258 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 GRAFIČNA UPODOBITEV »ZERKVENO SHEGNANJE PER SVETIM ROKU NAD LJUBLANO« FRANCE GOLOB Likovna upodobitev žegnanja v Dravljah,^ ki ga i je narisal Vincenc Dorfmeister in je narejen v grafični tehniki litografije, nam prikazuje tedanji način življe- nja in praznovanja cerkvenega praznika sv. Roka. j Pred opisom te grafike bomo podali kratek zgodo-j vinski oris o kraju samem in o vzroku za to cerkveno j praznovanje. j Zgodovinski oris Dravelj in praznovanje sv. Roka ' V Dravljah najdene arheološke ostaline iz obdob-- ja Rimljanov^ in Gotov^ nam izpričujejo bivanje lju- ' di na tedanjem ozemlju. Vas Dravlje (ali Draulach/ Drawlach*) je bilo staro kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom, ki je ob dana- \ šnji Draveljski cesti. Prva znana omemba kraja je iz leta 1136.^ Dravlje pa so bile imenovane tudi v urbar- ju nemškega viteškega reda iz Ljubljane.^ Urbanistič- ! no je bilo staro jedro Dravelj primer vrstne vasi s I poljsko razdelitvijo na sklenjene proge. Vas Dravlje \ ni imela izrazito središčne dominante, temveč je bil : njen poudarek na koncu vasi s cerkvijo sv. Roka," se-j zidano v baroku. Vzrok za postavitev cerkve v Drav- ljah je bil v izbruhu nalezljive bolezni (»črna kuga«). O tej nadlogi piše Janez Vajkard Valvasor v svojem življenjskem delu »Slavi vojvodine Kranjske« med drugim naslednje: »Ko je leta 1644 bila v tej vasi, v Dravljah, kuga in je v štirinajstih dneh nad slo ljudi padlo v grob, so se zaobljubili ljubljanski gospodje in draveljska soseska, da bodo sezidali cerkev sv. Roku. Kuga je takoj prenehala, tako da ni niti en človek več za to boleznijo umrl. Zidanje so še v tistem letu zače- li.^ Tu se vsako leto zberejo na dan sv. Roka^° cehi in bratovščina mesta Ljubljana. Sprevod gre od stolnice sv. Nikolaja.«^' Nadalje Valvasor omenja tudi zna- menito zahvalno procesijo k sv. Roku, ki je bila leta 1683.^^ O njej navaja med drugim: »Procesija je šla od stolnice sv. Nikolaja do omenjene cerkvice sv. Ro- ka v Dravljah, pol milje nad Ljubljano. Udeležila se je je vsa duhovščina, slavno deželno oblastvo, naj- imenitnejše plemstvo obojega spola v zelo velikem številu, deželno in drugo uradništvo, velika množica meščanov in prebivalcev ter vsi cehi s svojimi banderi; bito jih je nekaj tisoč v veliki nenavadni pobožnosti in vsi so šli peš.«''^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 259 Romarski shodi i< sv. Roicu Številni Ljubljančani in okoličani so na dan sv. Ro- ka, ki je 16. avgusta, kaj radi poleg znanih bližnjih božjepotnih poti (Dobrava, Šmarna gora) romali tudi V Dravlje. Tam so veselo praznovali žegnanje po pro- cesiji in cerkvenem opravilu. Kasneje so procesijo ob- hajali skupaj z godovnim praznovanjem (tako je še danes) prvo nedeljo po godu sv. Roka. Pri tem naj omenimo, da sta dve romarski zname- nji stali od poti iz smeri od Ljubljane. Prvo zname- nje, imenovano med drugim tudi »debelo znamenje«, je bilo na vogalu sedanje Celovške in Dražgoške ce- ste. Znamenje, ki je bilo visoko okoli 6 m, je imelo obliko širokega oglatega stebra s piramidalno streho. Obnovljeno je bilo leta 1874 na temelju starejšega znamenja iz leta 1645.'* Za obnovljeno znamenje iz leta 1874 so bili v delavnici Matije Tomca iz bližnjega Šentvida izklesani štirje kipi (moravški peščenec). Ki- pi so stali v nišah znamenja, in sicer v smeri proti Dravljam sv. Gregor Veliki, proti Ljubljani sv. Bošt- jan, proti Celovški cesti sv. Rok in proti Šentvidu kip Marije." Znamenje so podrli ob rekonstrukciji Ce- lovške ceste leta 1956,'^ plastike pa so se ohranile. Drugo znamenje je bilo ob Vodnikovi cesti na zem- ljišču Lakotence, ob današnji hiši na Vodnikovi št. 182. Zidano znamenje je bilo visoko nekaj čez 4 m in je imelo nišo.'' V njej je bil kip sv. Roka.'' Zname- nje so ob rekonstrukciji Vodnikove ceste podrli. , Božjepotne podobice sv. Roka iz Dravelj Za romarsko pot k sv. Roku v Dravljah so bile na razpolago tudi božjepotne podobice. Romarji so jih kupovali za pobožen spomin. Hranili so jih (med drugim) v molitvenikih ali v predalih ženitovanjskih skrinj. Podobice so bile nalepljene tudi na notranji strani pokrovov teh skrinj. V tem sestavku omenjamo štiri božjepotne podobi- ce. Prve tri tiskane podobice so likovno skromne. Na vseh treh je upodobljen pred nevtralnim ozadjem sto- ječi sv. Rok. Oblečen je v romarsko obleko. Svetnik ima v eni roki popotno palico. Z drugo si pridržuje oblačilo in s prstom kaže na kužni tvor, ki ga ima na stegnu. Ob nogi mu sedi njegov zvesti spremljevalec pes s koščkom kruha v gobcu.'^ Na prvi podobici je upodobljen sv. Rok v ovalu. Podobica je iz druge po- lovice 19. stoletja in je velika 120 x 85 mm. Druga po- dobica je tiskana na rdeč prozoren papir. Poteka iz konca 19. stoletja in je velika 85 x 55 mm. Tretja po- dobica je iz prve polovice 19. stoletja in ima pod upo- dobitvijo svetnika napis: »S. ROK KTERIGA V DRAVLAH FARE S. VIDA NAD LJUBLJANO ZHASTE.« Podobica je velika 110 x 65 mm." Četrta božjepotna podobica je likovno bogatejša. Na njej je upodobljen sedeči sv. Rok. Oblečen je v romarsko oblačilo. V levici drži romarsko palico, z desnico pa kaže na kužni tvor, ki ga ima na desnem kolenu. Ob svetniku stoji pes s kosom kruha v gobcu. Sv. Rok se z levo roko naslanja na del oltarne arhitekture (men- zo). Na svetnikovi desnici zgoraj je v oblakih božje oko. Podobica je velika 88 x 62 mm in je iz prve polo- vice 19. stoletja. Narejena je v tehniki bakroreza in odtisnjena na platno.^' Grafična upodobitev cerkvenega žegnanja pri sv. Roku v Dravljah Kot smo uvodoma omenili, je Cerkveno žegnanje v Dravljah upodobil Vincenc Dorfmeister. Rojen je bil na Dunaju (19. 11. 1774) in umrl v Ljubljani (7. 4. 1839). Bil je učitelj risanja na ljubljanskem liceju.^^ Dorfmeister je za svojo grafiko »Cerkveno žegna- nje pri sv. Roku nad Ljubljano« uporabil risbo, ki jo je risal na današnji Pržanjski ulici v smeri proti cerkvi sv. Roka. Slikarje upodobil cerkev, mežnarijo, odpr- te pivnice in bližnjo okolico z žanrskimi prizori in množico romarjev. Kasneje je slikar prenesel to risbo na litografski kamen, s katerega so v tiskarni odtisnili črnobelo litografijo.^^ Velikost grafičnega lista litografije je 33 x 48 cm. Odtisnjeni prizor na tem listu pa je vehk 20 x 32 cm.^* Grafika je signirana z imenom slikarja in lastnika tis- karne. Pod signaturo sta napisa prizora in kraja v nemškem in slovenskem jeziku. Na listu je tudi pod- pis poznejšega lastnika te litografije iz leta 1897. Na tej litografiji vidimo naslednje: Slika I 1. Upodobljena je baročna cerkev sv. Roka z mno- žico romarjev pri poslušanju pridige. Cerkev je bila obdana z nizkim zidom. Na cerkvenem pro- čelju pri glavnem vhodu v cerkev in na fasado zvonika je bila prislonjena zunanja »romarska« prižnica z nadstreškom. S te prižnice so duhovni- ki pridigali množici romarjev, ker je bila notra- njost cerkve zaradi njihovega velikega števila pre- majhna, da bi lahko sprejela vse. Cerkev so kas- neje obnavljali tako, da so povišali zvonik, od- stranili cerkveni zid in zunanjo prižnico s streš- nim nadstavkom. V bližini cerkve so odprli leta 1907 pokopališče.^^ Največja obnovitvena dela na cerkveni notranjščini in zunanjščini ter njeni najbližji okolici so bila opravljena v 70. in 80. le- tih 20. stoletja." Slika II 2. Na litografiji je bila upodobljena mežnarija, eno- nadstropna stavba, ki je imela na levi strani manj- ši prizidek. Streha je bila krita s slamo na čop. Na pročelju mežnarije, orientiranem proti cerkvi in zunanji prižnici, je bil v višini prve etaže lesen »gank«. Ta je bil v času žegnanja, ko so bile pri- dige v zunanji »romarski« prižnici, nekaka loža 260 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Grafična upodobitev »Zerkveno shegnanje per svetim Roku nad Ljublano« (slika I) za izbrane poslušalce. Da ta trditev ustreza resni- ci, potrjuje pričujoča Dorfmeistrova upodobitev »Žegnanja«. Slikar je na litografiji upodobil pet oseb, ki so na »ganku«. 3. Upodobljene so odprte točilnice, ki imajo poleg dvokapnih lesenih pretežno platnene piramidal- ne strehe. V teh pivnicah so romarji, sedeči na klopeh ob dolgih mizah, praznovali s pijačo in je- dačo »žegnanje«. Verjetno so postavljali te eno- stavne pivnice samo v času cerkvenega praznika. Po končanem prazniku pa so jih odstranili. 4. Upodobljena je dolga miza, nad katero ni strehe. Pri mizi sede levo in desno na klopeh moški in ženske. Na plošči mize je posoda s hrano. 5. Ženska, ki kuha, sedi pod velikim hrastom. V desnici ima kuhalnico. Na njeni levi strani je odprto ognjišče in dva velika lonca. Obleko žen- ske-kuharice sestavljajo: peča, rokavci, krilo z modrcem in predpasnik. 6. Stoječi moški, prodajalec, kaže z levico na pred seboj odprto leseno rezilo trlice za teritev lanu. Moški ima v desnici rokavico. Obleko sestavlja- jo: cilinder, kratek suknjič, telovnik in dolge oprijete hlače. Ob stoječem prodajalcu so na obronku livade postavljene štiri trlice za lan. Ob njih kleči mlada ženska in si ogleduje eno izmed njih. Obleko klečeče ženske sestavljajo: peča, ro- kavci, krilo z modrcem in predpasnik. 7. Dva jezdeca, verjetno plemiča na konju.^' Jezdec na desni strani kaže z jahalno palico v desnici proti cerkvi. Njegovo obleko sestavljajo: cihn- der, frak, dolge hlače in verjetno nizki škornji. (slika H) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 2611 Levi jezdec, kateremu zakriva desni jezdec spodnji del telesa, je oblečen enako. 8. Meščanska družina. To so mož, žena in otrok, ki so oblečeni v bidermajersko obleko. Obleko mo- ža sestavljajo: cilinder, frak, dolge hlače in čevlji. Obleko žene sestavljajo: klobuk s širokimi ob- senčnimi okrajci (ki obdajajo obraz), dolga, v pasu stisnjena obleka in širok ovratnik. Meščan- ka ima v desnici dežnik. Obleko dečka sestavlja- jo: klobuk (otroški cilinder), suknjič s širokim srajčnim ovratnikom, dolge hlače in čevlji. 9. Kmečki par z vozom za dve osebi. Voz ima moč- no podvozje in kolesa, od katerih so prva manjša od zadnjih. Na podvozju je na močnem vzmete- nju pritrjena sedežna košara za dve osebi. V ko- šari sedi kmečki par v prazničnem oblačilu. Oble- ko žene sestavljajo: avba, rokavci in krilo z modrcem. Obleko moža sestavljajo: klobuk s ši- rokimi okrajci, srajca, telovnik in hlače. Slika III 10, 11. Kmečka para. Obleko mož sestavljajo: klo- buk s širokimi okrajci, srajca, telovnik, ozke tes- ne dokolenske hlače, nogavice in visoki čevlji. Obleko žena sestavljajo: peča, rokavci, krilo z modrcem, predpasnik in obuvalo. 12. Dva berača. Moški kleči na levi nogi. V iztegnjeni desnici drži klobuk, s katerim prosi za denarne prispevke. Njegovo obleko sestavljajo: klobuk, srajca, telovnik in dokolenske hlače. V beračevi bližini sedi na tleh ženska in z izproženimi rokami prosi romarje »za ubogaj me«. Pred seboj ima na tleh berglo. Njeno obleko sestavljata: obleka s kratkimi rokavi in predpasnik. 13. Sedeči prodajalki in kupec. Na majhni vzpetini sedita na obronku travnika dve dekleti. Pred se- boj imata košari z neznano vsebino. Ob desnem dekletu stoji moški kupec. Moški drži v levici po- krivalo, v katerega mu daje dekle kupljeno bla- go, ki ga plačuje dekletu z desnico. Obleki deklet sestavljajo: peča, rokavci, krilo z modrcem in predpasnik. Obleko kupca sestavljajo: pokrivalo (ki ni klobuk), krajši suknjič, dolge široke hlače in nizki škornji. Po opisu sodeč ta obleka ni ne meščanska in ne kmečka. Verjetno je obleka mo- škega kupca uniforma? 14. Ženska pri kuhi. Pri odprtem ognjišču, ob kate- rem stojita dva velika lonca, kleči ženska z manj- šim loncem v roki. Njeno obleko sestavljajo: pe- ča, rokavci, krilo z modrcem in predpasnik. A, slika II Na levi strani grafike spodaj je signatura slikarja in pod njo napis v nemškem jeziku: Signatura: aufg./enommen/ u./nd/ Lith./ographie/ v./on/ V./incenc/ Dorfmeister Napis: Das Kirchweihfest zu St. Rochus bei Laibach B, slika III Na desni strani grafike spodaj je signatura tiskarja in pod njo napis v slovenskem jeziku: (Slika III) 262 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Signatura: ged./ruckt/ bei Ros./alia/ Eger et j Comp./anie/ i Napis: Zerkveno shegnanje per svetim Roku nad \ Ljublano Pod tem napisom je podpis nekdanjega lastnika grafike: Pire, učitelj, Mengeš, 1897. j Verjetno je učitelj Pire to Dorfmeistrovo črno-belo litografijo prizora »Žegnanja« uokviril. Zato jo je sa- morastniško pobarval, saj mu je bila kot črno-bela grafika z vso svojo mehko modelacijo risbe premalo i privlačna in izrazita. Popravil je tudi okvirno črto ; grafike. 3 Čas nastanka litografije Kot smo omenili, je litografija prizora »Žegnanje v Dravljah« signirana z imenom in priimkom lastnika tiskarne: Ros/alia/ Eger et Comp./anie/. Leta 1829 umre v Ljubljani lastnik tiskarne Janez Leopold Eger, ki ga še v istem letu (to je 1829) nasledi njegova žena Rozalija.^^ Avtor te litografije, slikar Vincenc Dorfmeister, pa umre v Ljubljani leta 1839.'° Tako je čas nastanka grafike od prevzema tiskarne po Rozaliji Eger leta 1829 do smrti slikarja Dorfmeistra leta 1839. Torej med letoma 1829 in 1839. Ker pa je na grafiki spodaj poleg signature tudi pri- pis et Comp./anie/, in ker je znano, da je vodila tis- karno od leta 1829 Rozalija Eger nekaj let sama,'' bomo datacijo popravili. Tako je čas nastanka te lito- grafije nekaj let po letu 1829. To je takrat, ko nova lastnica Rozalija Eger združi tiskarno s svojim sinom Francem Ksaverjem, in pripiše k svojemu priimku še /et Companie/. Tako naj bi prišlo do nastanka te črno-bele litografije med letoma 1834 in 1839. Na koncu tega sestavka naj opozorimo na nekaj naslednjih nadrobnosti: Na litografiji so upodobljene samo odprte pivnice in ne stojnice (»štanti«), kjer so prodajali tudi različ- ne spominke. Verjetno je bila lokacija le-teh drugje. Zanimiv je tudi prikaz trgovine-kramarstva na sliki (II-6). S tega upodobljenega prizora je razvidno, da so na cerkvenem žegnanju prodajali med drugim pre- potrebno orodje za domače tkalstvo — trlice za lan. Iz grafične upodobitve je razvidno, da so poleg pi- jače prodajali tudi hrano. Tako lahko sklepamo po narisanih prizorih na slikah (II-5 in III-14), kjer so ob ognjišču narisani lonci, da so prodajah kuhano in ne pečeno hrano. Verjetno so prodajali, sodeč po prizo- ru na sliki (III-13), tudi sadje? Na htografiji so zastopani vsi stanovi. To je, cerk- veni in posvetni. Točneje, prikazana je socialna lest- vica romarjev-obiskovalcev od berača do plemiča. Ob tem se razlikuje tudi način oblačenja. Tako imamo upodobljeno plemiško, meščansko in najštevilnejših romarjev-kmetov kmečka oblačila. Zanje ne moremo trditi, da so vsi upodobljeni v prazničnih oblačilih, čeprav je znano, da so jih v tem času imeli. Zanimivo je, da med ženskimi pokrivali prevladuje peča, saj je na celotnem prizoru litografije upodobljena sloven-! ska ženska kmečka krona »avba« samo enkrat (slika II-9). Ravno tako nam ni znana po črno-beli kasneje ne- pravilno pobarvani litografiji barvna skala oblačil. Vendar to lahko določimo po ohranjenih slikah, za- piskih in posebno za kmečko nošo po knjigi akvare- lov narodnih noš.'^ Naj sklenemo sestavek z besedami, ki jih je zapisal Francoz Jean Paul Bres v času ljubljanskega kongre- sa (1821) o tedanji ženski meščanski in kmečki noši: »da so ženske na splošno ljubke in da se nosijo tako kakor Parižanke. Vendar pa lepotice iz preprostega ljudstva ostajajo rajši pri stari KRANJSKI NOŠI, ki nikakor ni brez čara.«^^ OPOMBE 1. Cerkev na Slovenskem, Letopis 1971 omenja na strani 82, da je bila ustanovljena župnija sv. Roka leta 1961. Do tedaj pa so bile Dravlje s cerkvijo sv. Roka pod župnijo Šentvid. — 2. Peter Hitzinger, Mitteilungen des historischen Vereins für Krain, 1854, str. 96. — 3. Marjan Slabe, Draveljska ne- kropola in njen delež pri preučevanju vzhodnogotskega ob- dobja na Slovenskem, Doktorska disertacija (tipkopis), 1977. — 4. Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, Inšti- tut za občo in narodno zgodovino, SAZU, A-M, str. 123. — 5. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, XII. zvezek, Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968, str. 12. —6. Milko Kos, Gradivo... n.d., str. 123. — 7. Gradivo za zgo- dovino Ljubljane... n.d., str. 12. — 8. Matija Torkar, Živl- jenje svetnikov in svetnic božjih, Drugi del, v Celovcu 1908, omenja med drugim na straneh 276 do 284, da se je rodil sv. Rok, ki je bil po narodnosti Francoz, leta 1295 v mestu Montpellierju kot otrok plemiških staršev. Koje razdal svo- je premoženje, je šel v Italijo, kjer je stregel kužnim bolni- kom. Tudi sam je zbolel za kugo. Po legendi se je zatekel v kočo sredi gozda. Tam naj bi mu lovski pes nosil v gobcu kose kruha. Po ozdravitvi se je vrnil iz Italije domov v Fran- cijo. Doma so ga zaradi suma ovaduštva zaprli, kjer je v ječi umrl. — 9. Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Hert- zogthums Crain, II. Theil, Laybach—Nürnberg, Anno MDCLXXXIX, Faksimile, na strani 721 (pravilno 821), omenja, da je imela podružna cerkev sv. Roka (župna cer- kev sv. Vida je bila v Šentvidu) dva oltarja: oltar sv. Roka in oltar Matere božje v nebo vzete. Naj omenimo, da so različ- ne tudi letnice o začetku zidave cerkve sv. Roka. Valvasor v svojem življenjskem delu. Die Ehre... n.d., str. 822 navaja letnico zidave cerkve 1644. V knjigi Cerkev na Slovenskem, Letopis 1971, str. 82., pa je leto zidave 1645. Krajevni leksi- kon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971, navaja na strani 344, da je bila cerkev zidana leta 1646. — 10. Sv. Roku, zaš- čitniku proti kugi, so pripisovali tudi druge odlike. Tako omenja med drugim v svoji knjigi Niko Kuret, Praznično le- to Slovencev, Drugi del, Poletje, Celje 1967 na straneh 254 do 255 naslednje: Sv. Roku so se ljudje v Beli krajini pripo- ročali za zdrave ude. Svetnik naj bi bil zavetnik vseh, ki so imeli opravek z ostrim orodjem. Tako so se na Koroškem in Štajerskem priporočale svetniku žanjice (da bi jim obvaro- val roke in noge pred ostrino srpa). Nekoč so na dan sv. Ro- ka v Dravlje vozili starke in starce iz Polja pri Ljubljani. Tam so se mu priporočali zaradi starostnih tegob. — 11. Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo, Druga izpopolnjena iz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 263 daja, Uredil Branko Reisp, Ljubljana 1969, str. 295-296. — 12. Mirko Rupel, Valvasorjevo... n.d., str. 295. — 13. Mir- ko Rupel, Valvasorjevo... n.d., str. 296. — 14. Lojze Štrumbelj, Dravlje, Iz starih korenin novo drevo, Ljubljana 1961, str. 20. — 15. Lojze Štrumbelj, Dravlje... n.d., str. 20. — 16. Lojze Štrumbelj, Dravlje... n.d., str. 21. — 17. Videza »Debelega znamenja« in znamenja na Vodnikovi ce- sti se avtor tega sestavka še dobro spominja. — 18. Tako kot so v obdobju od leta 1941-1945 pogostoma neupraviče- no in neodgovorno uničevali kulturne spomenike s tem, da so na Slovenskem požigali razne graščine z inventarjem vred, med drugim grad Križ pri Mostah, graščina v Volčjem potoku, graščina Križ pri Moravčah, grad Zalog pri Križatah, graščina Belnek pri Drtiji, graščina Spodnji Kolo- vec, grad v Planini...,Tudi psihično moteni neznanec je verjetno nekaj časa po letu 1945 psihično moteni neznanec razbil tudi plastiko sv. Roka in jo odvrgel v potok Pržanjec. O tem več Lojze Štrumbelj, Dravlje... n.d., str. 32. — 19. Ikonografsko je upodobljen sv. Rok v vseh slikarskih in ki- parskih tehnikah z malenkostnimi različicami. Na vseh upo- dobitvah je svetnik oblečen v romarsko obleko s klobukom ali brez njega. Ob njem je njegov spremljevalec, pes. Ta mu stoji ali sedi ob njegovi desni ah levi nogi. Svetnik drži romarsko palico v levici ah desnici in ima kužni tvor na levi ali desni nogi. Prav tako z desnico aH levico pokazuje nanj. — 20. Vse tri podobice hrani Grafični kabinet Narod- nega muzeja v Ljubljani. — 21. Gorazd Makarovič, Slo- venska ljudska umetnost, si. 544, str. 335. — 22. Enciklope- dija likovnih umetnosti, 2, D-Im, Zagreb MCMLXII, Dorf- meister Vincenc, str. 81. — 23. Litografijo naredimo tako, da na zglajen litografski kamen narišemo risbo z mastno kredo ali mastnim tušem. Kasneje to risbo, ki je narisana na litografskem kamnu, po poprejšnjih grafičnih postopkih odtisnemo na papir. Več o tem, Das grosse Lexikon der Graphik, Techniken, Hinweise für Sammler, Autoren Rolf Agte..., Braunschweig, založba Westermann, 1984, str. 38, 39. — 24. Dorfmeistrovo litografijo hrani Narodna in uni- verzitetna knjižnica. Gradivo V., 30. — 25. Lojze Štrum- belj, Dravlje..., n.d., str. 63. — 26. Na cerkvi sv. Roka so naredili med drugim naslednja obnovitvena dela: pred cerk- veno fasado in glavnim vhodom so postavili nekako novo različico srednjeveškega pokopališkega svetilnika (glej, Loj- ze Štrumbelj, n.d., str. 92). Naj poudarimo, daje bila loka- cija in s tem funkcija srednjeveških svetilnikov vedno farno pokopališče. O tem priča tudi to, da so v njih ob sobotah in praznikih prižigali večno luč v spomin na umrle svojce, znance in farane. Nadalje so postavili na zunanja slopa prezbiterija štiri kamnite plastike, ki so bile v nekdanjem »debelem znamenju«. Naj na tem mestu opozorimo, da de- lajo nekateri naši arhitekti ob konservatorskih posegih spodrsljaje. Tako je v našem primeru arhitekt projektiral za zaščito kamnitih plastik premajhno streho (krožni segment). Ta streha ne zaščiti plastik, ki zaradi tega na spodnjem delu nezadržno propadajol Pogosti so tudi obli- kovni spodrsljaji naših arhitektov-konservatorjev pri načr- tovanju novih krstilnic in pokonciljskih oUarjev. Ti so po- gostoma popoln tujek v naših gotskih in baročnih sakralnih notranjščinah. Posebno boleč je pogled na stene prezbiteri- jev, ki so oblečene do višine okenskih polic (po načrtih arhi- tektov) v »domač material«, marmor iz Hotavelj. To daje posebno takrat, ko je njegova barvna skala v rjavih ali rja- vordečih odtenkih, vtis mesarske hladilnice! — 27. Angelos Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, (1. polovica 19. stoletja), Državna založba Slovenije, Ljub- ljana 1987, str. 144. navaja, »Meščani in plemiči so se nosih v poglavitnem enako...« — 28. Žal je tudi danes pri nas v navadi prosjačenje. Tako je videl avtor tega sestavka v letu 1988 večkrat v Ljubljani na Tromostovju (v smeri proti Pre- šernovem spomeniku) dekle z juga Jugoslavije pri prosjače- nju. »Beračica« je bila dekle, ki si je nogi sknia pod krilo, da bi s tem dala videz pohabljenosti. V naročju je držala iz- posojenega otroka. Z desnico je ob obrazni grimasi in čud- nih glasovih »Daj novac« slepila in čustveno zavajala mi- moidoče. Naj omenimo, da so ravno na jugoslovanskem ju- gu to žalostno »obrt« (nekateri zaradi svojega nedela) razvi- li do visoke strokovnosti. — 29. Slovenski biografski leksi- kon, n.d., str. 150. — 30. Enciklopedija likovnih umjetno- sti, n.d., str. 81. — 31. Slovenski biografski leksikon, n.d., str. 150. — 32. Goldenstein F.K., Akvareli noš za Korytko- vo zbirko, album. Arhiv Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. — 33. Dr. Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 129.