1__Januar/Gennaio '98__letnik/anno VIII
NAŠA ANKETA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Avditorij ali Tartinijev teater?
Gledališče Tartini v Piranu vsem na očeh že dolga leta propada. Iz leta v leto prestavljamo njegovo obnovo, čeprav so projekti saniranja že mizi, denarja pa zlepa ni od nikoder. Priče smo torej umiranju piranskega teatra, ob tem pa le nemočni vijemo roke... Pa se je - ko se še ievanja prvega nismo lotili - pojavil že nov problem: kako posodobiti portoroški Avditorij. Potrebno je torej na en mah najti (veliko!) denar-la dva kulturna objekta... Goro denarja; v predlogu letošnjega občinskega proračuna je za obnovo Tartinijevega gledališča rezerviranih 40 lijonov tolarjev. Pljunek v morje glede na zahtevnost obnove tega kulturnega objekta. Župan si pri Ministrstvu za kulturo skupaj z vodstvom ditorija prizadeva zagotoviti sofinanciranje nadkritja odprtega odra portoroškega kulturnega hrama. Portorožu sicer grozi, da bo izgubil laševalski festival Zlati boben, ki postaja iz leta v leto pomembnejši za naš kraj... Država pa kar menca in menca. Tako so se občinski svetli in župan nenadoma znašli pred neizbežno dilemo: čemu dati prednost - obnovi gledališča v Piranu ali izgradnji kritine nad poletnim odrom rtoroškega Avditorija. Do Tartinijevega gledališča in sploh vsega mesta Piran imajo (ali, če hočete, imamo) vsi nekakšnega "moralnega ička", ker so (smo) dediščino predhodnih prebivalcev popolnoma prepustili zobu časa. Nanj smo skoraj vsi čustveno vezani. Avditorij..: ta Dešno deluje, je sedanjost in ima prihodnost. Nekateri razglabljajo, da bi kazalo pri posodabljanju začasno vendarle privilegirati portoroški ditorij, s čemer bi mu omogočili več zaleta za zaslužek. Kot upravljalcu gledališča Tartini pa tako tudi več možnosti, da pridobi dovolj sred-V za zahtevno obnovo piranskega hrama kulture. Naša sodelavka, Lucijčanka Sonja Požar, je nekaj svojih sodelavcev v podjetju Droga /prašala, za obnovo katerega objekta kulture bi se odločili, če bi morali izbirati: za Avditorij ali za gledališče v Piranu. Preberite, kaj pravijo! Jralke in bralce Portorožana pa tudi vabimo, da nam pošljejo svoje mnenje.
L.S.Z.
BORIS BIRSA, pomočnik direktorja PG Začimba v Drogi:
Odločitev bi bila težka, vendar bi se v tej situaciji, ko je Piran zaradi prometnega režima "težko dostopen", najverjetneje odločil za Avditorij; morda tudi zato, ker ga tudi sam pogosto obiskujem. Bolj je dostopen, ima večje možnosti za najrazličnejše prireditve, od festivalskega žanra do oper, gledaliških del in drugega - skratka, lahko bi govorili o vsestranski uporabnosti. Tudi otroci radi zahajajo tja, navadili so se na ambient in jim ugaja, ker ga odlikuje širina. V piranskem Tartiniju je manj možnosti za širok spekter prireditev, kar seveda ne pomeni, da to gledališče ne zasluži pozornosti. Je dragocena kulturna dobrina in ni prav, da nihče zanj ni poskrbel pravočasno.
JADRAN RUSJAN, vodja strateškega razvoja v Drogi: Najraje bi obnovil kar oba objekta, saj oba služita kulturi, če pa bi že moral izbirati, bi izbral gledališče Tartini. Ima tradicijo, za določene vrste predstav je njegov ambient primernejši, saj že z izgledom ustvarja določeno vzdušje, ki obiskovalcu pomaga, da se vživi v odrsko delo. Zaživeti bi moral že zaradi šol (zlasti gimnazije), ki potrebujejo bližino kulturne točke; ne samo zaradi šolskega programa marveč tudi zaradi vzgoje mladine. Razen tega občina potrebuje svoj kulturni center, Piran bi na ta način zaživel. Problem pa je | dostop, prometne težave v mestu poznamo i c<*v (A///V na str. j
IZ VSEBINE:
*	Alberto Pucer je Naš obraz na 2. strani
*	Naša občina potrebuje dom za ostarele: str. 10
*	Lisičkova pošta: str. 12
*	Čas Valentina je pred vrati: str. 15,16
*	Kakšni so načrti za ureditev centra Portoroža: str. 23, 24
AcQua Relax Center
V рпч io\ Ijenein bazenu hotela Metropol \ani s tem oglasom nudimo IO"„ popust pri naslednjih storitvah: FINSKA IN T1JUŠKA SAVNA * KOČNA MASAŽA * АКОМАШКАРЏА * Ml fPOI'OI N SOI 1 KOČNA UMI NA DRMNAŽA * PRIiSOTiiRAI'llA * I UI na KIT/\|SKA MASAŽA * SOIARU
Člani litnesa imajo ugoden popust pri \seli storitvah
Informacije in re/.crvjinjc: 7 H»-4)SO int. Ill l M K;ilapue\, s p
PORTORO?
NAŠ OBRAZ
Arhivarji niso le zaprašeni gospodje...
V tem hipu si Pirana brez Alberta Pucerja-Berta skoraj ne morem zamisliti. Njegov iskrivi, skoraj tekoči korak premerja mestne ulice, hitro kot knjigovezova roka, ki spenja izbrane liste v knjigo. Del piranskega vsakdana je postal. Na svet je privekal v Kopru; aprila 1955. leta je bilo. Domov v Padno ga popeljejo z edinim avtom, ki je bil tedaj za take stvari na voljo.
Kratkohlačen je vpijal vase lepoto njegove Padne in bližnjih vasic. Spomini so lepi, kajti oči se mu razširijo, njegova govorica postane sunkovita, tekoča, sproščena kot otroška igra. Na vasi so začeli z igro otroci, a je nemalokrat zajela vse. Zabavalo se je staro in mlado: piero, štela in "na kamenčke" so bile dnevne igre. Ob tem pa še vsakodnevna opravila: paša, napajanje živine na pučah (napajalne mlake), nošenje hrane tistim, ki so obdelovali polje... Na paši jim je bilo, j otrokom, lepo. Gradili so koče iz vejevja, jih opremljali s posodjem od doma, tako da so bile koče v domišljiji skoraj kot dom. Čas je bil takrat le spremljevalec in ne diktator.	,
Prvič se Berto, kot ga kličejo doma v Padni, sreča s šolo v Sv. Petru in tudi z avtobusom, ki "je imel neizmerno dolg nos". Naslednja štiri leta pa šolo obiskuje v Sečovljah. Tista, v Sv. Petru, je imela prelep vrt, kjer so gojili cvetje, zelenjavo in redili celo svinje. Za igro ni nikoli zmanjkalo prostor. "Igrali smo se še takrat, ko smo čakali avtobus," obuja spomine moj sogovornik Alberto Pucer. Takrat so morali govoriti "zelo slovensko". Vpletanje narečne, istrske govorice so učitelji celo kaznovali s stanjem v kotu učilnice, s hrbtom obrnjenim v razred. Tako se še dobro spom- , inja, ko je uporabil besedo "seramento" (suhljad, ki je ostala po obrezovanju vinograda). In je zato moral stati v kotu... A ga to ni odvrnilo od ljubezni do domače besede. Največje otroško veselje [ v času Bertove mladosti je bil pustni čas. Takrat, ko še ni bilo tovarniško narejenih mask. Za pusta se je lahko uporabilo vse, kar so dovolili starši. In potem so otroci tekmovali, kdo bo lepši.
Srečanja pri mašah so drugi najlepši spomin njegovega otroštva. Peš so se odpravili k maši v Krkavče ali katero drugo vas: lepo oblečeni, nosili so bandere, kurili ognje, se igrali in govorili (po istrsko: šrajali). Ko so se vračali, so jim bile noge težke, oči zaspane, a so jih starejši z zanimivimi zgodbami vseeno pripeljali do domačih pragov. Še žabe so se veselile teh dogodkov, saj so neutrudno regljale, ko so hodili ljudje mimo mlak.
Pedagoško šolo je končal v Kopru, filozofsko fakulteto, smer zgodovine, pa v Ljubljani. In je pristal na prvem delovnem mestu, v piranskem arhivu. Dvajset let je minilo od dne, ko stopi v prostore, kjer je shranjenih toliko zapisanih in tudi še nepojasnjenih starih resnic. Po enoletnem služenju vojaščine je spet v "svojem" j arhivu, polnem vabljivo še neodkritega o preteklosti. Pokojni zgodovinar, g. Pahor, mu pomaga pri začetnih zagatah. Pahor ga snubi za službo v piranski muzej. A je Berto že neozdravljivo zastrupljen z arhivom in ostane zvest njegovim ugankam in bogastvu pergamentov. Zanimanje za istrsko vas, za domače podeželje pahne | Berta v skušnjavo, ki porodi njegove prve člančiče, članke in se konča pri knjigah. Do decembra lani je izšlo že 184 njegovih večjih ali manjših zapisov. Svojo bogato dejavnost je še dopolnjeval z delom na italijanskem programu radia Koper, podal se je še v eter slovenskega programa in nato tudi na TV Koper, kjer sodeluje pri snemanju nekaj oddaj o vaseh zaledja. Trenutno sodeluje z radiem Ognjišče, kjer skrbi za glasbo in pogovore v živo z znanimi osebami. Iz njega veje ljubezen do dela in dogodkov, ki mu polnijo vsakdan, zanj zmeraj prekratek. "Kaj pa hobi...", hočem z vprašanjem zavreti sogovomikovo izžarevanje. Ne zmedem ga. Pove, da ] rad riše. Seveda - motive istrske pokrajine, ki jih največkrat pokloni. No ja, včasih tudi poceni proda. Doma nima nobenega. Drugi hobi je glasba, zabavna. Zakaj? J Ker ga je nona še petletnega, po večernem umivanju v pižami posadila na mizo in je potem vsa družina poslušala Sanremo. Neposreden prenos po radiu. Tako je začel pisariti različnim pevcem in dokončno vzljubil to zvrst glasbe, ki jo vrti poslušalcem na radiu Ognjišče. Piše tudi pesmi, besedila popevk...
Pa tudi ni res, da bi v arhivih delali samo starci. Sam je tudi nekoč davno tako mislil; da najdeš v zaprašenih arhivih samo malo sključene, sitne, stare ljudi z naočniki na nosu...
Vsaj v našem, piranskem arhivu ni tako. V našem prebira, zbira, piše, oznanja, mlad in vitalen mož iz Padne, poln iskanja in razdajanja, razumevanja in ljubezni.
Niso se mu še uresničili njegovi "sogni in cassetto", kot pravi sam svojim sanjam. Začel je namreč tudi z dopisno filmsko šolo in opravil prvi letnik. A se je potem šola selila v Ljubljano in "njegovega" filma je bilo tako konec. Želje po njem pa so mu ostale, še spravljene v predalu. Druge skrivne Bertove želje vam tokrat (še) ne izdam. Prelepa je, kot so lepi njegovi spomini na mladost...
Med pogovorom neusmiljeno zvoni telefon. Na delovni mizi se nizajo zapisi pogovorov: temu ploščo, onemu neko razlago, s tretjim se dogovori za sestanek... Prektratek je dan za vse, kar bi hotel Berto postoriti. Hitiva po stopnicah, njegova naglica je nalezljiva. Umirim korak. Berto dirja čez trg, ker si je v svojem izgorevanju pozabil na listič napisati "podaljšaj propustnico".
Srečno, prijatelj z lističi.
Rudi Mraz
□b dnevu nekajenja 131. januar) čestitamo vsem, ki ste se vsaj ta dan vzdržali kajenja -
Portorožanovci.
Alberto Pucer je tudi velik ljubitelj in poznavalec zabavne glasbe. Zato mu je bilo v posebno zadovoljstvo, da je pevki Josipi Lisac, ki je imela nedavno dobro obiskan koncert v portoroškem Avditoriju, lahko izročil čudovit šop rož. (foto: Z. Primožič/FPA). Da ne pozabimo, Alberto Pucer ie tudi član občinskega sveta Piran! In lanski dobitnik Kocjančičeve nagrade.
Naš najstarejši občan slavi
1. februarja slavi 98. rojstni dan Pirančan Franjo OREŠKOVIČ, ki sicer živi v izolskem domu za ostarele. Iskreno mu čestitajo vsi iz upravne enote Piran. Čestitkam se pridružujemo tudi Portorožanovci in zagotovo še vsi njegovi soobčani!
Ml MED SEBOJ
čestitamo, zahvaljujemo, voščimo
*	Spoštovani pacienti, odhajam na novo delovno mesto; ob tej priliki bi se vam rad zahvalil za vaše zaupanje. Bilo mi je prijetno in čast delati z vami. Želim vam obilo zdravja v naprej. Hvala. Dr. Peter Bossman.
*	Krajevna organizacija Rdečega križa Piran se zahvaljuje vsem sodelavcem in prijateljem za pomoč in podporo. Društvu upokojencev in Zvezi borcev velja naša zahvala za finančno pomoč pri obdaritvi občanov v domovih.
*	Vse najboljše za rojstni dan Danijeli SRPAN (1.2.), Jelki KURTOVIČ (3.2.) Srečki BOŽIČ (6.2.) in Jožici REŠČIČ, ki praznuje na valentinovo (14.2.), želijo sodelavke in sodelavci Centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu.
*	Februarja -1. oz. 20. - praznujeta svoj rojstni dan Tim ŠKERBEC in njegov stric Matjaž KALC, ki še vedno išče ženo na daljnjem Islandu. Vse najboljše za osebni praznik jima od srca želijo Marika, Mladen, Milena, Silva in Ivo.
*	Dragi Matjaž KALC, vse najboljše za rojstni dan in pridi pogledat še domačinke. Prijateljice in prijatelji iz Portoroža.
*	Najboljše želje za rojstni dan: Danici KEKIČ (18.12., malce zapoznele, a iz srca), Olgi PETEK (25.1.), Emiliji VUK (30.1.), Jožetu GANTARJU (6.2.) in Mariji BUBNIČ od vseh, ki se trudijo pri Rdečem križu.
*	Bogdanu KLEMŠETU vse najboljše za rojstni dan, ki ga slavi 7. februarja - od njegovih domačih in prijateljev.
*	Iskrene čestitke za rojstni dan Anji BARRILE, ki ga praznuje 12. februarja - od prijateljev.
*	Istega dne, 12. februarja praznuje rojstni dan tudi Sonja KNEZ, ki ji nazdravljajo njeni prijatelji.
*	Novo leto je Renato ŠRAML z Belega Križa lepo začel: s poroko (3. januarja). Ob tem pomembnem koraku si zasluži najiskrenejše čestitke, ki naj se razpotegnejo še naprej, do 10. februarja, ko ima svoj rojstni dan. pa - zakaj ne - še dalje na vse dneve tega leta in še naprej... prijateljice in prijatelji.
*	Auguri sinceri per il compleanno a Romano KLOBAS (6 febbraio) dagli amici de! coro "Giuseppe Tartini".
*	Gli amici del gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italian di Pirano augu-ra per i! compleanno ad Emilia VUK.
*	Nepoznani gospe se kar najlepše zahvaljujem za sočuije du moiega čuvan Cezarja. Gospa ga je našla dokaj nebogljenega nemočnega Poizvedovala je, kje domuje in ga v naročju prinesla na pravi naslov. Verjetno je malo ljudi, ki hi to sto rili Žal mu rii bilo pomoči. Ohromel je (verjetno notranja povkuiiba zaradi udarca). Marica 3AVIĆ iz Gortanove ulice v Piranu
*	Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, (ne)znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob smrti našega Enrica BRAGHIERI-ja iz Portoroža v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izražena sožalja.
Njegova družina
Ob smrti Željka Bursiča s Stare ceste 8 v Portorožu je širša soseska (Stara cesta, Cvetna pot, Mirni kot, Šentjane) na željo družine pokojnika, namesto cvetja namenila 63.000 tolarjev bolnišnici Izola, urološkemu oddelku, za nakup opreme.
Ob smrti ljubega sina Branka Pukšiča se zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje.
mama Nada
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
•	NUJNO PRODAM orodje in opremo za izdelovanje kovinskih ježkov (za ikebane). Cena po dogovoru. Tel.: 645-726.
•	MIZARSTVO KLARIČ, s.p. opravlja montažo in servis pohištva na terenu. Tel.: 645-726, med 8-12 in 15-19 uro.
•	VEŽEM diplomske naloge in revije. Tel.: 275-676, od 20. do 21. ure.
•	Za PARKETARSKE usluge pokličite v Piran. Tel.: 741-265.
•	MLAJŠA UPOKOJENKA je zainteresirana za vsakršno delo: pospravljanje stanovanja, pomoč v gospodinjstvu... Za informacije pokličite v uredništvo (73-046, ob deiovnikih).
•	V Luciji ODDAM opremljeno dvosobno
stanovanje. Tel.: 066/770-638, zvečer.
e Agencija E-MET potrebuje več sposobnih sodelavcev za delo na področju oglaševanja (trženje oglasnega prostora, planiranje). Interesenti z izkušniami naj pokličejo opoldne na 38-208 ali 401-920.
•	Nudim šiviljske storitve Izdelovanje in popravilu oblačil. Informacije. 772-070.
® Žensko, moško m otroško konfekcijo šiva t »t popravlja sivilija po vašem naročilu. Maiocila po tel. 7 IMi'b (Andiei)
V Poitofo/anu lahko svoj mali oglas objavite bie/j)lačno Resedilo malega oglasa pošljite po posti ali sporočite po telefonu (na 73-0-Uv dopoldan, ob siedall tudi popoldan) do Л) v mesecu Oglas bo objavljen v Poi toio/anu, ki bo i/sel v istem mesecu
vsi. Problem parkiranja človeka lahko odvrne od obiska še tako zanimive predstave, zlasti v slabem vremenu - dežju in vetru -ko se je že tako ali tako težko odpraviti zdoma. No, če pa pomislim, bi tudi Avditorij na vsak način potreboval nadstrešek, saj poletne plohe še tako dobro pripravljeno prireditev pokvarijo, pa tudi sicer je uporabnost odkritega prostora omejena. Upajmo, da se bo za oba kulturna objekta vse dobro izteklo. ALENKA KOLARIČ, tajnica generalnega direktorja v Drogi: Če bi se prepustila romantiki, bi izbrala gledališče Tartini. Ambient je lep, kulturne prireditve, zlasti odrska dela, obogati z vzdušjem, ki v modernih prostorih manjka. Razen tega ni prav, da kulturna dediščina tako propada, taka brezbrižnost nas ne kaže v ravno najlepši luči. Če pa upoštevamo ekonomsko plat, se obnova najbrž ne splača, vsaj dokler v Piranu nekaj ne storijo, da bo prometni režim dovoljeval nemotene obiske prireditev. Kar pa se tiče Avditorija, ne verjamem, da bi ravno nadstrešek pomagal, da bi vse zaživelo, kot bi moralo -najbrž bi bilo potrebno še kaj. ALIDA GRŽINIČ, tajnica generalnega direktorja v Drogi: Odločila bi se za gledališče Tartini. Piran je treba kulturno poživiti, dati mladim čim več možnosti za sožitje z dragocenimi dobrinami človeške ustvarjalnosti. Razen tega je stavba kulturni spomenik in že zato ne bi smela propadati. Prepričana sem, da bi Piran z njeno obnovitvijo zaživel. Zdaj je vse kar preveč mirno, skoraj mrtvo. Mladina, ki se zdaj zbira pred gledališčem, bi se lahko zbirala tudi v njem, na prireditvah ali v kulturnih krožkih.
Sonja Požar, Lucija
0 Beli knjigi pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Po dolgotrajnih pripravah je lanskega novembra vlada Republike Slovenije predstavila Belo knjigo o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Bistvena novost, ki jo predlaga, je uvedba večstebrnega sistema zavarovanja. Poleg reformiranega obstoječega, ti. dokladnega sistema, predvideva predlog uvedbe novega naložbenega stebra, ki bi ga upravljali privatno ali javno vodeni pokojninski skladi. Da bi nas reforma pokojninskega sistema ne našla nepripravljene, je Visoka šola za podjetništvo, ki gostuje v Portorožu, med svoje redne poslovne večere uvrstila predavanje "Pokojninska reforma v Sloveniji". Reformo bo predstavil doc. dr. Milan Vodopivec, dekan šole.
Predavanje bo v torek, 3. februarja 1998 ob 19.00 uri v prostorih Visoke strokovne šole za podjetništvo v Zeleni dvorani I. nadstropja v Avditoriju v Portorožu.
POSEG V ZASEBNOST
V hotelu Vesna, ki je v okviru Metropolovega holdinga, so se odločili temeljito prenoviti objekt hotela Vesna. Tako naj bi iz dosedanjih hotelskih sob po novem nastali luksuzni apartmaji. Ker pa apartmaji višje kvalitete zahtevajo svoj standard, so se odločili, da bodo na severni strani hotela dodatno zgradili nekaj balkonov. S tem posegom pa se ne strinja njihova najbližja soseda, Jožica Č., ker bodo z na novo zgrajenimi balkoni vsiljivo vdirali v njeno zasebnost, saj bo z njih dober razgled na njeno dvorišče in v hišo. Po pritožbi Jožice Č. je upravna enota Piran takoj razveljavila del lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ki omogočata navedeno gradnjo. Razlog za razveljavitev je, da lastniki hotela Vesna na lokacijsko obravnavo niso povabili sosede - torej Jožice Č. - od nje pa tudi niso dobili soglasja za tovrstni poseg, ki vdira tudi v njeno zasebnost. Na delno razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa so se takoj pritožili tudi investitorji, ki pravijo, da se nameravani gradnji balkonov ne bodo odrekli. Njihovo pritožbo zdaj rešujejo na Ministrstvu za okolje in
prostor. Medtem ko v pritožbenem organu v Ljubljani meljejo to pritožbo, bodo balkoni že dograjeni... Komu bodo dali prav, je še treba počakati. Pa tudi na to ali bodo sporni novi balkoni ostali...
L.S.Z.
Club Maona
Лг/с 5, Ficsa - Piran

V februarju gosti:
*	februarja ob 21. uri - za kulturni praznik gledališče Ane Monro iz Ljubljane
*	1 4. februarja, prav tako ob 2 1. h pa glasbeno skupino Demolition (ironp. Rezervacije na tel.: 746-4 2 3
Na večer prireditve: 76-054
VA BLJ K NI
k
300*4° SE V PBRQ0l/t
PIZZERIA • PUB
PERGOLA
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
Vsak dan do 041
PraVa italijanska pizza pripravljena V krušni peči
Špageti, tortelini, rezanci, peresniki... na Več načinov
Meso na žaru » Šampinjoni na žaru Solate
Maxi palačinke "Pergola"
... in še ... in še ...
O (I li inil g I kis b«i vsak v v l v r (lo v. g o (I nji h jutranjih url
J
■ Шш
V ZADOVOLJSTVO KRAJANOV ODSTRANJEN 0DJEKT V FIZINAH
Pred leti so na Fizinah v Portorožu za bencinsko črpalko zgradili objekte, v katerih so za okoliške krajane uredili trgovino z živili. Z leti se je posel skazil, objekti so ostali prazni in so začeli propadati. In ker zasebnemu pohlepu po lahkem zaslužku ni konca, se je nekdo domislil, da bi v ta namen uporabil tudi tiste objekte. Trgovsko podjetje Jestvina, ki je razpolagalo z zemljiščem in objekti, je vse oddalo v najem. Že kmalu je bilo razbrati (po videzu, ponudbi, vrsti obiskovalcev), da je edini namen zasebnega najemnika zgolj hiter zaslužek. Ponudba je bila slaba, struktura obiskovalcev pa tudi ni bila kaj prida... Hrup, smrad, neurejenost in drugo je seveda zelo motilo predvsem neposredne sosede. S pritožbami na različne državne in občinske organe zadevi niso mogli do dna. Vztrajni zasebnik je vsako leto znova, vsemu navkljub, pridobival vsa potrebna dovoljenja za obratovanje objekta, ki je sicer bil le sezonskega značaja. No, potem so se stvari v letu 1995 le premaknile na boljše. Sanitarna inšpekcija namreč takrat ni izdala svojega soglasja k obratovanju. Potem je do junija lani objekt sameval in še naprej propadal. Okolica je bila zane-
USPEŠNO DR0GIN0 LETO
V portoroški Drogi so tudi v letu 1997 dosegli izjemno ugodne poslovne rezultate. Družba je po napovedih predsednika uprave, Matjaža Čačoviča, do konca preteklega leta uresničila in celo presegla vse načrtovane poslovne cilje. Prve ocene kažejo, da je celotna realizacija znašala 12,4 milijarde tolarjev, kar glede na predhodno leto predstavlja 12 odstotno povečanje. Na domačem trgu je Droga ustvarila 9,7 milijarde, na tujih trgih pa 2,7 milijarde tolarjev. Hitro rast prodaje, predvsem na trge nekdanje Jugoslavije, so dosegli predvsem z izvozom kokošjih paštet, ki predstavljajo preko polovico Droginega izvoza. Navkljub čedalje hujši konkurenci je Drogi uspelo obdržati vodilne tržne deleže pri kavi, čajih, rižu, polenti in mlevskih izdelkih ter soli. Seveda sledijo temu tudi finančni rezultati družbe! Celotni dobiček so povečali za 12% in znaša po nerevidiranih poslovnih rezultatih 1,3 milijarde tolarjev. Dobri poslovni rezultati pa se kažejo tudi v kotaciji Droginih delnic, saj jim vrednost stalno raste, kljub vsem tečajnim nihanjem slovenskega borznega trga. Trenutna cena delnic Droge Portorož se giblje okoli 32.000 tolarjev. Droga Portorož p a je sredi decembra preteklega leta pridobila cor tifikat skladno',ti sistema kakovosti 7 ISO 9001 /a celotno poslovanje družbe
marjena, kritina provizorija je začela odpadati (delno je stal celo na zemljišču v lasti OMV-lstra benz), smrdelo je... Skratka - razlogov več kot dovolj za ukrepanje. Že lanskega aprila je Urad za komunalni nadzor naše občine opozoril lastnika (KZ Agrarija Koper z.o.o. iz Kopra) na stanje njihovega objekta. O problematiki je razpravljal tudi svet Krajevne skupnosti Portorož in lastnika pozval, naj odpravi za okolico zelo moteče stanje. Potem je Bogdan Pajek iz Urada za komunalni nadzor z odločbo naložil lastniku - KZ Agrariji - rušenje in odstranitev barakarskih objektov in nadstreška. Takoj je bilo treba odstraniti nadstrešek in urediti okolico: npr. pokositi travo... Lastnik je sicer začel z urejanjem. Potem pa se je z rušitvijo in odstranitvijo objektov nekam predolgo obotavljal (baje je iskal najugodnejšega izvajalca). Zato mu je komunalni urad decembra lani izdal opozorilo za izpolnitev obveznosti decembra lani. No in objekte so zatem porušili, do 14. januarja pa tudi odstranili vse ruševine. Tako se je torej končala več let trajajoča zgodba o teh zanemarjenih objektih. Zdaj je Portorož vsaj za odtenek lepši.
i,/. - . ^^ •
NOVOUSTANOVLJENI F0T0 KLUB PORTOROŽ SE JE IZKAZAL Z RAZSTAVO
Septembra lani je bil ustanovljen Foto klub Portorož, ki šteje zdaj petintrideset članov. Redno se sestajajo vsak prvi in tretji petek v mesecu. Razpravljajo pa predvsem o novo nastalih fotografijah in diapozitivih. Do sedaj so se člani predstavili že na desetih razstavah v Sloveniji in tujini. Predstavitvena razstava je bila 29. novembra lani v prostorih O.Š. Cirila Kosmača v Piranu. Sodelovalo je 17 razstavl-jalcev s štiriindvajsetimi fotografijami in dvestopetdesetimi diapozitivi. V desetih dneh kolikor je trajala razstava, jo je obiskalo okoli tristo radovednežev. Klub ima zaenkrat svoje prostore na Strmi poti 10 v Portorožu, predseduje pa mu Dean Jukič.

PORTOROŽ
želi bralkam in bralcem Portorožana, da bi bili v tem letu enako uspešni kot Droga.
Januar 1998
Mrtoroian it. l
<1
IZ SOSEDNJE LUCIJE
Kako smo dobili medvedka
Rotary klub Lucijčanom
Kadarkoli sem v preteklosti šel mimo majhnega parka za Bistrojem v Luciji mi je bilo žal, da je tako neurejen in slabo izkoriščen. V sredini je bil zanemarjen peskovnik, ki je služil le še potrebam mimoidočih psov, na obrobju pa so občasno prodajali kakšno sadje in zelenjavo. Nekaj grmičja je dopolnjevalo njegov ne prav lepi izgled. Svojemu Rotary klubu sem predlagal, naj ga uredi. Predlog je bil sprejet. Kipar Janez Lenassi je prevzel klesanje vodnjaka, ing. Ivan Priman je naredil idejno skico vodnjaka v prostoru - parku za Bistrojem - Splošna plovba, ki je lastnica zemljišča, je z idejo soglašala, pridobili pa smo še soglasja pristojnih podjetij za napeljavo komunalnih priključkov. Potem je prišlo na vrsto še gradbeno dovoljenje. In delo se je tako lahko začelo...
Obalne galerije so kiparju dale na razpolago primeren kamen. Lenassi si je pridobil sodelavca, zamejskega Slovenca iz Benečije A. Stulina, ki mu je pomagal pri delu. Organizacijo je prevzel ing. Veseljko Ojo iz Kopra, izvedbo pa je s svojo firmo Bitermo zagotovil ing. Franc Bizjak. Vse skupaj je trajalo skoraj dve leti. Medtem se je tudi že približevala peta obletnica ustanovitve Rotary kluba Portorož. Zato smo se odločili, da bomo urejeni park z vodnjakom predali krajanom prav ob tej priložnosti. Z majhno proslavo smo obeležili trenutek. Župan Franko Fičur ga je prevzel v imenu ljudi, ki jim je bil darovan. Portoroški zbor, ki ga vodi dr. Mirko Slosar, je ob tem zapel.
Rotary klub se skuša s svojim delovanjem čimbolj približati ljudem. V petih letih obstoja je s svojimi člani naredil veliko stvari, ki so pomagale sredini, v kateri deluje. Običajno teh dejanj ni razglašal. Tokrat je njegov projekt vsem na očeh. Mogoče je zato prav, da se ve, kdo ga je izpeljal.
dr. Boris Filli
Rotarijski ples - Ob zvokih "Ugrin Orchestra" bodo ugledni člani in povabljenci Rotary kluba Portorož lahko 7. februarja zaplesali v Grand hotelu Metropol na tradicionalnem plesu.
Vodnjak, delo kiparja Janeza Lenassija: igra kamna in vode. Lucijčanom pa je žal, da ga je reflektor ponoči osvetljeval le malo časa. Zdaj je tam spet tema...
Naša učiteljica je prinesla v šolo zelenega medvedka. Povedala nam je zgodbico o medvedku. Bil je drugačen od drugih medvedov, zato se ni smel igrati zunaj. Vedno je bil sam.
Mi pa smo rekli, da medvedka nikoli ne bomo pustili samega. Potem smo medvedku izbrali ime Zelenko. Žrebali smo, kdo ga bo prvi nesel domov. Jaz sem bila prva. Zelenka sem nesla domov. Popoldne je šel z mano na balet, zvečer sva skupaj napisala dnevnik, brala in šla spat.
Tea Gombač 2.r. OŠ CK Piran, Enota Portorož
Spoštovani Pirančani!
V okolici naše šole in našega razreda smo odkrili veliko smeti. Dogovorili smo se, da bomo okolico očistili. Želimo imeti čisto okolje, v katerem se učimo in preživimo veliko časa. Na šoli imamo organizirane Zelene straže, poleg tega smo v letošnjem šolskem letu že dvakrat očistili zelenico v bližini naše učilnice. Našli smo: pločevinke, rezervne dele avtomobilov, plastične posode za motorno olje, škatlice cigaret, papir, vrečke... Napolnili smo kar nekaj črnih vreč. Za te odpadke so odgovorni meščani, obiskovalci Pirana in tudi kakšen učenec. Želimo, da v okolici naše šole odgovorni postavite table: PROSIMO, NE ODLAGAJTE ODPADKOV!
Učenci 3.a razreda OŠ Cirila Kosmača Piran
KOCKA JE PADLA
"Rim je naš!" To niso samo Cezarjeve besede, temveč tudi besede dijakinj in dijakov Gimnazije Piran, ki so se pod vodstvom Polone Senčar, mentorice turističnega krožka, lani, 19. decembra odpravili na popotovanje v Rim. Spremljali so jih izbranci iz častne lože - zbornice, ki so "vladanje" opravili z odličnim uspehom.
V	italijansko prestolnico so prispeli po desetih urah varne vožnje. Rim so doživeli z vseh dobrih in nekoliko manj dobrih strani. Ljudje so naše srednješolce presenetili s svojo odprtostjo in gostoljubnostjo. Svoj pravi čar je Rim pokazal ponoči s svetlikajočimi lučkami, ki so ustvarjale prijetno predbožično vzdušje.
V	Fontano di Trevi so radoživi mladi izletniki vrgli novčič, kar pomeni, da se bodo še vrnili v Rim. Da bi se to zagotovo uresničilo, so se tudi sami namočili vanjo.
Ave!
Člani turističnega krožka Gimnazije Piran Ana, Željka, Helena Suzana
6
portoroian it. i
PIRAN PIRANU
UMIRANJE NA OBROKE...
Sanje
Pravijo, da Piran umira. Kar naprej si to ponavljamo v lokalnih časopisih, na sejah občinskega sveta, v kavarni, na ulici, povsod. Začeli smo na to gledati kot na nekaj samoumevnega in neizogibnega, sicer bi umirajočega skušali rešiti. Če nekaj ali nekdo umira, potem se ga je gotovo lotila kakšna neozdravljiva bolezen ali pa nihče ne zna postaviti prave diagnoze. Morda bi jo kdo tudi znal, pa si je ne upa, ker bi bila resnica preveč neprijetna. Če ne raziščemo pravih vzrokov za umiranje, ni mogoče najti niti pravega zdravila. Prav bi bilo, da bi se vsaj potrudili ali pa bomo imeli m Piran na vesti vsi, ki si ponavljamo, da umira in ne storimo nič. ,i Kaj in kdo je Piran? So to stari jjjjgb zidovi, nekaj (malo) zelenja, kakšna rožica v parku, večinoma umazan ribnik, kup zaprtih lokalov, slabo očiščene ulice? Ali so to morda ljudje, ki nekaj let ali že desetletja žalostno (ali neprizadeto) gledajo, kako vse kar Piranu daje dušo, odhaja iz njega. Zapuščajo ga ljudje, ki so ga desetletja imeli radi. Ker ne morejo preprečiti odhajanja njegove duše, se ji pridružijo še sami. Ali nemara v mestu ostajajo le tisti, ki nimajo kam, ali tisti, ki še upajo, da bo Piran živel? Ne vedo pa kako. Tako je Piran bolj in bolj prazen, vase zaprt. Toda - če imaš zares nekoga ali nekaj rad, ga ne pustiš umreti ali propasti. Boriš se zanj. Le znati moraš - kako. Treba je najprej ugotoviti, zakaj umira in se potem boriti z vsemi možnimi sredstvi, da se to prepreči. Pa se takoj pojavi vprašanje smiselnosti reševanja življenja nekomu, ki ne kaže nobene prave perspektive. Tako se začarani krog nadaljuje in smo že skoraj prepričani, da se ne splača narediti nič. Ne strinjam se s to ugotovitvijo; verjamem, da je dušo Pirana še mogoče rešiti. Pirančani se moramo dogovoriti, kaj je treba za Piran narediti in složno vztrajati do uresničitve tega - ne glede na najrazličnejše poglede. Piran ne sme biti talec nobene politike in nobene politične stranke!
V zadnjem desetletju je zamrlo gledališče, kino, še celo letni kino. Kultura je tako v ožjem kot tudi širšem pomenu nenadomestljiva vrednota in hrana za dušo. Morda nam Piran umira zaradi podhranjenosti. Napovedana je obnova gledališča Tartini, a je v neenakopravni tekmi z nadkritjem letnega prizorišča Avditorija. Nadkritje je potrebno, da ne izgubimo Zlatega bobna. Gledališče je potrebno, da ustavimo umiranje Pirana. Kaj je pomembnejše: enkratletna (sicer zelo pomembna) prireditev ali Piran in njegovi prebivalci? Odgovor bo kmalu na dlani. Nekateri se bojijo, da bi v bodočem obnovljenem gledališču Tartini kmalu naleteli na razbite stole, kajti kdo vse bi hodil na predstave... Pirančani so namreč v očeh nekaterih nepirančanov - nekulturni. Morda je to celo res, saj v duši ljudi in mesta vendarle odsevajo tudi vrednote. Manj kot je duše, manj je vrednot in obratno. Zato jo je vredno reševati. Morda bomo rešili pred propadanjem tudi mladino in starostnike. Še posebej slednji si želijo zopet svoje gledališče in kino. Mladi pa rabijo hram kulture, s katerim bodo rasli v kulturne ljudi, ki ne režejo prevlek na stolih iri rie lepijo žvečilnih gumijev nanje. Pirančani le nismo drugorazredni mešani in Piran ni /golj kulturnozgodovinski spomenik. Ne pustimo ga umirati, ker i njim umiramo tudi mi.
Milica Maslo
Spanje prinesejo počitek, a tudi sanje. Pred očmi se zvrste dogodki dne. Včasih posedamo na oblaku, letimo, straši nas mora, fantastika...
Sigmund Freud ugotavlja, da je sen beg pred resničnostjo. Pirančani torej Freud-a po božje častimo, saj se najpogosteje zatekamo v svet čudovite sanjske omame, kjer se nam vsaj za trenutek odkrije naše mesto v vsem razkošju vsakovrstnih obljub, s katerimi nas hranijo že petdeset let. Še sreča, da moramo spati. -
Globoko spimo trikrat na noč in to okoli 80 minut. Torej smo Pirančani srečni trikrat v štiriindvajsetih urah. Vrstni red sanj si vsak ustvari sam in to je luksus.
Lahko sanjamo najprej o tem, kaj bi storili, če bi bili svetniki, potem, kaj bi storili, če bi bili na vrhu komunale (Okolja) in nazadnje, kaj, če bi bili sami župan. V sanjah smo Pirančani res srečni ljudje. Še bolj ob misli, da vsi zgoraj omenjeni nikoli ne sanjajo, ne morejo! V nasprotnem primeru bi mi ostali brez sanj. Oni svoje sanje izrabijo podnevi, ko se trudijo, da bi nam zagrenili vsakdan.
O sanjah razmišljajo - lahko resno ali neresno beremo v sanjskih bukvah. Prve so našli še pisane v klinopisu, pa potem pisane na kožo in kasneje na papir.
Iz obdobja nastanka Pirana v mestu niso znane kakšne sanjske bukve. So nam jih pa v novejši dobi razni dobrotniki v raznih znakovnih oblikah (roštilj, rotunda, elipsa...) kar zgradili. Ti znaki imajo za Piran različne sanjske simbole. Ko sanjamo o roštilju, pomeni, da se bodo nekoč na njem cvrli vsi tisti, ki nam venomer le nekaj obljubljajo. Sanjati o rotundi pa je prava mora - saj pomeni totalni nadzor nad mestom in meščani. A se je ponavadi hitro otresemo, saj takoj po rotundi ponavadi sanjamo o elipsi. Prekrasno blesteča, hladna kot led, gladka ravnina. Pa simbolika? Nekoč bomo Pirančani, sedeč na klopeh ob elipsi uživali ob gledanju, kako ga bodo enkrat nadrsali - ne mi - ampak oblastniki. Žal, za zdaj le v sanjah!
Rudi Mraz
Sanje malega Pirančana: da bi nekoč po zaledeneli elipsi Tartinijevegan trga namesto rolkarjev drsali velmožje in žene...
kavarna GALERIJA
tm
na Tartinijevem trgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
VELIKO SO JIH OBISKALI
Krajevna organizacija Rdečega križa Piran ima svoje prostore v palači Trevisini ob mandraču, dokler ne bo uspela dobiti primernejših.
Če ima na zalogi dovolj hrane, jo tam mesečno razdeljuje socialno potrebnim družinam in posameznikom. V mesecu oktobru je organizirala akcijo zbiranja rabljenih oblačil in obutve, kar sicer stalno dela ob sredah od 10. -11. ure.
Poleg rednega dela je piranski Rdeči križ lani pripravil več drugih akcij. Ob tednu Rdečega križa (od 8. do 15. maja) so se volonterji odločili obiskati in obdariti krajane starejše od 80 let. V samem Piranu jih je bilo 79. Obiskali so jih na njihovih domovih in jih razveselili s skromnim darilom. Mnoge je to presenečenje razveselilo. Istočasno so po ustanovah, društvih in posameznikom prodali dvajset zidakov, kar je šlo v dobro izgradnji otroškega zdravilišča na Debelem rtiču. Decembra pa so piranski prostovoljci v dvorani svoje krajevne skupnosti pripravili dobro obiskano prireditev. Dragica Rihter iz Centra za socialno delo je predstavila delo in cilje skupin za samopomoč v naši občini ter prisotne povabila, da se jim priključijo. Zdravnik, dr. Korsič, je obširno spregovoril o Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in dal napotke za zdravo življenje in prehrano, kar je ponazoril še z diapozitivi. Povabljenim so zaplesale še članice baletne skupine KUD-a Karol Pahor pod vodstvom Lidije Pogačar. Na flavto jim je zaigrala še nadarjena glasbenica, sicer dijakinja Gimnazije Piran, Alja Velkaverh. Sledila je seveda zakuska, ki so jo skoraj v celoti pripravile članice organizacije, postregle pa so dijakinje Srednje zdravstvene šole, ki so tudi merile krvni pritisk.
V prednovoletnem času so se spomnili svojih občanov, ki živijo po domovih za starejše v Kopru in Izoli in v Socialno varstvenem zavodu v Dutovljah. Kot vsako leto so zanje pripravili darila in jih tudi obiskali. Obdarovali so jih 104: v domu na Markovcu 21, v domu v Izoli 72 in v Dutovljah 11.
Iz Ljubljane je prispelo še 40 darilnih paketov pripravljenih iz sredstev akcije RK "NIKOLI SAMI". Razdeljeni so bili starejšim in socialno potrebnim ljudem v naši občini. V mestu Piran so jih obdarili 39, 5 v Luciji in 2 v Strunjanu. Vse so tudi osebno obiskali. Predvsem pa so bili veseli, da so se jih na Rdečem križu spomnili in jih obiskali. Mnogi namreč pogrešajo predvsem človeško bližino.
Darinka Šuštaršič
Večer v Librisu
V mesecu oktobru lani smo na Rokovem trgu v Piranu doživeli otvoritev knjigarne Libris. Gost literarnega večera je bil tržaški pisatelj, prevajalec in publicist, Miran Košuta. Z njim se je pogovarjala Jasna Čebron, profesorica slovenskega jezika. In ta večer je pustil sledove...
Ob novem letu je izšla brošura, polna fotografij Cveta Zavnika. Besedila pod njimi je zapisala prof. Jasna Čebron, računalniško jo je obdelala Helena Poniž, gospod Edvard Poniž je poskrbel za obliko in izdelavo. Ta drobna knjižica je dostopna tudi tistim, ki na otvoritev niso prišli. Na ogled je v knjigarni Libris v Piranu in v piranski Mestni knjižnici.
Dragica Kocjančič
Meddržavna izmenjava mladih lahko bogato obrodi
Občina Piran in prijateljska občina Bjugn na Norveškem sta leta 1985 podpisali listino o sklenitvi medsebojnega prijateljstva. Prijateljstvo izhaja še iz časov druge svetovne vojne med našimi interniranci na Norveškem in tamkajšnjimi prebivalci, ki so našim ljudem nesebično pomagali. Sodelovanje med občinama je doslej potekalo na kulturnem področju. Tako je leta 1989 Komuna Bjugn postavila v piranski mestni galeriji fotografsko razstavo z 32 umetniškimi fotografijami Bjugna in okolice. Potekali so predvsem protokolarni stiki ob izmenjavi obiskov.
Na enem teh obiskov, lani aprila v Piranu, sta se župana obeh občin dogovorila za ponovno vzpostavitev izmenjave mladih. Njen namen je učenje tujega jezika, medsebojno spoznavanje, navezovanje in širjenje prijateljskih vezi med mladimi in njihovimi družinami. In kako to poteka? To pomeni enoletno bivanje v neki družini v Bjugnu oziroma enako dolgo bivanje mladca ali mladenke iz Norveške pri nas. Mladi ljudje si torej za leto dni izmenjajo družine. V tem času pa vsaka občina poskrbi tudi za zaposlitev mladostnika in za brezplačen pouk jezika gostiteljev.
Tokratna izmenjava je stekla novembra lani, ko je na Norveško odpotovala Ana Popovič, 21-letna študentka visoke upravne šole v Ljubljani, doma iz Pirana. V Bjugnu živi pri izbrani družini, dela pa na šoli v podaljšanem bivanju. Predvidoma bo opravljala tudi prakso na področju javne uprave na občini v Bjugnu. Trikrat tedensko obiskuje pouk norveškega jezika, pomaga pa še pri razdeljevanju hrane v domu ostarelih, sodeluje v mladinskem klubu in se ukvarja s številnimi športi. K nam pa je 7. januarja za 6 mesecev prišla mlada Norvežanka, devetnajstletna študentka Froyadis Moen, 19-letna študentka. Doslej se je izobraževala na področju športa, v bodoče pa namerava na fakulteti vpisati smer računalništva.
Sicer pa je aktivna športnica, vratarka v domači ženski nogometni ekipi. Med bivanjem pri nas se bo učila slovenščine. Zaposlena bo najprej v hotelu Krkinega Zdravilišča Strunjan, nato predvidoma še v Hotelih Palace in na občinski upravi v Piranu.
Do sedaj sta potekali dve izmenjavi mladih med Piranom in Bjugnom: v letih 1989 in 1990. Bivanje sta izmenjali dve študentiki iz Bjugna ter študentka in študent iz občine Piran. Najbrž je zanimivo, da si je ena od gostij iz Norveške pri nas našla življenjskega sopotnika in si ustvarila družino in dom v Izoli, kjer sedaj tudi živi.
Izmenjava mladih, ki so jo spet povlekli na dan na lanskem aprilskem srečanju županov, predstavlja eno od oblik sodelovanja med prijateljskima občinama. Na omenjenem srečanju so predstavniki iz Bjugna znova potrdili svoje zanimanje za naše hotelske, še posebej termalne usluge in za gospodarsko sodelovanje.
gg Če koga mika na svoji koži za hip občutiti "underground"
Kusturičevega filma, naj gre kdaj pozno zvečer v lucijski Lela bar (nekdanji Rosi bar, za neuke). Ob pomanjkljivo odeti deklici zvijajoči se na lesenem sodu v ritmu balkanskih hitov, ki jih z velikega zaslona pojejo "naj" zvezde jugo pevske scene, bo doživetje zagotovo močnejše, kot v filmu, saj je le ta - na koncu koncev - vendar samo fikcija.
£52 Na Kosmačevi ulici v Luciji imajo večnamensko zaklonišče -
nad njim je namreč manjše igrišče. Ta prostor so si okoliški mladeniči in mladenke v adolescentnih letih izbrali za svoje mesto večernega srečevanja. Prav - najbrž bolje kot zapravljanje časa in denarja pred igralnimi avtomati, ki jih premore že vsak "pajzl", če... Če ne bi za sabo puščali vse postlano s papirčki, embalažo cigaret in drugim...
Podoben "meeting point" (točko srečevanja) si je mladež našla tudi na pločniku Podvozne ceste, pod zidom vrta ene od tamkajšnjih vrstnih hiš. Pridejo z motornimi kolesi ali peš, kakšno rečejo, kakšno
borzno posredniška družba
_llnt€Pfin
Primorski Finančni Center Inlerfin
PFC
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi,
nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje,
vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA,
poleg tega pa nudimo zudi storitve terminskih poslov in leasing.
tudi pokadijo, če so žejni, kaj spijejo... Vse pa je pristajalo na tleh. Do nedavnega. Nekomu je bilo tega očitno dovolj in je na zid obesil priročno posodo namenjeno odpadkom. Da tega kdo le ne bi spregledal, je s fosforescentno barvo še pripisal, čemu je namenjena
^ Portoroški Hoteli Morje s polno paro obnavljajo svoj dotrajani bazen, zrušili pa so že tudi nekdanji objekt Kekec, kjer je nazadnje uspešno obratovala slaščičarna Mignon. Uveljavljena slaščičarja naj bi se spet v Portorož vrnila marca meseca - seveda v nove prostore. V hotelu Riviera pa nas bo potem pričakal prenovljeni, povečani, sodoben bazenski kompleks.
fS^ Gradbeno podjetje ALEA, d.o.o. iz Celja je januarja začelo s prenovo Župančičeve ulice in Trga bratstva (Rokov trcjj v Piranu. Prenovitvena dela zajemajo komunalne naprave in ulični tlak. Okvirna vrednost investicije je ocenjena na 200.000,000,00 SH Pienova bo predvidoma zaključena konec maja letos. Krajani ugibajo, ali bo tudi ta ulica imela tako številne jaške kot lam prenovljen tomsn'.cva... (iz katerih zdaj "lepo" smrdi).
jerg V prvih januarskih dneh so začeli z rekonstrukcijo strun janskega križišča Investitor je Ministrstvo za promet in zveze oz njegova Direkcija hO /a ceste, soinvestitor pa Občina Piran Dela izvaja podjetje SOJ I jubljana Okvirna vrednost investicije znaša 200 000 000.00 tolarjev /aradi tehnologije gradnje bodo dela potekala v presledkih Sedaj začeta dela bodo tekla do poletne se/one (utrjevanje tereriaj. / rekonstrukcijo kri/isca pa bodo nadaljevali v jesenskem času Vsa dela morajo biti /akljuceria fired poletno turistično se/orio leta 1WJ Hok /a dokončanje investicije je do
'j vm
Stavbo v Portorožu, v kateri je gostovala slaščičarna Mignon, so zrušili. Zdaj je tam gradbišče.
V hotelu Riviera bo nastal sodoben bazenski kompleks, na trgu pred njim pa nov mini trgovski center Portoroža. Tam vas bo v marcu spet pričakala slaščičarna Mignon, a tokrat v novi preobleki. Sladkosnedi pa - nikar v jok! Mignonove slaščice so vam še zmeraj na voljo v sosednji Luciji, v sladkem boutiku pekarne Stari pek (nasproti vhoda v \ ir.poteki), v podhodu). Do ponovnega sni. Icnja v Miunonu se torej sladkajte - v
Starem peku.
v asa



TUDI KRAJANI NAŠE OBČINE POTREBUJEMO DOM ZA OSTARELE..
V mestu Piran, v minoritskem samostanu pod nekdanjo bolnišnico, je pred dolgimi leti gostoval dom ostarelih. Bolje rečeno, hiralnica. O razmerah v tem domu in pogojih bivanja za njegove prebivalce so znali ljudje takrat povedati marsikatero grenko. Potem so se tedanji oblastniki odločili stanovalce doma iz Pirana preseliti v obnovljeno in razširjeno stavbo za ostarele v Izolo. Izpraznjene prostore minoritskega samostana je nato zasedla srednja medicinska šola, ki bo tam gostovala še nekaj časa, vse dokler se ne bo, tudi ta, preselila v Izolo. Iz samostana, ki je bil medtem vrnjen v last minoritom, pa se je že izselil pokrajinski arhiv. Tako je ostal Piran, oziroma celotna naša občina, brez doma za starostnike, ki se morajo zato v jeseni svojega življenja izseliti iz kraja, kjer so nekateri živeli vse svoje življenje. Selitev pa je za starejšega človeka zmeraj boleča in stresna. Kje naj bi našel prostor dom ostarelih?
Temu bolečemu problemu je prisluhnil občinski svetnik, sicer doma iz Portoroža, gospod Karel Bole, ki je leta '96 sprožil pobudo, da bi naši občini ponovno vrnili dom za ostarele. Občinski svet je njegovo pobudo podprl, iz medijev pa smo izvedeli, da si je naš župan to zadal kot svojo nalogo. Boletovo pobudo je nekaj za tem podprl tudi svet Krajevne skupnosti Portorož, ki je kot lokacijo za ureditev doma ponudil stavbo tako imenovanega Doma družbenih organizacij in provizorični objekt (nekoč začasno prebivališče delavcev podjetja SCT) na Belem Križu. Kasneje se je izkazalo, da so za to lokacijo še drugi interesi. Nekateri pa imajo tudi pomisleke glede primernosti tega prostora za ustanovo, kakršna je bivališče za starostnike. No, po temeljitejšem razmisleku sem tudi sam zdvomil o primernosti belokriškega prostora za bodoči dom ostarelih. Doslej se mi zdi najugodnejše mesto za tovrstno domovanje nekje v Luciji, na primer v širšem območju trgovsko-poslovnega centra in diskonta.Tu je zmeraj vrvež, ostareli stanovalci domov pa potrebujejo stike z ljudmi, s krajem, z vsakdanjim življenjem. In zakaj graditi nov dom, ko pa imamo nedaleč še dva: v Izoli in v Kopru? Sam sem prepričan, da je prav, če ima star človek, ko se odloči za selitev v ustanovo, kot je dom ostarelih, možnost ostati v svojem domačem kraju. Preselitev v drug, tuj kraj je za starejšega prava tragedija. Poleg tega je tudi čakalna doba za sprejem v oba obstoječa domova dolga, tudi daljša od enega leta. Naša občina - z več kot 17.000 stalnimi prebivalci - pa bi morala za svoje prebivalce, tudi ko ostarijo, poskrbeti, da ostanejo
v domačem kraju. Upal bi si celo trditi, da bi bilo prav imeti kar dva domova: enega, manjšega v eni od vasi (Padni, Novi vasi ali Sv. Petru), drugega pa v urbanem okolju. Nedavno sem po radiu ujel novico, da so Cerkljani na svojem zboru občanov zahtevali, naj se v njihovi občini zgradi tak dom, ker si želijo tudi na stara leta ostati v svojem kraju. Popolnoma sem prepričan, da si tega želijo tudi prebivalci naše občine, ki je, vsaj po številu prebivalcev, večja od cerkljanske. Kakšen naj bo bodoči dom za ostarele? Seveda bi moral biti v vseh pogledih sodobna ustanova: z apartmaji ali samskimi sobami, ki nudijo zakoncem in drugim zasebnost, s kuhinjsko nišo, samostojnimi sanitarijami, telefonom, televizijo, s skupnimi prostori za družabna srečevanja, jedilnico, pa parkom... Ko je svet Krajevne skupnosti Portorož pred koncem lanskega leta na svoji seji gostil župana Franka Fičurja, je menil, da je gradnja domov izključna pristojnost države. S tem se sicer strinjam, vendar pa menim, da tudi lokalne skupnosti ne smejo čakati križem rok. Tako se je župan potem že obrnil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s predlogom, naj v svoj prioritetni program za leto '98 vključi tudi izgradnjo doma v naši občini oz. sporoči, v kolikšni meri je pripravljeno sodelovati pri izgradnji takega doma pri nas. To je najbrž šele prvi korak, a vendar... Vladin program varstva ostarelih do leta 2005 Da se slovensko prebivalstvo vse bolj stara, je dejstvo, ki sicer velja za vse razvite države. Zato je še kako pomembno načrtovati socialno varstvo starejših ljudi. Konec minulega leta je tudi sloven-
ska vlada sprejela program varstva ostarelih do leta 2005. Minister za delo, družino in socialne zadeve, g. Anton Rop, ki je program predstavil, je menil, da bi s skupnim vlaganjem občin in države lahko število mest v domovih naraslo, država pa bo vzpodbujala tudi zunajzavodsko skrb za starostnike. Do leta 2005 naj bi Slovenija zagotovila dodatnih 3800 mest v domovih za starejše občane. Del bi jih bilo v javnih zavodih, del bi jih zaupali koncesionarjem, v mrežo socialnega varstva pa bi deloma vključili še zasebni sektor. Tako bi se število mest v ustanovah za starejše povzpelo na okoli 14.500. Od omenjenih 3.800 novih mest bi jih bilo v javnih zavodih 1.500. Vsaj trideset odstotkov sredstev investicij bi morale zagotoviti lokalne skupnosti, preostanek je pripravljena primakniti država. Investicije bi imele predvideno "težo" 9 milijard tolarjev, ki pa se bodo porabile po strogih merilih pristojnega ministrstva. Pomembna novost v socialnem varstvu starejših oseb je modernizacija varstvene mreže. Tako nameravajo v Ministrstu za delo nameniti posebno pozornost gradnji dnevnih centrov za oskrbo na domu. V naši državi naj bi potrebovali kakšnih deset regionalnih centrov, ki bi jih financirali na podoben način kot dodatne zmogljivosti domov. Pravzaprav naj bi izveninštitucionama skrb za starostnike dobila večjo vlogo - pa naj bodo to že omenjeni centri, stanovanja za starejše ali pomoč na domu. Tovrstno oskrbo naj bi zagotavljali okoli 15 odstotkom ljudi nad 65. leti starosti. Sodeč po demografskih gibanjih bo leta 2005 to predstavljalo 45.000 prebivalcev.
Albin Miklavec, član Sveta KS Portorož
^9/wel ä p
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, skampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski bif'tek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina
Za obisk se priporočajo
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
Portoroški pustni festival: od 20. do 25. februarja
BLIŽA SE PUSTNI ČAS
Portoroški 5. pustni festival letos seveda spet bo. Turistično društvo Portorož že nekaj časa mrzlično zbira sponzorska sredstva za njegovo pripravo. Začel se bo na pustni petek (20. februarja ob 16. uri) z ustoličenjem pustnega admirala in rajanjem za staro in mlado. Že tradicionalna pustna povorka se bo po Portorožu vila v nedeljo, 22. februarja s pričetkom ob 14. uri. Ob 18. uri bo razglasitev naj-mask, ki bodo sodelovale v povorki. Pustno rajanje otrok, ki se jim bodo kasneje pridružile še odrasle šeme, bo še na pustni torek (24. februarja) popoldan in zvečer. Glavno dogajanje se bo tudi letos odvijalo na portoroški tržnici Kaštel. Ker vse mine, bo pust tudi letos vzel slovo. Pustna pogrebna povorka bo na pepelnično sredo (25. februar) ob 16. uri, Pust pa bo do prihodnjega leta vzel slovo na pomolu.
Pust širokih ust
Tudi v Hotelih Palace so letos pripravili bogat pustni program: za svoje goste in za domačine. V svoji restavraciji Ljubljana v Portorožu so na pustno soboto (21. februarja) od 17. do 18. ure pripravili rajanje v maskah za otroke. Ob 19. uri pa bodo z rajanjem lahko nadaljevali njihovi starši in vsi, ki za pust sklenejo postati veliki norčavi otroci. Velike šeme se bodo v restavraciji Ljubljana lahko zavrtele še na pustni torek. Seveda bodo med njimi izbirali tudi naj-maškare. Veselo pus-tovanje pozno v noč vas na pustno soboto in pustni torek čaka tudi v Clubu Tivoli. V Palacevi Ljubljani in diskoteki Tivoli vas pričakujejo -širokih ust.
Vonj po beneškem karnevalu - Lokalna elita pa je že 30. januarja lahko globoko vdahnila prvo (pred)pustno vzdušje, saj sta portoroška igralnica Casino in Metropolovi hoteli v salonu GH Metropol že pripravila pravcati ples v maskah. V večernih oblekah in z maskami na obrazu so se povabljenci - najprej so morali odšteti 6.000 SIT -zavrteli ob glasbi orkestra Petra Ugrina. Izbirali so tudi najskrivnost-nejše maske...
Kaj pomeni otrokom šemljenje?
Praznovanje pusta je običaj, ki ohranja ljudsko izročilo veselja in norčij. Ima pa tudi svoj katarzični (očiščevalni) in terapevtski vpliv na posameznika in skupine. V pustnem tednu dobita domišljija in svet želja pravico do resničnosti, ki je kratkoživa, predvsem doživljajsko močna. Otroci in odrasli se lahko prepustimo veselju in vživljanju v vloge junakov in nejunakov, v njihove vrline in napake, ki nam v običajnem vsakdanu niso dovoljene ali (in) dostopne. Za otroka je pustni čas še posebej čustveno nabit, ker se prav v predšolskem obdobju še vedno prepletata domišljijski in porajajoči se svet resničnosti.
Otrok ponavadi pove več želja, "kaj bi bil rad za pusta" oz. koga bi rad posnemal ali upodobil v svoji šemi. Junaki prihajajo iz pravljic, iz risank ali pa kar iz resničnega življenja. Če prisluhnemo njegovi želji, lahko med vrsticami kaj hitro razumemo, s kakšnim likom ali lastnostjo se otrok želi podzavestno identificirati. Prestrašen, plah otrok bo morda želel biti pogumen Indijanec, nasilno zavrt otrok bo mogoče posnemal živali, ki tudi ugriznejo, prestrašijo. V otrokovi izbiri maske lahko začutimo zapleteno sporočilo njegove duševnosti, kaj še vedno manjka v zadovoljevanju otrokovih psihosocialnih potreb. Ugodje, materialno ali čustveno, ki ga otroku - kljub naši skrbi in ljubezni - še ni dovolj, lahko v tem času nadomesti pustna šema, ki jo otrok želi ponazoriti. Naš otrok - maškara nam bo pokazal, kaj mu prinaša olajšanje, zadovoljstvo in potrditev lastne vrednosti.
Pustni čas je primeren tudi za to, da se starši z otrokom več pogovarjamo, saj se skupaj odločamo, katero masko bo otrok izbral. Lepa priložnost bo, da sami izdelamo doma narejeno masko iz preprostih in vsestransko uporabnih materialov. V vrtcih je to kar v navadi, da otroku burimo domišljijo z izdelovanjem pustnih mask, ki po izvirnosti in bogatem videzu lahko prekašajo tudi tiste s polic dragih trgovin. Posnemanja vredno, verjamite!
Portorož nam letos zopet obeta pustni festival. Mladi se ga veselijo, nam odraslim pa naj bo izziv, da snamemo vsakdanje modne maske socialnih igric in v pustni preobleki rečemu bobu - bob, če drugače ne moremo!
Marta Jurak Beseničar
"DUMPLINGS" di mele
Care amiche, se la ricetta per le lunette di farina che vi ho dato laltro mese vi e' sembrata un po' banale, credetemi, l'ho fatto apposta per invogliarvi ad eseguirla. E come si usa nelle tradizioni di Carnevale, eccovi un altra, forse ancora piu' facile, presa da uno strano libro di cucina, ma molto gustosa, che accontentera' i vostri bambini ed i vostri nipotini.
Preparate una comune pasta come per le tagliatelle, ma aggiungetevi, mentre la impastate un po' di burro lavorandola bene. Stendetela non troppo fine e tagliatela a quadri da potervi avvolgere mezza mela. Avrete sbucciate tagliate a meta' e tolto il torsolo alle mele. Ricmpite il vuoto del torsolo con un po' di marmellata, oppure con un po' di zucchero e un liocchetto di burro. Ripiegate la pasta tut-t'attorno alia mezza mclla riunendo in alto i quattro angoli del quadra-to di pasta bagnandoli un po' e pizzicandoli perche' stiano ben uniti Motteten in una pirofila irnburrata e late cuocere in forno caldo (200° circa) linche i "dumplings" nonsiano dorati. Si mangiano tiepidi e anche freddi. Volote provare? II rischio v' minimo, e la spesa picco-la, e sono veramente gustosi!
La vostra Cesarina
Odprto pismo psu Arturju
Spoštovani Artur!
Človek nam pripisuje dar govora le v basnih. Kakšna neumnost! V basnih se človek dela, da nas razume, v resnici pa nam nedolžnim obeša svoje napake. Verjetno zato, ker jih ima sam preveč in jih za povrhu še strašno težko prizna!
bolje razumeš) enkrat na teden za množično zapomniti registrsko tablico, pa kaj. PA
Prisluhni torej! Sem maček Lisičko iz Pirana in sem glavni na Obali, čeprav sem že pol življenja hrom na zadnje tace. Vse odkar so me pred tremi leti prestrelili sredi mesta, sredi belega dne z malokalibrsko puško. Žalostne in vesele trenutke iz življenja nas mačk, ki smo se znašle pod isto streho, naše navade, domislice in vragolije predstavljam z VHS kaseto po šolah, spremlja pa me brhka veteri-narka, ki otrokom odgovarja na vprašanja.
Če človek ohromi, se večinoma smili sam sebi, postane zagrenjen, ali pa se vda v usodo. Sem žival, hočem živeti, hočem se gibati vsak dan bolje in hočem biti vesel. Vse to mi uspeva. Ugani, kdo prvi priteče h krožniku? Kdo najbolj urno priteče iz tretjegq nadstropja v pritličje, da pozdravi naša dva človeka? No ja, je že res, da po stopnicah navzgor ne tekmujem. Le video kaseta bi te prepričala v to, kako plavam. Ko se utrudim, se potegnem na splav, skočim nazaj v vodo! Veterinarji so mi svetovali fizioterapijo in res mi topla morska voda zelo dobro dene.
Boš rekel, da se že preveč važim? Kako sem šele ponosen na svoj živaloljuben podvig! Moja dva človeka sta iz zbojnika za smeti rešila par ur stara, še mokra bela mucka. Mačji fantiček ni preživel noči, zato je bila deklica živa za dva. Malo punči sem umival in grel. Le dojil nisem. Naši prejšnji psički je namreč navrelo mleko, ko smo ji prinesli mačjega mladička. Da, prav si prebral. Ko bi ljudje le vedeli, kako smo živali požrtvovalne! Že malo večja punči me je iz nagajivosti rada zgrabila za rep in pustila, da sem ji potrpežljivo vlekel po vsem stanovanju. Povem ti, tisti, ki je hudiča risal črnega, nje prav gotovo ni poznal. Praviš, da naj ti že enkrat povem, kam pes taco moli, kam jo jaz molim, hočem reči! Poslušaj, kaj mi greni življenje!
Mojo mamo so prav takrat, ko so jo napadle porodne bolečine, postavili pred vrata, da ne bi česa umazala v lepem, ogrevanem stanovanju. Živalica je zelo trpela, ker je bila naenkrat prisiljena iskati v mrazu, v njej povsem tujem okolju, varno zaklonišče zanjo in za nas. Je bil človek za to kaj kaznovan?
Krogla, ki me je zadela, me je prestrelila skoz in skoz in na svoji poti naredila v moji hrbtenici pravo razdejanje. Drobce kovine bom nosil za vedno v sebi. Ista krogla bi prav lahko zadela otroka. Nihče ni bil kaznovan.
Naš komunalni inšpektor si je na lastno pest pisno zagotovil higienika (šintarja, če
pobijanje tavajočih živali, predvsem mačk. Po avtokampih poka cele dopoldneve in pade po štirideset, petdeset muc. Človek je plačan za to. Kaznovani bi morali biti tisti ljudje, ki množično vozijo tja mucke. Poleti jih hranijo turisti, nekateri zavržejo tam še svoje mačke, jeseni pa čistke.
Otroci se pogovarjajo: "V naši ulici so danes nabrali za štiri vreče mačk. Koliko pa tokrat v vaši?" Morda veš, da so letos spomladi Piran počistili mačk, predno so prišli predsedniki. Mar lahko rečem, da so moji bratje padli za domovino? Padli so anonimno, tajno, množično, v cvetu mladosti, zdravi, radoživi, negovani, cepljeni, sterilizirani, lastniški - nikar ne misli, da nas piranske hiše lahko zadržijo doma, ko pa so si strehe tako blizu.
Ravno leto je naokrog, kar so 7-letni otroci, učenci 1. razreda osnovne šole, v jašek skrbno natlačili mivko, v njo zapičili črepinje, na katerih so potem ubili tri mucke, četrto pa ranili. Zabavo so. si podaljšali s tem, da so mrtvim muckam iztaknili oči. Moja človeka sta osemkrat prosila na policiji, da bi stvar raziskali. Tam taka dejanja zlikovcev vodijo pod prekršek in kaj naj sploh ukrepajo proti tako majhnim ljudem? Starši niso dojeli, da so njihovi otroci naredili kaj narobe. Mar brez ustrezne zakonodaje lahko starše sploh kdo prisili, da se zamislijo? Če bodo starši takih otrok sedeli kakšen mesec, ne bo treba njihovim otrokom prestajati mnogo daljše zaporne kazni, ko zrastejo sami skupaj s svojim nespoštovanjem življenja.
Na isti šoli v višjih razredih dijaki poslušajo učitelja, kako je treba vse mačke pobiti, ker lovijo ptiče. Ptiči so ogroženi, mačke pa ne. Ker je pedagog s svojo robatostjo precej priljubljen, mu bodo otroci radi prisluhnili. Sicer pa, mu kdo kaj more?!!
Vemo, kdo je vrgel živa mačja mladička v smetnjak, tri tedne zatem pa še dva živa novorojena kužka. Pa kaj, ji kdo kaj more?
Fantiček je na Rokovem trgu pritekel k vozniku, naj ne spelje, ker je pod avtomobilom mucek. Ker se možakar ni odzval, se je mali z odročemmi rokami postavil pred avto in kričal "Ne, ne!" Voznik pa: "Zgini mule, če ne bom povozil še tebe!" Mali je zdržal na svojem mestu, dokler se mu ni hladna kovina naslonila na trebuh, nato je loveč ravnotežje odskočil. Voznik je pod svojimi kolesi zmečkal mucka. Fantiček si je kljub pretresenosti uspel
KAJ???
Starejšemu, nevrotičnemu lovcu iz Piran je daleč vsak dan na Slavnik, pa si redno teši in naslaja svoj vampirski pogled z užitkom, kako njegov, prav tako asocialni terier, naščuvan v neposredni boj z mačko, vedno zmaga. Tako je že leta dolgo. Zaradi te svoje "razvadice" ni imel težav ne s policijo ne z zeleno bratovščino.
Belo-rdeči mucek je bil odložen na našo okensko polico tako zelo majhen, da je mojemu človeku, ki ga je premraženega privil k sebi, sesal uho in mu je to ostalo za tolažbo tudi potem, ko je že skoraj odrasel. Povsem ni nikoli odrasel, ker so ga, reveža zaupljivega, vrgli na skale v smrt s cerkvenega obzidja. Pa kaj?
V Portorožu so videli skladiščnika v hotelu, ki je odkril porajajočo mačjo mater in jo pokončal s še nerojenimi mladiči vred; že rojena dva so zaman poskušale rešiti perice. Mu kdo kaj more?
Na Belem Križu je deklica videla registrsko tablico voznika, ki je odprl vrata svojega avtomobila in nagnal mamo muco ven. Za njo so plašno pricapljali še mladički, in ko je ven prilezel še najmanjši, je voznik pobasal mamo muco v avto in odpeljal. Nekaznovan!
Arči, ne jamram zase. Sem močan, z lahkoto preplavam sto metrov. Lahko sem premagal svojo invalidnost, ne morem pa premagati invalidnosti človeških duš. Otrokom najdem pot do srca, tudi če so doma že videli kaj grobega. Odraslim lahko odpre oči le kazen. To pa lahko izrečeš le, če imaš v rokah zakon. Sedaj je tako, da dobri ljudje trpijo, ponoči ne spijo, ker skušajo mladeničem preprečiti krvave zabave s pitbuli, podnevi razmišljajo, kako preprečiti nova iztrebljanja zdravih, mladih živali, ki se jih je naveličal človek. Strinjam se, da je mačkov nastalo preveč. Oba pa veva, da je za to kriv človek, ki nas nekaznovano postavlja pred vrata, kjer nas potem nekaznovano mučijo in zastrupljajo (v semenarnah se strup dobi v prosti prodaji), streljajo, nas dotolčejo higieniki, ali pa nas privabijo s sladkimi obljubami stare "zaprisežene" članice društva in nas odnesejo "usmiljenja polne" na evtanazijo, da ne bomo kdaj kasneje morda trpeli in je za nas že bolje, da gremo v večna lovišča. Če bi bilo tam res tako dobro, bi gospe prav gotovo šle z nami...
Lisičko Konjajev - Se nadaljuje v naslednji številki -

I I 11 J 11J III
fO ЈИЛ— La* Im-IftA.
Ife-k-jo
Draga ovčarka Kleo! Že dolgo te nisem videl. Kje si? Mislim nate!
Tvoj mešanček Romi
LISICKOVA POŠTA
Maček Lisičko se predstavi:
0, prav nič se ne bom predstavil! To sem že naredil na prejšnji strani. Mar naj na vsaki strani Portorožana jamram isto zgodbo? Saj nisem neumen! Že res, da sem prestreljen, pa ne skozi glavo! Možgani mi delajo bolje kot drugim mačkam, ker se ne potepam in imam več časa za premišljevanje. Pa kaj bi se hvalil! Hvaliti moram vas, ki mi pišete. Ne verjamete, da dobim pošto? Kar vprašajte našega poštarja Josipa, ki ga zaslišimo, še predno pozvoni: "Pismo za Lisička!" Zadnje pismo, ki sem ga prejel, je prispelo od petošolcev iz Sečovelj o tem, kako so poskrbeli za zavrženo mačko. Objavili ga bomo v celoti v prihodnji številki.
Na pomoč! (dop.tel.: 31-044, od 17-19 tel.: 73-505) Naša občanka, gospa mag.vet. Barbara Strmole, se nam je ljubeznivo odzvala na prošnjo, da bo odgovarjala v Portorožanu na naša vprašanja. Bralci, vabljeni! Predno sežete po peresu, smo jo vprašali kar mi.
Mi: Mački že prepevajo globoko v noč, kmalu bodo mucke spet breje. Poplava mladičev je na obzorju. Civiliziran svet vedno bolj posega po sterilizaciji in kastraciji. Povejte nam kaj o tem.
Mački, samci kot tudi samice, uprizarjajo v času parjenja prave ljubezenske scene. Druga, vzporedna nevšečnost pa je, da vtem času praskajo po stanovanju in urinirajo po vratih, vogalih, po pohištvu itd. Predvsem samci so nagnjeni k temu. Ko samci urinirajo, zavzamejo značilen položaj: zadnje noge vzravnajo, rep dvignejo pokonci, ga zatresejo in vijugajo s konico repa. Curek urina je močan in vodoravno usmerjen nazaj. Takšno uriniranje ima dvojni pomen: živali privabljajo na ta način nasprotni spol ter hkrati označujejo svoj teritorij. To počno tudi divje mačke v gozdu.
Če imamo samca, se tem nevšečnostim radi izognemo tako, da spustimo žival za nekaj časa na potep. Vrnila pa se bo shujšana, opraskana, včasih ranjena, lahko pa postane tudi žrtev prometa, psa ali česa drugega. Prav lahko se bo maček vrnil okužen z zajedalci ali kakšno nalezljivo boleznijo (viroza, mikrosporija). Najbolj zanesljiv in varen način, da se izognemo vsem paritvenim nevšečnostim je torej, da mačke, ki jih ne nameravamo imeti za razplod, kastriramo oz. steriliziramo.
Kastrirani samci pridobijo na teži, postanejo lepši, bolj umirjeni, potepanje jih ne zanima več in tudi smrdijo ne. 0 humanosti in moralnosti kastracije in sterilizacije večkrat teče beseda. Nekateri menijo, da je to dejanje nehumano. Običajno so to nedorečene misli oseb, ki raje mislijo "z usti" kot z glavo. Vemo, da so take operacije brez bolečin in skoraj stoodstotne. Kastrirane ali sterilizirane mačke živijo brez skrbi in lahko v največji možni meri izkoristijo svojo sposobnost uživanja lepe strani mirnega življenja. Plodne mačke večkrat letno dožive paritveni stres, ki je sicer biološki pojav, vendar žival precej izčrpa.
Res sta sterilizacija in kastracija nenaravni. Še bolj nenaravna pa je mučna, z naravnimi zakoni nenadzorovana razmnožitev živali. Če jim ne preprečimo paritve, dobimo leglo za leglom mladičev, ki jih največkrat ne moremo obdržati. Zato jih prepuščamo potepuškemu življenju ali - kar je še bolj nehumano - jih pobijamo.
Vsakršno nasprotovanje sterilizaciji ali kastraciji je torej popolnoma nesmiselno in je povezano s tisto človekovo miselnostjo, ki zaradi nezmožnosti nadziranja svoje lastne naraščujoče številčnosti, vodi svet na rob demografske nasičenosti.
Kastrirane ali sterilizirane mačke imajo še nekaj prednosti poleg naštetih: počasneje se starajo, mirneje živijo, ne morejo se okužiti z urogenitalnimi boleznimi. Kastracija ali sterilizacija ne vplivata na inteligenco in igrivost mačke, niti ne povzročata degenerativnih procesov. Omejujeta le številčnost mačje populacije.
(Umiku ub rub s ponosom Atpišmio, d<\ je pihinskj občimi pn\i v (Ir/uvi, ki jc /c kun inomlno m (jnmtiio podpiki Aičvtck јАп/г sten h/ifnnjn m kiistfiiiUiiii tiiviijučih nuičk, letos /u sv // pndiuhiiv sV 1/oLi
Slišali smo, da so v Sloveniji napovedali vojno kormoranom, ker so se preveč razmnožili in ribiči ostajajo praznih rok. V tej umazani vojni bo lahko oborožen, se razume, le človek.
V kolikor kormorani gnezdijo pri nas, je rešitev kot na dlani: kor-moranova jajca je treba razglasiti za afrodiziak in stvar bo rešena, kot bi mignil. Kaj pravite, da ljudje niso tako lahkoverni? Ha! No, zakaj nosorogi izumirajo? Ne izumirajo sami, "izumirajo" jih, ker ubitim odrežejo rogove, te zmeljejo v prah in ga prodajajo za drage denarce kot čudežno pomagalo. Pomagajo pa lahko toliko kot zmleti lasje ali nohti. Po moje gre tu za čisto preprost nesporazum. Gospa, ki je gospodu namignila, da mu lahko priskoči na pomoč le še nosorogov rog, je seveda mislila na rog v nespremenjeni obliki... Ne vem, kdo je kaj mislil. Nedvomno pa imajo kormoranova jajca več tapravih snovi v sebi kot roževina. Kar poskusite!
Lep pozdrav, pa dober tek, pa...
Čenča
*	ČLOVEK, POGLEJ SE! - V televizijskem "Odklopu" je gostovala gospa Milena in njenih dvesto psov. Srčno upam, da je večina gledalcev pravilno razumela, da ne gre za čudaško žensko, pač pa za dvesto kriminalcev, ki so nemočno žival prepustili mukam ceste in smetišč.
*	Vaš pes vas lahko spremlja na avtobusu: če je čist, na vrvici, z nagobčnikom in če vozniku pokažete rumeno izkaznico o cepljenjih psa. O tem govori 47. člen voznikove knjižice. Za psa boste morali plačati celo vozovnico.
*	PASJI BONTON - Če se hočete izogniti pasjemu spopadu, ukažite svojemu psu, naj leže. Srboritež bo nekaj časa krožil okoli ležečega psa, napadel pa ga ne bo. To in še marsikaj nam je povedal gospod Aldo Kleva, ki vodi tečaje pasje vodljivosti. Prireja jih Kinološko društvo Portorož - ne glede na pasmo kužka, le da je mlajši od treh let. Prijave sprejema g. Timič na tel.. 73-493.
<

Ženski pevski zbor Lucija na audio kaseti
Na obali deluje, nekako v senci "velikega brata" Portoroškega zbora, ženski pevski zbor Lucija pod vodstvom dirigentke, gospe Helene Jureš, ki goji umetno in ljudsko pesem, veliko nastopa in je pri mnogih zelo priljubljen.
V sedanji sestavi sedemnajstih pevk deluje zbor štiri leta. Nekatere pevke so pele še prej, v sestavah prejšnjih zborov, tako da traja njihovo sodelovanje z zborovodjo skupine, gospo Heleno Jureševo, že 10 let. Ker je torej zbor manjši, ga ob različnih slovesnostih prireditelji, pa tudi drugi zbori radi vabijo k sodelovanju.
Zborček vsa leta sodeluje na reviji Primorska poje, poleti pa nastopa v Piranu in Portorožu pod naslovom Pozdrav turizmu. Članice so na primer pele pri proslavah Rdečega križa, ob otvoritvi nove telovadnice v Sečovljah, zbor pa je bil zelo iskan tudi ob decembrskih praznikih. V svojem programu ima namreč tudi božične pesmi, s katerimi je nastopil v hotelih Palace, Metropol, v Zlatem sidru, v domu za starejše občane v Izoli, že tradicionalno pa zapoje na dan sv. Štefana pri maši v cerkvi v Sečovljah. Svoj obsežni program umetnih, ljudskih in božičnih pesmi je lani zbor posnel v glasbenem studiu York v Dekanih. Kaseta bo predvidoma kmalu izšla, že januarja. Na radiu Portorož pa so ob božiču že predvajali pesmi, ki bodo na kaseti.
Biserka Zabukovec
Portoroški pevski zbor navdušuje
V	dnevih okrog Božiča zadonijo orgle in Portoroški pevski zbor zdaj tu, zdaj tam zapoje božične pesmi Vinka Fillija. Povsod ga spremlja navdušenje poslušalcev. Prelepa glasba samoukega komponista seže naravnost do srca in posameznikom pričara še več svečanosti. Vsako leto nastopa na božičnih koncertih po raznih krajih Slovenije. Tako je ob božiču nastopil v vasi Drežnica pri Kobaridu, januarja pa v tomajski cerkvi na Krasu.
V	prvem delu koncertov je zbor ob spremljavi organista Franca Lebena iz Ankarana pel Fillijeve božične pesmi, v drugem pa slovenske ljudske pesmi. Dirigent dr. Mirko Slosar je znan po prefin-jeni interpretaciji, pri kateri še tako preprosta ljudska pesem postane umetnina, razumljiva vsakemu človeku.
Biserka Zabukovec
OBVESTILO
Sporočamo, da ima Hortikulturno društvo Portorož uradne ure vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostoru Krajevne skupnosti Portorož, III. nadstropje (podstrešje), Obala 16, Portorož.
Vabimo vas na prebiranje revije MOJ MALI SVET in VRTNARJI. Pričakujemo vaše pobude, želje, opozorila o dejavnosti društva. Naša želja je vzpostaviti boljše sodelovanje z vami, vstopiti v vašo zavest, da smo tukaj, da želimo z vami ustvarjati lepše okolje. Pomagajte nam - v skupno zadovoljstvo.
Upravni odbor Hortikulturnega društva Portorož
ČAS, KO SE PTIČKI ŽENIJO
"Zaljubljen si bil, zato veš, kaj to pomeni: tvoje navdušenje ne samo nad ljubljeno osebo, temveč nad vsemi ljudmi, seboj in življenjem. Nenadoma vsepovsod opaziš lepoto in vznemirjenje. Ne bojiš se izpovedati svoje ljubezni: strastno, nežno, z besedami. Počutiš se močnega, plemenitega in polnega življenja." (George Weinberg)
S čarovnijo do ženina
14. februarja goduje sv. Valentin, ki je, npr. v Angliji že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si predvsem mladi ljudje izmenjevali pisma in "razglednice" pa tudi darila, ki so jih imenovali kar "valentin". Šega se je razširila tudi v druge evropske dežele. Za valentinovo je bilo značilno tudi vedeževanje in čarovništvo, za katerega so se zanimala predvsem dekleta, ki so hotela kaj izvedeti o svojem bodočem ženinu. V Angliji in Ameriki je veljalo, da bo prvi ptič, ki so ga ta dan zagledale, napovedal, kakšne vrste bo bodoči mož. Kos je pomenil duhovnika, taščica mornarja, zlati ščinkavec ali kakršenkoli rumen ptič bogataša, vrabec kmeta, modra taščica srečnega človeka, krivokljun prepirljivca, golob dobrosrčneža. Gorje pa tistim dekletom, ki so zagledale žolno: nikoli naj bi se ne omožile. Če pa je bilo dekle dovolj radovedno in pogumno si je
bodočega soproga lahko priskrbela s pomočjo vere; lahko je poskusila uročiti duha določenega ali nedoločenega moškega, da bi se nekoč v prihodnosti poročil z njo. Da bi bodočega ženina privabile, je bila potrebna čarovnija in pogum. Pogum zato, ker je bilo treba na predvečer sv. Valentina na pokopališče. Tam je morala zapeti v ta namen predpisano pesem in dvanajstkrat teči okrog cerkve. Če si radovednica tega ni upala, je lahko izbrala drugo pot. Tako si je na Valentinov predvečer daljnjega leta 1754 neka mlada dama priskrbela 5 lovorjevih listov. Štiri je pritrdila na vogal svoje blazine, petega na sredino. Prijateljica ji je povedala, da se bo še pred koncem leta poročila, če bo tisto noč sanjala o svojem bodočem ženinu. Da bi si ženina resnično zagotovila, je še na trdo skuhala jajce, mu vzela rumenjak in ga napolnila s soljo (sol ima vedno močno atropejsko vlago in čarobno moč). Potem je legla in pojedla jajce z lupino vred, ne da bi zatem govorila ali kaj pila. Napisati je bilo treba še imena najboljših prijateljev. Košček papirja z imeni je zavila v ilovico in jih potopila v vodo. Prvi, ki je priplaval na površje, je bil Valentin. In prvi, ki je tisti gospodični priplaval na površino, je bil neki g. Blossom. Vse jutro je dama ostala v postelji z zaprtimi očmi, dokler ni prišel na obisk prav on. Če bi namesto njega prvega videla kakšnega drugega moškega, bi vse splavalo po vodi. Slabo znamenje je bilo tudi, če so dekleta srečale žensko. Zaljubljenost lahko izbiramo?
Ljubezen je tudi dandanes še zmeraj neizpeto in skrivnostno čustvo. Strokovnjaki zatrjujejo, da sta zaljubljenost in ljubezen popolnoma različni zadevi. Bistvo zaljubljenosti je menda nenadna prekinitev dela človekovih meja jaza, s čemer se spoji njegova bs*
^MSSGtKR =» ŠURKltl
Parecag 115A, 6333 Sečovlje - SLO tel.: 066/79-193
V	FEBRUARJU VAM NUDIMO TROBENTICE IN MAČEHE
V	POMLADANSKIH MESECIH BOSTE PRI NAS LAHKO IZBIRALI MED RAZNIMI VRSTAMI PELARGONIJ (BRŠLJANKE IN ZONALKE), SURFINIJ, MARJETIC, FUKSIJ, VERBEN TER ENOLETNIC (BEGONIJE, VODENKE, PETUNIJE, SALVI-JE, TAGETES, AGERATUM...)
OBIŠČITE NAS, IZBIRA JE VELIKA!
ali njena istovetnost z istovetnostjo nekoga drugega. Ta občutek, da se človek nekako osvobodi (od) samega sebe in se izlije z ljubljeno osebo in pa dramatično prenehanje osamljenosti, ki spremlja to rušenje meja jaza, nas večina doživlja kot pravo blaženost. Zaljubljenost ni odraz hotenja. Ni zavestna izbira. Naj bomo še tako želni zaljubljenosti, se nam ta lahko izmakne. Nasprotno pa se nam lahko pripeti, da se zaljubimo, ko si tega sploh ne želimo ali ko so čas in okoliščine za to povsem neprimerni. Z enako verjetnostjo se lahko zaljubimo v nekoga, s katerim se očitno ne skladamo, kot v nekoga, ki je za nas primernejši. Seveda to ne pomeni, da je zaljubljenost odporna proti disciplini. Tako se npr. psihiatri pogosto zaljubijo v svoje pacientke in obratno. Vendar pa lahko z disciplino in zavedanjem svoje dolžnosti psihiatri premagajo zaljubljenost v svojega bolnika.
Menda lahko to dosežejo z veliko muke in samodiscipline. Lahko torej izbiramo, kako se bomo odzvali na zaljubljenost, ne moremo pa izbirati zaljubljenosti same. Ljubezen je garanje
Pri pojmu ljubezni pa so si strokovnjaki nekako edini v naslednji nero-mantični definiciji: ljubezen je želja razširiti svoj jaz, da bi tako gojili svojo duhovno rast ali pa duhovno rast drugega. Zelo široko zastavljeno, kajne? Vsekakor pa ljubezen ni odvisnost in ni občutek. Če bi bila odvisnost, bi ne omogočala duhovnega razvoja in če bi bila občutek, bi bila zaljubljenost in ne ljubezen, ki pa pomeni dejavnost, požrtvovalnost, pozornost, tveganje, soočanje in sprejemanje različnosti. Da se v ZDA vsak drugi zakon konča z ločitvijo (v Sloveniji vsak četrti) je vsekakor znak, da nas večina iz občutka zaljubljenosti ne preide (ne želi ali ne zna) v dejavnost ljubezni, ki pomeni vlaganje, garanje. Lažje je gojiti relativno kratke občutke blaženosti in iluzij. Potrošniška miselnost nas je prepojila. Ko "stvar" ni več nova in ne zadovoljuje naših potreb in pričakovanj, jo kratkomalo zavržemo in zamenjamo z novo, kot kos sezonske obleke. Partner - stvar postane potrošniško blago. Ni čudno, da nas takšna miselnost vodi v vedno nove neuspehe, po katerih smo (znova) vedno bolj poraženi, osamljeni in potrti Ali, kot je zapisal Henry David Thorean (1817-1862): "Za ljubezen obstaja samo eno zdravilo - še več ljubezni". Naj varri Valentinovo, ki bo letos v soboto, mine kar najbolj v ljubezni. Pa <м bo i/ka/aria s ^e tako drobno pozornostjo, kot je dobro skuhana jutranja kava
Valentina Klemše
IKI d.o.o. - skupina SiSart, Kamniška 25,1000 Ljubljana zaposli:
1.	vodjo nastajajoče poslovne enote na SLOVENSKI OBALI
Program enote:
-pridobivanje novih projektov in naročnikov v okviru dosedanje celotne linije proizvodov in storitev skupine SISart (turistične publikacije, katalogi, prospekti, celostne podobe krajev, regij, podjetij, izdelava turističnih kart, itd.) in trženje le-teh -etno galerija (lokalni spominki, dokumenti, slikovni material...) -vodniška storitev (vodenje po obalnih mestih, Slovenski Istri in tem-atsko-strokovna vodenja)
-zaključevanje in upravljanje slovenskega multimedijskega turističnega informacijskega sistema (MTIS)
Pogoji: visoka izobrazba, delovne izkušnje v upravljanju, vizija razvoja in želja po uspehu.
Prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, referencami in programom vodenja poslovne enote pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov.
2.	vodnike za področje SLOVENSKE OBALE in ZALEDJA
Za kvalitetno vodenje iščemo vodnike, ki bodo sprejeti v redno delovno razmerje in vodnike za občasno (sezonsko) vodenje. Od vodnikov pričakujemo izobraženost, izkušenost, sposobnost komuniciranja v več jezikih, urejen videz in veselje do tega dela. Prošnje z dokazili zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov. Informacije po tel. (061) 322 152
Spoštovani i
Valentinovo je pred Vašimi srci. V kolikor nameravate posvetiti posebno pozornost Vaši ljubljeni osebi, Vas Vabimo 11). februarja ob 19. uri V našo restavracijo Barb a Pino V Grand hotelu Palace. Pomagali Vam bomo, da bo presenečenje popolno in Vaš cilj dosežen.
Parom bomo pričarati nepozabno Vzdušje z najlepšimi melodijami, ob katerih boste zaplesali z Vašo ljubljeno osebo. Večer bomo popestrili z zabavnim programom za zaljubljene. Cena po osebi 3 500 SIT Rezervacije sprejemamo na tel. Št. 000/7147 - 34/ ali osebno na recepciji GH Palace.
Hoteli Palace Portorož Marketing
AVTO MOTO DRUŠTVO "Finko Tomažič" PIRAN AVTO KAM P STRUNJAN tel. 782-076, fax 782-344
Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo. Uradne ure:
ponedeljek	sreda
torek 8,00 - 15,00 petek 8,00-13,00 četrtek	in 16,00-18,00
sobota 8,00-12,00

RAZPIS za XXI. PORTOROŽ 98
Festival zabavne glasbe Melodije morja in sonca
Župan Občine Piran razpisuje javni natečaj za 21. festival zabavne glasbe PORTOROŽ '98, ki bo v Avditoriju Portorož 18. julija 1998.
Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete.
Posamezni avtorji bodo lahko na festivalu nastopili največ z dvema skladbama. Dolžina posamezne skladbe: 3 minute.
Skladbe pošljite na kaseti kot "demo" posnetek. Kaseti priložite tri izvode besedila, podatke o avtorju skladbe, avtorju besedila, avtorju aranžmaja ter predlog izvajalca in njegovo barvno fotografijo. Poslanega materiala ne vračamo.
Za udeležbo pri izboru je prijavnina 9000 Sit. Prijavnino nakažete na žiro račun organizatorja Ag. Plahutnik d.o.o. Koper št. 51400-601-27809 s prispisom: Prijavnina za Portorož 98. Fotokopijo dokazila o nakazilu priložite poslani prijavi.
S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo in predvajajo v radijskih in televizijskih programih, predvajajo ter izdajajo na ploščah, audio in video kasetah, zgoščenkah ter v notni in programski knjižici. Na izbor sprejete skladbe avtor ne more več umakniti iz konkurence, saj se že s samim sodelovanjem strinja z razpisanimi pogoji.
Skladbe pošljite do 31. marca 1998 na naslov: Ag. Plahutnik, Pristaniška 45 - 6000 Koper
Nagrade: za najboljšo skladbo po izboru občinstva: 1.000.000,- Sit
Podeljene bodo še: nagrada za besedilo, aranžma, interpretacijo - za naj skladbo na Novi sceni ter na Najstniškem do 16 let. Nagrajenci bodo prejeli festivalske plakete.
7. januar 1998	Zgodba se začenja. Srečno in uspešno 98!
CASINO, skupina z dolgoletnim stažem na festivalu. Portorožanom samo še zmagati ni uspelo. Morda jim bo letos?! (Foto: B. Kukurin)
Dneva podjetnikov v Portorožu
GEA College. Visoka strokovna sola za podjetništvo in revi|a Podjetnik prirejaio 13. in 14. februarja "Dan podjetništva", ki bo na enem mestu -v portoroškem Avditoriju - združil znanje, informacije in podjetniška prizadevanja.
ZDRAVJE IN RELIGIJA
Pričakovanja in upi na pragu tretjega tisočletja
Novembra letos je bila v Vatikanu 12. mednarodna konferenca, katere se je kot predstavnica Društva Katoliških zdravnikov Slovenije udeležila sokrajanka dr. Saša Žužek - Rešek. Zbralo se je 400 udeležencev. Poznavalci največjih svetovnih religij so pokazali na sorodnost religioznih misli o zdravju.
*	KRŠČANSTVO: Kristus je človeku zdravje in odrešenje. V krščanskem svetu je odrešenje kompleksen pojem osvoboditve vsega zla. V vseh pogledih in za zmeraj. Kristus je učil in zdravil. Želimo ozdravljenje duše in telesa. Pogled na človeka je nepreklicno celosten. Zaobseže posameznika in skupnost vseh ljudi. Človek današnjega razvitega sveta je osamljen. Industrijska revolucija je prinesla individualizem, ki ni samo zavest o sebi. Je tudi izoliranost, hotena dis-tanca do drugih ljudi. Tisti, ki ima več materialnih dobrin, je tudi večji. Drugi so tekmeci. Potrebna je agresivnost, tekmovalnost za osebno zmago.
*	ISLAM: vzpodbuja k molitvi in k potrpljenju, saj daje gospod tako zdravje kot bolezen. V trpljenju so podobni svetopisemskemu Jobu. Misel na raj je trdna. Islam obsoja abortus in evtanazijo. Z njim kristjani v bolezni zlahka najdejo skupen jezik.
*	BUDIZEM: je fizično mentalna koncepcija sveta, kjer ne obstojata zlo ali dobro v našem določenem pomenu. Buda je tudi imenovan najodličnejši zdravnik. Sočutje je namenjeno vsem bitjem sveta. Zdravje je najvišja vrednota. Pričakujejo kolektivno odrešenje. V industrializiranem svetu je njihovo pričevanje nadvse pomembno: dejavni so v zdravstvu, v sociali in v izobraževanju.
*	HINDUIZEM: je od vsega začetka obrnjen k zdravju. Zdravljenje - Ajur Veda - je nad vsemi drugimi vedami. To je nauk o zdravljenju in načinu, kako živeti zdravo: kako dihati, kaj jesti, kako in koliko se gibati. Joga je eden od načinov ohranjanja zdravja. Zdravnik vedno zdravi tudi dušo.
*	JUDOVSTVO: Judje vidijo človeka kot Božjega sodelavca. Zdravje je njegova dolžnost. Kar dolga vrsta predpisanih aktivnosti služi ohranjanju zdravja. Pogled v večnost, v bivanje v božji hiši je upanje. V življenju pa ni nič našega. Vse kar imamo, izgubimo. Bog ljubi tudi, kadar dopušča trpljenje.
Institucije in zdravje:
*	WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) Generalni direktor WHO, Nakajima D,vV
meni: Zdravje je blagostanje. Potrebna je solidarnost, če želimo zdravje za vse. Solidarno pomagamo k zdravju tako, da spoštujemo dostojanstvo človeka, njegovo avtonomnost, njegovo kulturo. Tehnologijo uporabimo kot sredstvo in od nas je odvisno, kako s tem sredstvom upravljamo.
* RDEČI KRIŽ IN RDEČI POLMESEC: Ta organizacija je kot ljudska zveza, kot Združeni narodi preprostih ljudi. V času globalizirane ekonomije in globalizirane revščine združuje 171 držav. Osnovno vodilo pri nudenju raznih oblik pomoči je nepristranskost in nevtralnost. Mir pojmuje organizacija kot dinamičen proces. Avtonomnost ljudi je vedno spoštovana. Pravijo, da delajo ob ljudeh v stiski, ne pred njimi.
- V DEŽELAH BLAGOSTANJA in uspešnega razvoja ni bil ZDRAVNIK še nikoli tako blizu bolezni in hkrati tako oddaljen od bolnika. Smrt pojmujemo kot polom, poraz. Z vsemi sredstvi jo želimo odložiti. Zavračamo smrt, v naši globoki podzavesti se čutimo nesmrtne. Ob takem, večinskem pojmovanju - nekateri razumejo, da lahko živimo trpljenje, ki ga prinaša bolezen, sebi v korist ali v škodo. Samo ljubezen prepreči destrukcijo, ki jo prinaša bolečina. Trpljenje pa bo posamezniku za vedno ostalo misterij.
-	ZDRAVSTVO kot del potrošniške družbe razvitih se bo spremenilo. Pričakujemo, da etika v zdravstvu ne bo le prazna beseda. Sociološka dimenzija naj prinese pravičnost v praksi in solidarnost z vsemi, tudi marginalnimi skupinami. Bolniku naj bo dana možnost spokojnosti in tolažbe tudi takrat, ko je v življenjski nevarnosti. Zadnje ure naj se resocializirajo. Razne skupnosti in volontariat naj lajšajo osamljenost. Naj se poskrbi za človeško dostojanstvo vsakega posameznika. Zdrava poslovna načela znotraj bolnišnic so nujnost, vendar morata biti moralno in etično pred divjaško poslovnostjo.
-	POTREBNA JE NOVA KULTURA V INSTITUCIJAH IN PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH. Bolnik naj ne bo zapeljan v zlorabo zdravil. Naj ne bo izpostavljen nerazumni terapiji, ki prinaša malo koristi, pa veliko trpljenja. Finančna sredstva naj se uporabljajo z veliko odgovornostjo. GRE ZA TO, DA RAZVIJEMO ETIČNO RACIONALNOST V PROCESU ZDRAVLJENJA.
-	Znanstveniki SO OD NEKDAJ ZAVRAČALI vmešavanje oblasti v njihovo delo. Človekova raziskovalna sla je vrednota. RAZVOJ JE NEUSTAVLJIV - vendar mora biti uvajanje novosti pod drobnogledom. Neprestano se moramo spraševati, kaj je dobro in kaj zlo.
-	ČLOVEK OHRANI SVOJO NOTRANJO HARMONIJO IN ZDRAVJE, kadar sobiva spoštljivo z vsemi bitji in stvarmi mikro in makrokoz-mosa.
-	TERRECID (uničevanje zemlje) JE IZRAZ DOGAJANJA ZADNJIH DESETLETIJ NAŠE DOBE. Upanje prinaša nova ekološka zavest, ki se rojeva na raznih koncih našega planeta.
-	SOOČAMO SE Z REVŠČINO: v sredstvih in v znanju, ker nismo sposobni spoštovati sebe in drugih. KADAR SE RAZDRE SOCIALNA STRUKTURA, JE OGROŽEN SAM MIR.
-	ETIKA V ZDRAVSTVU V JEDRU SPREMINJA SICER KATASTROFALEN TOK DOGODKOV. Tehnologijo začetka in konca življenja je nenehno treba skrbno presojati. Zdravstvo je več kot le tehnični servis Tam, kjer je v porastu ALTERNATIVNA MEDICINA, je to odraz dejstva, da so zdravstveni delavci opustili skrb za bolnikove duhovne potrebe.
-	TELO NAJ NE BO OBJEKT PRESTIŽA. Obsesija z zdravjem je škodljiva.
-	ZDRAVSTVO je povsod v tranziciji. Organizacijsko obstaja pluralnost oblik Kbdbr se sklicujemo na PRAVICO DO ZDRAVJA, pomeni to pravico ZA VoE. V NASPROTNEM PRIMERU ZAHTEVAMO PRIVILEGIJ
DR. SAŠA ŽUŽEK REŠEK
i i
NAKUP SOŽALNIH VIZITK - VAŠ PRISPEVEK V BOJU PROTI ZLORABI DROG
V	spomin in poklon pokojnim, s katerimi ste živeli in delali, jih cenili in imeli radi, lahko odslej pri Banki Koper, Poslovni enoti Piran (in njenih agencijah v Portorožu, Luciji in Bernardinu), namesto cvetja na grob darujete sredstva za dobrodelne namene (za preprečevanje zlorabe drog pri mladih - t.i. Krožki Rdečega križa).
Sožalno vizitko, za katero je prispeval motiv priznani slikar Janko Kastelic, prejme vsak, ki se bo, v znamenju dobrega dela, odločil na tak način izraziti svoje sočutje in prizadetost do svojcev pokojnega.
V	te namene lahko delno izpolnjeno položnico dobite na blagajnah enot banke.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
00 RDEČI KRIŽ PIRAN
Zvoni tebi!
V	naši civilizaciji je navada, da se na pogrebnih svečanostih od pokojnika poslovimo s kakšno toplo besedo.
Pri nas, v naši občini, urejuje pogrebne svečanosti odlok o pokopališkem redu. Organizira jih pokopališki upravljalec - javno podjetje Okolje Piran. Na javni pogrebni svečanosti naj bi se praviloma od umrlega poslovil tudi predstavnik krajevne skupnosti, v kateri je pokojnik živel. Lahko se dogovori tudi s podjetjem, v katerem je umrli delal, da se njegov predstavnik poslovi tudi v imenu skupnosti krajanov. Krajevna skupnost pa naj bi zagotovila ustrezne podatke za oblikovanje poslovilnega govora. V zadnjem času pa se na našega župana obračajo krajani, ker na pogrebih pogrešajo prav slovo v imenu krajevnih skupnosti. Zato jih je zaprosil, da temu občutljivemu vprašanju posvetijo ustrezno pozornost in se zavzamejo, da bo njihov predstavnik sodeloval na pogrebnih slovesnostih. Javno podjetje Okolje pa naj bi odslej, kot je z odlokom določeno, redno obveščalo krajevne skupnosti o pogrebnih svečanostih.
V	Krajevni skupnosti Portorož se seveda zavedajo občutljivosti tega problema, zato so se člani Sveta dogovorili, da bodo poskusili poiskati nekaj krajanov, ki bi se bili pripravljeni z govorom posloviti od pokojnikov. A ker je to za vsakogar boleča izkušnja, je za to težko najti primerne ljudi. V lucijski krajevni skupnosti so se celo odločili obrniti na svoje krajane s prošnjo, naj jim pomagajo rešiti ta problem. Problem poslavljanja od naših pokojnikov pa ima zagotovo globje korenine. Za kogar je bil veren, svojci izberejo religiozni obred. Za slovo od kogar je bil družbeno zelo dejaven ali poslovno uspešen, poskrbijo društva, združenja, podjetja... Nekako se že dogovorijo, čeprav govornika ob grobu ni lahko najti... Zakaj? Ker naša kultura smrt odriva skorajda iz zavesti ljudi, ker je za sodobno civilizacijo smrt poraz, malodane tabu...?!? Ko za večno odide nekdo izmed nas, smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo, moramo za hip postati, kajti to se tiče nas vseh. Umiranje smo odrinili v bolnišnice, v zasebnost; v javnosti skorajda ni prostora za našo minljivost, nebogljenost, umrljivost... Vrednote so vse bolj materialne, ljudje smo ob smrti vse bolj sami... Ne želim moralizirati ali zaiti v patetičnost, a ne morem, da ne bi zaključila z vsem znanimi besedami: "Ne sprašuj komu zvoni, zvoni tebi!"
Livija Sikur Zorman
ŠPORTNI PORTOROŽAN
Iz piranske občine je vse več pohodnikov v narave
Planinskih izletov obalnega planinskega društva Koper se udeležuje čedalje več pohodnikov iz piranske občine. To je sicer razveseljivo; pogrešajo pa udeležbo več upokojenk in upokojencev, ki so iz Kopra na pohodih najštevilčnejši. Kogar izleti v naravo in pohodi veselijo, se lahko prijavi v prostoru Krajevne skupnosti Lucija, Obala 105, v prvem nadstropju. Izletniški avtobusi odhajajo zdaj izpred iste Krajevne skupnosti, kar je zagotovo prijetna novost za tukajšnje prebivalce, saj jim ni več treba do Kopra. Naj še povemo, da so pohodi organizirani tako, da so zadovoljni vsi: "ta hitri" in "ta počasni".
Vabimo vas, da se vključite v pohodništvo, pridete po celoletni program planinskih in kolesarskih izletov v letu 1998 v pisarno Obalnega planinskega društva Koper, ki ima svoj prostor v stavbi KS Lucija, Obala 105, vsako sredo od 18. do 20. ure. O
planinskih izletih pa vas bomo sproti obveščali preko internega kabelskega kanala O.K. TV Lucija in Primorskih novic.
Zadnji izlet v lanskem letu
Planinskega izleta na Javornik se je 21. decembra udeležilo trinajst udeležencev iz Lucije. Lahko rečemo, da so to prijetna, dobrovoljna skupinica gamsov in polžkov, ki slovijo predvsem po tem, da pridejo do vrha, ko že večina razmišlja o povratku. Tako je bilo tudi na zadnjem lanskem pohodu. Hodili so po lepi položni gozdni poti, do prijetne planinske koče, v kateri so spili enega najboljših čajev, skočili še na vrh gore in splezali na majavi leseni stolp, od koder je bil žal pogled le na meglice in oblake. Ko so naredili - kot se za tak pohod spodobi - skupinsko "gasilsko" sliko lucijske ekipe, so se odpravili na Col in potem v Štanjel. Tam je vodstvo planinskega društva pohodnike presenetilo z darili. Darilce je dobila najštevilčnejša družina, ki se redno udeležuje pohodov, to je družina KEŽMAN iz Lucije, kot najmlajša tokratna udeleženka izleta pa je bila nagrajena Tanja Đapa iz Portoroža, kot najstarejši pohodnik je bil nagrajen dr. Šalamun iz Kopra. Presenečenje pa so pripravili vodstvu izleta tudi pohodniki. Iz gradu so pripeljali osla, ki je vsem popestril že sicer bogat kulturni program.
Ob vožnji domov so udeleženci iz naše občine v prijetnem druženju s Koprčani obljubili, da jim bodo morda nekoč Lucijčani markirali in opremili s klini in zajlami pot iz Kopra čez Marezige do Lucije. Tako da bodo lahko oni kdaj prišli na avtobus v Lucijo, kot so še pred nedavnim morali naši hoditi v Koper...
Pohodnica, pobudnica, sprehajalka:
N.R.
d.o.o. j
PRODAJA VODOINSTALACUSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO
LUCIJA - OBAU 116 TEL 066/771-998
VSAK DAN - OGNI GIORNO 8.00 - 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00
PROGRAM IZLETOV OBALNEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA ZA LETO 1998
*	22.2.: LIPENJSKI VRH,
*	8.3.: SNEŽNIK,
*	22.3.: POREZEN,
*	aprila: ŠKABARJEV MEMORIAL
*	20.4.: HRUŠICA - STRELIŠKI VRH,
*	10.5.: ROGATEC - LEPENATKA,
*	24.5.: ČAVEN - KUCELJ,
*	6. -7.6.: POHORJE - ZAHODNI DEL,
*	13.6.: NOČNI POHOD NA SLAVNIK,
*	20.6.: POMJAN,
*	21.6.: OBRUČ,
*	5.7.: BJELE STENE,
*	12.7.: KLUŽE - ROMBON,
*	26.7.: VELIKA JEZERSKA BABA,
*	8. - 9.8.: JALOVEC - B. GRINTOVEC,
*	22. - 23.8.: ŠKRLATICA,
*	30.8.: ŠPIK,
*	6.9.: POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI,
*	6.9.: SKUTA - ČEZ GAMSOV SKRET,
*	19. - 20. - 9.: TRIGLAVSKA JEZERA - TIČARICA - ZELNARCA,
*	4.10.: SLAVNIK,
*	11.10.: BELA KRAJINA,
*	25.10.: KOSTANJ. PIKNIK V BENEČIJI,
*	8.11.: RATITOVEC,
*	22.11.: NEZNANO
*	20.12.: JAVORNIK
"Gasilska" fotografija z zadnjega planinskega pohoda v lanskem letu na Javornik.
Sprotna obvestila o izletih bodo objavljena v dnevnem tisku (Primorske novice, Delo ipd.) ter na radiu Koper, Capris in Oglasniku. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni v Kopru in v Luciji. Za večino izletov je organiziran avtobusni prevoz. Cena izleta pri plačilu na avtobusu je za 20% višja, planinci do 15. leta imajo 50 odstotni popust. Seveda pa so pohodi različno težavni, o čemer se je dobro predhodno pozanimati... PREDLOG KOLESARSKIH IZLETOV ZA LETO 1998
1.	Koprsko zaledje
2.	Kozina - Movraž - Koper
3.	Sežanski Kras
4.	Okolica Postojne
5.	Snežnik
6.	Slov. kolesarska transverzala (2. del)
7.	Za srce
8.	Čistilna akcija
Koper, 12.11.1997 Kolesarska sekcija OPD
1
ŠPORTNI PORTOROŽAN
Uspešen del prvenstva v rokometu FLIPICE1dedk0m mraz0m obiskale izolsko bolnišnico -
Spomladanski del tekmovalne sezone 97/98 v prvi državni rokometni ligi se je že začel. Rokometni klub M- Degro Piran je bil v jesenskem delu prvenstva izredno uspešen, saj si z žensko ekipo Juteks iz Žalca deli tretje mesto. Mladinke - rojene leta 1979 in mlajše - pa so v ligi mladink osvojile celo prvo mesto in tako postale jesenske mladinske državne prvakinje.
Kapetanka ekipe Vladoša Nižetič in soigralke: Nada Tutnjić, Barbara Panger, Alenka Škof, Patricija Lakošeljac, Ivana Batistič, Martina Vrčon, Andreja Juraga, Sabrina Kondžić, Alenka Popič, Dalija Erceg, Tjaša Nižetič, Dunja Žugelj, Tina Jančič, Nina Kuštrin, Suzana Veseli, Helena Horvat, trener Aleš Filipčič ter uprava Rokometnega kluba M-Degro Piran pod vodstvom Toneta Domnika in Franca Berganta, vas vabijo na ogled prvenstvenih tekem v Športno dvorano Lucija, ki bodo petekale po naslednjem razporedu:
*	sobota, 31.1.1998 ob 19.30 uri: rekma z RK Kočevje,
*	sobota, 21.2.1998 ob 19.30 uri: rekma z RK Krim Electa Ljubljana,
*	sobota, 28.2.1998 ob 19.30 uri: tekma z RK Robit Olimpija Ljubljana,
*	sobota, 7.3.1998 ob 19.30 uri: tekma z RK Bella Viola Branik Maribor,
*	sreda, 25.3.1998 ob 19.30 uri: tekma za Pokal Republike Slovenije z ŽRK Juteks Žalec,
*	sobota, 28.3.1998 ob 19.30 uri: prvenstvena tekma z ŽRK Juteks
Rokometašice in navijačice še posebej vabijo, naj jih pridejo vzpodbujat na tekmo z RK Burja Škofije v Športni dvorani Burja na Škofijah in sicer v soboto, 7. februarja ob 18.00 uri.
Po končanem rednem delu spomladanskega dela prvenstva bodo rokometašice igrale tudi končnico (play off, play out) - mini liga po dvokrožnem ligaškem tekmovanju - 6 krogov po spodaj navedenem razporedu. Kdaj se bodo tekme odigrale, vas bomo še obvestili. Razpored krogov mini lige:
1.	krog - 04/05. april	4. krog - 25/26. april
2.	krog -11/12. april	5. krog - 09/10. maj
3.	krog -18/19. april	6. krog -16/17. maj
ZA PRIJAZNEJŠE ZDRAVLJENJE OTROK Z BOLNIM SRCEM
Vsi, ki imamo radi otroke, ki delamo z njimi ali se jim drugače posvečamo, smo zaskrbljeni že ob najmanjšem otrokovem prehladu, kaj šele, kadar mora malček na operacijo bolnega srca.
Pod okriljem Pediatrične klinike iz Ljubljane poteka vseslovenska akcija zbiranja denarja za nakup TRANSEZOFAGEALNE ultrazvočne sonde. Ta sonda omogoča bolj humano, za otroka krajše in manj tvegano zdravljenje. Premnogim otrokom bo lahko naprava rešila ogroženo življenje ali vsaj preprečila operacijo srca. Sodelujemo s prispevkom na žiro račun št.: 50103-603-51820; sklicna številka: 4129-9070 s pripisom SPS Pediatrična klinika, sonda PTEE, Vrazov trg 1, Ljubljana. Hvala vsem, ki jim je dragoceno zdravje naših otrok!
Snežana Andel
Plesno akrobatska skupina Flip se je letos odločila za prijazno akcijo zbiranja igrač za Izolsko bolnišnico. Flipice in njihovi starši so se v velikem številu odzvali prijaznemu vabilu trenerjev in v telovadnici Osnovne šole v Piranu se je nabralo kar lepo število manjših in večjih igračk. Zadnje dni leta so se medvedki in zajčki, pa snežinke in dedek Mraž najavili na otroškem oddelku Izolske bolnišnice, kjer jih je zdravstveno osebje izredno lepo sprejelo. Dedek Mraz se je z malimi Flipicami sprehodil prav po vseh otroških sobah in razveselili vsakega malega bolnika z darilcem, vse ostale podarjene igračke pa so našle mesto v igralnici otroškega oddelka, da bodo razveseljevale vse male bolnike v prihodnjem letu.
APPUNTAMENTI DI FEBBRAIO
*	Martedi 3 febbraio 1998 alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose: CONCERTO dell'orchestra del Teatro "Giuseppe Verdi" di Trieste in programma musica di Peter Breiner, Ferdinand David e George Gershwin, direttore: Richard Edlinger, Trombone solista Domenico Lazzaroni.
*	Giovedi 5 febbraio 1998 alle ore 19.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini: CONCERTO Massimo Gon (pianoforte) in programma musica di: Moussowsky, Debussy, Ravel.
*	Venerdi 13 febbraio 1998 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini: CONCERTO
alle ore 19.00 nella Sala delle esposizioni INAUGURAZIONE della mostra "CARNEVAL COMPANY". La mostra rimarra' aperta al pubbli-co fino al 3 marzo 1998 ED e una rassegna delle maschere e dei motivi di carnevale del Gruppo "CARNEVAL COMPANY" della Comunita' degli Italiani negli otto anni dalla sua costituzione.
*	Sabato 21 febbraio 1998 alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose: rappresentazione Teatrale della Compagnia "I GREMBANI" con la commedia "SPIRITO ALLEGRO". Prevendita dei biglietti presso la segreteria della Comunita' degli Italiani (verra' organizzato un pullman che partira' da Pirano - Piazza Tartini alle ore 20.00 e da Sicciole e Strugnano se richiesto entro il 15 febbraio).
*	Lunedi 23 febbraio 1998 alle ore 9.30 all'Auditorio di Portorose: APERTURA del XXXVI0 SEMINARIO DI LINGUA E CULTURA ITAL-IANA dedicato agli insegnanti delle scuole di lingua italiana.
*	Martedi 24 febbraio 1998 alle ore 16.00 in Casa Tartini: "MASCHERETA CHE Tl GIRI..." Ballo in maschera del bambino con balli, canti, giochi per I'occasione e con la partecipazione del gruppo di ballo FLIP e naturalmente con la premiazione della mascherina piii interessante.
*	Mercoledi 11 febbraio 1998 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini presentazionc del libro "ISTRIA DUECENTO CAMPANILI STORICI" di Daniela Milotti Bertoni (con la possibility di acquistaro il libro).
ŠPORTNI PORTOROŽAN
ODBOJKA
Mlada ekipa Pirančank, ki nastopa že drugo leto v drugi državni ligi, je delno uspešno zaključila prvi del tekmovanja. Trenutno je uvrščena na sedmo mesto in le malo zaostaja za vodilno četvorko. V konkurenci izkušenejših in v letošnjem letu okrepljenih ekip bo težko dosegla visoko zastavljeni cilj - osvojitev četrtega mesta, ki zagotavlja obstanek v ligi brez kvalifikacij. Vsekakor pa bodo igralke - kljub trimesečni odsotnosti igralke Sabine Maraspin, ki je v Ameriki -poskušale preseči same sebe. Skupaj z njeno sestro Ingrid, Laro Štrukelj, Mio Marasovič, Jano Jurjec, Tanjo Povšnar, Moniko Lisjak, Brino Beškovnik, Polono Černetič, mladima Saro Habjan in Polono Žigo bo to poskušala doseči tudi mladinska državna reprezen-tantka Kristina Bizjak ob dobrem strokovnem delu trenerja - profesorja športne vzgoje, Milovana Buliča. K vzpodbujanju deklet ste vabljeni vsi ljubitelji odbojke na tekme v športni dvorani v Luciji.
Uspešnejše pa so bile kadetinje, saj so v kvalifikacijah ob močnih ekipah Kemiplasa, Hita iz Nove Gorice, Solkana, Bleda in drugih osvojile prvo mesto in se uvrstile v enotno A državno ligo. Zaradi obremenjenosti nekaterih igralk z igranjem v več ligah, bodo v ekipi večinoma deklice. V mesecu februarju se prične tudi prvenstvo za starejše in mlajše deklice. Starejše deklice bodo igrale v B državni ligi, kjer 15. februarja gostujejo v Ljubljani proti ekipi Frupi Vital. Teden dni prej se jim bodo v tekmovanju pridružile tudi mlajše deklice, ki igrajo mini odbojko. Pred začetkom prvenstva pa se je petnajst mlajših in starejših deklic udeležilo tridnevnih "mini" priprav na Bledu. Ob treningih, druženju in zabavi so odigrale prijateljski tekmi z boljšo ekipo Bleda, ki se je uvrstila v A ligo, in izgubile v treh nizih, mlajše pa z 2:1.
B.R
POZVL^C
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
adaptacije stanovanj
postavitev pregradnih sten
montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
pleskarska dela
montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
PISMA PORTOROŽANU
"PRISRČNA HVALA ZA NOVOLETNE ČESTITKE!"
Ko pride čas praznikov, je med dobrimi in omikanimi ljudmi v lepi navadi, da si stisnejo roko in zaželijo vse najboljše. Po tistem ko sem se v prid nakupa ultrazvoka za otroke odrekel pošiljanju čestitk z občine in prednovoloteni pogostitvi, sem tudi sam dobil obilo čestitk in zahval. Še posebej v novoletni številki Portorožana, kjer se je izkazalo, da sem za nekatere v naši občini kar začetek in konec občinskega vesolja.
Eden od piscev, sebi že znameniti Z.L., je, kot se mi zdi iz računalnika, potegnil že 70. kopijo "hrupa, urnikov trgovin, gokarta, razvoja letališča, zbledele zelenosti občine in domnevne krivde za vse to. Portorožan, ki kot medij dobesedno hlepi za vsaj kakšnim odmevom, to nadaljevanko privoščljivo objavlja. Blagor tem, ki jim ni mar silen pomen občin v centralizirani Sloveniji, marveč se zadovoljijo z majhnimi zgodbicami na lokalni ravni. Pa, če so ali niso resnične. Upam, da so predlog Ž.L.-ja o šolanju župana na ekološki šoli prebrali tudi svetniki in bodo predlog podprli. Sam sem željan vsakršnega znanja. Morda bi se kakšnega šolanja morali udeležiti tudi svetniki. Iz zapisa je namreč razvidno, da občinski svet piska po glasbi občinske uprave, ki taiste svetnike na tak način prisiljuje, da žejni plavajo po slani vodi Piranskega zaliva. Papir res prenese vse!
Še bolj odrezav in jedek, kar me je malce presenetilo in utrdilo spoznanje o volilnem letu, pa je bil v Portorožanu predsednik Krajevne skupnosti Lucija, Borut Valenčič. "Občina nič da ni storila v enem letu v Luciji, packa nemarna!" Navkljub njegovi ekskluzivni prošnji, da mu naj moji pisarji ne odgovarjajo na to novoletno zahvalo (ker bi samoten rad pobral učinske svojega pisanja), mi moji pisarji vendarle sporočajo, da je bilo v Luciji opravljeno marsikaj: končan je osnovni kanalizacijski vod Vinjole-Lucija, vreden 100 milijonov tolarjev, prav tako je končan vod vodovoda Malija-Mala Seva-Lucan, kjer je delež občine 50 milijonov tolarjev, v končni fazi, ker se nič ne zgodi v enem dnevu, je pridobivanje soglasij za tekalno kanalizacijo Seča-Paderna, končan je prvi, zajeten del oplinjevanja v spodnji Luciji (podjetje Ogrevanje, ki to vodi, je v lasti občine), pri cesti za obrtno cono razpletamo izredno zapletene in dolgotrajne pravno premoženjske zadeve, pripravljamo se na razširitev Podvozne ceste in na semaforizacijo križišča, vsega pa tudi denarno ne moremo storiti obenem, v Luciji smo odpravili arhitektonske ovire na cestah, v tem obdobju je zasvetila kakšna žarnica na Seči, pri Začimbi, pa v Vojkovi in Semovi ulici, z denarjem iz proračuna smo asfaltirali odseke cest proti Seči, proti Vinjolam, proti Liminjanski, v spodnjem Nožedu, vse v Krajevni skupnosti Lucija. Trditev pisarja iz Lucije, Boruta Valenčiča, da v tem obdobju ni bil položen niti 1 kvadratni meter asfalta povsem drži. V tem obdobju je namreč bilo položenih ne le 1 kvadratni meter, marveč 12.220 kvadratnih metrov asfalta! Zavedam se, da končni namen teh čestitk in zahval (prazniki so samo dober izgovor), ni samo dobrohotno opozarjanje na to in ono, marveč gre že za luščenje leska z županovega prestola. V volilnem letu prav vsaka beseda najde svojega bralca. Če na zlonamerno pisanje odgovorim, se razgalim in me bralci sodijo, če ne odgovorim, pisci ustvarjajo vtis, da so njihove besede resnične. Namen volilnega leta namreč je, da se bralcem-volilcem dopove, da so prav pisci in njihove stranke tisti pravi vele-možje, ki imajo čarobne paličice in ki bodo odpihnili vse težave. Sveta preproščina misli, da so bralci tako butasti!
Navkljub vsemu vsem iskrena hvala za čestitke. Za nami je naporno leto in pravzaprav je malo občin v Sloveniji, kjer bi se lahko pohvalili, da so toliko poopravili v samo 365 dnevih. Srečno vsem skupaj!
Župan občine Piran FRANKO FIČUR
Pripis uredništva: Zanimivo, kako si župan predstavlja javno obveščanje: kar ni njemu v prid, je privoščljivo. Najbrž bi se s tem strinjal sam Clinton, mar ne!?
Spoštovani predsednik Sveta KS Lucija, g. Borut Vaienčič!
Verjetno boš presenečen, da sem se na tvojo objavo v 12. številki Portorožana oglasil ravno jaz. Ne gre za nikakršno koordinacijo znotraj stranke, saj verjetno veš, da sem sam, seveda ko je to potrebno, največji kritik našega župana. Moti me namreč nekaj drugega. Moti me raven kulture dialoga, ki jo uporabljaš v tvoji "zahvali" županu. Mislim, da si kot predsednik Sveta KS Lucije tako nizkega in neargu-mentiranega dialoga enostavno ne moreš privoščiti. Obstajajo namreč drugi načini in sistemi ter seveda tudi za to določena mesta: od Sveta KS, Občinskega sveta ter seveda tudi tvoja cenjena stranka LDS in, če hočeš, tudi moja ZLSD, preko katerih se lahko poteguješ za realizacijo oziroma odpravo problemov, ki jih navajaš. Res je, žal se nekateri tvoji kolegi ubadajo z donosnejšimi dejavnostmi, kot so prizadevanja za odpravljanje problemov, ki pestijo, žal, preštevilne naše občane. Njihove nenačelne koalicije in reševanje zgolj lastnih problemov so pripomogli tudi k temu, da se danes ubadaš s kupom nerešenih problemov. Kljub temu pa to ne more biti razlog, da vse stresaš, upam, da le v lastnem imenu in ne po naročilu, na župana. Iz tvojega dopisa namreč izvira "patološka" obsedenost s sovraštvom do nekoga, kar pa nikakor ni dobro, saj v takih primerih v večini slučajev ostanemo ozki, zaprti in ne vidimo dlje od lastnega nosu.
Vem, da se bližajo volitve in da se je predvolilni boj že pričel. Vendar upam, da bomo vsi dovolj modri, da se takih nivojev dialoga ne bomo posluževali, saj smo, na našo srečo, obsojeni na skupno življenje in sožitje v tej naši občini.
Seveda z navedenim ne mislim omejevati javnosti dialoga, prav nasprotno. Zavzemam se za objavo različnih mnenj in pogledov, vendar na drugačni ravni, kot si ti to počel v omenjenem članku. In prepričan sem, da je ravno naš Portorožan primeren časnik za to.
Borut, rad bi te še potolažil glede tistih "desetih milijonov", ki smo jih porabili za "obisk predsednikov". Kot predsednik Odbora za proračun in finance ti zagotavljam, da smo porabili le cca 21 mio SIT, z njo pa drugače pridobili čez 100 mio SIT...
S spoštovanjem
Luciano MILOK Svetnik ZLSD v OS Piran
Spoštovani sokrajani in soobčani!
Naj se najprej opravičim ženskemu rodu, ker nisem - kot običajno - uporabil končnice (-ke) za ženski spol, a bi bil naslov predolg. Seveda pa je bilo bilo naslovljeno vsem.
Ali veste, da je občinski svet že obravnaval PRORAČUN Občine Piran za leto 1998? Prav zanimivo branje, res. Toliko je številk, da te prijetno uspava. Žal pa nisem zasledil nikjer teksta, za kaj bo denar porabljen.
Povprašal sem občinske svetnike, če so morda oni dobili še kakšno gradivo, ki bi pojasnjevalo številke iz proračuna, oprostite: PRORAČUNA. Pa tudi oni - nič. No, to jih seveda ni motilo - za kaj bo denar porabljen, namreč - in so predlagani PRORAČUN vseeno sprejeli (Hvala bogu samo v 1. branju in že ne končne verzije!!!). Meni pa se ob vseh tistih Številkah vendar odpira nekaj vprašanj!
Spra'jujem se. kam bo !Ao tistih 520 milijonov s področja komunale, 2rj milijonov s področja investicijskega vzdrževanja komunalne infrastrukture. 1/1 milijonov /a komunalno m cestno gospodarstvo itd če '/h v Občim Pirari /beremo i Ш) milijonov tolarjev denarja (20
FOTO COLOR LABORATORIJ PRVOMAJSKI TRG
PIRAN
Razvijanje filmov v 1 uri in izdelava fotografij

SLIKANJE ZA DOKUMENTE * FOTOGRAFIJE NA LONČKE

FOTOGRAFIJE
NA MAJICE
^СлДл^АлС
мш
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617 Majda Miklavec
vam še zmeraj nudi ženska oblačila po znižanih cenah: hlače, krila, komplete, bluze, puloverje.
Za ugoden nakup modnih oblačil se priporoča vaš boutique ASCADA.
milijonov mark!!!), bi lahko bila "naša in njihova javnost" vsaj obveščena, zakaj se bo ddenar porabil! Ko smo lani iz KS Lucija prosili za sodelovanje na Sestanku Sklada stavbnih zemljišč ob sprejemanju proračuna, so nam odgovorili, da po statutu nimamo pravice sodelovati. Pa nič zato, če statut Občine Pravi, da so seje javne! Najbrž se jih ne sme motiti pri posvečenem opravilu - odločanju!!!
No, po drugi strani ša večjih skrbi ne bi smelo biti: po odloku, ki je sestavni del praračuna, je za porabo tega denarja pooblaščen ŽUPAN. No, pa smo spet tam.
Lep po/drav.
Borut Vaienčič Predsednik sveta KS Lucija
SMEJMO SE S PÜRTOROZANÜM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
Kako si zamišljam leto 1998 v našem kraju
(Prosti spis)
, Veseli in polni zaupanja v prihodnost stopamo v novo leto. Z vso
resnostjo se lotevamo uresničenja načrtov. Moj tata je rekel, da je prav to zaskrbljujoče, kajti razne načrte imajo tudi naši ministri. Po njegovem bi Slovenci živeli lepše, predvsem pa mnogo bolj mirno, če bi gospodje iz vlade nehali karkoli načrtovati. Te stvari jim namreč nekako ne grejo od rok, že na samem začetku se zmeraj zaplezajo in nato rinejo to ubogo deželo iz zagate v zagato. Najprej si prilastijo vse kompetence, nato pa zadev ne znajo speljati. Mama je pripomnila, da jo to začuda spominja na nekoga, ki se ponavadi dva cela tedna širokousti, kako bo popravil pipo v kuhinji in odneha šele takrat, ko mama telefonira instalaterju in ga prosi, naj si pride ogledat okvaro. Letos naj bi bili priče dvema pomembnima kulturnima dogodkoma: obnovitvi gledališča Tartini in gradnji nadstreška v portoroškem Avditoriju. Govorijo sicer, da je država spet požrla besedo (precej nenasitna je kar se tiče žretja besed!) in bo prispevala solde kvečjemu za samo enega ali drugega. Moj tata pa pravi, da za nobenega, ker investicije v kulturne objekte nikoli ne vežejo velikih denarnih sredstev, pa zato niso zanimive ne za izvajalce ne za lovce na provizije. Je pa menda rekel tatin znanec Enver, da je pri priči voljan obnoviti gledališče Tartini na lastno pest, če mu v zameno dovolijo v veži stavbe peči klobasice na žaru in točiti pivo. Pozornost zasluži tudi obnova Župančičeve ulice v Piranu. Menda so bili nekateri zastran tega tako jezni na župana, da so ga celo ozmerjali v anonimnem pismu. Moj tata pravi, dajjudje v svoji nevednosti pač povezujejo besedo župan s priimkom Župančič, ki v bistvu pomeni majhen župan. Je pa še dodal, da tokrat (zadnjo besedo je zelo pudaril) župan res ni ničesar zakrivil. Na te besede je moja mama, blaga duša, rekla, da če bi naš župan opravljal delo profesionalnega krivca, ne bi bilo bolj zaposlenega človeka pod soncem! Kajti do danes ga menda niso okrivili samo še za propad vzhod-norimskega cesarstva in za nastajanje tople grede! Srčno upam, da bo novo leto tudi turizmu kaj primaknilo in privabilo tako željno pričakovane bogate in razsipne goste. Moj tata sicer pravi, da še revnih kmalu ne bo več, če bo (tako je slišal) kakšno vplivno teslo z dodatnimi šotori za tenis zakrilo še tisti borni čeber morja, ki ga imamo. To mi je zbudilo sum, da morda nastaja narobe svet: ob morju bomo začeli dvigati visoke objekte in ga zakrivati, v planinskih rovtah pa postavljati vodne tobogane na deževnico. Tudi središče Portoroža naj bi bilo letos urejeno. Škoda, pa tako smo se že navadili na ta slikoviti nered! Prepričan sem, da bo kraj z ureditvijo centra zgubil edinstveno turistično atrakcijo. Marsikateri gost si je rad prišel ogledat ta redki primerek načrtne zanikrnosti. Kaj Forum Romanum v Rimu, kaj Pompeji in piramide v Dolini kraljev! Sliko pradavnine turistu in arheologu lahko pričara samo center Portoroža! Na to moje razmišljanje me je mama prestrašeno vprašala, če se dobro počutim in da bi morda bilo bolje, ako bi legel. Pa je moj tata zagodrnjal, naj bi raje legel tisti, ki je objavil razpis za obnovitvena dela, ne da bi se prej pogovoril s krajani in jih vprašal, kakšne spremembe si sploh želijo v svojem okolju. Je pa hitro dodal, da imajo ponujeni načrti tudi nekaj dobrih plati, na primer predvideno gradnjo gostinskih objektov, kjer bo nekaj ljudi našlo zaposlitev, to pa je vsekakor hvalevredno. Malo je pomislil in nato rekel, da v bifeju "Pri žejni sipi" zagotovo vedo kaj več o tem in da ne bi bilo slabo stopiti tja po kakšno zanimivo informacijo. Da ne bi motil prisrčnega slovesa med mojim tato in mamo. ki je spet načela razgovor o živinoreji, sem se umaknil in se lotil domače naloge.
Sonja Požar, Lucija
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
*	Kdo je uvedel praznovanje valentinovega pri nas, ko pa se Slovenci vendar nikoli nismo menili za ta praznik?
Uvedli so ga moški, potem ko so jim nasilno ukinili praznovanje 8. marca.
*	Kakšna je razlika med Benetkami in Piranom?
V Benetkah gledališča zažigajo, v Piranu pa jih spreminjajo v razvaline in s tem bogatijo turistično ponudbo.
*	Ali bo letošnje leto res hudičevo leto (glede na to, da je letnica 3-kratni zmnožek števila 666, število 6 pa je, kot je znano, satanovo število)?
Glede na vladne ukrepe, zakone, podražitve itd. bo tudi letošnje leto hudičevo.
Sonja Požar, Lucija
Molim tudi v tretje
Začenjam razumeti, zakaj grešniki končajo v vicah. Če je torej moje pisanje greh, rad trpim.
Na tretji postaji si prvič padel pod križem, prijatelj moj. Kljub temu, da so te hvalili, si moral trpeti. Trpljenja pa nismo povzročili mi in naši otroci, marveč tvoji prijatelji. Moramo tudi mi trpeti za to? Nisi morda malo maščevalen, kljub temu da učiš, da je maščevalčnost greh? Torej prijatelj moj, zakaj se maščuješ tudi nam? Zakaj ne prepustiš starega vrtca našim vnukom? Zakaj dovoliš, da dedki in babice vsako jutro sopejo v hrib nad Piranom, da svoje vnuke in vnukinje oddajo v varstvo? Želiš, da umrejo. Želiš, da vnukinje in vnuki izgube svoje najdražje? "Che invenzione i nonni" pravijo Italijani. In res. Če jih izgube ostanejo tako sami. Prepuščeni kruti resnici. Svet pravljic se zruši. Zruši se tisti lepši del mladosti. Prijatelj moj. Babica mi je govorila, da si moder. Govorila mi je, da si pravičen. Vodila me je v cerkev in razkazovala tvoj pot trpljenja.
V mojih očeh si postal velik. Življenjski vsakdan me je streznil. Pokazal mi je, kar je babica, da bi me obvarovala, hote zamolčala.
Uboga moja babica.
Bila je pozorna, nežna in polna ljubezni do svojih vnukov. Bila je moja in moja ostane dokler bom živ. Trpela je, trpijo in bomo trpeli. Toda to ni tvoja želja. Tvoji ministri nenehno obnavljajo, zavestno, človeško trpljenje in muko. Hočejo s tem plemenititi tvoj nauk? Zmotno!
Nekoč je lahko cerkev z mogočnimi templji in donečo besedo v njih, razglašalo moč nebes in tvoje zveličanje. Danes to pri nas, ljudeh, ki živimo v in z resnico, ne vžge več. Tvoj tempelj na hribu nad Piranom je mogočen in lep. Ponosni smo nanj. Naš je. Cerkev s tvojo vojsko pa je daleč od nas. Brezdušna in pregrešna v želji, da se ji vrne tisto, česar ne potrebuje. Prijatelj moj, to ni normalno, to ni prav! Stari vrtec potrebujejo naši vnuki in vnukinje, potrebujejo ga babice in dedki. Koristil bo tudi tvoji veri. Na moji delovni mizi stoji A. Dürerja lesorezni odtis tvojega obraza. Ko te opazujem, s tisto trnovo krono na glavi, se počutim nelagodno in sram me je. Spoznal si muke sovraštva, laži, nečimrnosti in hinavščine. Prijatelj moj, pomagaj nam. Današnji politiki so popolnoma enaki tistim Poncijem Pilatom, ki so trpinčili tebe. Zato te rotim, pomagaj nam.
Uredi prijatelj, da tvojim "svetnikom" pade mana z neba. Naj sanjajo tvoj ukaz, naj poklonijo stari vrtec v Piranu vsem piranskim otrokom, ki so tudi tvoji otroci.
Stori tako. prijatelj moj, sedaj, ko je še čas. Čez petdeset let lahko spet menjamo sistem.
Stori, da se jim sanja.
Stori to sedaj.
Usmili se nas. Ne pusti nas strte ležati na tleh.
Rudi Mraz
RESORT O^irvo
PORTOROŽ
PUSTNI PLES
sobota, 21. februar 1998, s pričetkom ob SO. uri Grand Salon Grand Hotela Metropol
zabavali vas bodo
LIDIJA PERCAN in OPATIJSKI SUVENIRI
nagrajene bodo najbolj ELEGANTNE MASKE
kategorije: ženska maska, moška maska, par in skupina
VSTOPNINE NI
gastronomska ponudba: Kraški pršut 990.- SIT Kuhana vratovina s hrenom 790.- SIT Ombolo na žaru s prilogo 990.- SIT Leča s prekajenim mesom 650.- SIT Pustni krof 90.- SIT Kakovostno vino 11 950-- SIT in druge tipične pustne jedi po ugodnih cenah!
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Zato številko PORTOROŽANA so prispevali: D. J. iz Lucije 5.000 tolarjev, Božo KOŽAR z Lucana 1.500 tolarjev, Sonja DEVIC, prav tako z Lucana 1.500 tolarjev, Josip UZOVIČ z Belokriške ceste 1.500 SIT, Vrtnarstvo RUZZIER iz Parecaga 2.000 tolarjev, gospa LIDIJA s Šolske ulice v Luciji 1.000 tolarjev in gospa MARIKA prav tako s Šolske ulice 2.000 tolarjev, Marica SAVIČ iz Pirana 1.000 tolarjev in Bogo BAJER iz Lucije 2.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Številka/numero 1* januar/gennaio 1998* letnik/anno VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ. Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ. dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3 000* izdajatelj/editore: KS P0RT0R0Ž/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož,Lungomare 16. Portorose* tel. 066/73-046* cena enega izvoda'prezzo di un esemplare: 0 SIT V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE A 0IJFST0 NUMERO HANNO COLLABORATO Boris FILLI, Sonja POŽAR. Darinka ŠUŠTARŠIČ, Albin MIKLAVEC, Saša ŽUŽEK-REŠEK. Cesarina SMREKAR, Marta JURAK BESENIČAR, Dragica KOCJANČIČ, Milica MASLO, Bogdan PAJEK, Valentina KLEMŠE, Blierka ZABUKOVEC, Nina RAVBAR, Zare LIPUŠČEK učenci OŠ Cirila Kosmača iz Pirana in Portoroža, gimnazijke iz Pirana m še kdo
NATEČAJ ZA UREDITEV PORTOROŠKEGA CENTRA
V	četrtek, 22. januarja sta potekala dva pomembna dogodka, od katerih je odvisen prostorski razvoj piranske občine. Občinski svet jo imel na dnevnem redu svoje seje predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega plana, v portoroškem Avditoriju pa |e bila javna predstavitev natečajnih ureditvenih projektov za center Portoroža.
V	občini že več let čakamo na spremembe temeljnega dokumenta, ki določa rabo prostora. Žal planskega gradiva občinska uprava tudi tokrat ni pripravila v taki obliki, da bi ga bili občinski svetniki lahko sprejeli, /;iln so ga "vzeli" zgolj kot informacijo. Hkrati pa je občinska uprava /e zaključila s pozivnim natečajem za urbanistično arhitektonsko ureditev centra Portoroža, kakor so imenovali območje od Avditorija do por toroške plaže Čeprav štirje nagrajeni eleborati precej podrobno ure|a|o prostor, je v tej fazi predvsem pomembno i/lusčiti /asnovo rešitev
Gradbeniški pristop zmaguje
Če si ogledamo prvo iri drugo nagrajeni elaborat, lahko ugotovimo, da je, poenostavljeno rečeno, prvi pristop "gradbeniški", drugi pa "okol|e varstveni". Prvonagrajeni elaborat piranske Arehileele, d o o v la prosim umešča vrsto novih stavb, ulic in trgov Čeprav stavbe niso visoke, promet pa ne 'težak", ostaja dejstvo, da elaborat /agovarja po/idavo teh površni iri obremenjuje 1 novimi prenočitvenimi, poslovnimi m prometni mi kapacitetatmi Nasprotno pa drugoriagrajem рго|еИ arhitekta Ivtu Kerševana iri Projektive iri/eriirimj i/ Pirana ohranja eelo sio ur»-|f-n«-zelene površne Tako odpira iri pove/uje dolino / morskim ohre/jem
Birokracija proti javnosti
Med e ria i/hor ocenjevalne komisije je v Horlorn/ij tudi tokul /maijai ko! /e praviloma v /adrijih letih (jradhnnski pristop l.iko m i udno d.i se je naSega pristani',ea ro/ [ j r j j * - i nadinu-k 1'ortohHou K. i j to [шшмн /a turisKrio des'ifianjo v e.isч ko s/'-to/rn 'unst" m m-ndi r r hol|
Brezgotovinsko poslovanje je postalo del vsakdanjega življenja. Na tem področju vam lahko danes ponudimo:
♦	šest različnih plačilnih kartic blagovne znamke ACTIVA,
♦	med temi tudi plačilno kartico Activa - Maestro. Ta kartica je brez zamika plačila, kar omogoča zelo enostavno vodenje stanja in vseh evidenc v zvezi s poslovanjem tekočega računa,
♦	na voljo so vam tudi bankomati, ki so iznačeni z oznako ba, kjer lahko opravite dvig ali polog gotovine ter plačilo položnic,
♦	trajne naloge, ki predstavljajo pooblastilo banki, da s tekočega računa poravna vse vaše obveznosti (voda, elektrika, RTV naročnine, naročnine za revije, ipd.),
♦	storitev Banka na domu, kjer plačevanje računov ne predvideva vašega obiska na banki. Se več, s pomočjo te storitve lahko:
•	položnice plačujete kar od doma,
•	prejmete obvestilo o pokojnini na dom,
•	naročite čekovne blankete na željeni naslov.
Za vse dodatne informacije se lahko oglasite na poslovni enoti Banke Koper, ker vodimo vas tekoči račun.
poudarjajo pomembnost ohranjenega okolja, pa se veliko Portorožanov zaveda. To je pokazala tudi razprava na že omenjeni javni predstavitvi, na kateri so skoraj brez izjeme podprli rešitve, ki razbremenjujejo okolje. Izpostavili pa so predvsem naslednja dejstva:
-	Nesmiselno je, tik pred sprejetjem novega plana, iz celote iztrgati majhno območje in ga detajlno obdelati, ne da bi poznali koncept urejanja sesednjih površin.
-	Za Portorož so primerni le projekti, ki okolja ne bodo dodatno obremenjevali. Portorož potrebuje zelene površine. Centralni park lahko preraste v novo turistično zanimivost - mediteranski
botanični vrt.
-	Prenašanje življenja obmorskega turističnega mesteca z obrežja v notranjost se ne bi obneslo. Kraj bi s tem postal podoben krajem v notranjosti celine.
Zakaj se ne upošteva sprejetih usmeritev?
Videti je bilo, da javnost mnogo bolje kot pripravljalec natečaja razume in upošteva strokovna dognanja in politične sporazume kot
so:
-	da je treba doreči ureditev celotnega prostora naše občine najprej v planu, nato bi se lotili urejanja urbanizma "trimestja" Piran-Portorož-Lucija kot celote in šele na koncu posameznih izsekov, kot je npr. center Portoroža;
-	da je treba upoštevati strategijo lokalnega turističnega gospodarstva, ki pravi, da novih prenočitvenih zmogljivosti ne potrebujemo;
-	da demografska študija ne predvideva porasta lokalnega prebivalstva, priseljevanja pa si ne želimo in
-	da je bil v občini s konsenzom sprejet Proglas o zeleni občini. Ta, med drugim, pravi,
da bomo posegali v zelene površine le ob hkratnem razbremenjevanju že pozidanega prostora.
Urbanisti sledijo natečajnemu gradivu
Portorož je torej bogatejši za nekaj natečajnih rešitev, za katere bi težko rekli, da bodo kaj prida koristne v praksi. Krivdo za to ne nosijo izdelovalci elaboratov, ki so svoje delo korektno opravili, temveč občinska uprava, ki je (slabo) pripravila natečajno gradivo. Zato tudi ni prav, da je ocenjevalna komisija vsoto nagradnega fonda znižala (1. nagrada je bila npr. vredna 630.000 SIT). Tako le odvračamo dobre urbaniste. Ocenjevalno komisjo so sestavljali: župan občine Piran kot njen predsednik, načelnik občinskega Urada za urbanizem, občinski svetnik, predstavnik portoroške Krajevne skupnosti, predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ki se je od odločitve komisije javno distanciral) ter dva člana, zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani. Prvi trije člani komisije so, kot občinski javni delavci, še posebej zavezani k spoštovanju sprejetih občinskih dokumentov. Hkrati pa so se v občinskem svetu osebno strinjali za sprejem Proglasa o zeleni občini. Zato je najmanj nenačelno, da so pri ocenjevanju elaboratov prednost dali rešitvi, ki je v nasprotju s tem edinim strateškim dokumentom naše občine.
Portorož vsekakor tudi v bodoče potrebuje javne urbanistične natečaje. Vendar - ob pravem času in pravilno pripravljene.
Žare Lipušček
AVDITORIJ PORTOROŽ FFBRl AR 1998
\	lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik
vv: S - I - uro \ \ratamici Avditorija (tel. 747 230) in prod pr.eeikom predstave na blagajni Avditorija. .	r». 0 > e-mail: kkpc-avditorij (d siol. net
internet: \\A>^2.arnes.si/£uest/kpavdpl
KULTURNE PRIREDITVE
torek. 3. februar, ob 20.30
KOV: RT S'.MFONICNF GLASBE
ORKFSTFR GLEDALIŠČA T, VERDI" iz TRSTA
Dinsent. Richard Fdlinger
Solist: Domenico l azzaroni - pozavna
. •: •	л г	/t redkost na naših pa tudi sosednjih odrih
'■: jj: r	ч :rw\;Y/ skladbo romantika F. Davida oh spremljavi
'.4 t rastra ргл i v Italiji. Poleg te gUisbene posebnosti kompozicije lahkotnega značaja: priredbe Fcajjcs i'J orkestrske stavke iz mjuziklov priljubljenega .. — L-..■•."i c-	t	rw'm ma
V >>ie;o\aniu s Skupnostjo Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana. \ r.opr.ina \ predprodaji 700 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT), na dur. pr!redine 1.000 SIT
četrtek- 5. februar, ob 21.00
KAVARNA A\T)ITORIJ - KULTUR ŽUR
VEČER ŠANSONOV
CAFE TEATER z VITO MAVRIČ
% r.opnina: ! .500 SIT
Vr.opnice so v predprodaji v Kavarni Avditorij, sobota. februar, ob 20.30
GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven
Pomorsko dramsko gledališče Nova Gorica Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA
?.ež:ia: Vito Täufer
0 Janez Starina. Ivo Barišič. Radoš Bolčina. Iztok Mlakar, Stane Leban. Peter Musevski
'• - zr '»j: 'c pozrr;o da zledalci po končam predsten i poleg aplaxza še navdušeno - :zra'icem Primorskega dramskega gledališča se je to vsekakor r-v-",;;';. i'.r-J. -- klasična absurdna igra PLEŠASTA PEVKA tako imenovana ^rr-srjT^ -r,- роткп^х linije tekstenna zloženka, ki jo je Ionesco ustvaril
^r*- ćt r	kfjrr.erzacijshmpriročnikom
'-crz.'-i-r ' ;:o	e za:edel ženske vloge z moškimi, s čimer je stopnjeval
-vir v;: io	m \ odil igralce tako, da so s svojimi gestami, hojo, mimiko
" r' zirr*'.: r^sren-'bj rtj-^en tehta m svoje igre v eno Rezultat je briljanten r-^- r: ror-r-r-
• ^огг. г.з ] :r/j SIT f študentje. upokojenci 1.200 SIT)
sobota, 7. februar, ob 19.00
OTVORITEV RAZSTAVE PODVODNIH FOTOGRAFIJ SMILJANA ZAVRTANIKA
nedelja, 15. februar, ob 20.30 KLAVIRSKI VEČER pianist DIMITRIS SGOUROS Program: Frederic Chopin - Balade in Scherzi
Večer (hopinove glasbene poezije s čudežnim grškim pianistom, ki je koncertiral v vseh večjih mestih sveta, z najboljšimi orkestri in dirigenti, v najbolj prestižnih koncertnih dvoranah
•	Marta Arger ich: "Ta fant igra klavir, kot hi bil Bog."
•	(lamho Abbado:"('lowk Sgour asovega kova se rodi vsakih 100 let."
•	Arthur Rubinstein "Rogu se zahvaljujem, da sem bil živ tako dolgo, da sem lahko slišal igrati Sgourosa. To je najboljši pianist, kar sem jih kdaj slišal, vključno z mano."
vstopnina v predprodaji 2.500 SIT (študentje, upokojenci 2.000 SIT), na dan koncerta 3.000 SIT
sobota, 21. februar, ob 16.00 VESELO PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJŠE
vstopnina: 300 SIT - MASKE IMAJO PROST VSTOP Najlepše maske bodo nagrajene.
sobota, 21. februar, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Compagnia "I Grembani" iz Trsta EL SPIRITO ALLEGRO
Režija: Gianfranco Gabrielli. Predstava je v tržaškem narečju.
V sodelovanju s Skupnostjo Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana vstopnina v predprodaji 700 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT), na dan prireditve 1.000 SIT
sobota, 28. februar, ob 16.00
OTROŠKA PREDSTAVA - ČAROVNIK ROMANO
Čarodeja se otroci vedno razveselijo, saj jih popelje v čarobni svet, kjer nemogoče postane mogoče, vidno postane nevidno, kjer iz nič naenkrat nastane nešteto rutic ali celo pravi golobčki. V tem svetu se razvija njihova domišljija, ki je v celotnem človekovem življenju eden poglavitnih virov ustvarjanja. Otroci se čudijo in čudenje je začetek slehernega ustvarjanja in odkrivanja sveta. vstopnina: 400 SIT
FILMSKI PROGRAM
nedelja, 1. februar, ob 18.00 in 20.30
socialna komedija DO NAGEGA (The Full Monty)
režija: Peter Cattaneo
gl. vloge: Robert Carlyle, Tom Wilkinson, Mark Addy
petek, 6. februar, ob 18.00 in 20.30
akcijski film MIROVNIK (The Peacemaker)
režija: Mirni Leder
gl. vloge: George Clooney, Nicole Kidman
nedelja, 8. februar, ob 18.00 in 20.30 VEČER SLOVENSKEGA FILMA NAŠ AVTO!
režija: František Čap
gl. vloge: Dušan Puh, Janez Čuk, Milan Srdoč
sreda, 11. februar, ob 18.00 in 20.30
akcijska srhljivka POLJUB ZA LAHKO NOČ režija: Renny Harlin; gl. vloge: Geena Davis, Samuel L. Jackson
petek, 13. februar, ob 20.30
VEČER UMETNIŠKEGA FILMA: drama KOLJA režija: Jan Sverak
gl. vloge: Zdenek Sverak, Andrej Chalimon, Libuše Šafrankova
torek, 17. februar, ob 18.00 in 20.30 srhljivka OSMI POTNIK 4 (Alien 4)
režija: Jean-Pierre Jeunet
gl. vloge: Sigourney Weaver, Winona Ryder
petek, 20. februar, ob 18.00 in 20.30
komedija NABRITA DRUŽABNICA (The Associate)
režija: Donald Petrie
gl. vloge: Whoopi Gooldberg, Tim Daly, Dianne Wiest
nedelja, 22. februar, ob 18.00 in 20.30 srhljivka HUDIČEV ADVOKAT
režija: Taylor Hackford
gl. vloge: Keanu Reeves, AI Pacino, Charize Theron
petek, 27. februar, ob 18.00 in 20.30 komedija SAM DOMA 3 (Home Alone 3)
režija: Raja Gosnell
gl. vloge: Alex D. Linz, Kevin Kilner, Scarlett Johanson
Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT. Filmski abonma za vse filme ob 20.30je 2.800 SIT. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU
NAPOVED od 11. do 14. marca 1998 VII. SLOVENSKI FILMSKI FESTIVAL
AVDITORIJ PORTOROSE febbraio 1998
I biglietti d'ingresso possono essere acquistati nei giorni feriali dalle 8.00 alle 14.00 presso l'ingresso dell'Auditorio (tel. 747 230), oppure due ore prima dell'inizio della rappresentazione presso la biglietteria (tel. 746 610). e-mail: kkpc-avditorij @ siol. net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdpl
MANIFESTAZIONI CULTURAL!
martcdi 3 febbraio alle 20.30
CONCERTO DI MUSICA SINFONICA
ORCHESTRA DEL TEATRO "G. VERDI" di TRIESTE
Dirige: Richard Edlinger
Solista: Domenico Lazzaroni - trombone
Un concerto per trombone solista rappresenta una raritcfanche nella vicina Italia e questo giovane trombonista, accompagnato dall' orchestra del Verdi, vi ha eseguito per primo un brano del compositore romantico F. David. Una chicca musicale che verrćt integrala da composizioni di carattere pul leggero, dagli arrangiamenti di brani dei Beatles fino ad alcuni spezzoni celebn tratti dai musical di Gershwin.
In collaborazione con la Comunita4degli italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano.
prezzo del biglietto: in prevendita 700 talleri (študenti e pensionati 500 talleri), il giorno dello spettacolo 1.000 talleri.
giovedt 5 febbraio alle 21.00
SERATA DI CHANSONS - CAFFE' DELL' AUDITORIO CAFE TEATRE - SERATA CON VITA MAVRIČ
prezzo del biglietto: 1.500 talleri I biglietti sono in vendita al Caffe dell' Auditorio.
sabato 7 febbraio alle 20.30
RAPPRESENTAZIONE TEATRALE per abbonati e non
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Eugene Ionesco: LA CANTATRICE CALVA
Regia: Vito Taufer
Interpreti: Janez Starina, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Stane Leban, Peter Musevski
Non succede spesso che il pubblico, a spettacolo concluso, !o accolga con applausi e con fischi di entusiasmo. Ci sono riusciti i sei attori del "Primorsko dramsko gledališče", nonostante questo classico dell'assurdo, l'antidramma per eccellenza, non abbia una sua linea di sigmficato, ma sia come un testo tagliuzzato e poi rimesso variamente insieme e che Ionesco ha scritto ispirato da un manuale inglese di conversazione. Conferendo i ruoh femminili a degli attori uomim, il regista Vito Taufer ha accentuato l'assurdo deU'opera fino al grottesco. Egli ha moltre imposto sulla scena gesti, andature, mimiche e movimenti che hanno amalgamate il hvello concettuale del testo e quello mterpretadvo in un umco. brillante concerto di recitazione. prezzo del biglietto: 1 500 tallen, študenti e pensionati 1.200 talleri
sabato 7 febbraio alle 19.00
APERTURA DELLA MOSTRA DI FOTOGRAFIE
SUBACQUEE DI SMUJAN ZAVRTANIK
domenica 15 febbraio alle 20.30 SERATA PER PIANOFORTE pianista DIMITRIS SGOUROS Programma: Frederic Chopin - Ballate e Scherzi
Una serata di poesia musicale con il prodigioso pianista greco reduce dai pitiprestigiosi teatri del mondo, dove si č esibito con le migliori orchestre e con i direttori piib importanti.
•	Marta Argerich: "Questo ragazzo suona il piano come un dio."
•	Claudio Abbado:"Uno Sgouros nasce solo ogni cento anni."
•	Arthur Rubinstein: "Ringrazio Dio per aver vissuto abbastanza a lungo da potere sent ire suonare Sgouros. & il migliore pianista che abbia mai sentito, me compreso.."
prezzo del biglietto: in prevendita 2.500 talleri (študenti e pensionati 2.000 talleri), il giorno del concerto 3.000 talleri
sabato 21 febbraio alle 16.00 IL CARNEVALE DEI PICCOLI
prezzo del biglietto: 300 talleri -
INGRES SO LIBERO PER LE MASCHE RINE
Le maschere pi if belle saranno premiate.
sabato 21 febbraio alle 20.30 RAPPRESENTAZIONE TEATRALE
Compagnia "I Grembani" di Trieste
EL SPERITO ALLEGRO
Regia: Gianfranco Gabrielli
La commedia č in dialetto triestino.
Spettacolo teatrale organizzato dalla Comunitä degli
italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano.
prezzo del biglietto: in prevendita 700 talleri (študenti e
pensionati 500 talleri), il giomo dello spettacolo 1.000
talleri
sabato 28 febbraio alle 16.00 SPETTACOLO PER BAMBINI IL MAGO ROMANO
II mago e'sempre una festa per i bambini, che si fanno guidarc del magico mondo dell' impossible e dell' mvisibile, dove dal nulla spuntano centinaia di fazzolcttim o addmttura dci colombi. Un mondo dove vwne data via libera alia loro fantasia, immensa fonte di creativitd I bambini sanno stupirsi c lo stupore čil motore di ogni estro e di ogni nuova scoperta... Prezzo del biglietto: 400 talleri
CINEMA
domenica 1 febbraio alle 18.00 e 20.30
commedia sociale THE FULL MONTY di Peter Cattaneo
con Robert Carlyle. Tom Wilkinson. Mark Addy
venerdi 6 febbraio alle 18.00 e 20.30 film d' azione THE PEACEMAKER
di Mimi Leder; con George Clooney. Nicole Kidman
domenica 8 febbraio alle 18.00 e 20.30 FILM SLOVENO: NAŠ AVTO!
di František Čap; con Dušan Puh. Janez Čuk. Milan Srdoč
mercoledi 11 febbraio alle 18.00 e 20.30
thriller d' azione THE LONG KISS GOODNIGHT
di Renny Harlin; con Geena Davis. Samuel L. Jackson
venerdi 13 febbraio alle 20.30
SERATA DEL FILM D' ESSAI: dramma KOLJA
di Jan Sverak
con Zdenek Sverak. Andrej Chalimon. Libuše Safrankova
martedt 17 febbraio alle 18.00 e 20.30 thriller ALIEN 4
di Jean-Pierre Jeunet: con Sigourney Weaver. Winona Ryder
venerdi 20 febbraio alle 18.00 e 20.30
commedia IL SOCIO di Donald Petrie
con Whoopi Gooldberg. Tim Daly. Dianne Wiest
domenica 22 febbraio alle 18.00 e 20.30 thriller L' AWOCATO DEL DIAVOLO
di Taylor Hackford
con Keanu Reeves. AJ Pacino. Charize Theron
venerdh27 febbraio alle 18.00 e 20.30 commedia HOME ALONE 3
di Raja Gosnell; con Alex D. Linz. Kevin Kilner. Scarlett Johanson
П prezzo del biglietto per lo spettacolo delle 18.00 Č di 500 SIT.
per quello delle 20.30 č di 600 SIT L'abbonamento per tutti i film alle 20.30 e di 2.800 SIT. IL PROGRAMMA PI Ö SIIBIRE MODIFICHE.
PROSSIMAMENTE
dal 11 al 14 marzo 1998
VII. FESTIVAL DEL CINEMA SLOV ENO