver. Zaključek lanskoletne akcije smo proslavili v januarju, ko se je na srečanju pohodnikov zbralo večje število pohodni-kov. Na prireditvi je priznanje prejelo 7 pohodnikov, ki so se lansko letu opravili pohod na Križentavro več kot 300-krat in 10 pohodnikov, ki so ga opravili več kot 200-krat. Priznanje je podelil župan občine Domža-
le Toni Dragar, za kar se mu ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Največkrat, kar 359-krat, sta se na Veliki vrh povzpela Katarina Žuč-ko in Ferdo Pichler. Na srečanju sta prejela darilo - pohodniško palico in slastno torto. Vsem pohodnikom čestitamo za trud in vztrajnost. Posebne pozornosti je bila na srečanju deležna najstarejša pohodnica. To je naša krajanka iz Goričice, 91-letna Ivanka Hribar. Gospa Ivanka, hvala za vzpodbudne besede in želje, ki ste nam jih namenili na prireditvi. Na srečanju smo se seznanili tudi s statističnimi podatki akcije Horuk na Križentavro v lanskem letu. V lanskem letu je Križentaver obiskalo 14.775 pohodnikov, največ v mesecu maju - 2896, najmanj pa v mesecu decembru - 781 pohodnikov. Največ pohodnikov na Križentavru v letu 2009 je bilo 12. aprila, in sicer kar 130.
Naj vam zaupamo tudi najnovejši statistični podatek - v mesecu januarju 2010 je bilo vpisanih že 1250 pohodnikov. Zimska idila, ki nas spremlja v tem letnem času, pa da pohodu še poseben čar. Vsi ti podatki nam povedo, kako prisotna je zavest pohodnikov za ohranitev telesne kondicije in zdravja. Če se malo pošalimo, so vsakodnevni pohodi zdravilo, katerega ne dobimo na recept.
Akcija Horuk na Križentaver se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Pravila ostajajo enaka lanskoletnim. Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi akcije se posebej zahvaljujemo sponzorjem
akcije: Občini Domžale, Gostilni Mngan - Janez Kralj, Krajevni skupnosti Ihan, Pekarni Rogljič Ihan in Pelati d.d. Domžale. Vsem
pohodnikom želimo veliko prijetnih trenutkov pri hoji na Križentaver. Zahvaliti pa se moramo tudi našim članom komisije, Francu Kralju -Mnganu, ki nas s svojimi pobudami in predlogi vedno preseneča, za uresničitev zastavljenih ciljev pa mu pomagata Milan Hribar in Marko Povirk.
Do naslednjega snidenja v mesecu maju želimo pohodnikom dober korak in veliko vzponov na ihanski Triglav.
Helena Rode
poznam, so jim zaradi njihovega znanja, volje in spretnosti zagotovo kdaj po prleško rekli: bistri, pametni in učeni - »kUnštni«! Seminar je pripravil Strokovni svet Shotokan Karate-Do Internacional zveze Slovenije, ki je za vodjo treningov postavil glavnega inštruktorja in predsednika S.K.I. zveze Slovenije Senseija Ivana Čeriča, 7. DAN-KYOSHI. Ta je z udeleženci vadil še ob pomoči asistentov - inštruktorjev članov strokovnega sveta: Darjanom Roškerjem, 5. DAN ter Domžalčanoma Lovrencem Kokaljem, 4. DAN in Matejem Kabajem, 3. DAN Glavna cilja sta bila osvojitev pravilne izvedbe ročne tehnike v povezavi z nožno tehniko in prenos teže na mestu v obliki karategrama, to je gibanju v obliki ure. Glede na skupino pasov so karateisti obdelali še različne šolske kate oziroma prve štiri mojstrske kate v različnih oblikah gibanja (v drugo smer, nazaj itd ...), kar je zelo pomembno za motoriko gibanja in razmišljanja. V smislu karateja kot borilne veščine brez kumite kombinacij seveda ni šlo; poudarek je bil na gibanju na stran z zadnjo nogo. Za piko na I je po končanem seminarju kar 59 karateistov opravljalo izpit za (višji) šolski KYU pas. Izmed ATOMovcev so napredovali: Žan Podboršek,_ Matevž Peternel, David Kardum, Črt Hrovatin, Grega Teršek in Igor Zidarič.
Bojana
SLOVENIJA JE PRVIČ GOSTILA WORLD WINTER MASTERS GAMES
Hokejisti mlinskih kamnov iz Radomelj vice prvaki
Svetovne zimske olimpijske igre veteranov. Uradni gostitelj iger je bila občina Bled, sodelovale pa so tudi občine Kranj, Jesenice, Radovljica, Kranjska Gora in Šenčur. Po številu udeležencev, iger se je namreč udeležilo kar preko 2500 tekmovalcev, utegnejo te igre postati največji multi zimski dogodek rekreativcev. Svetovne Masters igre so namenjene športnikom starejšim od 25 let, ne glede na njihove pretekle športne uspehe. V hokeju je sodelovalo 26 ekip, ki so bili razdeljeni v štiri starostne skupine. Največ je bilo slovenskih ekip, zelo zanimivi pa so bili gostje iz Kanade, Finske, Slovaške, Latvije, Avstrije, Srbije ... V zelo močni konkurenci kategorije nad 35 let, je ekipa Mlinskih kamnov iz Radomelj postala »vice« prvak. Po slabem začetku in porazu s Slovaki, smo Kamni začeli svoj boj in dobesedno mleli pod seboj. Premagali smo vse ostale nasprotnike in osvojili zavidljivo drugo mesto. HK Žolne iz Škrjančevega je bil ustanovljen leta 2009. Člani Žoln so kontrolorji letenja, civilni in vojaški piloti, glede na njihov statut pa
sta dovoljena dva zunanja soigralca. Glede na to, da je zunanjih ljubiteljev hokeja v naši okolici več, je pod okriljem HK Žolne nastala selekcija Mlinskih kamnov. Sprva smo igrali kot »lakersi« na zamrznjenih bajer-jih, danes pa svoje znanje utrjujemo in nadgrajujemo dvakrat tedensko v hokejski dvorani (Zalog in Kranj). HK Žolne sodeluje na hokejskih prvenstvih kontrolorjev letenja po celi Evropi. Konec februarja leto-
šnjega leta pa se bomo udeležili še ATC Hockey Tournament-svetov-no prvenstvo kontrolorjev letenja- v Calgary-ju v Kanadi. Na začetku aprila organiziramo že tretji turnir Mlinskih kamnov na Bledu, ki bo letos prvič dobil mednarodno udeležbo. Od 16. do 18. aprila 2010 smo gostitelji evropskega prvenstva kontrolorjev - 12. ATC Ice Hockey Tournament-a, ki bo prav tako potekalo na Bledu.
Ker je vseh tekmovanj in z njimi povezanimi stroški veliko, nam brez zvestih sponzorjev ne bi uspelo, zato se ponovno zahvaljujem vsem, ki nam pomagate; Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o., Tehno-union zastopstva d.o.o., Lambda Group, Smuk Trade, H2O Group, Kaliopa d.o.o., Plastenka Radomlje in ostali. Hvala še enkrat!
Hokejist Mlinskih kamnov in Žoln
ZLATA ROKAVICA KICBOXING
Med več kot 1000 tekmovalci uspešni tudi Domžalčani
V januarju je v Italiji v kraju Ma-reno di Piave potekal kickboxing turnir Golden Glove kickboxinga, v katerem je sodelovalo več kot 1000 tekmovalcev iz 102 klubov ter 20 držav. Med njimi so bili tudi tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžale: Jan Dolinar, Jan Srša in Aljoša Šlebir. Mladi tekmovalci so bili v kvalifikacijah malo slabši od nasprotnikov in dosegli so peta mesta. Posebej uspešna sta bila Žiga Štiftar z drugim mesto v disciplini lajt kontakta do 70 kg ter Benjamin Maselj, ki je bil tretji v disciplini lajt kontakta do 75 kg. Čestitamo! Četrto kolo lige prvakov v boksu Nadaljuje pa se liga prvakov v boksu. 30. januarja je Boksarska zveza Slovenije organizirala 4. kolo lige prvakov v boksu v Slovenski Bistrici. Klub borilnih veščin se je tekmovanja udeležil z mlajšimi boksarji, ki so z nastopi pridobili dodatne točke ter izkušnje, ki jih bodo še kako potrebovali na državnem prvenstvu posameznikov v boksu, ki bo aprila
Od Domžalčanov so tekmovali: Jan Srša med kadeti do 54 kg, mlajši mladinec Anže Merič-Krnc do 60 kg, mlajši mladinec Haris Fazlič do 81 kg ter starejši mladinec Jan Dolinar do 69 kg. 5. kolo lige prvakov boksa bo v februarju v Kranju.
Na prazniku domžalskega športa, ko je Zavod za šport in rekTeaci-jo Domžale podeljeval priznanja športnikom za leto 2009, so med člani Kluba borilnih veščin Domžale medalje prejeli Tama Radkovič za prvo mesto na državnem prven-
stvu Marjan Bolhar, Matej Balantič in Jan Dolinar za naslove državnih prvakov, srednjo plaketo pa David Nagode za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v kickboxingu.
Vera
Člani Kluba borilnih veščin Domžale 2010: Benjamin Maselj, Andraž Kavčič -Pavlovič, Žiga Štiftar, Dejan Merič-Krnc, Blaž Leben , Jan Dolinar, Jan Srša, Matej Balantič, Matic Peterka, Matija Lipovšek, Haris Fazlič, Miha Močnik, Matej Opara in Aljoša Šlebir. Manjkajo: Tamara Radkovič, Anže Merič-Krnc, Samo Ritlop in Marjan Bolhar.
iuHče^ O
DOMAEA pekarna peciva
Mira Kolar s.p., Depala Vas 93/a, Domžale t: 01 724 8627, e: mira.kolar@siol.net w: www.pekarnajurcek-kolar.si
sprejemamo naroeila za pustne krofe.
SVEČANA LISTINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Najvišje gorniško priznanje za Leona Stiftarja
Konec lanskega leta je Planinska zveza Slovenije na posebni podelitvi podelila najvišja priznanja društvenim delavcem - svečane listine Planinske zveze Slovenije. Med prejemniki je bil ob svoji osemdesetletnici na predlog Planinskega društva Domžale tudi Leon Stiftar.
Leon Stiftar (v gorniških vrstah ga kličemo Loni) je celo življenje zapisan športu (zlasti strelstvu), posebno mesto pa ima tudi gorništvo. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval v domžalskem Sokolu, do ustanovitve Planinskega društva Domžale, leta 1948, pa je organiziral skupino mladih, ki so svoj prosti čas poleti in pozimi preživljali na Veliki planini. Teja
Hlačer je v knjigi Ko se planina pre-obleče, ki je izšla leta 2000 zapisala: »Na svečnico, 2. februarja 1946, se je v Havtežovo bajto vselil prvi najemnik po vojni, Loni iz Domžal.« Bil je med ustanovitelji Planinskega društva Domžale in je njegov član že 61 let. Ko se je začela gradnja Domžalskega doma na Mali planini (v obdobju 1950-1953) je bil ves čas zraven kot udarnik in organizator. Aktiven član organov Planinskega društva Domžale je postal v sedemdesetih letih 20. stoletja, ves čas pa je sodeloval v društvenih aktivnostih, zlasti v gospodarskem odseku in pri izletniškem odseku. Čeprav formalno ni bil vodnik, pa je vodil lepo število
tf f a
izletov po celi Sloveniji, še posebej ljuba mu je bila okolica Domžal in Ka-mniško-Savinjske Alpe. Predsednik društva je bil šest let - od 14. 4. 1983 do 29. 6. 1989. Od leta 1989 do leta 2006 je bil član Upravnega odbora Planinskega društva Domžale, v tem času je aktivno sodeloval pri prenovi Domžalskega doma na Mali planini.
Navkljub letom je v mandatnem obdobju 2006-2010 član častnega razsodišča Planinskega društva Domžale. V sedanjem obdobju je njegov velik prispevek pri prenosu ustnega in pisnega arhivskega izročila novim društvenim generacijam. Ker osebno pozna številne starejše člane, ki so v svojem aktivnem obdobju vsak na svojem področju veliko prispevali k razvoju društva, je pomembno prispeval k urejanju društvene kronike. Ni odveč tudi omeniti, da je pregledno in sistematično uredil društveni arhiv od začetkov do sredine devetdesetih let. Nedvomno je, da je šest desetletij osebne predanosti in povezanosti z dejavnostjo Planinskega društva Domžale izjemen prispevek k razvoju gorniške dejavnosti v društvu, na občinski ravni in dejavnosti Planinske zveze Slovenije. Za svoje društveno delo je prejel številna društvena, zvezna in občinska priznanja. Svečana listina je zato zahvala za njegovo življenjsko delo in popotnica z željo, da bi mu jesen življenja ostala naklonjena v krogu najdražjih.
Borut Peršolja
13. INFORMATIVNA KNJIŽICA MO PD DOMŽALE
Gremo skupaj v hribe
Mladinski odsek Planinskega društva Domžale je izdal novo informativno knjižico Gremo skupaj v hribe, ki je že trinajsta po vrsti. Knjižica zaokroža uspešno izpeljane aktivnosti odseka v letu 2009 in predstavlja nove načrtovane podvige.
Tri bele zvezde, troje oči, pravi planinska pesem Tri planike. Iz treh delov pa je tudi omenjena knjižica. Prvi del, katerega urednik je Luka Skočir, vodnik in načelnik MO PD Domžale, poda splošne informacije o odseku, seznam aktivnih članov in podatke o planinskih krožkih, ki potekajo na osnovnih šolah v Domžalah in okolici Domžal. Koledarček akcij pa zbuja apetit vsem
hribovskim sladokuscem. Na jedilniku letošnjega šolskega leta so ostali še Rakitna, Mirna gora, Špa-nov vrh, Snežnik in Rilkejeva pot, pravi hribovski gurmani pa si lahko poleti privoščijo še sladico v obliki malega junijskega ali avgustovskega glavnega tabora.
Nekoč pred davnimi časi so v Bovcu rastli čarobni gozdovi ... pripoveduje pravljica Bobri iz Koritnice, ki je v sanje zazibala udeležence lanskoletnega poletnega tabora v Bovcu. Utrinke s tega tabora ponuja taborni časopis Gorniški tabor Bovec, ki se nahaja v drugem delu od-sekove knjižice, katerega urednica je vodnica Jasna Grabeljšek. V njem nam Matej Ogorevc, vodja tabora,
izda nekaj tabornih 'Guinnessovih rekordov': »Vsi udeleženci tabora so v desetih dneh skupaj prehodili več kot 100 km višinske razlike, pojedli 270 jajc in spili okoli 500 litrov soka. Poleg tega je naš tabor prvič v zgodovini odsekovih taborov varoval pravi pravcati totem.« Zajčki, Polni nahrbtniki, Bzzzzz komarji, Barbike in Ena brez jajc, so bile taborne skupine, ki so poleg izletov in tur obiskovale taborne delavnice in predavanja in se zabavale ob družabnih večerih. Da vse lepe dogodivščine ne bi šle nikoli v pozabo, pa je poskrbel taborni novinarski krožek, ki je za ta del knjižice prispeval zgodbe, pesmi in uganke ter izvedel celo intervju.
»Vsem tistim, ki so še majhni, ki jim je deset dni preveč, ki si še ne upajo sami pod šotore ali ki se jim preprosto ne da hoditi preveč ali previsoko, imajo pa gore radi,« je bil po besedah Boruta Peršolje namenjen lanskoletni gorniški tabor na Mali planini. Borut, sicer vodnik in inštruktor planinske vzgoje, je urednik tretjega dela odse-kove knjižice. Ta predstavlja poučne, doživljajske in estetske vsebine tega tabora in objavlja prispevke otrok. Obvezno branje za vse, ki jih zanima, kaj oziroma kdo so Nore markacije, kje se sprehajajo krave, kdo je otrokom v sobe podtaknil Frutabele in kaj so jim pokazali gorski reševalci s psi. In dokaz za to, da blato in dež nikakor nista mogla izničiti pozitivnih vtisov s tega tabora. So stvari, ki jih najdeš le, če greš peš, pravi v svoji pesmi Gal Gjurin. MO PD Domžale nas s svojo knjižico vabi s seboj po pešpoteh, novim dogodivščinam naproti.
Teja Pirnat
Na črno-belih poljih Slovenija šahira
Konec decembra lani je potekala množična prireditev, ko so kar v desetih slovenskih mestih hkrati potekali šahovski turnirji. Tekmovanje je sodila v okvir 16. memoriala Vasje Pirca, znamenitega slovenskega velemojstra, Mariborčana, tudi odličnega teoretika in pisca vrste knjig zlasti o šahovskih otvoritvah. Po
njem se imenuje tudi Pirčeva otvoritev. Kvalifikacijski turnirji v hitropo-teznem šahu za nastop na finalnem turnirju v Mariboru so potekali v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Kranju, Novem mestu, Postojni in na Ptuju. S posamičnih turnigev so se na finalne turnirje na Snežnem stadionu pod Pohorjem v Mariboru uvrstili najboljši član in članica, mladinec in mladinka ter senior. Zelo dobro sta se odrezala
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuh ova 1 5 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
Usposabljamo kandidate za pridobitev B kategorije:
•	teoretični del: prieetki tečajev eestno-prometnih predpisov - 15.03., 12.04., 10.05. in 24.05.
•	praktični del: usposabljanje na novih vozilih WPOLO
Organiziramo tečaje za pridobitev izpita za:
•	čoln (do 24 m): 16.04.2010
•	viličar, hidravlično dvigalo in težko gradbeno mehanizacijo: 22.03.2010
•	traktor: 29.03.2010
Prijave in informacije: 031/209 501
člana Domžal - Jože Skok, ki je med 33. udeleženci zmagal na turnirju v Ljubljani pred Bojanom Hribarjem in Uletom, ter Boštjan Jeran, ki je bil prvi v Kranju, pred Jurošem in Dušanom Zorkom, na turnir pa se je odzvalo 26 šahistov. Z ljubljanskega turnirja sta se v finalni del uvrstila tudi Jure Plaskan kot mladinec, bil je šesti, in Špela Ore-hek kot članica, pristala je na devetem mestu.
Maratonski turnir Bori-šku, Lenič drugi
Na članskem finalnem turnirju so sodelovali tako rekoč vsi, ki v slovenskem šahu nekaj pomenijo, upoštevaje tudi tuje igralce, ki igrajo za slovenske klube. Nastopilo je sedem velemojstrov -Borišek, Lenič, Palac, Markuš, Ragger, Mohr in Pavasovič, osem mednarodnih mojstrov in pet fide mojstrov. Finale je bilo zelo zahtevno, saj se je 28 igralcev pomerilo med seboj, odigranih je bilo kar 27 kol. Naposled je zmagal Novogoričan Jure Borišek - 23, ki je po nekoliko slabšem startu zabeležil kar sedemnajst zmag zapored. Jure velja za izvrstnega hitropote-znega šahista tudi zato, ker ima zelo izdelan slog igre, ki mu omogoča, da lahko odigra poteze brez pretiranega razmišljanja. Drugi je bil Domžalčan Luka Lenič - 23, ki v hitrejšem šahu le za malenkost zaostaja za Boriškom, tretji pa Hrvat Mladen Palac 21.5. Sledili so Markuš 20.5, Šebenik 20, Rogulj in Ragger s po 19, Mohr 18, Jure Zorko 17.5, Pavasovič, Zupe in Štucl s po 17, Škoberne 16, Darko Su-
•	kuhinje
•	otroške sobe
•	predsobe
•	vgradne omare
•	pisarniško pohištvo
Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si
22 O
M. dan mater, jopm
Zffib
(_)
dihala, ramena, roke, dlani
O
DVOJČKA
maščoba, olje
pančič 15.5, Krumpačnik 14 itd. Jeran je zbral 9.5 točk in pristal na 19. mestu, Skok pa se je z 7.5 točkami uvrstil na 22. mesto. Oba bi si zaslužila vsaj še nekaj točk več v že dobljenih partijah z zvenečimi šahovskimi imeni, ki pa znajo izkoristiti vsako najmanjšo napako ali priložnost.
Med članicami prva Ro-žičeva, Orehkova četrta
Na finalnem turnirju se je pomerilo dvanajst šahistk, zmagala je Vesna Rožič, pred velemojstrico Ano Srebr-nič in Grilčevo. Na odličnem četrtem mestu je bila mojstrska kandidatka Špela Orehek, ki je v zadnjem kolu premagala Srebrničevo, v četrtem kolu pa remizirala z Rožičevo. Škoda le, da na turnirju nista sodelovali še ve-lemojstrici Jana Krivec in Darja Kapš. Vrstni red: Rožič 7.5, Srebrnič 7, Grilc in Orehek s po 6.5, Bajt, Števanec in Mar s po 6, Mihevc - Mohr in Bučar s po 5, Bukovec 4, Orel 3.5, Ahma-tovič 3.
Med mladinci se je na finalnem turnirju pomerilo štirinajst igralcev, nekoliko presenetljivo je zmagal Jernej Špalir iz Slovenj Gradca, pred Samom Rožičem z Iga, tretji je bil Jure Plaskan. Prva dva sta nekoliko izstopala od drugih, Jure pa si je v izenačeni tekmi vendarle zagotovil tretje mesto. Vrstni red: Špalir 11.5, Rožič 10.5, Plaskan 8.5, Belšak, Nejc Drnovšek in Titan s po 8, Žan Tomazin 7.5, Vidic 6, Kralj, Gal Drnovšek in Urbanč s po 5.5 itd.
Jože Skok
MOKRO
w pljuča,
i prsi.
V* želodec, D jetra
A	LIST
ogljikovi hidrati
t
TOPLO
0 srce, (j krvni obtok, £ arterije, hrbet
beljakovine
HLADNO
prebavila, vranica, trebušna slinavka
sol, korenina,
PLOD
gomolji RENINA SVEŽE SVETLO
kolki, ledvice, mehur
maščoba, olje CVET
MOKRO
spolni organi, sečevod
ogljikovi hidrati
♦
LIST
OBČINA DOMŽALE
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Domžale od 8. marca do 12. marca 2010 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Z razumevanjem! Občina Domžale
9MJJ
12.FEBRUAR 20I0
objave
29
Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje, bolezen neizprosna je bila, zato k večnemu počitku si odšla.
V	naših srcih za vedno bos ostala, ljuba naša mama, za vse iskrena hvala.
V	SPOMIN
7. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča
Lucija Habat
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče v njen spomin. Pogrešamo te.
Vsi njeni
V SPOMIN
Vinko
(1930-2010)
V osemdesetem letu je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi Vinko Tro-janšek, ustanovni član Košarkarskega in Kegljaškega kluba Domžale, častni član Prostovoljnega gasilskega društva Stob, aktivni družbeni delavec v krajevni skupnosti in Občini Domžale ter prijatelj v najboljšem pomenu besede.
Za poklic elektromehanika se je usposabljal v Habjanovi delavnici v Kamniku, šolanje pa je končal leta 1953 z mojstrskim izpitom v Celju. Svoj poklic je opravljal v tovarnah Toko in Helios, bil je direktor Ele-ktromehanične delavnice Domžale, najdlje pa samostojni podjetnik, pri katerem so se usposabljali številni mladi elektrotehniki. Med njegovimi večjimi deli naj omenimo, da je izvedel elektroinštalacijska dela v prvem domžalskem bloku in bil tudi vzdrževalec javne razsvetljave v Domžalah. Kot samostojni obrtnik je imel servis tovarne Tiki, s svojo
mehanizacijo pa je opravljal zemeljska dela za polaganje električnih kablov in vodovoda ne le v okolici Domžal in Kamnika, temveč tudi na drugih območjih Gorenjske. Košarkarji se ga bodo spominjali kot dolgoletnega odbornika, zadolženega za društveno gospodarjenje, opravljal je prevoze košarkarjev na tekme po Sloveniji in tudi v tujino, skrbel za razsvetljavo na košarkarskem igrišču te v hali Komunalnega centra, nepogrešljiv pa je bil tudi na številnih prireditvah, s katerimi je Košarkarski klub Domžale pridobival sredstva za delovanje. Na športnem področju je bil zvest tudi kegljanju in balinanju. Kot član prve ekipe in kasneje tudi kot veteran je sodeloval na državnih tekmovanjih v obeh panogah. Pomagal je tudi planincem pri električnem opremljanju njihovega doma na Veliki planini. Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Stob pa je bilo dragoceno njegovo delo pri vzdrževanju in obnovi gasilskega doma.
Stevilni prijatelje se ga bomo spominjali kot dolgoletnega udeleženca nedeljskih družabnih srečanj, ki so se začela pred več kot tremi desetletji v okviru skupnosti Abrahamovcev. S spoštovanjem se ga bomo vselej spominjali vsi, s kateri je sodeloval in prijateljeval.
Prijatelji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je, utrujena od bolezni, zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Štefka Veit,
rojena Us
z Vira, Zoisova ulica 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ob izgubi naše drage mame z nami delili žalost in bolečino, nam stali ob strani, ponudili pomoč, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in mašne darove ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, praporščakom, trobentačema in pogrebni službi.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
v 62. letu starosti je od nas odšla
Štefanija Sirše
rojena Gorza iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ladislavu Hacetu za dolgoletno zdravstveno oskrbo. Hvala tudi g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi pevcem, g. Matjažu Brojanu za ganljive besede in pogrebni službi Vrbančič.
Vedno se te bomo spominjali in te imeli v srcu!
Njen Slavko, sin Sebastjan z ženo Adrijano in hčerko Tinkaro
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube, skrbne mame nihče nam ne more več vrniti.
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, tašča, babica in prababica
Frančiška Kos
z Rodice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho pristopite, mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil mož, oče in dedi
Slavko Blažič
iz Dragomlja
Hvala g. kaplanu L. Valantu za lepo opravljen obred in za izrečene prijazne besede. Zahvala tudi pevcem, gasilcem, pogrebni službi Vrbančič,
sorodnikom in znancem za darove, svete maše in sveče. Hvala vsakemu posebej za izrečeno sožalje, vsem, ki ste se mu poklonili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Joži, sin Jože in sin Slavko z družino
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Ivan Bonic
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Milena in hči Aleksandra z družino
m
9
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH
Za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč, pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, trenutno enkrat mesečno, ob četrtkih, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Vljudno vabljeni!
Vabilo
Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale, v okolici Domžal organizira enodnevni tečaj
Spravilo lesa s traktorjem
Tečaj izvajajo predavatelji z Gozdarske šole Postojna. Tečaj bo
10. marca 2010.
Najprej bo teoretični del, po malici pa bo še praktični prikaz spravila lesa s traktorjem. Tečaj traja predvidoma od 9. do 15. ure.
Za informacije in prijavo pokličite na tel.: (01) 7241-275 ali prijavo sporočite na e-naslov: ke.domzale@zgs.gov.si.
Prijave zbiramo do 1. marca 2010 oz. do zasedbe mest.
Vrača se pomlad, a življenje ne ... le spomini, kakor jata ptic, znova ožive ...
V SPOMIN
6. marca bo minilo 20 let, odkar si nas zapustil, dragi oče
Na silvestrski večer pa je minilo leto, odkar si odšla od nas ljuba mama,
Mirko Burja Jožefa Burja
Vedno bosta v naših srcih. Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče.
Vajini otroci
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči.
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je zapustil
Janez Rifl
iz Nožic
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev na Homcu ter delavcem ZD Domžale in UKC Ljubljana za nudenje pomoči. Najlepša hvala g. župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pod vodstvom gospe Irene Rode, ZVVS za udeležbo in poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Izčrpal sem svoje moči, zaprl sem svoje oči.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi
Peter Pavlič st.
z Vira, Osojna 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v soboto, 30. januarja 2010, poslovili od njega, mu podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Zahvala tudi osebju ZD Domžale, še posebej dr. Mojci Zajc Kraševec in patronažni sestri Miri ter gospodoma župnikoma Jožetu Tomšiču in Jožetu Drolcu za tople besede ter lepo opravljen pogreb.
Vsi njegovi
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, ata, sin, brat, stric, svak in tast
France Kralj
iz Srednjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za vsa pisna in ustno izrečena sožalja, cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Vsa zahvala g. župniku Antonu Dobrovoljcu za vso pomoč ob njegovi smrti, g. župniku Janezu Kvaterniku za opravljeno molitev
in izrečene besede ter lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Zahvala tudi dežurni reševalni ekipi ZD Domžale, še posebej dr. Elizabeti Rajer, PGD Jarše-Rodica, pogrebnima službama Vrbančič in Komunali
Kamnik, pevcem ter trobentaču. Vsa zahvala tudi kolektivu Biring Interier d.o.o. za izkazano pozornost. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku.
Vsi njegovi
TL
30
objave
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE
I.
Vloge lahko predložijo:
-	lastniki in upravljavci kulturnih domov in letnih gledališč;
-	lastniki in upravljavci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve.
II.
Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom:
-	preprečevanja propadanja objektov;
-	izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	ime in sedež objekta;
-	starost, lastništvo objekta in opremljenost;
-	namembnost objekta,
-	uporabnike objekta;
-	kulturne prireditve v letu 2009;
-	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih;
-	načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2010;
-	predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2010;
-	vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije:
-	izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme;
-	prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje;
-	odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 610-1/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od sprejetja proračuna.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG
ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PRIREDITEV
I.
Vloge lahko oddajo vse fizične in pravne osebe, ki prirejajo kulturne prireditve na območju Občine Domžale.
Vloge iste pravne osebe in njenih pravnoorganizacijskih oblik (enote, podružnice, stegi ipd.) bodo obravnavane kot ena vloga.
II.
Prijavljene kulturne prireditve (programi) bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2010 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa;
-	kraj in čas izvedbe programa;
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 610-2/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od sprejetja proračuna.
Zupan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE I	KULTURE
Občina Domžale načrtuje v letu 2010 sofinanciranje programov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture.
Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju Občine Domžale in bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijavo.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 6141/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani:
www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju pro-
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE
I.
Občina Domžale v letu 2010 načrtuje sofinanciranje preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine.
Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju Občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijavo.
Vloge iste pravne osebe in njenih pravnoorganizacijskih oblik (enote, podružnice, stegi ipd.) bodo obravnavane kot ena vloga.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 1223/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju pro-
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI DROGAM
I.
Občina Domžale načrtuje v letu 2010 sofinanciranje preventivnih programov za boj proti drogam.
Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenem področju na območju Občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijavo.
Vloge iste pravne osebe in njenih pravnoorganizacijskih oblik (enote, podružnice, stegi ipd.) bodo obravnavane kot ena vloga.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 122-1/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010 na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www. domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELA Z MLADIMI
I.
Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe za mlade na področju Občine Domžale.
Vloge iste pravne osebe in njenih pravnoorganizacijskih oblik (enote, podružnice, stegi ipd.) bodo obravnavane kot ena vloga.
II.
Namen programov za delo z mladimi mora biti, da na urejen in organiziran način odvračajo odraščajočo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa in njegov namen;
-	kraj in čas izvedbe programa;
-	število vključene mladine;
-	predračunska vrednost izvedbe programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 600-2/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZALOŽNIŠTVA
I.
Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Vloge iste pravne osebe in njenih pravnoorganizacijskih oblik (enote, podružnice, stegi ipd.) bodo obravnavane kot ena vloga.
II.
Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2010, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.
-	opis programa;
-	kraj in čas izvedbe programa;
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
IV.
Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 613-1/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3. 2010, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna.
Zupan Toni Dragar
objave
31
OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV
I.
Občina Domžale načrtuje v letu 2010 sofinanciranje programov družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev.
Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju Občine Domžale in bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijavo.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
-	predračunska vrednost programa;
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo, št. 122-2/10«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 1. 3v20l0, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko Razpisi.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
IV.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna.
Zupan Toni Dragar
Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Urša inJavni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Domžale objavljata na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08), 2. člena Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni ve-stnik Občine Domžale, št. 4/09 in 12/09, v nadaljevanju Odlok)
SKUPNI JAVNI VPIS NOVINCEV V JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC URŠA IN JAVNI VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
1. Predmet skupnega javnega vpisa je vpis novincev v Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Domžale (v nadaljevanju: vrtec) za šolsko leto 2010/2011 s sprejemom na dan 1.9.2010 v vseh enotah razen nove enoti Gaj s sprejemom predvidoma
1.	9. 2010.
Predvideno število prostih mest v vrtcu:
-	144 mest za otroke, rojene v letu 2009,
-	135 mest za otroke, rojene v letu 2008,
-	87 mest za otroke, rojene v letu 2007,
-	26 mest za otroke, rojene v letu 2006,
-	13 mest za otroke, rojene v letu 2005.
2.	Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec Vlogo za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na sedežu vrtca, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtca.
Vloge morajo biti oddane osebno na sedežu vrtca (Vrtec Urša ali Vrtec Domžale) ali priporočeno po pošti.
Ne glede na število oddanih vlog v vrtec za šolsko leto 2010/2011 se šteje, da so starši oddali eno vlogo.
3.	Rok za oddajo vlog je 8. marec 2010.
V primeru osebnega vpisa bo vpis potekal:
3.1.	v Vrtcu Urša, enoti Češmin, Murnova ulica 14, Domžale (tel. 01 729 86 16):
vsak delovni dan od 12. februarja do vključno 8. marca 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure
v torek,16. februarja 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure v torek, 23. februarja 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure v torek, 2. marca 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure.
3.2.	v Vrtcu Domžale, Savska cesta 3, Domžale (tel. 01 724 82 94): vsak delovni dan od 12. februarja do vključno 8. marca 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure
v sredo, 17. februarja 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure v sredo, 24. februarja 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure v sredo, 3. marca 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure.
4.	V času javnega vpisa lahko starši že vključenih otrok zaprosijo za premestitev iz enega javnega vrtca v drug javni vrtec v okviru Občine Domžale oziroma iz enote v enoto v okviru posameznega vrtca. O premestitvah odloča Komisija za sprejem otrok v vrtec.
5.	Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odločitvi o sprejemu otroka v vrtec upošteva pogoje in kriterije Odloka.
Starši, katerim bo izdana odločba o sprejemu otroka v vrtec, morajo v roku, določenem v odločbi podpisati pogodbo z vrtcem, sicer se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec.
6.	O rezultatih javnega vpisa in premestitvah bo odločeno najkasneje do 30. aprila 2010.
Ravnateljica Vrtca Urša: Antonija Doberšek,
Ravnateljica Vrtca Domžale: Jana Julijana Pirman
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure 722 50 50.
V NAJEM oddam triplex garažo v Župančičevi ulici v Domžalah (v bližini Zdravstvenega doma Domžale). Telefon 051 364 376.
POTREBUJEMO POMOČ od
ponedeljka do petka, med 9. in 15. uro pri bolniku in delno v gospodinjstvu. Marija Lapajne, Bernikova 3, 1230 Domžale. Tel.: 031 880 366
SLIKOPLESKAR vam polepša dom. Nudim kvalitetno in lično izvedbo slikopleskarskih del. Tel: 041-925-902 ali 01-620-51-67. Milan Uštar, Ples 7, 1251 Moravče
INŠTRUKCIJE KEMIJE - Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko ra-
čunstvo za osnovne in srednje šole. Inf po tel 031 352 124. ATOKEM - kem.inž., Zlatko Šorn s.p., Čolnarska cesta 9, 1360 Vrhnika.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. 040/550-040. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica
NOVO! Nadstreški za avtomobile. Izposojamo tudi vrtičkarske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel: 041 789 711.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kaju-
hova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po
ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale.
TRGOVINA z AVTODELI
-	potrošni material
-	zavore
-	sklopke
- filtri - amortizerji
-	metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, UGODNO. Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin, tel: 041-606-524, www.holos.si
Kot pooblaščeni izvajalci za opravljanje vzdrževanja javne razsvetljave in semaforjih naprav v Občini Domžale vas obveščamo, da smo za nujne primere v popoldanskem in nočnem času dosegljivi na dežurnem telefonu 031/627-777. Za redno vzdrževanje in intervencije v delovnem času (med 7. in 15. uro) lahko še naprej kličete na 01/ 72-12-590 ali 051/606-734.
CENTER POŽARNE VARNOSTI
Intervencija v predoru Trojane
Vransko s specialnim vozilom, domača gasilska enota s Trojan in gasilci CPV Helios - Količevo.
Vsakdo, ki je že imel priložnost gasiti večji požar, ve, da je le redko katera intervencija taka, da ne bi mogla (ali bi bila težko) biti boljša. Napake so se dogajale, se dogajajo in se bodo še naprej, ne glede na trud vseh, ki pridejo na pomoč. Na srečo se tudi tisti, ki se letno srečamo z velikim številom intervencij, včasih srečamo tudi s kakšno tako, ki nam ostane v spominu po malo napakah. In če se to navezuje na intervencijo, ki je imela prav vse pogoje za to, da bi nam izdatno zagrenila življenje, še toliko bolje. Tunelsko gašenje in reševanje nažene še taki izkušenemu gasilcu strah v kosti, saj gre za kombinacijo verjetno najtežjih gasilskih tehnik - tehničnega reševanja oseb in premoženja, gašenja ter dela v omejenem prostoru, ki je idealno za hiter razvoj požara, in seveda visokih temperatur. Če temu dodamo še možnost prisotnosti nevarnih snovi ter vsega samo tri gasilce, ki bodo v zares nevarnih razmerah posredovali prvi, preden prispejo okrepitve, potem tak strah zares ne more biti neupravičen. Verjetno drži tudi tisto, da se ne ustrašijo samo nori in tisti, ki česa takega niso doživeli še nikoli.
Podatki ob prijavi in odhod na intervencijo
Prvi alarm so prejele poklicne enote v cestni bazi na Vranskem, Centru požarne varnosti Helios - Domžale in Poklicni gasilski enoti Celje. Še enkrat se je izkazalo, kako zelo ustrezno so se odločili pristojni, ko so odobrili mešano gasilsko 24-urno dežurstvo v cestni bazi na Vranskem s specialnim tunelskim vozilom. Prijava nesreče v sredo, 20. januarja, je zabeležena ob 15.14. Poklicne gasilske enote so jo prejele istočasno in glede na standardne postopke izvozile v eni minuti. Preprosta računica nam lahko pokaže, kako zelo smiselna je uvedba izpostave na Vranskem - trije gasilci so na mesto intervencije prispeli v devetih minutah, domžalski poklicni gasilci 16 minut kasneje, celjski pa še tri minute za njimi. Razlike je torej za 16 oziroma 19 minut - koliko to pomeni pri reševanju življenj, ve vsak, ki vsaj malo pozna naše delo. Ob prijavi nesreče smo takoj aktivirali še poklicne gasilce, ki takrat niso bili v službi, reševalno postajo ZD Domžale, domžalske policiste ter naslednje prostovoljne gasilske eno-
te: PGD Trojane in PGD Blagovica, PGD Vir in PGD Domžale - mesto za dežurstvo v prostorih CPV za potrebe Heliosa in morebitne druge intervencije v občinah Domžale in Lukovica. Zaradi možnosti premajhne količine vode in netočnega prvega podatka o obsegu požara in gorljivih snovi smo se odločili še za alarmiranje PGD Lukovica in PGD Prevoje. Vse naštete enote lahko na tem mestu pohvalimo za hiter odziv in prihod na mesto intervencije. Pot na mesto intervencije pa je bila vse prej kot enostavna za enoti z Vranskega in iz Domžal. Vozniška kultura in tudi samo znanje voznikov z vidika poznavanja CPP o vozilih s prednostjo žal ni niti povprečna, ampak celo zelo slaba. Gasilci smo se soočili z nepredvidenimi reakcijami voznikov v stoječi koloni. Posebej naj omenim tovorno vozilo, katerega voznik nas je očitno videl, pa je zapeljal pred nas in nas popolnoma upočasnil in na koncu celo ustavil, ko se je le odločil, da nas spusti naprej. Samo v tem primeru smo izgubili pet minut. Tudi nekaj voznikov osebnih avtomobilov je naredilo vse, da je bila naša pot še bolj zavita in celo nevarna. Policisti, ki so nam prihiteli na pomoč, so delali skoraj nemogoče in se zares trudili, da bi nam kar najbolj olajšali prihod. A verjetno jih je bilo premalo na mestu nesreče, da bi docela uredili prometno zmedo. Posebej naj opozorim vse voznike in tudi potnike, naj ne zapuščajo zaklenjenih vozil, tudi če morajo nujno z mobilnim telefonom posneti nesrečo, da bi se potem hvalili pred prijatelji ali jih celo ponujali medijem. To početje je lahko smrtno nevarno, kar se je izkazalo tudi tokrat. O etičnosti takega početja pa tokrat ne bom izgubljal besed. Če bi vozniki ravnali trezno, odgovorno in v skladu s CPP, bi nam prihranili vsaj več kot pet minut, če smo zelo skromni. Enota z Vranskega je imela podobne ali še hujše težave. Enote, ki so prišle kasneje, so imele nekoliko lažje delo vsaj na poti. Že med potjo sem zahteval dodatne poklicne gasilce z vozilom za moštvo ter dodatne razpoložljive IDA ter rezervne tlačne posode.
Posredovanje
Prvi prizor, ki je pričakal vsega tri gasilce, ni bil povod za optimizem. Ogenj je bil močno razvit, skrival pa ga je sajast črn dim, ki smo ga zagledali že na poti. Temperature so bile
Zaključek
tako visoke, da so stopile nadzorne kamere, elektro napeljavo in ostale armature, ki niso odporne na visoke temperature. Gasilci so se opremili z izolirnimi gasilskimi aparati in termovizijskimi kamerami. V tem času se je vklopilo tudi avtomatsko prezračevanje, ki je dim potisnilo v smeri vožnje proti Blagovici, kar je izboljšalo pogoje za delo gasilcem, verjetno pa je nekoliko otežilo vožnjo še zadnjim vozilom, ki so zapuščala predor. Na tem mestu lahko napišem, da je prezračevanje delovalo brezhibno in nam močno olajšalo delo. Na ogenj smo naleteli po približno pol kilometra. Najprej je bilo seveda potrebno poskrbeti za poškodovane in ujete - k sreči jih je bilo le pet, vsi brez težjih poškodb, čeprav so jih preventivno odpeljali v bolniško oskrbo. Nato so takoj začeli z gašenjem z nizkim tlakom, saj je bila vročina in stopnja razvitosti požara previsoka za karkoli drugega. Gašenje se je izkazalo za uspešno, vprašanje pa je, ali bi bilo tako tudi 16 minut kasneje. Verjetno ne, v tem primeru bi bila škoda veliko višja, zelo verjetno pa bi bilo tudi več smrtnih žrtev zaradi zadušitve in visokih temperatur. Po prihodu domžalske in celjske poklicne enote so prvi trije posredovalci dobili zamenjavo in ogenj je bil kmalu omejen, vendar pa nikakor še ne poga-šen. Ob prihodu PGD Trojane je mešana četverka, opremljena z IDA, termovizijsko kamero ter svetilkami preiskala celotno dolžino predora do izhoda. Ko je bil ogenj dokončno pogašen, so vsi gasilci nadaljevali z iskanjem morebitnih žarišč ter odmikanjem zgorelih vozil zaradi prikritih žarišč. Med odmikanjem smo naleteli na poln rezervoar goriva (nafte), do vrha pomešane s pšenico. Pšenico smo shranili v 200 litrske kovinske sode s pokrovi - ti so se že večkrat izkazali za zelo koristne, na srečo pa nam jih Helios vedno brez težav odstopi v neomejenih količinah. Na vseh poškodovanih vozilih, ki niso bila več uporabna, smo odklopili akumulatorje zaradi morebitnega vira ponovnega vžiga. Tudi ves predor smo še enkrat natančno pregledali.
Za ljubitelje statističnih podatkov: požar je bil lokaliziran ob 15.41, dokončno pogašen pa ob 16.20. To je tudi čas, ob katerem smo začeli v matične enote pošiljati prve gasilce. Kot požarna straža smo na kraju nesreče ostali gasilci iz cestne baze
Intervencijo lahko brez fige v žepu ocenimo za zelo uspešno. Gasilci smo rešili pet oseb, preprečili širjenje požara na nevarne snovi ter s hitrim posredovanjem ogenj ukrotili v relativno kratkem času. Če bi za prihod na mesto intervencije porabili več časa, bi požar zajel tovorni vozili, ki sta prevažali les, in še eno, ki je prevažalo plastično embalažo. Ob pravem času (že med vožnjo na intervencijo) smo si zagotovili ustrezno število gasilskih enot, zadostno količino vode, izolirnih dihalnih aparatov ter ostale gasilske opreme, ki je pri takih intervencijah najraje zmanjka. Vsa oprema je delovala brezhibno, tudi vodenje same intervencije je potekalo gladko, brez posebnosti. Uporabljali smo DARS-ov kanal, 17. kanal ZA-RE in mobilne telefone, ki so pomembna komunikacijska oprema, pa če to verjamete ali ne. Kdor ga je uporabil, ko ni delovalo vse ostalo, že ve. Vse enote in službe, ki so sodelovale, so opravile svoje delo odlično in samo upamo lahko, da bo tako tudi v bodoče. Kot vodja intervencije se na koncu zahvaljujem prav vsem, ki so na intervenciji sodelovali, tudi osebju DARS za TOPEL čaj (tega smo bili zares veseli) in Heliosu, ki se je spomnil na nas z malico. Lepotna napaka, ki morda niti ne sodi v kategorijo napak, seveda tudi spada v tovrstne članke, saj je njihov namen predvsem izobraževanje - na napakah pa se učimo. Morda bi bilo v bodoče potrebno misliti tudi na dežurstvo v gasilskem domu vsaj ene enote v gasilski zvezi, če bi v času večje intervencije prišlo do vzporednega dogodka, ki bi zahteval gasilsko pomoč. Napisano je lahko tudi v poduk občinskim veljakom in vsem tistim, ki razmišljajo o ukinitvi poklicne gasilske enote na Ravnah na Koroškem. Po prijavi požara v predoru so prvi trije poklicni gasilci, ki so bili v službi, potrebovali 9 minut. 16 minut več, torej skupno 25, so jih porabili poklicni gasilci iz matičnih poklicnih gasilskih enot. Prva prostovoljna gasilska enota je prišla več kot pet minut kasneje, čeprav je imela trikrat krajšo pot in je bil promet že urejen. S tem ne govorim o delu katere izmed sodelujočih gasilskih enot, saj so vse svoje delo opravile odlično. Vendar ob takih dogodkih na koncu štejejo samo minute.
Tekst in foto: Viktor Svetlin (CPV) Vodja intervencije
www.avtomerkur.si
CITROEN C3 PICASSO POPUST DO 1.500 €
CITROEN BERLINGO ŽE OD 10.990 €
CITROEN priporoča Total
PO NOVEGA CITROENA V AVTOMERKUR
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITHOEn
Sliki sta simbolni. Poraba: 4,0 - 10,8 1/100 km, emisija CO2: 147 - 195 g/km. Akcija velja do 28. 2. 2010.

PE BTC, SMARTINSKA 152, HALA 3, LJUBLJANA TEL. 01 547 20 00
PE SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA TEL. 01/306 60 30
PE NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO TEL. 05/373 76 60
ČAKAJO VAS POSEBNI POPUSTI IN 4 ZIMSKE PNEVMATIKE.
Ponudba velja za omejeno in izbrano količino vozil iz zaloge. Popusti in ponudbe se med seboj izključujejo. Ponudba velja do 28. februarja.
DRIVE THE CHANGE
AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 166 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
> Kamniške novice
www.kamniske-novice.si
Dragi bralci,
za vas imamo veselo novico! Radi poudarjamo, da rastemo skupaj z vami, kar smo v dvanajstih letih že večkrat dokazali. Od septembra dalje pokrivamo tudi vsa gospodinjstva v občini Domžale.
Sedaj smo po uradni Nacionalni raziskavi branosti dosegli že 33.000 zvestih bralcev! Ob tem razveseljivem podatku se vam, dragi bralci, lahko samo iskreno zahvalimo in vam obljubimo, da se bomo še naprej trudili in zbirali kakovostne in zanimive vsebine. Hvala!
Vaše Kamniške novice
T
MESTNE LEKARNE
Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80
V Dnevnikovi akciji NAJ LEKARNA 2009, v kateri je sodelovalo 278 lekarn, smo dosegli 2. mesto. Vsem, ki ste oddali svoj glas in nagradili naše strokovno poslanstvo, se najlepše zahvaljujemo.
VASA LEKARNA - VAS CENTER ZDRAVJA
Vabimo vas, da nas obiščete.
TERME .
SNOVIK
ekosvet termalnih užitkov
Valentinova ponudba v Termah Snovik
VALENTINOVO NOČNO KOPANJE S KONCERTOM "SOZVOČJE GONGAin VIOLINE" v soboto, 13. 2. ob 20.00 uri. Igrali bosta Tjaša Cepuš in Inga Ulokina.
Ne zamudite tega edinstvenega glasbenega dogodka za vsa čutila. VALENTINOVA VEČERJA v nedeljo, 14. 2. ob 19.00 uri
ROMANTIČNO NOČNO KOPANJE IN KOPANJE S SAVNO
o S
E
m
Terme Snovik - Kamnik d.o.o. Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju Tel.: +386 (1) 83 44 100 Fax: +386 (1) 83 44 136 E-mail: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si