fochfobl. k. k. Hofbibliothek, .Vp'oSA19,11, Wien St. 39. V Gorici, 29. septembra 1882. „So5a" izhaja vgak petek ia velja po poSti prejemana ali v Gorki na clom poSiljana: Vse let*.....f. 4.40 Pol leta.....„ 2.20 fjetvrt leta . . . . ,. 1.10 Pri oznanilih in tauo tudi |»ri ,.po- ttanieah" se placuje za uavadno triatop- no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 6 „ „ „ „ Zavece crke po proatorn. *^..\ Tecaj XII. Posamezne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tobakariiici v gosposki ulici, Mizu „treh kroii", na atarem trgu in v mmski ulici. Dopisi naj so blagovoljno poSiljajo urodnigtvu „Soce'; v Gorici v Hilarijanski tisknrni, imrouninopa opravni8tvu„So8e" Via dclla Croce Lt. 4. II. Rokopisi se ne vrafiajo; dopiBi na bo blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoSnim se n&robtina tnii*, akose oglaae pri opravniitvu. Vabilo. P. n. gospode narocnike, katerim je na- j rocnina potekla, vljudno vabimo, da nam poslje-jo naro&uno za pribodnje cetrtletje. One gg. na* roSnike, ki so na dolgit za preteklo leto in raosece, iskreno prosimo, naj zaostanke poravnajo, da bo moglo opravnistvo svojim dolznostim zado-stiti, Vse gg. narocnike pa prosimo, da ostauejo zvesti nasemu listu, in da skusajo tudi aovih naroenikor pridobiti, ker le tako bo imela „So-ca* potrebno gmotno podlago za krepkejie in raznovrstnejse duSevno delovanje. Vrhu tega se priporocamo vsem rodoljubom, naj bodo naroC-niki ah ne, da nas podpirajo pri nasem delu z dopisi, sestavki, naznanili, opomini, poduki, na-sveti, ker vec" o6ij vefi vidi, in z zdruzenimi tnocmi se dii vee dose&, kakor ce list sloni le na enih ramenih. UredniStvo in opravniStvo, Porofiilo dr. Jos. Tonklija pred volilci dne 10. septembra 1682 v Kobaridu. nSlnvra go^poda, slovenski tiio^je t Kedar seta v Gorki dne 24. avgusta 1880 na dan sv. Jerneja v dvorani slovenske Citalnice v krat-kera svoj program razvijal kot kandidat za poslanca v driavui zbor, obljubii sem bil potezati se v dr&iv-nem zboru za vsakovrstne gmotne in duievne inte-rese svojih voldcev, in vsak© vlado podpirati, katera bi se resno kazala nam prijazna. Da bi mogel laze svoje obljube spolnjevati, VBtopil sem bil koj v klub desnega srediSCa, kateri je bil tedaj najmoCnejSi, v katerem so sedeli tudi vsi si o van ski poslanci na jugu. S pomocjo tega kluba sem bil izvoljen v mnogo vaiirih odsekov in naposhd tudi v odsek za 2eleznice. Ze v prvi sesiji drzavnega zbora sem poudarjal v&inost driavuih in skladovtiih cest na GoriSkent splob in v okrajnem glavarstvu Tominskem sosebno. Dokazaval sem nujno potrebo, da bi se zravnili strmi in nevarni klanci na drzavni cesti, ki pelje po so§ki dolini iz Gorice na Korolko, in pa sezidali mostovi LISTEK. InStrukcija deielnemn glavarju goriSkeran na pocetku 18. stoletja, ali navod njegovemn delovanju. Dne 19. oovembra leta 172l.imenuje cesar Ka* rol VI. grofa Franca Antona Lauthiera zaradi „nje-gove zvestobe In udanosti do cesarske hi§e, kakor tudi zaradi njegovega natanCnega in brezmadeznega sluilbovanja* za dezelnega glavarja gori§kega in po-veljnika vojaSke posadke na goriSkem gradu, in sicer na tii leta, kakor je bilo takrat v navadi. Cesar se je podpisal na imRnovalnem listu kot grof goriSki in gradiski in Gorigkoimenuju pokne^eno gro-fiju. Kazen tega, da v tem pismu grofu priporofia zvesto in udano sluibovanje, kakor se spodobi de^el-nemu glavarju proti svojemu gospodu, d4 mu §e po-Bubno instrukcijo ali navod, po katerem naj se za iasa svoje sluzbe natanko ravna. Ta oavod naklada grofu, naj zlasti skrbno pre-ganja roparjc („banditett), katerih je moralo takrat mnogo na. Goriikem biti, in naj uadzornje posadko na goriskem gradu, da se bode redno drzala in po-iteuo obnaSala. Ihj m zaCeuja oikake vojske in naj na potokih, kateri pri vsakem vccjem du^ju promet zabranjujcjo in celo ustavljajo. Ob enem Bern poudarjal, da bi bilo jako potrebno, da bi m v interesu kupcijskega prometa in pa vojaSkeiu za obrambo na-pada od zunaj od ju|no-zapadne strani proglasila cesta od Koborida do Stupice in od Cigina Lez sv, Lucijo prek Idrijce do Idrije za dr2avno, in spre* jela v oskrbnistvo driJavno. Vsled mojega prizadevanja so bilo za leto 1881 privoljene zdatne podpore za predelanje ravuo ome-njenih cest, in pa za prelo^enje d'^avne ceste pri Plavi, in za letosnje leto pa je bila dovoljena potreb* na vsota za napravo zidaneg.i inosta na potoku pri Idrskem. Za pribodnje leto pa upam, da mi bo mo-goLe closedi, da bo sprejeta cesta od Kobarida prek Hobi6a do la§ke meje pri »tupici v drzavno oskrbnistvo, da se bo dovolila zdatna podpora za razsirjenje skladovne ceste ob Idrijci in pa dovolila potrebua vsota za predelmp ozkega, strmega in nevarnega klanca pri Ovinku in pa pri Trnovem na drzavni ko-roSki cesti. (l)obro-klici!) Kar se tice zele/.iiice, je bila v dr^avnem zboru Prcdetska Meznica tako ruzupita, da si ni upal nik-dor o njej besedice spregovoriti. Meui gre cast, tla sem to /eleznico zopot spra-vil na dticviii red, (pravol) in se zanjo poganjal v ^elezniSkcm odseku drzavnega zbora dokazovaje, da ona ve^e po uajkrajii crti Itudolfovo 2eleznico s Tr-stom in morjem, in da ugaja tudi vojaskim intere-soin, ker v prvi vrsti biva v soiki dolini zvesti in hrabri slovetrski rod, kateri bi znal sam to cesto bra-nit i od sovra2uih napadov (miiogostevilui dobrol); v drugt vrsti bi jo varovali nepiekoracljivi visoki hribi in v tretji se bo morala itak pri HobiCti napraviti mala trdnjava, da zapre pot sovra^uim trumaut, ki bi hotele po Nadi^ki cesti premikati se na avstrijska tla. (Zivio! Prav dobrol Zivio!) Nadejam se, da so se najviSe osebe vojaskc in v tej stroki mirodajne o resnici moje trditve prepri-Late, in da se ne bodo ustavljale ve5 ^elezuici Pre-delski. Ako bi pa imela biti ta zeleznica iz strategic^ nih ozirov zavr2ena, priporocal sem pa zvezo Rudoi-fove ^eleznice od Loke prek Idrije po IdrijCki dolini Cez sv. Lucijo v Gorico do Trsta (tudi prav), katera bi bila sicer dalj§a od Predelske, ah Sla bi veCi del po ravnem, staia bi manje, in vozovi bi pa hitreje po njej drdtali. Upajmo, da bo ena ali druga dovoljena, in po- tem bo tudi v naSih krajih nastala plodonosna obrt-nija in trosila nam potrebno blagostanje, ker potem bi nastalo nelteviSno vsakovrstnih tovornic glede cene gonilue mofii, ki jo itnati reka SoCa in Idrijca in glede da imamo mnogobrojnih pridnih in deialuih rok v tukaj§njih pokrajiuah, (Daljc prlb.) ne sklepa miru z nikotner brez vtsega dovoljenja. Po-sebno naj pazi, ker je Gorisko kot mejna dezela jako va^na, ua beaesko mejo, zlaati kjer je morda prepir o njej, ter naj jo vsako leto enkrat objezdi in pre-gleda ter poinanjkljivosti in nerednosti vladi v Gra-dec naznani. Naj pazi, da se brez vi§ega dovoljenja nikdor ne naseli na avstrijskih tleh. Naj braui plerastvo, raeS-caustvo in podlo^nike ter naj ciije nad ujih pravicami, da se jitn ne bodo kratile, kakor se je s posebnim reverzorn (zaveznim pismom) zavezal, da bo to spol-noval.J Potem sledijo poedine to5ke, katerih tu le naj-va2nej§e navedemo. 1. DeSelni glavar naj pazi pose-bao na sveto vero, da se ne bodo razkolnislva in krivi nauki po Goriskem Sirili. Noben nekatolik se ne sme Lez potrebo na Goriskem muditi, se manje pa brez cesaiskega dovoljenja se onde naseliti. Zlasti naj ima pied ofimi in naj varuje cerkve, hi§e boije, bolniSnice in druge milosr<5ae naprave. 2. Dezehri glavar ali, kadar njega ui doma, de^elni oskrbuik naj pazi na to, da se vse pravde, kolikor je raogofie, hi-tro izvrSijo. 3. Te pravde uaj se voako toliko Casa notraujeavstsijski vladi po&ljajo. 7. Sli§i se, kakor bi bil goriSki urad v posebnem neiedu, in da ima pre-tnalo uradnikov, da lezijo pisma neurejena tu pa tarn, tako da jih more vsakdo vzeti inodnesti, all pa da se drugafie poizgubijo. Glavarju se torej ualozi, naj uk^e goriSkeuu kauclagu, k^tetega je t^ jo^el. Slovenska slavnost v Trstu. Po] mnogih ovirah, spletkah in odlogih ,gled6 na blugoslovljenje zastave slovenskega dehilsknga poil-pornega drnstva v Trstu, smo z radoveduostjo in mito-gostrauskim dvomom prifiukovali poslednjic naznanjenl obrok dne 24. sept. 1882, katerega se je imelo bin-goslovljeiije ali izviliti ali pa odjoliti — ad Kalen* das graeuns. Na Goriskem niso dobrega vec priLako-vali, potem ko so Jim naravnost in po oviukih do-hajale razne novice in govorice, nikakor ne tolaftlno ali celd razveselivne. Mnogo rodoljubov vslcd toga ni veL verovalo na sreLno izvrfibo lepoga namoim, in mnogi se zarad tega niso hotelt napovedane slavnosti udeleLiti. Kljubn neugodnim sodbam so ravno z Go-riskega hoteli mnogi biti navzoci pri BluvnoHti, o ka« teri se je toliko govorilo in pisalo. Vidcl si 24, sept, zjutraj na goriskem kolodvoru mnogo obfiinstva, na-menjenega v Trst. Veteranska godba, sestavljena iz 25 udov naSih Prvacanov, se je tu prva sprehajala. prieakujofi raznih tovarisev, in teh se je uabralo iz udov podpornega druStva goriSkega, goriske titaltiice in drugih mo2 in goapodov s Kaualskega, Gorice, Sem-pasa itd. nad 100 delezuikov. GoriSko podporno dru-stvo v dru2bi s citalnicarji gorigkimi je prislo 8 svojo zastavo, euako tudi Kanalci. Mnogi so prisli se za na-mi s poznejim vlakom. Taka skupina, ki se ni pre-strasila ne govoric o 2ugajocth bombah, ne slabega vre-mena, je dele^nike spodbudila, da je veselje med nji-mi zavladalo. Mnogo je pripomogla k zlvahaerau raz-govoru tudi omenjena veteranska godba, in nebo se je bilo po 4 urah zvedrilo ter vedro ostalo ves dan do 7. ure zveeer. Nabrtzmi se je ustavil vlak ljubljanski; zvedavo smo gledali, kje bi rudecesrajCnike, slov. Sokole, iz Ljubljane zasledili. Ali nismo jih mogli zagledati, in §e le na trzaskein kolodvoru smo izvedeli, da so jim prepovedali prejSnji dan skupno ali korporativno ude-leibo v sokolski obleki. GoriCani, dasi uapravljeni na neprijetnosti, so bili vendar osupueni s to prvo.novico, da uradnijo v red spravi, naj dalje najme novih spo-sobnih mo(ij, ter naj stare odpusti, ce niso za rabo. 8. Nihte ne sine pri sodnijski obravuavi in pri raz-sodbi sodelovati kot prisednik, Ce je z zato^encem v sorodn v prvem all v drugem Clenu. 9. Glavar naj pazi zlasti na ubijalce, katerih je na GoriSkeai veliko, da bodo po zaslusSenji kaznovani. 10. Vse krirainal-ne toibe, ki jih od 6asa do casa na GoriSkem obrav-navajo, naj vladi v Gradec oznanja. 11. Naj zopet razglasi vsa povelja soper prepovedano oro^je in so-per razbojnike. 12. Ce se najde pri kakem gospodu ali kmetu prepovedano orozje, naj razsodi soper njega dezelni glavar z nekterimi gospodi ali kineti, kakor je bil cesar po nasvetu notranjc avstrijske vlade ze 13. avgusta 1553. dovolil. 13. Ker je na GoriSkem vefi posameznih jurisdiceutov (sodnijskih oblastnikov) in deielnih sodnikov, ki niso podvrzeni de2elnemu glavarstvu, naj pazi, da bodo tudi ti pravicno in po-stavno pri sodstvu postopali, da bodo zlasti na razbojnike pazili in jih preganjali; in zatonaj bode glavar s temi sodnijskimi oblastuiki, v vednem dopiso-vanji. 14. Ker mu je izroCenp 100 nem§kih vojakov (neraSkutarjev), da varujejo grad in v pomoc pri ek-selcucijah soper hudodelnike in nepokorneSe, uaj pazi da bodo ti vedno disciplino vzdr^evali, da body kolikor mogofie skupno vkvartirani, da se med njimi ni-kaka zarota ne izcimi, da m bodo nadlegovali pre* bivafcev, 'W^-V^ ia tti jim pomagalo, da jih je priSel slavnostni odbor pozdravit na vdiki kolodvor. Obrazi so jim Se bolj zatemneli, ko so jim naznantli, da druStva, v vecem Steviln ob kolodvoru zbrana, ne morejo v mesto uiti z godbo, niti z razvitimi zastavami. Tolazili smo se, da ^obstojec© razmere8 se tudi z viSega raesta pri-poznavajo kot „neiigodne* kar se je Se po 2. sept, od mnogih stranij tajilo. Sli smo raztreseni in pobiti za zavitimi zastavauii, v teni ko so se po oknih tr-zaSkih palac* in po ulicah posmebovali — menda ne v naSe vesdje in spodbudo. Znana stranka si je pae* mislila, da je Se mogocna, ko Se vstvarja „razmere,* —ki Wej SeI ^obstajajo,* "Hurt- Dos|M}v§i kraj raesta pied velikansko poflopje rPoliteaniau, se itstavimo in okrepimo a kosikeit, se v prosti poi unci spoznava* mo in drag druzega tolazimo. Sokoki se veudar pri-kazejo tu pa tarn ? rudeci obleki; vsaj ttiaSkih in sagtebskib ni bila zadela (prava beseda!) nobena bomb*, Ob 9. nil se razvrste na Siroki ulici pred BPoliteamom": na ieln naJa goriSka veteranska godba, „Sokolu zagrebski z zastavo, draStvo „Kolo" iz Za-greba z zastavo, razdiski hntjo z zastavo, ljubljanski „Sokoi\ pevci ljublj. citalnice, postojnska €it. z za-stavo, Kaaalska Cit. z zastavo, sloveusko podporno druMvo goriSko in Citalnica goriSkaz zastavo,*) pod-porno delaUko drustvo iz AjdavScme z zastavo, wSo~ kol" trzaSki s zastavo, veterani trzaSki, „Unione ope-rata,* fakinsko dru§tvo, „Fratellaozu Artigiana", te-lovadno drustvo ,Eintracbta (poslednjih 5 iz Trsta), selanaka cit„ tri. 8it., delalsko podporno druStvo tr-zasko, pevski zbor skedeujski z zastavo, potem razne raanjSe deputacije in pevski zbori iz okolice. Teni druStvom se je pridruiilo okoli in okoli mnogo Ijacl-stva razne barve in narodnosti, ki se iz radovednosti zl.orov in sbodov oklepa ob vsaki priliki. Tako se je mnozicu zdrla z godbo naprej proti sv. Ivanu, h kateremu vede cesta nekoliko nadse. Kmnlu zunaj mesta nas pozdr&vijo mocai topicl, katerib odtnev se je od blizuje goriee mogocuo glasil. Naproti pride kopica zalib deklet, po domace (inandrijarski noSt) ©blecWib, kafere so »SokolomB pripele krasne vence, K sv. Ivanu nam je kazal pot slavolok s slov. napisom. Na hiSah je bilo tu in tarn videti kako zastavo. Sko-zi oze ulice dospcmo na planjavieo pod cerkvijo sv. Ivana, pod vnsjo, ki ima krasno lego ined rodovitnim poljem in bogatimi logi, v zavelji za lepo gord, Pred naroi na polozni planjavici alt lezmici se odpre kra-aen razgled po gostib zastavah in lepih odrili. Med zastavimi si zasledil samo par narodnih, toliko vefi pa drugih. Prej ko ne je bila tudi to prepoved. Na kraji pred seboj obcudoval si lep altar, na levi in desni pa prekrasna paviljona, na desni s streho narodnih barv. DruStva se razdele po Sirokem in Se daljSem prostoru, gostje se odbirajo po stoiih in se priblizu-jejo paviljona na desno. Tu zapazimo ze tekajocega g. Nabergoja, drz. posl. Bnrgstallerja, dr. Biz-zonija, trz. zupana, g. nadzornika Klodica, vec duhov-nov in drugih gospodov. Na levi so razvrSCena zala dekleta, mestna z belo-rudecimi in Crno-rumenimi tta-kovi cez ramo, sloveoska pa v narodni-^noSi; mnogo jih je, pa vse s Sopki v rokah. V tem pridrdra ko-6ija, ki pripelje oaraestnika in namestnico, danns tudi kot namestnico kumice cesarjevoe Stefanije; veteran-ska fin vojaSka godba zagodeti pa cei=arsko pesem. Namestnica stopi pod paviljon na levo, namestnik pa tik altarja pod desni paviljon na desno mestnega zu-pana. Tiho ma§o priCne domaci sv. ivanski znpnik rav-no ob 101{4, voja§ka godba svira „pred Bogom", med darovanjam zapoje pa nKoloK hrvaSko maSo tako natenko in milo, da se je vse cudilo izurjeuim pevcem in pa njih vodji g. Eisenhntu. Po ma§i piiveze namestnica knmica od cesarjevne Stefanije podarjeni trak na prekrasno zastavo, potem pa pvive2etiir2 go-spodi6ni trak, podarjen od tr2. Slovenk. Zupnik nato blagoslovi zastavo in zabije prvi zebelj v njo v fmenu sv. Trojice, namestnica kumica pa v imenu prave knmice cesarjevne Stefanije, namestnik v imenu cesarjevica in tri. iupan v imenu mesta. Na to zabi-jajo 2eblje predsedniki raznih druStev, itd. Zastavo postavi njen nosec pred tribuno nasproti in oddaljeno od altarja. Prsdsedaik podpornega dru§tva tri. g. V. Oolenc stopi na tribuno in ima daljsJ go-vor z moLnim glasom. Najprej izrazi zeljo, da bi Bog uhraoil draitvo, kateremu velja slavnost tega doe, se sponinija nato izrednih lastnostij cesarja Franca Jozefa, kateremu vse ljudstvo zagnoi 3 kratni nadu-iSeni ^tvio! Ljudatva iu vsega obfiinstva je bilo zbia-nega prej ko ne nad 10000, in potem jevsoditi im-pozantni klrc naSemu vkdarju na cast. Zivio je bil zdruzen ob enem za presvetlo cesarico, in je bil sprera-ljan s cesarsko himno od obeh godb. Eaako naduSeno je veliki shod zaklical tiso^eri zivio cesarjevicu Ru-dolfu in cesarjevni Stefeniji, prvemu kot pokrovitelju, drogi kotkumici dru^tva. Govornik se jespominjal tudi zaslug namestnika Depretisa za druStvo in nimestnice Depretis kot namootnice kumice. Zivio se je razlegal tudi k temu pozivu. Neiiavaduo alt za goste neprifia-kovano je bilo, da je k skvaosti do§el tudi trz. zu- *) PoroSilo Ed. je po nakljuCji izpustilo goriiko pod-powio drajtTO ia fit z zastwo ia j© ta ptostor dopolnifa g lolk. % m zwtavo, kterih y* 9\ $%9 mnom ]Jfr pan, katerega je na puziv govornikov shod tudi po- zdravil z 2ivio! Govornik je izrazil upanje, da je dohod iupanov dobm zoameitje za boijSe naroduostne razmere ' v Trstu. Pozdravil je govornik do§Ia druStva siovan- : ska in slovenska, zlasti pa nem§ka in ital., ki pota- , kem pripoznavajo potrebo ^knpnega in bratovskoga ¦ zjvljenja pod avstrijskim zagfiitom. Ude trz\ podpor-[ nega dru5tva pa je spominjal na panj, slikan na novi j zastavi, ki naj bo zgled drustvu v pogledu na niar-• Ijivost, varCtio nabirauje in slogo Lebelie. Nato iz | roLi zastavo noscu v bozjem imenu s klicem: Bog j obraui, Bog zivi naSe druStvo! I Govoniika so rifvin kltcrpozdravilr. Drnziceven : eajo potem naj prej novo in potem ziatave drugih dru-I Stev % lovorjevimi vend S tem je bila sve&inost bt-| stveno dovrSena; nainesiittk z namestntcu odide med | gromotn topifev, sviran|em cesarske himne in liviokli-) ci. Yiaoka gospoda sa razi it\ d«u§tva se pa razvrste \ v prej^iiji red ter z oveucastinu zistavami in med godbo se vsfijejo na ultco prutt PoPteamu, od koler so I priSla ihnm k svetonosti. 5 * * ! * ! Ob ll/j pop. zbrab> se je b!iz?i 400 gostov k . hanketu v veliki dvorani pnlttfaraski. StoloravnaHj | je bil izvoljtm na nasvet g. V. Dolenca g. Polid. Med | ob«»dom je svirala vrla veteranska godba goriSka, so ; se odlikovali v petji zagLt'bski pevci in so se vrstili za njtroi §e drugt pevski zbori. V mm pa so sledili ; raznovrstne uapttnxe presvit cesarju, cesarict, cesar- ¦ jevifiu in cesarjevni. Napilo se je tudi namestntku, \ in namestnici Depretis; bar. JX»prelisu je g. Nabergoj | ceW v drogiS napil. Hrvatje in Slovecci so povdarjali j bratsko vzajemnost, kateroso slikali ne ved kot %zor, ampak kot dosezeno dejanstvenost. Za»topnfk Ijub. BSokola* je obzalovul, da niso smelt prili BSokoli* iz Ljubl. v svoji opravi zdruzeni, v tem ko zagrebskim ?Sokolct;m" ni nikdor nevarnosti slikal, Rih. Dolenc je naSteval v napitntci zasluge V. Dolenca, katert'ga je predofiil kot soprobuditelja nekdajjna Gori§kem in kot reSitelja slovenske stvari na Tr2aSkem; vsled tega da je zdaj tamo vse 2ivot na GoriSkero pa vse inrtvo. Vsled tega se je bilo treba tudi 2 knit ogla-siti, da je pri§el do besede zastopsiik gori§kega podpornega druStva g. dr. GregorCti; ta je srt'C'O vo§6il razvojn trif. dru§6va in je povdarjal vzajemnost go-riSkih in ixl. Slovencev. Mi o stvari samo porodamo, Icakor se je vrSila; k temu spada tudi to, da so nek-teri po 2, ^3 krat napivftlt, drugi pa nobenkrat, tudi ko bi bili ftjleli. Bil pa je banket zares izredno lep in velik; ure so kmalu ptetekle onim, kt so sodelo-valt, in onim, ki so samo gledali in opazovalt.|Ob 5. uri so se gostje razglt in se potem z veliko, nmozno kakih 3 do 4000 Jjudij zopet zbrali pri veselici v Dreherjevih prostcrih. Tu smo slisali izvrstno voja§ko in naSo veteransko godbo, slovensko petje, IzvrSeoo od ^eiiskega zbora veCmoma neznih se mladth dekle-tic; ta zbor moral je 3 krat ponavijati eno in isto pesem. Na vrsto so prisle 2 krat vaje Ijubli. wSakoIcev", ki so v obfiudovanje gledajo5ega obcinstva silno te-zavne vaje z najveco spretnostjo izvrSevati, pa za to tudi neizmerno hvalo zeli. Naposled bilo je se srefi-kanje z raznimi dobitki, ki so vmes mnogo sraeha provzro&Ii. Dele^niki te veselice, ki je po 11. uri nehala, in ki se je potem v drngem prostoru s ple-som nadaljevala, so imelt med izvrsitvijo priliko spoz-navati in o danaSujem dnevu pogovarjati se. * * Bila je slavnost po vsem srefino [izvrSena, v bi-stvenih delih tudi ob Iepera vremenu. Kdor se je praz-nika udelezii in je vse to6ke samo na zunaj ogledoval, moral je biti s celoto zadovoljen, ce tudt je obzaloval, da se ni spored natenko izvrSeval, in ne more za-meriti gled6 na velika opravila, U se je kaj prezrlo. Po Stevilu udele^enikov je veliki shod vsakega razve-selil, ce tudi je opazil, da muogi gledalct niso spa-dali k na§i narodnosti. Saj Slovenec sedacje dobe je zadovoljen, ce se tujec zauj samo z\ radovednostjo za-nima. Vsa slovesnost se je vr&Ia pa tudi v lepem redu, in kakor v Gorki ob cesarjevem dohodu, ni bib nikjer kaljenja miru; policija la dan je imela lahek posel. Saj pa so slavnosti tudi odvzeli vse one tofike in prilike, kterih bi se bit Slovenec najboije razvese-lil, v zavesti, da mu je dovoljeno skupno in zadruzno gibanje. Lah se ni imel nad niceruur spotikati, ker kakor ovcice so se udali udelezmki in v Se veCi men osnovateljt sveCanosti. Tak6 se siovenski narod z lepa ni Se uklanjal v sedanji dobi, kakor so se pokorih voditelji svecaoosti 24. sept, v Trstu. Nazdravljali so na strani, kamorse Slovenec primorski s soCutjem ne more obracati, in nid jim ni pomagalo, da so slov. podpornemu drnStvu dosegli visoko cast, pokrovidelj-stvo samega^cesarjevica Rudolfa, in kumatvo same nje-gove visoke| soproge. Prekrasno zastavo so dobiii; ali ceI6 trak cesarjevne z napisom „Stcfanija Delalskc-mu podpornemu drustvu* in „V spomin 10. Septem-bro 1882" bo prifialo o ironiji, katera je vladala nad naso sveSanostjo. Po vsem tem se cloveku vsiijuje praSanje, ali je bilo zares toliko oportun-no ob takih Bobstojeeih razmerah* nekaj dosezati, ki se ne strinja na druge strani z zgubo, katsro je narod trpel, in bo ojegovo hudo stanje zabeleieno v aeprjstraaskih zapisoikih ayefianosti 24, sept. 1882 pri sv. Ivanu v Trstu. Hudo ali opraviceno je na§e praSauje: Ali je slov. podpornemu drustvu toliko potreba bilo zdaj zastave, za katero so se terjale tolike 2rtve? Mi dobro oernjujemo atrakcijo zastave pod visokim za§5itom ali slabo spiieevalobidajalo drustvoo razvojuih svojih pogojih, ko bi ne moglo cakati ugodnejih 2a-sovza dosego blagoslovljenja zunanjega dru§tvenega znamenja, ki je zdmzeno v zastavi. Pa obrnimo se z upanjem v bodofinost; ker ima sedaj dru§tvo v svoji zastavi tako rekoC svetiujo, z narodnimi zrtvami pridobijeno, mora voditeljem dru-Stva najsvetej§a dolznost ostati, da bodo nepremakljivo vodili, zbirali in mnozili oni del naroda, ki je po be-sedab blavnoatnega govora pri sv. Ivanu Se v 16000 razkropljen in oziroma zgubljen po kotih trlaSkega mesta. Okrepi Bog voditelje v potrebnib lastnostih in podfli ubogemu narodu zaupanje, da se druStva okle-ne, kt kot tako goji prepkmenite namene! Dopisi. CepOVan, 24, sopt. Vedno rastodi strofiki i mno-UU m potrebe silijo daudanes tudi gorskega kmeta k napredku v njegovih strokah Posebno pa mu je mar uinna ^ivinoreja, ta pravi steber i zaslomba kmefi-kega stanu. Zato je tedaj slavna kmctijska dru2ba ustregla naSirn zeljam i potrebam, da nam je poslala g. Fr. Zepica nas poduLevat v umni 2ivinoreji i v tem, kar je I njo v zvezi. Ko je poprej u^e obhodil glavne obcine ob S:»Ci, je piiiel danes v naso dolinico. Obilno Steviio gospodarjev se je zbralo k poduku, kateri so pazno poslusalt. Praktiini nauki i dobri svoti g. go-vornika so naSli tu verna uSesa. Za navadnega moza je sicer dve do tri ure trajajoC govor nekoliko utrudljiv, a g. /epic* je zeal to utrudljivost odstraniti s pogova-rjajoeim se podukom. Lepa hvala mu! Pozneje je g. L s prijatlom iz Goriee rasveselil s svojim prihodom domaco dru^bo na „M.oLilah.tt To prilike so se tfepovanski fantje poslu^ili, da so g, pro-fesorju v zahvalo i na Cast njegovemti tovarSu zapeli lepo Steviio narodnih pesnij. # Na Kra8U» due 27, sej.t. Veliko se zdaj go-vori 0 ticvariium vlaSkem ciomentu na Primurskein, in iScejo se zdravilu, da bi se te nevarnosti izognili. Slovcncem je pa Vlah tudi Skodljiv od posebne, v na-sledkih prav bude strani. Da zunanji Vlah v naSih dezidah mir kali in go-spoduje, to je deloma vlada, deloma tudi smo si sand krivi. Kjerkoii je kako vefie podjetje, kjerkoli je kaka obit in kupcija, kjerkoli to tudt mala dela, kjer bi si naS borni delavec vsakdaujega, kruha prialuzil, se-be in druzino preiivil — tje prilomati iz blazeue Ita-1 je bosoitog in razcapan Vlah, ter iztvga edini in zaduji gri2tjej naSemu ubogemu obrtuiku in delavcu kruh iz grla, v malih letih se tu vdomaCi, dospe do vehkega bogastva z zulji vrojenih slovenskih dezela-nov, ter gospodovati zacne cez celt na§ narod. Gospo-da moja! dandanes velja dovek toliko, kolikor plafia, in izobrazen gospod mi je povedal, da niso itredeutarji samo v Trstu, ampak tudi drugod, da jih je sicer Se zelo tnalo, a ti delajo z denarjera. Takim stavimo se tedaj staluo v bran, energicno zavrzimo vse, kar je v sorodu z irredeutskim duhom — saj tudi nam ne manjka ni spretnih delavnth moCij, ni obrtuikov, ki bi jim konkurirah; in potem slavua dunajska, sicer nam Se do zdaj piiijubijena in tudt pravtcha vlada, naj blagovoli twin preskrbeti, da nam ne bodo doha-jali dopisi iz mejnih uradnij italijauski, da naSi obrt* utkt in delavci bodo v svojej dezeli ostali ter si s primernimi dobtcki in delom vsakdauji kruh zaslu^ili; konecoo uaj vsakega iz blazeue 1 Italije privaudranega potepuha v svojo domacijo zapodi — tako bo nemir tu nevaruonst od strani irredente kmalu pri kraji. V Stjaku dne 15. sept. (Letiua, no?a eitai* nica). Zeb rudki so iz uaSih plodouosuih hribov dopisi. Besetletja spe uaSi dopisniki duStio apanje ne zauimajoc se za lokalne, niti obce iuterese. In veudar ni pri nas brez zanimivih obratov jn duSev-nega gibauja. Tudi kraj ni tako boreu, da bi ga smeli prezirati. V to so nam pravi svedoki blizuji uaSi No-tranjei, ki nam ieto za letom ttsocake douaSsjo za iz-borno naSo kapljico. Osobito so nas letos prav mo-zuto obralt, tako da ni po tiobeni ceai veC kaplje dobiti. Za to ni se nam euditi, ce trgatve teSko prt-Cakujemo. Kar se dostaje letiue, smemo se letos v primeii nasim sosedom, katerim je pogubonosna toca provzroeila dosta zla, se sreCne Steti. NaSi vinogrodi nam obetajo dobro trgatev. Zeleti bi bilo le Se 8 gorkih dnevov, in potem si upamo naSim vinskim kup-dem postreCi z izboruo kapljico. — Tudi v stolict nasih hribovcev ni brez zivahuega gibauja ia zanimivih pro-memb. ViSje oblasti so nam meujale g. u&telja ka-plana, obemsko otareSinstvo, zupaua itd. ltazbirienie in prepiri so ponehali, in mesto teh uastopil je mir jedtnoat in napredek. Bavno kar je ustaoovila odlicna' naSa iuteligeuca BSbveusko Citaluicou, — domafie ognjtSce, ki jim bode jekleua vez bratske vzajeimiosti in ljubezni ter vir owike, narg^u toliko ]QQtrebnef Odposlala so se uže pravila našemu vis. c. kr. j namestništva v potrdilo, o katerem upamo, da nas i v kratkem razveseli z ugodno rešitvijo. Eavno tako I trdno upamo, da je temeljni kamen naši mladi čital- j niči nerazrušljiv, ker so ga postavile le vstiajne. iz- j boroe moči. Tem veča radost in nada nas uavdaje, 1 ko vidimo naš domači pevski zbor tako vstrajuo na- I predovati. Ta uum bode duša pri Čitalničnih veselicah I Narodni pevci so m prava dika in ponos narodu, ki j ima v nemili svoji osodi toliko britkib ur. Kadi tega I narodni pevci, le na noge I Urite so v narodnem in J cerkvenem petji 1 Vaš trud in požrtvovalnost ue bosta I nikdar zgubljena. Narod vas bode visoko cenil in po- j štoval, ter kot bisere svojih sinov vpisal v zlato svojo kroniko! _________ Hribovec. Iz Logii, na koroški meji, 26. sept. (Post festum). Ker ni hotel uikdor nič poročati o sprejemu cesarja v naši soseski, se oglasim pa jaz, če tudi kasno, II. t. m. pripelje v naš kraj pol ure predpo-judne kočija gg. namestnika trž. iti glavarja tolminskega, ki sta šla cesarju naproti na Predel. Ustavita se sredi Loga, v zares prelepo ozaljšauem kraji. Dva velika slavoloka, katerih eden je presegal eel6 visokost cerkve, pa ni vendar simetrije kalil, vabila sta v to med cerkvijo in farovžem z gostimi smrečni-mi maji, rekel bi, gaji olepšani kraj. Vse je bilo z želenimi, s cvetlicami natakneuimi venci prepreženo. Značaj avstrijsko slovensk popolnama izraženi; kajti razveu na slavolokih, kjer so vihrale bolj avstrijske, cesarske i eesaričine zastave, plapolalo je iz zvonika in vika.ske hiše slovensko znamenje v 8 erih po 4 metre dolgih zastavah. Tudi maji niso zatajili rojstnega kraja; a nikdoriniugovarjal vikarjevenm ravnanju. Na tem prostoru sprejme g. vikar S. iz cerkve prišla visoka gosta ter ju odpelje v farovž, da bi jima krasni Šopek, z belim cvetličnim napisom „Na zdar". iz dratnega zaboja vzdignil. Eleganten izdelek; dovršena popolnost, izrazil se je visok gospod. G, vikar prinese gospodoma vina, in ona potem odrineta na Predel, Nebo je bilo jasuo, a kakor hitro se g. župan loški in g. vikar suideta, podoblači se nebo. Pa zakaj? G. vikar hoče slovensko Nj. Veličanstvo nagovoriti, a g. župan, ki je pravi ud nemškega Schul-verein-a zahteva, da nikakor ne slovenski, ker on slovenski ne zna, nemška beseda mu pa, kakor on | sodi, pa ne drugi, gladko teče. Dobro 1 pravi g. vikar, | pa deklinco s šopkom morale potem Vi predstavljati. Odgovor: Ich bin micht der Schullehrer. Vikar: Tone spada sem. Župan; Ich ivill halt der erste sprechen, eonst koinme ich nicht an die Iteihe, denn ich bin fui* die Oemeinde da. Vik.: Macheo Sie, was Sie vvollen. | In res nastavi se g. župan tia prvo vrsto. I Ko Nj. Veličanstvo dojde, na mestu, da bi so ] bil g. župan približal, potegne sc-alj hote alj ga je ! le vrglo neznano — še dalje za slavolok in cesar pristopi k g. vikarju z nagovorom: „Sie sind der Ortsgeistliche hier?" »Zudicuen E. Majestat." Na to odstopi g. vikar za korak, in nagovori, ker je bil nemško nagovorjen, tudi nemški, drugače bi bilo drugače. Nato sledi 3 kratni živio od vse tu zbrane občine. Potem se prikloni g. vikar in pravi slovensko: „Vaše Velečanstvo! Imam čast, tukaj mlado deklico predstavljati." Dekletce — Milka Štrukelj s šopkom potem spregovori slovenski: „Vaše velečanstvo! V znamenje popolne udanosti tukajšnjega slov. prebivalstva naj blagovoli Vaše Velečanstvo ta šopek vzpri-jeti." Cesar sprejme šopek in reče slovenski: „Ti si prav dobro govorila.* Na to predstavi g. vikar Herrn Bftrgermeister. Tuberkuluzni ljudje ne kašljajo toliko v sili. Basta, Kaj da je govoril v nemškom jeziku, Še sam ne ve. Cesar si misli svojo in se obrue k g. vikarju, kteri mu občinski zastop, šolsko mladino m obč. ^udstvo sploh predstavi. Nj veličanstvo obišče cerkev, moli ter se Čez vse, sosebuo radi snažnosti popolnoma pohvalno izreče, ter se mu še enkrat za lepi patrijotični in srčeni sprijem zahvali. Koncem bil je še g. vikar poprašan, česa cerkev najbolj potrebuje, in ko je omenil, da ure, se mu je zdatna pomoč Eagotovila, in res v napravo ure imajo uže 200 fl. V Logu ohrauilo je ljudstvo v tem slučaji popolnem svoj t. j. slovenski značaj. Sicer je bil g. župan, ko je bilo uže Nj. Veličanstvo z dvorstvom odšio, „Hoch lebe Euere Majest&t" zavpil, ali ljudstvo je mislilo, da se kdo „krega8, zarad tega je vse obmolknilo. To je glavna, pa resnična stvar. Politidni pregled 26. t. m. so se sesli de^elni zbori Pemske, Moravske in Slezije, Dolenje in Gorenje Av-strije} Solnogmske, Koroske in Predarlske. Delegaciji se zbereti 25. okt. to pot v Budapegti. Min. Pino, dosedSi iz Dalmacije na Duuaj, je bil v dalj§i avdienci sprejet od cesarja. Kakor smo zadnjiS porocali, napravile so povodnji po Tirolskem in Koroikem na milijone §kode in provzrodile Imdo rev§6ino. Grus6 in prod je polja poikodoval po nekih kraji h za vselej, drugod pa za vee let. Cesar je podarii sam sto tisu6 gl. pomoei in je zaukazal iz drzuvue blagajnice odlo&ti 500.000 gl. za Tirolsko in 200.000 gl. za Korosko. Od teh zneskov ostaue podarjenih Tirolski 200.000 gld., Koroski pa 50.000 gld. Drugi zucski ostanejo brez obresti do i. 1886 in se bodo odplafcevali dr^avi od tega leta na-prej v 5 enakih obrokili. Min. Taaffe o vsem tem natanfie dolofinje. Darovi se wabirajo tudi drugafie po vsem eesarstvu. 0 tr^. nam. bar. Depretisa govor^, da se svoji &isti odpove in da pride na njegovo mesto neutralen general. To so pa saino govorice, vsaj za zdaj. *r Bismark jo zdaj 2e 20 let minister; dasi je Nem6ijo zdru&I, zdi se mu ae premaio moC-no; zato bi rad tudi llusoni nekaj pokrajin od« vzei. Morda se speLe tudi on enkrat §e «a stare dni. Govori se, da se hoeo NemCiju zdaj pribliza-vati Anglc^em, to pa bi bilo v Skodo Avstriji, kateri dela anglcSka kupfiija velike zapreke v vzhodnih deiclah. Bomo videli. Italijanska le trpi, da sesnujcjo novi irre-dentarski Lasniki; cncmu teh ho6e v Milanu po-| Etati urcdnik tr&isk mladenie, „egreggio giova-netf, kakor ga imenuje tvL fllnd." V ob6e pa je videti, da ital. prijatcljstvo slu^i ital. diplo-matoui" samo zato, da so ob avstrijskili mejah utrjujejo in vso vojsko proti nam pomnoftijejo. Car s carsko rodbino ni bil M h kronanju v Moskvo, kakor se je mislilo, ampak samo k veliki razstavi, katero je 3 dni oglcdovat, 1 dan pa vojake. Narod jo povsod carsko obitclj po-zdrvljal z vso udauostjo. Ornogorski knez, tudi od naroda proslavljen, se je vrnil prek Duuaja domu. Carska rodbiua je tudi sreCno sc vrnila I v Petersburg. V Kgtptu so napravili Anglc2i mir in so sklenili s Khedivom ncki Angliji ugodno pogod-bo, v kateri se je doloeil protektorat Anglije Cez Egipet. Vsled nje priznava khedivc pokro-vitcljstvtj anglcSko; vojaki anglcgki ostanejo v Alcksandriji, Damietti, Portsajdu, Ismajliji in Suezu. S turSkim sultanom se pogaja anglesko mlnisterstvo, naj Angle^em prepnsti ves Egipt, a ti iau plaeajo vsako leto 3 milijone goldinar-jev; vrhu tega obljubijo Angle^i tursko cesar-| stvo varovati zoper vsako razdelitev; sultan po-nudbe ni podpisal, Baker-paso, potur^enega Angled pa je poslal v Egipt. da uredi z nova e-giptovsko vojsko. I Tudi v sevcrm Ameriki so povodnji neiz- I merne skode napravile. Poziv! Gorati deleli Tirol in KoroSko ste po str&Snih elementarnih nezgodah zadeti. StraSni valovi so se udrli iz visodin v planjave, hudourniki in reke, ki so se neuavadno narasli, pre-drli so zabrambe iu jezove ter se izlili cez rodovitua polja, zasuvSi jih z gru§5em in blatom. V mnogih mestih in krajih posuie so se hi§e, ktere je voda, ne pustivSi sledu, odneSla. Vse 2elez-nice, ceste in mestovi so bili razneseni, vee ljudij je ztt^ovalo svoje &vljenje v tem stra§uem elementu, ve-cina prebivaloev onih revuih gomtih planjav zgubilo je vse.imetje ter si re§ilo samo golo isivljenje. Skoda, uapravljena po povodnji, je nepreracun-ljiva ter 2uga ljudstvu onih goratih plaujav, v nasto-piviem ostrera letnem fiasu silno revicino in pomanj-kanje. V pogledu te nenavadne nesreee potrebno je nagle in zdatne pomoei, in naSitn hudozaCetim sodr-zavljanom bratovske pripomoCi. Zavezno vodstvo avstrijanskega dru§tva od Rn-decega kri2a, v zuiislu druStveuih pravil zave-zano, da skrbi tudi o neuavadnih nesrefiah o Casu miru, za naglo in redno pomoc, je dolofiilo, da od ene straui, nemudoma ono podari iz centralnega zaloga znesek od pet tisuS goldinarjev v pomofi potrebuim Tirokem in KoroScem, od druge strani pa, da toliko samo, kakor po defcjlnih podpornih dru§tvih in druSt-vih gospej od Eudecega kri^a, da napraviti v vseh de^elah posebue nabire v prid poiuofii potrebnih pre-bivalcev Tirolskoga in KoioSkega, po povodnji posko-dovanih. Zarad tega se obraCamo z gorlco in sreuo pro§-njo do vseh druStev in udov Rudeeega kriia, kakor tudi do vseh milosrfinih da poSljejo milodave v dena-rju, neriiu in gorki obloki ua uradnijo avstrijan^a drultva od Rude^ega kri^a na Dunaj I. gosposka ulica 7., ktere dari bomo po pouazumljenju de^elnih ura-dnij in drugtvenih vodstev od RudeeVga kri^a na Tirolskem in Gorotanskem, med {i^ora, uskmo » podvojeno naglo. s udolujejo najmanjio do BRjt«di *ebk©»!i » *eWke ˇinorejee- | G»r«ncij*, pri«5e?*la od IdfiO *s izJeltttiih tj«kavnic. . PUane podobe is cane na nhlevo brexplacno in fr, tko. firozdnl mllal mw»o»ej»e seatam NiroJb« mj •« po«»iieJo, Boijast POZOSlfl Qui, ki bolehajo zarad krfia ali iir-cev, in wi ki se zanimajo aa take _ botezni in iMfjo gotovega zdra- vila, naj sFzaapno priakrM brosuro dr. Boas-a. Bre2pla6no in franco jo razpoSilja DB. BOAS Paus, Avenue Kteber, 10 Champa-IlyMt*. Beta Pariagi, prej firma Bruchfeld ti WeJIisch Munchen, zdS Paris Avenoe wagram, 20 ne razpoiiljajo tei raoje brolnre »agram. tor sem jtra jo odtegnil. Svojim prijatoljem! Kdor Iio5e kupiti izvrstno naravno dolenj-sko, §ta|ersko ali hrvatsko vino novo ali staro, dolenjsko pravo slivovko itd, naj se fclagovolt obrniti do GorWanom dobro poznatega Toneta Ferfila, Kr§ko (na Dolenjskem)._______ A. Kein-ovi STRELOVODI 2& poslopja, zvonike, lodje i t. d. iz netaljiye tvarine, od visoke \lade povlasCeiu, iraajo pral drazhni pred-nost v tem, da jib ni treba nikdar popravljati. ker po g. Adolfu Beiu-u sestavljena tvarina nikdar ne rajavi, med tem ko je treba pri navadnih vrhe veS-krat pozlatiti, in dalje v tem, da so eenejst od na-vadnib ielezaih. Cena (franko v Gorici): Vsak drog za na vrh sttebe prt poslopjih z vso dotiCno pripravo vred stane ... 24 gl. Kraj5i drogi za na zvonike, ladje i. t. d. le 20 gl. Pktene vivi iz kotlovioe ali drota, katere na* domestujejo odvodue droge, po debelosti od 25 kr. do 1 gl. 50 kr. za vsak meter. NB. Pri naroibah naj se biagovoli naznaniti sttelovudova lzraera (dimensija). Edini poobkScenec za izdclovanje in izpeljavo teb strelovodov je g. Ant. FoUi v Gorici, BCorao Francesco Giuseppe", St. 56. FraBosiQ turn s sollo (Eau de vie de France) Franzbranticein mit Salz napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja G. CRISTOFOLETTI To zdravilo, katero sem Jjaz napravil, pomoga bri, prej kot katero drcgo, protj zuuanjemu in notranjema vnetja o- Seklimam in speklinam, proti novim napadom, neduhi, rakomr riati, natoku krvi ˇ elavo za obvarOTanjo zobor, proti otiski, dissenteriji, bolefiinam, na obrazn, v usesib, v glari, zlati zili1 mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti. boIeCinam na jetrih, na oCeh, zastarclim ranam, vpiCenju osnenra in muSiineniu akrnjaku, kurdeju, zovam in omotici. Veliko spriCevai imamo, ki potrjujejo moc tega izvrstne ga sdravila. V 70. leta svoje starosti sem si popoluem ozdranl prate na rokah s francoakim zganjem in aoljo. 6- Senitsky. c. k. finanCui komisar 1. r. Z Yaaim francoskim zganjem s aoljo sem dosegel naj-bolj§e vspehe, za katere se Yam neskocno zabvaljirjem Aloja lobular, zupuik in dekan t pokoji. Prodaja se t izviinih boteljkah po 40 kr. samo pri Q Oristofoletti-jt, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorir na Travuiku 14. pri Skofiji. Oanajj. Parlz. Ii«ndeii« €njte9 glejte in strtnite I Skupno oskrbniStvo velike tovnrne za anglo-bri-tansko srebro, ki je priSla na kant, prodaja v«o blagu zelo pod cenilno vrednostjo. Proti vpoSiljatvi znpska ali j oti podvzetju 3*60 gld dobi se izvrstua mizna posoda iz prefinega attglo-britanskega srebra (ki je sta?a prej 40 gl,>, in vsak, ki 6e na njo naroSi, dobi pismeno garancijo za 10 let, da ostane poaopa bela. 6 miznih nozev a fino jekleno ostrino, G Tilic iz pravega anglo-brit. sebra iz enega kosa fi miznih mognih zlic iz anglo-brit. srebra, 6 f. zlic za kavo iz anglo»brit. srebra, 1 sib. z; jemalnica za jubo iz anglo-brit. srebra, fi noznib podlog iz anglo-brit. srebra, 1 Jiiofna zajemalnica za mleko iz anglo-brit, srebra 1 fina posoda za poper a'i slakor, a fino izdeianih miznih tas, 6 lepih, mocnih jajenth kozarcer, fi finib jijcnib zlic iz anglo-brit. srebra, 1 Kra'-na sreberna tase 30 em. dolga i cajnik prve vrste, 2 krasna dvoranska mizna sveSnika. 64 komadov. liakm, da moj oglas gtT ni slepaesk *WQ se jatno zave^em, blago nazaj vzoti, H ne ugaja. Cistilni prah za zgornjo poaodo so dobiva pri meni Skatljica po 15 kr. Kdor hoce torej imeti dobro in pravo blago, ne pa sleparije, naj poSlje zaupito, dokler ga je ie kaj, 2 na-slorom 3. II. HABINOVItZ, Wien, Centralai-Depot der Anglo-Brit. Silberfabrik II. Schiffsamtsgassse 20 o. Cistilni hral za to posodo, gkatljiSa po 15 kr. "Obleka zaTgospocte, "dedfe SToiroKSr Vedno gotova obleka na izbiro. IJESENSKI IN^IMSKI CAS. Za gospode, de6ke in otroke zgornjit Hitknjn od 9—23 gold., cola zimska obhika od la—35 gold, zinuka sttknjn od 12—40 gold., zimnki; hlaCo od 3.25—14 gold., ceta obleka za delke od 6—14 gold, cola obleka za otroko od 2—10 gold,, zaprti plaSfi Saeco od 5.50-16 gold., ogrinjalo za t hiii od 8.no_fG gold., suknjaza §ta6uno od 5.50-14 gold,, plaSd za StacHtio od 10,50—20 gold., nepre-mocljiv dc2evni plaio od 12—17 gold., za de6ke od 2—3 gold., gomaSo od 1.20—-3 gold. Za gospe. plasC za de5 od 6—12 gold., zaprti plaSfi. Sacco od 5—12 gold., aiiiska ogriajalka od 8—30 gold., — zimska jopa dolman od 13—40 gold., nepremoiljiv plaid za dekline od 3—10 gold. Ignaeij Steiner v Oariei nasproti nadskofjjski palaci Pri njem je tudi velika zaloga vsakovratne domafie in toje robe. Za lepo iu trdno iztriitev narofiil daje poroStvo. Potrebščine sa finančno stražo Bergerjevo medicinsko M1L0 IZ SMOLB Priporogeno po medic, strokovnjakib, rabi se sko-ro v vscb evropskib dr^avah s sijajnim vspehom proti vsakovTstni nedistosti na polti, sosebno proti kroni5nim in luskinastim lisajem, hra* stam, nalezljivim hrastam, prcti rudedema aosu. oze-bljimi, potenju nog, prhljaju na glavi ia bradV —¦ Bergerjevo milo iz smole ima 400/0 smole iz leaa, n se bistveno razlofiuje od vdeh dfugih stnol, ki se prodajajo. - - Da se prekaujauju izogneS, zahtevaj doloCno Bergerjevo milo iz smole in gtej na znani zavitek. T dolgih in hudin poltnib bolezuili rabi se z vspehom na mestu mila iz smole Bergerjevo med smolnato-^vepleuo milo; kdor bi hotel imeti rajSi to, naj zahtevo ediuo Bergerjevo smoluato ivepleao milo. ker zuiianja ponarejanja so brezvspeSai izdelki. — Kot neostro mild iz smole za odstranjenje ne-cistostij na polti, zoper hsasto na polti in glavi otrok, kaker kot neprekosljiv^ kosmetsko milo za vraivanje ia kopanje zt vsakdanje rabo rabi: ki ima 350/0 glicerine in je fino perfumano. Ceai is kmi TMks mts 35 kr. i \mm mi. Glaviii razposiljavee: lekarnar 6. Hell v.Opavti. Glavua zaloga za Gorico pri gg. lekarnarj. F. Cristofoletti (Zaoetti) in A. Franzoni. fefc*$ate!j in odgovorei P^J $> WmmW. — TisW, „HilarJiansia tiilaraa8 y Qwm