DE DELAVSKA ENOTNOST rn^^Aiffrlpil *4+ ^ Ver-jetnp prvi y državi V našem tedniku smo posvetili priprav-ništvu v zadnjem času dva daljša im teh-tna prispevka: Razgovor s prof. Ivanom Bertoncljem, predavateljem na Višji šo-li za organizacijo dela v Kranju, in raz-govor z Radom Mikličem, pomočnikom republiškega sekretarja za delo. V razgo-voru sta oba omenjala, da je praksa pri-pravništva v nekaterih naših podjetjih že zelo dobra: Agrotehnika, Vega, Litostroj, GG Bled, železarna Jesenice, BMO Celje, Tomos Koper, MTT Maribor, Sava Kranj itd. Zanimalo nas je, kako pripravništvo v delovnih organizacijah (konkretno izgleda. Zato smo se odločili, da nekatere od na-Stetih tovarn obiščemo. Naš novinar je najprej obiskal EMO (emajlirnico, metal-no industrijo in orodjarno) — Celje. Tam se je o pripravništvu pogovarjal z Albi-nom Brinčičem, vodjo oddelka za izobra-ževanje v tej tovarni. »Verjetno srno prvi v naši državi, ki smo uzakonili pripravništvo kot edino oib-liko za sprejemanje na delo vseh tistih, ki so končali srednje, višje in visoke Sole, niso pa še bili nikjer zaposleni. S priprav-ništvom smo pričeli pred dvema letoma, ko je delavski svet našega podjetja samo-iniciativno sprejel pTavilnik o pripravni-kih,« je naš prvi razgovor zafiel Albin Brinčič. »Ali se vaš prvi pravilnik v čem bistve-no razlikuje od določil temeljnega zakona o pripravništvu?« »Pravilnik, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma, je z majhmiini popravki še vedno veljaven. Lahko rečem, da je naš pravilnik o pripravnikih, ki smo ga sprejeli leta 1966, z zakonom sfcoraj po-vsem identičen.« »Kako izbirate pri vas kandidate za pri-pravnike?« »Naši prvi pripravmiki, skupaj jih je bilo 25 in so vsi pripravniško diobo uspeš-no zaključili, so bil naši redni štipendisti. Prav tako so bili naši redni štipendisti na-%\ sedanji pripravniki. Teli je 34, letos pa fcomo sprejeli še nekaj pripravnikov. Za tedaj so vsi naši pripravniki bili naši nek-danji štipendisti, ni pa to pogoj.« »Opišite nam prosim na kratko, kako izgleda pri vas pripravništvo?« Albin Brinčič je pred menoj odjprl niapo. Začel mi je razlagati: »Takoj, ko sprejmemo pripravnika, ga vpišemo v po-sebno evidenčno knjigo.« Bral sem: Primc Henrik, dJplomant *4$je dole, strojna sfcroka» ssnejet v pri- Delavska enothost je pred časom organizirala veliko akcijo, v ka-teri je želela razjasniti problem pripravnikov in pripravništva v naši republiki. Ker časopis veliki večini študentov ni dostopen, smo se odločili s privoljenjem uredništva DE za ponatis serije člankov, ki osvetljujejo problem pripravništva z najrazličnejših plati. Uredništvu DE se za uvidevnost najlepše zahvaljujemo. UREDNIŠTVO pravniško razmerje 1. 9. 1966, zaključil pripravmištvo 22.9.1967, ko je odšel na odsluženje kadrovskega roka. Fripavnik v stroki: vzdrževalma služba — zraven je bi-lo še napisano ime mentorja in njegov po-ložaj v delovni organizaciji. Pripravnik je napisal nalogo: podajna naprava za pločevino. Naloga je bila oce-njena s 5 in ustni zagovar prav tako. V nalogi je foilo prilošeno pismeno mne-nje mentorja. »Ali pripravnike, ki ob prekinjeni ali dokončani praksi odidejo v JLA, sprej-mete nazaj? »Takoj, ko nastopi pripravnik staž, je že redno zaposlem. Henrik Primc bo služ-bo nastopil jutri, pred nekaj dnevi se je namreč Šele vrnil iz JLA.« »Ali dobe vaši pripravniki nagrado, ali osebni dohodek po pravilniku?« »Pripravniki s končano sredmjo šolo imajo pri nas osnovni dohodek 500 noviih dinarjev, pripravniki s komčano višjo in visoko šolo pa 750 N dinarjev. Mentor pa lahko predlaga, da pripjravnika še pose-bej nagradimo s posebno premijo, ki lah-ko znaša 250 N dimarjev.« »Koliko časa traja pri vas pripravni-ški staž?« »Prej je pri nas trajal 24 mesecev, se-daj pa 6 ali 12 mesecev manj, odvisno pač od stroke. Vsak naš pripravnik se pa mo-ra najprej udeležiti posebnega pripravljal-nega seminarja v tovarni. Tam ga naši strokovnjaki seznanijo z organizacijo pod-jetja, varnostjo pri delu, o TZDR, ter ust-varjanju in delitvi dohodka pri nas.« KRITICNE PRIPOMBE Slika pripravništva iz tovarne EMO CBLJE bi ne bila popolna, če se ne bi po-govar.jal še z enim od pripravnikov. Moj sagovornšk je bil Slavko Kunstek, stroj-ni tehnik, ki opravlja zadnji mesec staža. »Dve pripombi imam na račun priprav-ništva pri nas: 10 mesecev sera krožil po tovarni in pod skrbstvom mentorja spo-znaval delovni proces, sedaj pa sem de-žurni tehmilk in bom to verjebno tudi ostal. Vseh tistih 10 mesecev pripravništva mi na mojem delovnem mestu po mojem mne-nju nič ne korist. Ali ne bi bilo pamet-neje, da bi me že takoj dali na delovno mesto dežurnega tehnika in bi staž oprav-ljal, recimo 3 mesece? Prav tako se ne strinjam z načinom da-janja gitoljivega dela nagrade. Višina le-te je odvisna od dobre volje mentorja. Pra-vilneje bi bilo, da bi o višini gibljivega de-la nagrade odločala sredina, kjer dela stažist.« Morda je druga pripomba upravičena v primeru, ko pripravnik že dela dalj časa na določenem delovnem mestu. Glede prve pripombe pa bi lahko po-lemizirali. Smisel pripravništva je rav-no v kroženju. Ta čas namreč priprav-nik spoznava delovni proces, mentor pa med drugim tudi ugotavlja, katero delovno mesto bi pripravniku najbolj ustrezalo. Agrotehnika: »Pripravnike plačujemo po delur vZe pred precej časa je bil sprejet te-meljni zakon o pripravniiHh in pripravni-6tvu, irepufcAižkega aakona pa, ki bi koo- kretino uredil vprašange p.ripravništva pri nas, še ni,« je naš drugi rs^ovor o pri-pravnikih in pripravništvu za^fl diplomi-rani pravnik Smiljan Pipuš, sekretar pod-jetja Agrotehnika export-import v Ljubliani. »Mnoge delovne organizacije so sato upravič«no v zadregi: ali naj sparejmejo la-sten samoupravmi akt, kot to določa te-meljni zakon, ali pa naj počakajo na repu-bliški zakon, da jim kasneje ne bo potreb-no spreminjati in popravljati internega pravilnika,« je nadaljeval Smiljan Pipuš. »Mismo vprašanje pripravništva s statu-tom uredili- že pred petimi leti: naš statut določa, da so tisti diplomanti višjih in vi-solkiih šol, .ki se zaposle pri nas, niso pa prej še nikjer delali, eno leto pripravniki.« »Kako pri vas izbirate kandidate za pri-pravnike?« sem vprašal. »Prvotno smo rekrutirali pripravnike sproti, kot so nam narekovale tekoče po-trebe, to je stihijsko, sedaj pa sprejema-nje določa naš spremenjeni statut. V za-četku leta namreč vse mlade strokovmjake po posebnem planu kadrov, tako kot to tudi ekonomske enote javijo sekretariatu podjetja svoje potrebe po kadrih, sekreta-riat pa potem v tistku objavi razpis pro-stih delovnih mest. Vse prispele ponud-be pregleda komisija za kadravska vpraša-nja in izloči tiste ponudbe, ki pogojem razpisa ne nstrezajo. Kamisija pa nima pravice izbrati kandidata, tega izbere še-le zbor delovne enote. Naši razpisi pa so zelo konkretni: nikoli ne iščemo naprimer diplomiranega ekonomista — pripravnika, temveč zmerom pripravnika za določeno delovno mesto: na primer referenta za zu-nanju trgovino.« »Torej pripravniki pri vas ne krožijo?« »Ne. Poglejva pa raje kak primer! Re-ferent za zunanjo trgovino-pripravnik bo pri nas najprej delal dva meseca v deviz-nem oddelku, drugih deset mesecev pa bo pripravnik že delal na svojem delovnem me-stu. Pri nas menimo, da nima nobenega smisla, da bi referent pripravnik krožil iz ene delavme enote v drugo, ker bi v vsaki imel kot referent za zunanjo trgovi-no enako delo.« »Ali delo pripravnika pri vas tudi sprem-lja mentor?« »Da. Običajno je mentor šef oddelka. On je tudi odgovoren za delo praktikanta. Praktikant dabiva od inentarja vedno tež-je delovne naloge, dokler ni sposoben za samostojno delo. Po enem letu pa je za svoje delo seveda že sam odgovoren.« »Torej pri vas pripravniki tttdi ne dobi-vajo pripra«.iiške nagrade, temveč oseb-ni dohodek?« »Seveda, vsi naši pripravniki dobivajo osebni doiiodek. Udeleženi so tudi pri de-litvi čistega osebnega dohodka podjetja. Samo, osebni dohodek pripravnika je za 5 do 15 odstotkov nižji od osebnega dohod-ka drugih redno zaposleniii delavcev. Za koliko je znižan osebni dohodek priprav-nika, o tem pa odloča svet delovne enote. Pripravniki običajno zaslužijo pri nas od 1200 do 1400 dinarjev mesečno, odvisno pač od njihove delovne sposobnosti.« Kaj pričakujete od sprejetja republiške-ga zakona o pripravništvu?« »Da ne bi uzakonil nekih administrativ-nih in ne življenjskih določil. Za nas je pripravništvo že ves čas investiranje v ka-dre. Naš kolektiv je zelo mlad — poprečna starost pri nas je 36 let. Zato imamo tudi za izobraževanje zaposlenih zelo izostren posluh. Vsak naš uslužbenec in tudi pri-pravnik ima možnost, da se še dopolnil-no šola. Veliko pozornost posvečamo pred-vsem učenju tujih jezikov. Kar se tiče Staidija našiih uslužbencev in pripravnikov ter stroškov šolanja, vse stroške krije ko-lektiv.t je pagovor zaključil SmHJan Pipuš. Sava Kranj: Vzorna skrb za pripravnike Tretji oibisk v tej naši atociji je veljal delovnemu kolektivu tovarne gumijeviih izdelkov Sava Kranj. Tam sem se pogo-varjal z ing. Judito Rakovčevo, ki v tovar-ni vodi oddelek za izobraževanje. »Vaš pravilnik o pripravnikih in pri-pravništvu se precej raziikuje od podob-nih pravilnikov v drugita deltrvnih organi-zacijah. Naštejte nam prosim nekaj teh razlik!« sem začel »Naš pravilnikiih, ali kot ga mi tmenuje-mo, pravilnik o stažiranju, je sestavni del našega pravilnika o izobraževanju. Od po-dobnih pravilniikov v drugih delovnih or-ganizacijah se naš razlikuje po tem, da mi delimo pripravniško dobo na tri se-stavne dele. Prve štiri mesece pripravni-ki tehniške stroke pri nas stažirajo v proizvodnih delovnih enotah, naslednja dva meseca in nato štiri mesece v stro-kovnih delovnih enotah. Zadnjih šest me-secev pa prav tako pod nadzorstvom že delajo na svojein delovnem mestu,« nam je pojasnila ing. Rakovčeva. Prosil sem: »Nam opišete posamezne faze stažiranja pri vas?« Pred menoj je ing. Rakovčeva razgrni-la program stažiranja v proizvodnih de-lovnih enotah. Program podrobno opi-suje področja, na katerih je potrebno uva-jati pripravnike (na primer organizacija dela, upravljanje, predpisi, program dela, sistesm, proces, vrsta in metoda dela, go-spodarjenje in poslovanje ter druga pro-blematika). Prav tako pravilnik tudi za sleherno posamezno področje uvajanja še razčlenjuje, katera ključna znanja si mo-ra pripravmik pridobiti, kakšne bodo na-loge, delo, zadolžitve in zaposldtve stažista in v kakšnem časovnem obdobju jih bo opravljal, kdo bo vodil in nadziral staži-ranje (mentor, vodja DE, instruktor) in kakšne vire ter podlago za delo bodo ime-li stažisti (tehnična in delovna doku-mentacija, kartoteka osnovnih. sredstev, strojne kartice itd.), ob koncu pa pro-gram stažiranja tudi predvideva način pre-verjanja znanja pri pasameznih področ-jih uvajanja. Ing. Rakovčeva mi je pojasnila: »Ta-kole opisno povedano shema izgleda zelo enostavno, sicer pa je še močno razčlenje-na. Vseeno pa je shema izredno pregled-na. Iz nje je takoj razvidno, katere faze pri stažiranju je pripravnik že opravil in kakšne naloge ga še čakajo. No, tudi poizkus znanje ni nič hudega: to ni iz-pit, temveč zelo nevezan razgovor.« »Kako izgleda druga faza stažiranja pri vas,« sem nato vprašal. »V dmgi fazi stažiranja gre priprav-nik skozi vse oddelke po tovarni: teh je skupaj deset. Ves čas pripravnik piše dnevnik, vsakokratni mentor (to je vodja oddelka in je strokovno visoko izobražen delavec) dnevnik pregleda in ga opisno oceni. Enako izgleda delo v tretji fazi pri-pravništva. Pripravnik pod vodstvom men-torja že samostojno dela,, ves čas pa še piše dbevnik. Tega ob koncui pripravni-štva oceni glavni mentor, ki je pripravni-ka spremljal ves čas, vodja izobraževalne-ga centra pa potrdi uspešnost. opravljene-ga stažiranja.« »Kako pri vas nagrajujete pripravni-ke?« sem še vprašal. »Diplomanti srednjih šol stažirajo pri nas polovico časa manj kot diplomanti viš-jih in visokih šol. PripravniM s srednjo šolo dobivajo medtem, ko stažirajo, po okoli 700 dinarjev mesečno, pripravnikl z višjo šolo po 900 dinarjev in pripravniki s končano visoko šolo po 1H00 dinarjev mesečno. Ko pripravniki zakljiučijo s sta-žiranjem, zaslužijo našteti po istem vrst-nem redu po 1000, 1300 in 1700 novih di-narjev mesečno. Zanimivo pa je, da smo uspeli diplo mante visokih šol, predvsem strojnike in ekonomiste, pridobiti za delo pri nas šele po nekajkrataiem razpisu v dnevnem ča-sopisju,« je najin razgovor zakliiučila iT^. Judita Rakovčeva. Jklatjaž Vizjak LJUDMILA HANŽELIČ KAJ PA? Tisti fant je staro babo čisto preprosto zadavil. Zato, ker so oni bili vedno takšni, že njegov oče je enega zaklal. S sekiro. Ko je bil pijan, v stari Jugo-slaviji. Poleg tega pa kradejo vse, kar se da pojesti in tudi ne. Saj bi človek šel po milico, pa se nima smisla prepirati, boljše je biti za božič brez purana, kakor pa bi ti ta hudič še kočo zažgal. Tisti, ki je za-davil tisto žensko, je bil že obsojen na smrt, pa ga menda niso ustrelili, ker so ga pomilostili na dvajset let. Mala me zaupljivo pogleda in reče: Kako ti je ime? — Anastazija, pravim, ker mi to ime pade najpfej v glavo. — čudno ime. — Zakaj? Kako pa je tebi ime? — Boba. — A to pa ni čudno? šele tvoje ime je čudno. Od kod si doma? — Iz Ljubljane, reče mala, od kod pa sd ti? — Iz Maribora. — V Mariboru je moja teta Katica. Jo poznaš? — Ne, rečem, najbrž ne. — Kaj pa misliš, pravi gospa z napudranim no-som, Maribor je veliko mesto, tako kot Ljubljana. Potem je v kupeju tiho. — Jaz pa sem bila v Pr^kmurju, se pohvali Boba. In sem videla kravce in žabce. In pasla sem jih, ne mami? — A žabe? — Ne, kravce. Nejevemo me gleda; ti pa res nič ne veš. Stara mama se sklanja nad motiko in nenadoma vpraša: Greš kdaj v Mariboru v Stolno cerkev? Za- grizemo maham dalje, z motiko se kresnein po prstu na nogi, priteče mi kri in se pomeša z zeinljo. Ko čutim bolečino v prstu, mi je lažje. Nisem je slišala, pomislim, nid mi ni treba odgovoriti. Rekla bi ji lah-ko, poglejte, jaz delam, pomagam vam in ničesar vas ne učim in ničesar vam ne vsiljujem, pustite še vi mene pri miru. Kot da sem jaz kriva, da ste v živ-ljenju hodili najraje na hrib s cerkvico in poslušali božjo besedo iz ust župnikov, ki so jih tja kazensko premestili, nisem kriva, da greste v mestu najprej v krčmo in imate najrajši navadne klobase in špricer, nisem kriva, da niste naročeni niti na Kmečki glas. In ker imate išijas in bolan mehur in ne morete iti v toplice za več dni skupaj, če pa že greste, pa si na dan ne morete privoščiti dve steklenici piva, ker steklenica piva stane tristo dinarjev, vi pa morate plačati davke. Zakaj bi vam morala jaz praviti, da boste segnili in da ni nikjer nobenega nebeškega kra-ljestva, če pa vi mislite, da tam zastonj točijo pivo. Zaradi vas sem se nekoč naučila moliti Vero, Očenaš in Rožni venec, da kadar pridem k vam, tudi izgovar-jam besedilo in ne le pregibljem ustnice. Kajti k vam gremo največkrat, ko umrete, ko so sedmine, in vča-sih, ko se ženite, včasih tudi pretepate drug drugega ali če se vam rodi prvi sin. Ko sem hodila v šolo, sem -bila pri vas na počitnicah in pravila sem vam o tem, kar so me učili v šoli. Da je človek nastal iz opice in kakšno drugo zgodbo. Potem je Matilda po-vedala, kaj so oznanili župnik, jaz pa sem bila tiho. — Koliko si stara? me vpraša Boba. — Devetnajst, pravim, devetnajst. Pa ti? __Pg^ — Znaš Stetl? Do koliko? — Do sto. Zakaj sem tistemu fantku takrat pripovedavaJa o atornskem orožju? On je rekel, da lahko ena bom-ba vrže v zrak celi svet. Povedala sem o toploti, ki nastane, ko se mesto ruši, in radioaktivnosti. Zakaj sera mu pravila o razpršilnih bombah in bioloskih sredstvih. On je vedel le to, da so bili partizani in hUr dobni Nemci. Stric Maks nas je pričakoval pred hišo in zaskrb-ljeno rekel, nas bodo Rusi napadli, celo noč je bdlo na cesti vojaštvo, kamion za kamionom je šel. Nič novega nismo vedeli in njim se je pokvaril radio ia potem smo šli vsi pobirat krompir na njivo. Zvečer je dveletni Janiko pil jabolčnik iz steklenice, ker je bila zanj pretežka, mu je njegova mama steklenlco privzdignila, da je lahko pil. Potem je zaspal. Ponoči se je stricu Maksu sanjalo, da mu je pokojni oče ra-kel, da se je kobila odvezala in prišla na dvor. Sei je ven, kobila Brila je res stala na dvoru. Tista, kl je starega očeta pohodila do smrti. Ne vejo, 6e je bdl pijan in je zato padel s konja ali zato, ker je bil že star in je imel astmo. Danes je bila maša zanj. Hči Angela je na zapuščinski razpravi dobila pefc-deset jurjev, da bo plačevala maše. Stara mama se sklanja k zemlji, potem se zravna in pravi, naj se pazim, da ne bom naredila kakšne neumnosti. Z njenim pokojnim možem da se je že dolgo poznala. Pa nista nikomur povedala. In potem ji je nekoč pisal cxi vojakov. Domačim pa nl nič pi-sal. Ona je bila kar tiho, pa se je vseeno zvedelo in k njej je priletela stara, mati njegova. Potem je pri-šel domov in doma vprašal, kako se je obnašala. Pa ni nič k njej prišel, enkrat pa sta se srečala. Qna je bila takrat lepa, debela. In ji je rekel, joj, kako sl zrasla. Ne vejo, če je bil pijan ali kaj, pa saj od dveih kozarcev ni mogel biti pijan. Malo rdeč je bil. Niikoli ni bil slab z njo, le zadnja leta je včasih rekel, sta-ra delaj ko ona ni več tako mogla in če se je včasih napila. Njiva je obupno dolga, motika me vleče k tlom in sonce outim na tilniku. Stara mama je nekja za mamo in joče. Kobila se je ustrašila tovornjaka, ki je vozil nasproti in on je padel dol. Kobila mu je stopila na glavo. Eden ga je spravil izpod konja in potem so ga nesli v hišo. Nekaj mu je še počilo y hrbtu, četrt ure je še živel, dnšilo ga je in potera je urarl. Poslali so po župnika. Stara mama je kričala, ko so ga nesli noter, da mu je čisto pra-v, kaj pa toliko pije, da mu je ona rekla naj ne pije. Kom&j so jo utišali. Maja je prižgala že svojo deseto cigareto. Kavarna je prazna, in ko grem po prazni cesti, vozijo mimo mene zadnji avtobusi. Stara mama hodi trudno pred mano in se usta/v-lja ob njivah; tale pšenica je lepa, pravi, naša pa je poležana. Jutri bomo želi. Sosedova stara sta kupila televizar. Stara oprav-ljivka stoji pred vrati in razlaga nekomu, da človek mora vedeti, kaj se godi po svetu. Pomežikne mi in pokaže na moškega, ki gre v sosednje stanovanje; ta je tisti, ki hodi k Novakovi. — Slišiš, pravi Boba. Slišiš. Dve kravi imajo. — Aja. Dve. Nobenega telioka nimajo? — Imajo. Ena krava je teliček, druga pa je samo krava. Saj svet je majhen. Rim, Pariz, London, Tokio^ New York, kaj pa je to danes. JHrup, luči, polna uli-ca avtomobilov, ljudi, semaforjev, rdečih, zelenah, rumenih luči. Stolpnice. človek stoji nenadoma pred tabo. Svetli kratki lasje, neke oči brez barve in v&-trovka in rjavi čevlji. Za sekundo se ti je zazrl v oči, potem pa ga ni več, ugasne kot semafor. In po tem: Plačajte pri blagajni. Hvala. Torbice iz kroko-dilje kože 1.460 ND. Informacije III. nadstropje. Pi*-ščica WC — klet. Ponoči sta Mihov Tona in oni drugi naredila pri njih doma načrt. Potem sta šla v grabo in prišla po-tihem v hišo. Tako, da sta splezala po slivi in razkri-la streho. Denarja nista našla in stara se je zbudila in začela kričati; spoznala je Tona. On se je ustrašil in jo zgrabil za vrat. Onemu drugemu pa je zagrozil, pridi mi pomagat, če ne, bom še tebe. Takoj so ju dobili. Potem je prišla neka komisija in ju pripeljala na kraj zločina. Eno žensko so prosili, da naj gre v posteljo, da bo pokazal, kako jo je davil. Pred sodr niki se je tisti ta mlajši jokal, Tona pa je rekel, da so mu pred očmi švigale žareče kače. Da laže, so re-kli tudi psihologi. Njegova mama pa je rekla, naj ga čimprej ubijejo, barabo. Eno obleko si moram kupiti, pravi stara mama. Koliko le stane ena navadna črna obleka? Pokojna Mihova Liza da je imela črno obleko, ko je ležala na parah. Tisti sin ji jo je kupil, ki je y Ameriki. Pevci so strašno lepo zapeli. župnik so rekli, da je imela toliko trpljenja na tem svetu, vendar je svoje sinove in hčere pošteno vzgojila. Stric Maks misli iti v Nemčijo. Celo zimo in pomlad, da bi ku-pili kosilnico. Dosti jih gre v Nemčijo in dosti zaslu-žijo. Stara mama si obriše oči s predpasnikom. Mak-su se lahko v Nemčiji marsikaj zgodi. Potem se stara mama zravna in pogleda po njivah okrog naju. — Jutri bomo želi, pravi. RADOMIR «QNSTOT!NOVIČ EXODUS (DELl Noooj slišim ta glas. Vidim tosti hrib. Vi-dim ljudl Neke žeraske. Zopet pse, ki so tam tulili. Neke obraze. Gledam. To je moj opra-vek. Iščem njegov obraz med ostalimi obrazi. Vem, da je bil tam nekje tudi njegov obraz. Povedal sem že. Vem. Vem. Toda prepozno vem. Kaj mi koristd, da vem. Mogoče sem ga tudi tedaj giledal, a ga nisem videl. Mogoče sem bil čisto blizu njega, mogoče sem šel v tisti brezumnosti mimo njega in sem se ga celo do-taknil z roko, z ramo. Mogoče me je celo po-klical, stopil za mano. Ze tedaj me je prijel za roko. Ne verjamem. Ne spominjam se. Zdi se mi, da me je nekdo ves ta čas opazovaJ. Nekdanji čas. Ali res ni š©l nobeden za mano, ko sem se s hriba spuščal proti hiši, da bi tam, v tisti jami, ki sem jo kopal, našel mrak in da torej pride Izak k meni (ubogi Izak)? Ne vem. To samo ugibam, da ne bi tulil. Ta-krat sem vedel še manj. Ker je bilo 6asa le toliko, da obrnem glavo. Da zopet vidim tisti zid, kakor zid groba. Oh otroci, varujte se zldu. Varujte se grobov. Varujte se belega zidu. Zi-dovi so že kremili sem, vldel sem: zidovi potu-jejo nad nas: kako dolgo naj vam še gcvvorim? Kako dolgo naj vas kličem? Rekel sem: Glej me, Marija. Kajti to sem bdl jaz in to je bil moj glas. A videl sem zemljo, ne pa njo. Mogoče sem bil zaradi tega prestrašen. Ali me nikoli nisi videla? Mogoče sem tudi šel proti njej. Mogočesem zakričal: Poglej me bolje. Se ne spominjaš? Viddte, bratje. Tedaj je pričela vpitl Neke besede. Vsega ne bom povedal. Ne silite me, pirosim vas. Preklinjala je. Jokala. Stekla je k njemu. Videl sem njeno senco, ko je preletela 6ez me, nad mano, po gladkem zidu, belem zidu smrti. (Varujte se zidov.) Padla je, ne-mara ponovno, pred njegove noge. Slišal sem, ko je govoril: Vstani ženska. Kaj je s tabo nocoj? Potem slišal sem njeoo hlipanje. Samo stal sem in bil sem velik. Na lepem sem bil velik, mogočen človek. Toda ne samo človek. Neki kamen, toda mlahav kamen, mesen, ki je tu bil in je rastel, se širil, postajal vse večji. Ta kamem. Izpolnjeval je sobo, vse do trenutka, ko bo vso izpolnil, ko bojo zidovi pod njego-viin pritiskom kriknili in zaječali To bo ru-šenje: Poruši Jeruzalem, sem rekel. Kaj čakaš? Toda nisem slišal zidov, kako se rušijo. Niti tega telesa, tega vedno večjega kamna iz mesa. Kamna, ki raste. Slišal sem njo, njen glas pred rušenjem: On laže. Ne verjemi mu. Laže. Nikoli nisem bila z njim. Prisežem. Obrnil sem se. še bi lahko govoril. Toda ne vem, kaj sem ji hotel reči. Kriknila je, ko je spet videla ta moj obraz. Uboga Marija, ne so-cttm ji, tudi tedaj ji nisem sodil. Mogoče sem samo umiral. To je vse. Bila sem z vojaki, je ihtela. S kovači. Z dr-varji, Z vsemi (vpila je In me še naprej gleda-la), veš, sam veš. Spet je zašepetala v roke: Z vsem Jeruzalemom ! SHišal sem, kako joče zaradi mene, zaradi mojega obraza. In to Je bilo vendar objokova-nije tistega Jude, ki je bil že mrtev. Ki je mo-goče že zdavnaj umrl, toda prišel je, torej, pogledat v Jeruzalem, kako je mrtev. Ampak s tem, sem jo slišal, nisem bila nl-koli. Potem ga je prosila zame: Naženi ga. Zakaj si ga privedel sem? Krenjl sem ob mčoi. Toda to nisem šel jaz, če vam pravim, ampak, resnično, tisti hlad, ki ni imel ničesar proti meaii. šel sem počasi in ee niiseim več oairal k njej, da bi me ona gle-dala. Toda tudd k aidu se nisem obračal, ker me zid ne vldi nitd nocoj, ko s©m pred njim, vseeno hvaležen temu zidu, kajti zidu, otroci moji, nd groza pred mamo in ne pljuva mi v obraz, ni inu žal zame, ne prosl za mUost. Ne sodl mi. Tudi me ne kliče. Zid je samo zid. Ali me razumete? In kaj bi bilo z nami, če tukaj ne bi bllo tudi zidov, Če bd bdli tukaj samo na-6i bratje in naše sestre? Hotel s«m ven. 2e sem bil pri vratih. Pokllcal me je: Juda, je rekel. Ali sem ti že rekel, da pojdi? Moje čelo je ležalo na vratih, ki so čakala, da jih odprem. Kajti on je sin moj, Je reikel tedaj. Ali sli-Siš? SlišaJ sem tišimo. Se malo njenega ihtenja. Pa njene stoplnje, ko je prihajala k meni. Bal sem se. Rotil sem ga: Poruši Jeruzalem. Začutll sem njeno noko na rami. S strahom (nemara zato, da ne bi spet zakričala, ko me ssagleda) se je dotaka^ia mojega ramena. Kli-oala me je. V njenih ust&i je bilo moje ime: Juda, sem slišal. Prldi sem. Ti si njegov siuu Toda ndsem se smel takoj otomiti. Juda, je rekla. *-«• Toda tako, kakor da še niikoli nl izrekJa te-ga imena niti poiioča nitd podnevi. Kakor da ga zares še ni nikoli izgovorila. Marija, sern odgovoril. Bojim se. Vseeno sem se obrnil, toda zdaj sem s past-mi pokrival svoj obraz; jaz, ne pa ona, da ne bi ponovno kriknila. Ta vlačuga. Prekleta kur-ba Marija, kurba vojaška in lončarska; in zi-darska in viničarska, ribiška, pasja; kurba si-nov Izraelovih, ki so oplajali njeno drobovje s svojo nesnago, da je ne bi nikoli oplodili. Prekleta naj je. In naj psi in svinje pocrkajo zaradi nje. Uboga Marija. Uboga moja sirota Marija. Zakaj lajate psi? Pomilujem jo v terti trenut-ku, pomilujem jo bolj kot sebe, ki se ne pomi-lujem več. Namreč, kaj naj pomilujem? To po-šast in mrhovino, ki že zaudarja? Naj se raz-poči, da se čim prej uresniči prerokba. Naj preroki od sreče zavriskajo v gfobovih. V gro-bovih belo pobeljenih. Mihej, Ozej in Izaija. In Zaha-rija, smrdljivec. Apno imam v ustih. Sama je hotela: Spusti roke s svojega obraza. In ne boš spet zavpila, sem rekel v pesti. Se ne boš prestrašila? Počasi sem spustil roki. Ker mi je rekla. In odprl sem oči, četudi mi ni rekla. Ustnice so se ji skrčile. A njen obraz je bil rumen, kakor tistega mrtveca, za katerijm je skoz noč nemara še potovala množica pohab-ljencev. Kajti vse je že prihajalo, kar je imelo priti. On je to vedel. Jaz ne, vendar: ime mi je Juda. Bil sem lep, sem rekel, kakor David. Ni kriknila. Prenesla je pogled na moj ob-raz. Rekel sem: Nimam zob. Ali vidiš? Pokazal sem ji svoja usta. žena, sem zašepetal Ali vidiš, kaj so počeli z mano? On na klopi je molčal. In gledal je sebi pred noge, toda vem, da me je vseeno videl. In da me je slišal. Zaprla je oči, počasi. Najini senci sta ležali za mano. Oh, sem jo tedaj slišal. Tako si lep! Stala je pred mano, kakor da je slepa. To-da vedel sem, da ni slepa. Da bo spet odprla oči in da me bo potem spet našla: nisem po-šast v njenem snu. Ttikaj sem, ki sem končno prišel k njej in h kateremu je ona (končno) prišla. Iskal sem njega. Sveči sta še goreli. Videl sem ona dva plamena. Toda njega nisem videl. Poklical sem ga: Kje si? Slišal sem, kako zunaj dežuje. Velik len pomladanski dež. Svatba je bila že končana, vsi gostje so odšli. Zapustili so naju z vpitjem in smehom. Nekateri so se vlekli po zemlji, prekleti pohabljenci. Drugi so spet nosili tiste-ga mrtveca na njegovih parah. Ostal je samo dež. Dolgi, prazni šum dežja. Veter se je za-ganjal v vrata. Vendar jih ni odprl. Ni pogasil sveči, da bd bdl mrak, ko bo cma odprla odi, da me ne bo več videla, sanio da me sliši, mogoče, kako di-ham, kajti diham; nemara spet pod onim zi-dom. če bi še dihal. če bi smela ostati z mano in poslušati, kako diham. če ji ne bi moral reči: Pojdi, ženska, svatba je končana. Usta so me bolela. Jeaik se je pričel krčiti. To je bilo nekakšno cviljenje pred besedami. Ne vom, kako dolgo sem ga poslušal. Po-tem sem slišal: Poruši Jeruzalem! (Mogoče senn to zakričal. Mogoče pa samo zašepetal, ne spominjam se.) še je stala pred mano. Njem obraz z zapr-timi očmi se je vrnil. Mogoče je že umrla, te-ga ne vem. Nekdo je umiral. Vendar je bila lepa kakor tisti, ki so še nekaj časa z nami in bojo potem odšli. Za sabo bo pustdla odprta vrata. Mrak in veter. Tako je to. Dež, sem rekel. Slišiš? Dežuje. Tedaj je šla. Umaknil sem se. Ampak ona je že šla z vzdignjeno glavo. Ni odprla oči. Stegnila je roko. Prste je imela rahlo nara-zen. Roka je bila lepa. Ni bila lepa. Iskala me je. Oni zid je bil spet za mano. Kje si? sem ga spet poklical. Ni se še oglasil. Tudi, ko me je prijela za roko, je on molčal. Toda nisem kriknil. Celo ničesar nisem rekel. Lažem. Mogoče sem le kaj r«kel. Kakšne besede Ne svoje, pač pa njegove: Ne boj se, me je opogumljal. Ali nimaš vrvi? Vodila me je in jaz sern šel za njo. Dolgo sva potovala. Nikoli več ne bom potoval. To vam obljubljam. Bal sem se spet videti morje v mraku, nanireč, 25di se, da se tam nekaj sve-tlika. Bile so neke luči. Tisti dve sveči, prega-njata ine tisti sveči. Ampak gledal sem jih in bil sem srečeri, ker nista zvezdi. In še bolj sre-čen, ker to ni sonce. Sedi, sem slišal. Ne vem, all je bil to njen ali njegov glas. Sedel sem na klop zraven stola. Ta moja (gla-va) se je sama spustila na desko. Na to mizo. Roki sem sklenil akrog glave. Ampak moja glava (tega se dobro spominjam) je bila veli-ka in dlani vseeno premajhne, da bi jo pokrile. On je zaklical iz daljave: To je sin moj, ki ga vidite. Poslušal sem tišino. Nje nisem slišal več, čeprav sem vedel, da je še nelLje tam in da me gleda. Glavo sem imel med dlanmi. (Poslu-šajte skrivnost: slišal sem, kako nekaj utripa pod mojimi prsti. Sprva hitro, potem vse bolj počasi. Potem sem slišal, kako utriplje tudi v deski mize.) Hotel sem vzdigniti glavo. On je to videl. Kaj bi rad? me je od nekod vprašal. Kakor iz nekega pobeljenega groba. Nisem ga dobro videl, četudi sem vzdignil glavo. S prsi sem ležal na mizi. Bil '3 nekje v svetu, v zraku, med ontma dvema prižgani-ma svečama. (Ali vidite, kako me ti dve sveči preganjata?) Odrešenik, sem zašepetal. To pot se mi je takoj oglasil. Tukaj sem, sin moj. Kaj hočeš? Plamena sveč sta gorela v mojo slavo in čast. Toda ob zori ne bom imel sveče. še pred kratkim sem jo iskal, a je nisem našel. že dolgo nisem spal, sem rekel. Vem, sem ga slišal. Vse vem, sin moj. Glava se rai je spuščala na mizo. Ampak nisem ji dovolil. Močno sem jo držal z obema rokama. Moji roki sta bili še dosti močni za to. Smem spati? sem ga vprašal. Vsaj malo? * Ni mi takoj odgovoril. Zbal sem se že, da me ni slišal in da bom moral vse to reči še en-krat. Jezik se je mučil. V ustih mi je crkaval jezik. Bal sem se, da to pot ne bojo več bese-de, pač pa samo tisto momljanje in stokanje. Tega ne bi mogel še enkrat poslušati. Končno mi je rekel: Spi! Glava se je pričela počasd spuščati. Komaj je to dočakala. Zares ne pozn m nobene druge takšne glave. Veliko sem se namučil s to glavo. Zaklical je: Zakaj ne spiš? Svetloba je zatrepetala. Moja senca se je še nekoliko vzpela nad menoj, na drugem zidu; in to je bilo nekaj hladnega, v spominu; nek zid kakor zid iz soii, neka stena iz soli, ki se je pričela premikati, sprva, kakor da se pomi-šlja, potem je krenila proti meni. Približevala se je. Videl sem, kako se približuje. Ravna in bela. Poruši Jeruzalem! sem rekel. Spi! mi je odgovoril. Zid se je ustavil. Stena je bila sama in za-puščena: In, ko ga porušiš, sem rekel, tedaj ne bom več tukaj? Mogoče mi je kaj rekel. Ne spominjam se. Poklical sem ga: In ne bom nikjer več? Spi! sem ga spet slišal. Ali pa je bilo to tisto, kar mi je že prej rekel. Odmev njegovega glasu. S to glavo, sem rekel. Kje naj bom? Prcvedel Franci Zasroričnik Francoski pesnik fn slikar Henri Michaux se je rodil leta 1899 v belgijskevi mestu Na-muru. Značilna zanj je zaprtost vase, samot-nost, odtujenost od kavam, salonov in literar-nih krožkov ter nemin, nikoli nasičena rado-vednost, Ijubezen do tujih krajev in potovanj. Avtorja del Qui je jus 1927, Ecuador 1929, Mes proprietes 1929, Uncertain Plume 1930, la Nuit remue 1931, Un barbare en Asie 1932, Voyages en Grande Gcrabagne 1936 (prevede-no v slovenski jezik), Exsorcism.es 1943 in mnogih drugih, je kritik Rene Bertele (ki je objavil šttdijo in tebor njegovih del) takole stmjeno okarakteriziral: »Gre za ustvarjalnost, ki spravlja kritike v obup. Kajti ti ne vedo, kako bi se lotili teh ču&nih knjig, ki so hkrati zasebni dnevnik, reportože, pripovedi, zgodbi-ce, pesmi in včasih tudi vse obenem. Tu se povsem nevsiljivo prepleta pekoči humor z razgaljeno, presunljivO liriko; fantazija, vsa v oblakih, z najkrutejšim realizmom, opisi iz-mišljenih ali čisto resnttnih krajev — ne vemo, kateri so resničnejši - kjer metafizični ton prehaja v notranji monolog in maksima v ep-sko pesem — ne glede na literarne zvrsti. Kajti pesnik sam pravi: ,Literarne zvrsti so sovraš-niki, ki te ne utegnejo pokvariti, če jih ti sam pokvariš že ,s prvim posegom!' Poskušam vam torej predstaviti Henrija Mi-chauxa z nekaj deli, ki so objavljena v zbirki: ,Poetes d'Aujourd'hui\« JE TO GNUS ALI SMBT, KI PRIHAJA? (Nausee ou c'est la mort qui vient?) Vdaj se, srce. Dovolj sva se bojevala. In naj se ustavi moje žMjenje Nisem bil šleva, storil sem, kar sem mogel. Jaz pač ne morem več. Gospodje nad smrtjo, nisem vas klel ne vam ploskal. Usmilite se me, potnika tolikerih popotovanj, ki je brez prtljage, brez gospodarja, bogastva in slave odhajal drugam; gotovo ste močni in čudni nad vse; usmilite se tega blazneža, ki vam kliče svoje ime, še preden je prestopil pregrado, ujemite ga v letu, naj bo, če mogoče, po vaši meri in vašem okusu in če vam je všeč, da mu pomorete, pomagajte mu, vas prosim. Fz zbirke: »Ecuador« MOJfl OPRAVKI (Mes occupations) Le redko srečam koga, ne da bi ga pretepel Nekateri imajo raje notranji monolog. Jaz net Jaz rajši tepem. Zgodi se, da mi v gostilni ljudje sedejo nasproti in nič ne rečejo; odločili so se, da bodo jedli, ostanejo nekaj časa. Spet en tak. Jaz ti ga pograbim, tok. Jaz ti ga zagrabim, tok. Obesim ga na obešalnik. Snamem ga, ga spet obesim, ga znova snamem. Pahnem ga na mizo, ga stlačim in dušim. Umažem ga, opljuvam ga, on oživi. Namočim ga, razvaljam ga (začenjam se razburjati — treba je opraviti z njim), zgnetem ga, stlačim, zgostim, ga vlijem v svojo časo in slavnostno izpraznim vsebino na tla ter rečem natakarju: »Dajte mi no kak bolj čist kozarec!« HENRI MICHAUX Ampak počutim se slabo, zato miroljubno poravnam zapitek in grem. Iz zbirke: »Moje pesmi« POCITEK V NESRECI (Repos dans le malheur) Nesreča, stvariteljica, nesreča, posedi, spočij se, spočijva se malce, td in jaz, počivaj. Ti me poiščeš, me preizkušaš, me potrjuješ, jaz sem tvoja razvalina. Arena velika, pristan in ognjišče, moja zlata jama, moja prihodnost, mati resnična, moj širni obzor, v tvojo bleščavo, v tvojo širjavo, v tvojo grozoto se vdam. Iz zbirk: »Plume« in »Daljna globina« SREDI NOCI (Dans la nuit) Sredi noči, sredi noči, zlil sem se s temo, z brezbrežno temo, s temo. Moja, lepa, moja. Noč, noč porajanja, s klasjem krika me napolniš, me vsega preplaviš, valuješ, valuješ, valuješ vse naokrog s in se peniš, vsa gosta, in rjoveš, tema si. Noč leži, noč neusmiljena, in njena fanfara in njena obala, obala tam gori, neskončna obala, žejna obala, in njena teža je kralj in vse se šibi pod njo. Pod njo, tanjšo, kot je nit pod temo, Noč. Iz zbirke: »Plume« in »Daljnja globina« BREZBRIŽNEŽ (Un homme paisible) Ko je iztegnil roke iz postelje, je Pereščka presenetilo, da se ni dotaknil stene. »Glej no,« je pomislil, »najbrž so jo pojedle mravlje.« In je zaspal. Pa ga je zgrabila žena in ga stresla: »Po-glej, zaspane!« je rekla, »tačas, ko si ti drnjo-hal, so nama ukradli hišo.« In res se je nad njima raztezalo nedotak-njeno nebo. »No ja, kar je, je,« je pomislil. »Kmalu nato se je zaslišal nekakšen trušč. Kazalo je, da prihaja nad njiju vlak. »Kakor se mu mudi,« je menil, »bo gotovo prišel pred nama,« in je zaspal. Zbudil ga je mraz in ves je bil moker od krvi. Nekaj kosov njegove žene je ležalo tik njega. Pomislil je: »S krvjo se vedno začne kup JERZY HARASYMOWICZ Potni list Imaš potni list predsednik jamči s srebrnimi inicialkami da si to ti Imaš potni list visokogorske ptice sede tam na pečatih kot na gorskih vrhovih čuvajo tvojo dušdco vredno niti prebite pare Ne boj se ne pogineš Predsednik bedi Imaš potni list torej si Jedilni list je že jedilni list je šef kaj je na jedilnem listu svinjska glava s hrenam saj to je krasno boljši gosti nasmejani jedilni list niikoli ne laže Dekleta Dekleta Dekleta Uboge četrtdušice Prodal vas bom vse Pripravite se skrbno Slabo ste naletele Ta čarovnik Je 7.1 n^a* Dekleta Dekleta Pripravite se prodal vas bom Reči Opisovalec tal piše da so tla odkrite knjige filoaofije življenja tal Moli tla poljublja tla musliman tal Opisovalec mize piše da imajo mize predale polne mistike Pokrije jo s snežnim prtom postavi svečnik ne sede za mizo v prisotnosti mize Pesnik čajnika ne kuha čaja samo veleva ure in ure modrovati poslikani pločevini Tla pa hočejo preprosto biti tla hočejo biti poribana s sirkovo krtačo Mize pa hočejo biti končno samo mize hočejo da bi se na njih dvigal dim iz jušnikov čajnik pa sploh noče biti Cicero njegov življenjski sen je kuhanje čaja neprijetnosti. Zelo bi bil zadovoljen, če bi ta vlak ne šel tod mimo. Ker pa je že šel...,« in je zaspal. »Poslušajte no,« je govoril sodnik, »kako boste razložili, da se je vaša žena tako pone-srečila, da so jo našli raztrgano na osem ko sov, ne da bi vi, ki ste stali ob njej, mogli na-rediti en sam gib, da bi ji to preprečili, celo, ne da bi to sploh opazili?! Zares čudno! Po-jasnite nam!« »Kar se tega tiče, mu pač ne morem po magati,« je pomislil Perešček in zaspal. »Izvršitev smrtne kazni bo jutri. Obtoženi, želite kaj dodati?« »Oprostite mi,« je rekel, »nisem bil pri stvari.«,In je zaspal. Iz zbirk: »Plume« in »Daljna globina« PEREŠCEK V RESTAVRACIJI (Plume au restaurant) Perešček je kosil v restavraciji, ko se mu je približal šef jedilnice, ga strogo pogledal in mu dejal s tihim, skrivnostnim glasom: »Tega, kar imate vi na krožniku, ni na jedilnem listu.« Perešček se je takoj opravičil: »Vidite, mudilo se mi je,« je dejal, »nisem se potrudil, da bi pogledal na jedilni list. Povsem slučajno sem narooil kotlet, ker sem mislil, da ga morda imate, in če ga nimate, da bi ga lahko našli kje v soseščini, bil pa sem pripravljen naročiti tudi kaj drugega, če bi vam bil s kotletom v nadlego. Natakar ni bil videti po-sebno presenečen, odšel je in mi ga kmalu nato prinesel in tako ...« »Seveda bom plačal, kar velja. Lep košček je, ne bom trdil, da ni. Plačal bom, ne da bi se obotavljal. Ce bi vedel, bi rade volje izbral kako drugo meso ali kar, preprosto — jajce, na vsak način pa zdaj nisem več posebno lačen. Takoj vam bom poravnal.« Šef jedilnice pa se ne gane. Pereščku je strahovito neprijetno. čez čas, ko je dvignil pogled... uh! zdaj je pred njim že šef re-stavracije. Perešček se je takoj opravičil: »Nisem ve-del,« pravi, »da na jedilniku ni bilo kotletov. Nisem si ga ogledal, ker zelo slabo vidim in ker nisem imel ščipalnika s seboj in mi branje vedno povzroča neznosno bolečino. Naročil sem prvo stvar, ki sem se je domislil, bolj zato, da bi spodbudil drugačne predloge kot pa zaradi lastne želje. Natakar, brez dvoma prezaposlen, ni predlagal nič boljšega in mi ga je prinesel in tudi jaz, povsem raztresen, sem se ga navsezadnje lotil. Plačal bom kar vam, ko ste že tukaj.« , - šef restavracije pa se ne gane. Perešček se počuti bolj in bolj nerodno. Ko mu ponuja bankovec, nenadoma ugleda rokav uniforme: pred njim stoji policaj. Perešček se takoj opraviči. Vstopil da je, da bi se malce spočil, pa mu nenadoma naravnost zakličejo: »In za gospo-da? želite?« »Ah, vrček piva,« je rekel. »In kaj še?« vpije jezni natakar; in tedaj, bolj zato, da bi se ga znebil, kot zaradi česa drugega: »Eh, prav, kotlet!« Niti mislil da ni več na to, ko so mu krožnik prinesli: no, pri moji veri, ko je že bil pred njim... Poslušajte, ali bi bili tako ljubeznivi in po skušali urediti to stvar? Tole je za vas.« In pomolil mu je bankovec za 100 frankov. Ker je slišal oddaljujoče se korake, je pomi-slil, da je že prost. Toda zdaj je pred njim policijski načelnik. Perešček se je takoj opravičil. Zmenila da sta se s prijateljem, ki ga je zaman iskal vse dopoldne. Ker je vedel, da njegov prijatelj prihaja po tej ulici, ko se vrača iz pisarne, je vstopil sem, sedel k mizi ob oknu, in ker bi se čakanje utegnilo zavleči in ker ni želel, da bi mislili, da se izmika stroškom, je naročil kotlet, samo da bi imel nekaj pred seboj. Niti za trenutek ni pomislil, da bi ga pojedel. Toda ker ga je že imel pred seboj, je mehanično, ne da bi se sploh zavedal, kaj počne, začel jesti. Upoštevati je treba, da ne bi šel v restav-racijo za nič na svetu. Njegov princip je, da vedno kosi doma. V njegovem primeru gre za popolno ubijanje časa, kakor se lahko zgodi vsakemu nervozneonu oloveku — minljiva raz-tresenost, nič drugega. Toda načelnik policije poklioe šefa Var-nostne službe. »Dajte,« pravi Pereščku in mu pomoli slu-šalko, »razložite zdaj vse, natanko. To je vaša edina možnost za rešitev.« In nekl policaj ga je grobo stinil, rekoč: »Saj baste hodili naravnost, kajne!?« In ker so gasilci stopali v restavracijo, mu je šef dejal: »Poglejte, kakšna izguba za moje podjetje. Prava katastrofa!« in pokazal je na jedilnico, ki so jo gostje v naglici zapustili. Tisti iz Tajne policije so mu govorili: »ŠIo vam bo za nohte, opozarjamo vas. Bolje je, da takoj priznate vso resnico. Verjemite, to ni naš prvi primer! Ko se začnejo stvari takole siikati, gre zares.« Velik neotesan policaj pa mu je govorfl preko rame: »Poslušajte, jaz tu ne morem nič. Tak je red: če ne boste govorili v slušalko, vas treščim. Ste razumeli? Priznajte! PosvarHi smo vas. če vas ne bom slišal, vas treščim.« Iz zbirk: »Plume« in »Daljnja globina« PEREŠČEK POPOTUJE Perešček ne more reči, da se med potjo nanj posebno ozirajo. Nekateri ga pregazijo brez svarila, drugi si mirno brišejo roke v njegov suknjič. Navsezadnje se je navadil. Rajši potuje skromno. Privoščil si bo pač to liko, kolikor bo mogoče. če mu, godrnjavcu, prinesejo korenino, de-belo korenino na krožniku: »Ajde, jejte! Kaj neki čakate?« »Oh, prav, takoj, sem že.« Ne želi si navleči nepotrebnih zapetljajev. In če mu zvečer odrečejo posteljo: »Kaj! Menda niste prišli tako daleč zato, da bi spali? Ajde, vzemite malho in svoje stvari, zdaj je tisti čas dneva, ko se najlaže hodi.« »Prav, prav, da... gotovo. Samo za šalo sem ... Da, da, samo pošalil sem se.« In gre spet na pot v temno noč. In če ga vržejo iz vlaka. »Ah! Kaj mislite, da so kurili v tej loko-motivi tri ure in pripeli osem vagonov, da bi prevažali mladega človeka z odličnim zdrav-jem, ki se lahko popolnoma zadovolji tukaj in ki nima po kaj hoditi tja dol, in da so zato prekopali predore, z dinamitom pognali v zrak na tone skal in polagali stotine kilometrov tračnic v vsakem vremenu, in da je treba vrh vsega linije nenehno nadzirati zaradi strahu pred sabotažami, in vse to za ...« »Prav, prav. Povsem razumem, vstopil sem samo, da bi si malce ogledal. To je vse! Na-vadna radovednost, kajne, in tisočkrat hvala.« In se vrne na peron z vso prtljago. In če v Rimu želi videti Coloseum: »Kaj še! Poslušajte, že tako je vse dovolj slabo urejeno. In potem se ga bo hotel gospod dotakniti, se nasloniti nanj, sesti — tako se zgodi, da vsepovsod ostajajo samo še ruševine. To nas je izučilo, pošteno izučilo, in-v pri-hodnje je konec s tem, konec, kajne!« »Prav, prav! Bilo je... Hotel sem vas samo prositi za razglednico ali sliko... če bi kdaj...« In zapusti mesto, ne da bi sploh kaj videl. In če na parniku na vsem lepem načelnik krova pokaže nanj s prstom in pravi: »Kaj počne tale tukaj? Videti je, da ni tu doli no-bene discipline več. Naj mi ga brž spravijo v podkrovje! Pravkar je odzvonilo drugo če-trtino.« In odšel je ter si požvižgaval, Perešček pa se je vso dolgo vožnjo pošteno potil. Toda nič ne reče in se ne pritožuje. Misli na nesrečnike, ki sploh ne morejo popotovati, medtem ko on potuje, ves čas potuje. Iz zbirk: »Plume« in »Daljnja globina* MAGIJA Včasih sem bil zelo živčen. Zdaj pa sem našel novo pot. Na svojo mizo položim jabolko. Potem zle-zem v to jabolko. Kakšen mir! To je slišati preprosto, in vendar posku-šam že dvajset let. In ne bil bi uspel, če bi bil od tod začel. Zakaj ne? Mislil bi morda, da se ponižujem, glede na to, da je tako majhna in njeno življenje tako neprosojno in počasno. Prav mogoče. Misli iz podzavesti so redkokdaj lepe. Začel sem torej drugače: zlil sem se z Escautom. Escaut v Anversu, kjer sem ga našel, je širok in z visokimi krovi in on jih vzame. Je pravi pravcati veletok. Sklenil sem, da postanem eno z njim. Po stajal sem na nabrežju ob vsaki uri dnevci, toda razdrobil sem se na številne in nepotreb-ne videze, in razen tega sem nehote, od časa do časa, gledal ženske, in tega veletok ne do-pušča, tega ne dopušča niti jabolko ne kaj drugega v naravi. Biti Escaut in tisoč občutkov! Kaj storiti? Nenadoma, ko sem že povsem obupal, sem se našel; ne bom rekel, da ravno na svojem mestu, kajti po pravici povedano, ni bilo nD*-dar prav to. Teče neprestano (kar je velika težava) in se smuka proti Nizozemski, kjer bo našel morje in nadmorsko višino nič. Od tam prihajam v svoje jabolko. Tudl ta še tipaje, a pridobil sem si izkušnje — to je oela zgodba. Oditi in razlagati je enako zaple-teno. Z eno besedo vam lahko povem: TRPETI je pravi izraz. V jabolko sem prišel povsem premrl. Iz zbirk: »Pluine« in »Daljnja globina* Prevedla Sonja Balent 1849 -1969 1946-1969 če bo kdaj v prihodnosti zgodovinar hotel na hitro proučiti različne položaje slovenske kulture od leta 1945 dalje, bi prišel do nepopolne, a zelo zanimi-ve podobe, če bi prebral vse slavnostne govore, ki so bili govorjeni na vsakoletni Prešernovi proslavi. Besedo so si predajali umetniki in pblitiki, kot je to zahtevalo ozračje, v katerem so slavili Prešerna in v njegovem imenu podeljevali nagrade. Mnogo je danes vzrokov, ki nas silijo, da se ozi-ramo nazaj in brskamo po letnikih revij in časopi-sov, prebiramo že davno pozabljene članke in slav-nostne govore in vse to primerjamo s tistim, česar se še spominjamo ali kar doživljamo. Kratka zgodo-vina slovesnosti ob prazniku slovenske kulture po-nuja med svojimi številnimi možnostmi Besedo o Prešernu, ki je bila »govorjena 8. februarja na praz- nik dr. Franceta Prešerna«. Bile so to slavnostne besede Perda Kozaka, ki jih proti koncu sklepa tako-le: »Zaradi tega je prav danes na ta praznik treba povedati na glas: vse, kar je zraslo zdravega, močne-ga in dragocenega pri nas, kar je napravilo plodno ustvarjalno i politično misel, vse to ima svoj izvor v srcu, v mislih in v besedi pesnika Prešerna. In vse, kar ni znalo ceniti njega, kar nas je tiščalo ob tla, kar je povzročilo, da se je pri nas tako nevarno razmahnil srnisel za osebno in javno laž, kar ni duhu dalo možnosti za zdrav polet, kar nam je oklepalo srca v mraz in duševni glad, vse to je bilo zmeraj zoper Prešerna, proti njemu in mimo njega. Ta zavest, doživetje tega spoznanja naj bo poglavit-na vsebina našega kulturnega obračuna. (...) In še nekaj o lepoti, ki jo je ustvaril Prešernov genij. Danes se dogaja prvič, da slavi Prešerna vse naše ljudstvo. Stari rod je bil kriv, da ljudstvo ni imelo neposrednega dostopa do svojih pesnikov. Da-nes pa se življenje in vrednost pojmujejo drugače. Vednar — marsikdo je mogoče ob tem izpremenje-nem razmerju podvomil: kako naj Ijudstvo dojame, kako naj doživi vsebino in lepoto pesnikovega pis-ma. Tem bi najlaže tole dejal y odgovor: Približno pred dvanajstimi leti se je zgoclilo, da je mlad ruski delavec z Urala dobil v roke knjižico pesmi. Bile so pesmi Lermontova, ki ga mladi delavec ni poznal ne po imenu ne po delu. Zvečer je sedel k branju. Sam je svoje občutke pri tem takole izpovedal: Nikdar doslej še nisem bral pesmi. Toda od teh prvih, ki sem jih dobil v roke, se kar ločiti nisem mogel. Zgodilo se mi je, da sem se ob njih zjokal kakor otrok. Ne zaradi tega, ker so bile žalostne. Presunilo me je nekaj drzkega, neki nezaslišan občutek sreče in ganotja, da je človeku dano tako lepo pripovedo-vati o tem, kar čuti njegova duša. Da, nič drugega ni treba, kakor da se ljudstvo s svojim čistim, od nesebičnih računov pokvarjenim srcem približa ter sprejme vase sladkost lepote, ki živi v delu resničnega pesnika. Ta lepota plemeniti duha, povzdiguje človeka, krepi občutek bratstva med ljudmi in vse to so stvari, ki naj pozlatijo naš bodoči novi svet enakosti in skupnosti, da bo čim svetlejši in mogočnejši mejnik v zgodovini člo-veštva.« Bile so to lepe besede polne resničnega zanosa, poštene, kot je bil pošten mož, ki jih je povedal. Zakaj se je kulturna bodočnost slovenskega naroda kazala pisatelju in politiku Perdu Kozaku v tej luči, ni težko ugatniti. Veliko težje pa si lahko odgovori-mo na vprašanje, kje pa je ta lepa svetla podoba slavnostnega govornika izpred triindvajsetih let. Na-rava dogodkov okrog Prešernovega praznika se je tako spremenila, da so plemenite besede o kulturi med enakopravnim ljudstvom zamenjale čisto dru-gačne besede, ki govore o gmotnem položaju naše kulture in ki ponujajo čudovite pisarinške ukrepe za reševanje kulture in iščejo kulturi tak prostor pod soncem, kjer bi bila najmanj na poti. Tisto ljudstvo, ki je v govoru Ferda Kozaka imelo pogla-vitno vlogo (besede so bile o njem in zanj), je bilo v letošnjih slavnostnih besedah zamenjano z naro-dom, ki ga kultura krasi in plemeniti. Kako naj ta »narod« pride do te kulture in kaj naj z njo dela, to nas letos in že vrsto let nazaj ne zanima. Po vsej verjetnosti naj jo uživajo tisti, ki so še ostali vzvi-šeni, plemeniti in dobri, ker taka bodi kultura in taki bodite uživalci tega čudovitega sadu, ki se ime-nuje narodna kultura. In tej kulturi, katere vzdrže-vanje »bo verjteno vedno pomenilo za naš malošte-vilni narod težko obveznost. (Ne preostaja nam 1 drugega, kot da to danost upoštevamo, da tudi na tem področju racionalno gospodarimo in da tudi s skromnejšimi sredstvi dosegamo čimvečje in čim boljše uspehe.«), je odprta le ena pot, ki je bila oft letošnji slavnosti nakazana in izrečena na vidnem mestu. Zanima nas kvalitativno in kvantitativno pri-bliževanje evropskim narodom, ker je le v tem za marsikoga potrditev naše kulture in se le v terni izpričuje pozitivnost naloženih sredstev. čemu taka kultura? Morda zato, da bodo čez leta lahko tehnokrati z veseljem ugotavljali, da z izdelki te in te industrije izvozimo na konvertibilna področ-ja toliko in toliko pesniških zbirk, esejev in dram? če si kdo tega resnično želi in misli na kulturo, ki bo sama vzdrževala sebe in prehranjevala druge, in ne bo več nadležno živinče, ki ga je potrebno vseskozi opozarjati, da ima prevelik apetit in mu dopovedovati, da je mnogim nadležno. če komu hodi po glavi vizija te in take kulture, je najbolje (če je dovolj močan), da prekine še z zadnjimi ostanki kulture za ljudstvo in preusmeri kulturne delavce v proizvajanje kulturnih artiklov za izvoz. Na ta način bi bilo lepo vsem, največ pa bi bil vreden dober občutek vseh, ki žive od kulture in prosvete, da so prišli do svoje podobe, da so našli, v družbi proizva-jalcev, mesto, ki jim bo nudilo ugled in možnosti. Uspešnost je s tem zagotovljena. To od pravega obvestila obrnjeno pisanje je dobilo neprijazne poteze (nastaja tukaj in sedaj). Vrednotenje, o katerem pišem, je v primeri z beseda-mi Ferda Kozaka mnogo preveč upravno in v duhu zakonskega predloga za reševanje kulture, kot pa beseda, ki ima zavest o Prazniku in o Kulturi. Ce upoštevamo drugi dve letnici, ki sta zapisani v naslovu in se od 1969 obrnem spet k letu 1946 in h Kozakovi Besedi o Prešernu, odkrijem sredstvo, s pomočjo katerega bi se še danes dalo spregovoriti¦ o Prešernu in o nas. »Nihče pred Prešernom in za njim ni v našem jeziku tako čisto in s toliko močjo izpovedal sebe, svojo plemenito človeško vsebino. Zaradi tega pome-ni Prešeren rojstvo našega duha in srca, pomeni rojstvo naše Lepote in Misli. In to je hkrati tudi, začetek našega človeškega poslanstva. Ob takih dog-nanjih pač ni potrebno še posebej izreči, kako je bil Prešeren ves in do kraja napreden duh. Ravno zaradi tega je bil in je merilo za vrednost vseh naših poti. Kot nepodkupljiv sodnik stoji še zmeraj živ sredi našega nehanja in ob vsebini njegovega duha in srca moramo presojati, ali hodimo prav, ali pa so naša pota zmotna. Kadar koli se je narod oddaljil od njega, je taval v temi, kadar pa se je zgrnil okrog njegovega lika, je sproščeno usmerjal svoje korake luči nasproti. Prav v tem je smisel od mlade ljudske oblasti odrejenega Prešernovega praznika.« Te Kozakove besede nam zaradi svoje metode odkrivajo vrednotenje, ki bi ga morali upoštevati. če pa tega ne moremo storiti, so besede o Prešer-novi prisotnosti tukaj in sedaj laž in sprenevedanje. Nihče od nikogar ne zahteva, da si na ščit svojegai proslavljanja nabije Kozakove tetesede, toda slaviti Prešerna in dosežke slovenske kulture s sredstvi, ki niso ravno v duhu Prešernovega izročila, ni najbolj primerno. Počasi bo postala navada, da bodi slav-nostni govor vse-prej kot to. M. Slodnjak v prebivališče bogov pa je eno samo »iz plesa m pesmi F~R ANl.T 7 ACrOKlliNTK tu so kjer jim kurimo večno luč »kar so nam darovali predniki i n^i^i ^iTuvnivjivnv največji med njimi pa je svoboda »zdaj kujejo ostudno laž zato je prvi in med zadnjimi »k temu terjamo poenostavitev D 4YI \ T\ A ClVfl-J TT in sPloh ni b°S >>vse naJ b0 PreProsto in enostavno J3-rVX\_JLjzm.JL/.r\ k_7l»Ji-AV JL M. pač pa terjatev »in brez težave dostopno vsakomur »življenje samo je zadosti težko III »lajšati ga in Danes se že prižigajo in ugašajo »povzdigovati mu ceno v lastnih očeh tisti ki so nam blizu »plemenititi ga drage so bakle - »služiti mu j ki nam svetijo na našo pot »biti v službi Tudi k nam so prispeli ne razumemo preveč luči »biti razumljiv z živimi baklami svobode četudi je videti zelo enostavno »biti na prodaj iz daljnih krajev vzhodov in zahodov pripravljeni bi bili razumeti »biti poceni mislili smo si z odkritosrčno ravnodušnostjo SVOJ konec da to je daleč od nas ,.„,,. x „. VI ko je ze blizu češka tam je pač tako smo rekli ko smo že blizu s^* . Prispeli so končno do nas kdo bi to razumel sami sv°Ja P01 v svojih poslednjih kletvinah da ogenj izgovarja ljudi sami svoJa tema z najvzhodnejšega vzhoda z najzahodnejšega zahoda to pride od podnebja kdo ve IV ali od tega »pojdite k vragu - porušili vsakršna pravila dostojnosti da hočejo ta svoj »vsi vi svetniki in kramarji svobode na vsak način »ni nam do vas pokozlali našo predstavo obstajati gala predstavo »brez vas bi živeli v miru ki smo jo tako dolgo a ne bi mislili preveč »ali pa bodite in tako skrbno pripravljali to je stvar kogar je »nekaj takšnih reči potrebujemo nismo jih vabili k sebi »zgledov in svaril donosne ideje obujene frake lahko bi ostali ves čas nikjer »prilivali vam bomo nekoliko smo pač vznemirjeni H »otrokom pripovedovali pravljice »o tem po čem je svoboda nekoliko bomo vse to slavili Prišli so sami »da si ne bojo kaj mislili pa ne preveč bili so sporočilo »in kaj preveč pričakovali norcev je povsod zadosti glas je bil njih sel prvim sledijo drugi sami so bili svoj glas V in to rahlo utruja pomisliti pri tem da so »ta pesem norega ognja je nora so zmožni vsakršnega presenečenja se drugi bogovi »vsega pa so krivi pesniki so sveti do surovosti drugačne lepotice templjev »besede ničesar več ne pomenijo drugačne lepe ptice od teh »govoriti pomeni govoriti v prazno mi pa se bomo poklonili kar jih poznamo »nobeden ničemur več ne verjame dostojanstveno DDPRTO PISMO ZVEZNI SKUPSCINI Nobena skrivnost ni, da smo od obiska jugoslo-ranske vladne delegacije v Franciji, pričakovali, da K) po svojih najboljših močeh skušala braniti jugo-lovanske ekonomske interese. Toda razen zagotovil j> skladnosti nekaterih zunanje političnih vidikov ju-bslovansko-francoskega sodelovanja ni bila naša [avnost obveščena o nobenih dejanskih ekonomskih saključkih ali rezultatih, ki bi jih jugoslovanska itfadna delegacija dosegla v Franciji. Menim pa, da je ravno obisk vladne delegacije najbolj pripraven renutek za urejanje takih problemov. Namesto pri-akovanih ekonomskih aranžmajev so nas naši iasopisni dopisniki gostobesedno in zelo natanko »bveščali o vseh vljudnostnih frazah, ki so bile izre-;ene na sprejemu pri Charlesu de Gaullu o senti-tnentalnib. štorijah jugoslovansko-francoskega zavez-liištva iz obeh svetovnih vojn, o potrebi po ohranitvi piru, itd., itd. ¦ Potegujemo se za mir v svetu, toda zato menda |d bilo potrebno poslati vladne delegacije, da objavi jo »skrivnost« ravno iz francoskega glavnega mesta. pe pagledamo natanko, ali so danes abstraktna za-[otovila o miru na diplomatskih srečanjih kakšna »osebno sporna zadeva? Mislim, da niso. Njihova rezobveznost ravno kaže na to, da so postala fraza. raza, s katero se neusmiljeno pitajo najbolj miro-jubne in najbolj agresivne države med seboj. če pa pogledamo, kako je s fracnosko miroljub-ostjo, pa pridemo do zabavnih ugotovitev. Danes, ;o se celo uradni Bonn, pripravlja na podpis »Med-arodne pogodbe o prepovedi širjenja jedrskega o-ožja«, »miroljubni« Franciji to niti v snu ne pride la misel. TODA, ko se hvalnice in gostobesedni komen-arji o jugo-francoskem prijateljstvu še niso polegli, prišel že drug dokaz »francoske miroljubnosti«. linistrski svet EGS v Bruslju je zaradi francoskega eta vnovič preložil odločitev, kako (in če sploh) kleniti trgovinski sporazum z Jugoslavijo. če smo bili glede tolmačenja miroljubnosti širo-osrčni in smo dopuščali zelo »svojstveno« franco-ko tolmačenje, potem moramo biti realisti, ko gre a naše vitalne ekonomske interese naše države. V primerjavi z lanskim letom je naš izvoz v !GS padel za enajst odstotkov ali za 520 milijonov inarjev. Izvoz govedine v Italijo, ki je ena glavnih ostavk vsega izvoza v EGS, pa je zletel navzdol a 54 odst. (Dušan Dolinar »Delo«). Po drugi strani a je slišati mnenja, da Francija želi v naprej ubra-iti tržni prostor v EGS, kamor namerava čez ne-aj let sama plasirati visoko kvalitetne vrste gove-ine. Očitno je, da francoski veto na seji ministrske-|a sveta držav EGS zadeva Jugoslavijo kar se da Oleče. Pogajanja z EGS potekajo že vrsto let, ravno aradi nasprotovanja Francije v zadnjem času pa o se vsi ti pogovori izjalovili, kljub potovanju To-tie Granfila in naše vladne delegacije v Pariz. Cudno je, kako naša vladna delegacija kljub čitni francoski nepopustljivosti, kar se tiče eko-omskih pogajanj, nl našla zadosti poguma, da bi asprotni strani ravno tako nepopustljivo pojasnila aša stališča glede EGS. Namesto dolgoveznih tirad prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo bi želeli teč »prijateljskega« razumevanja za naše ekonomske robleme, namesto bedastega pisanja o aferi »Mar-ovič — Delon« bi želeli kaj več slišati o izvozu ugoslovanskega blaga na tržišče EGS in na koncu amesto takih turističnih izletov naše vladne dele-acije bi želeli morda maratonske in suhoparne, toda ztrajne ekonomske in politične pogovore, ki bi odili, čeprav morda bolj počasi, k zaželenemu cilju. Miienko Vakanjac BIROKRATSKA RORA NAD STARCROM? Tovariš Udovč Ludvik iz Mednega je poslal na uredništvo Tribune prošnjo, v kateri navaja vrsto podatkov, ki potrjujejo, da kot 100-odstotni vojaški železniški invalid (poklicna bolezen) in 70-letni starček ne uživa vseh pravic. Gre za pravice, ki jih Udovč zaman uveljavlja, pa čeprav se pri tem sklicuje na jnačela ustave in mednarodne konvencije. Tribtma apelira na ustrezne institucije — na komisijo za pritožbe IS, ustrezaio komunalno skupnost socialnega zavarovanja in javno tožilstvo — da hitro in rebirokratsko rešijo problem 70-letnega delovnega človeka, ki je 29 let (+ 8 let. benef.) vlagal v pokojninsko banko. Ustrezna dokumentacija tovariša Udovča je na razpolago na uredništvu Tribune. i-?5->€A>Zr?zxrš/$e -p-coc^icf^ "jcžig -~ OPTIMISTIČNO ,,PLURALIZIRANJE" V SZDLS? K pisanju članka me je vzpodbudila zelo daljnosežna in za vsakega svobodno in samoupravno mislečega posa-meznika naše družbe optimistična misel, ki jo je na zad-nji seji predsedstva in IO SZDLS izrekel njen predsednik Janez Vipotnik. Citiram: »SZDL mom biti povsem od. prta ?a vsa naša družbena gibanja, teznje in tokove, ne glede na njegovo svetovnonazorsko opredelitev, če izhaja iz načel samoupravnega mehanizma.« Geprav se bojim, da ta misel v neposrednem in prak-tičnem življenju še dolgo ne bo našla svoje življenjske aplikacije, pa bo vendarle pomenila legahzacijo različnih napredndh in samoupravnih obnašanj. Doslej je pravica do izražanja različnih svetovnih nazorov (in njihove pri-sotnosti v forumih) veljala le za redke v NOB »preizku-šene« posameznike, kot so na primer Josip Vidmar, Tone Fajfar itd. Ovire za nadaljevanje nekega procesa, ki se je začel odvijati v najusodnejših trenutkih slovenske in jugoslovanske zgodovine (že pred letom 1941 in po njem), vidim v najrazličnejših zgodovinskili dejstvih, ki jih bo morala naša neuradna zgodovinska znanost in politologija šele razkriti. Treba bo pojasniti vzroke in razloge, ki so že v procesu institucionalizacije in dogmatizacije naših izvomih izkušenj za več kot dvajset let zaprli možnosti, ki jih pred nas postavlja samoupravni model. Pri tem bo potrebno analizirati vpliv (in njegove preostanke) stali-nistične prakse in teorije na našo samoupravno bit. Dru-ga ovira pri uresničevanju Vipotnikove teze pa bo v ob-stoječi kadrovski strukturi naše najbolj množične orga-nizacije. Iz izkušenj z občinskimi kadri SZDL vem, da se le-ti pogosto obnašajo mnogo bolj »partijsko« kot par-tijci sami — pred petimi leti! še vedno se aktivne člane SZDLS deli na tiste, na katere se lahko zaneseš in na tiste, ki so »sumljivi«. To stanje je brez dvoma nevzdr-žno in je najpogosteje razlog pasivnosti in oligarhizaciji politične organizacije. Zaradi predolge »politične vzgoje«, ki smo jo poznali še v ne tako daljni preteklosti, so ni-žji kadri prehitro otopeli, medtem ko se miselna evolu-cija odvija mnogo hitreje. Ob koncu naj povem le to, da sem ob omenjeni tezi tovaiiša Vipotnika poskušal zabeležiti le nekatere bist-venejše premisleke, mimo katerih ne bomo mogli molče ali z zaprtimi očmi. To je še posebej delikatno vprašanje pred mlado generacijo, ki ob vstopanju v politično živ-ljenje prinaša številne nove poglede in eksistencialne dileme. Pretekla praksa bi brez dvoma usodno odvrnila mlade od politizacije, medtem ko bi popolnejšo praktič-no in miselno razvijanje tistega, kar je bistveno v tezi predsednika SZDLS povzročilo prav tisti proces pristopa-nja mladih, ki je usodno povezan z interesom samounrav-ne družbe. Janez Pelikan Beograjski mladinski dom razpisuje natečaj za teoretična dela na temo družbeni položaj mladine v jugoslaviji Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so stari največ 27 let. Natečaj traja tri mesece. Dela podpišite s šifro in jih pošljite najkasneje do 30. aprila 1969 na naslov: Dom omladine Beograda, Beograd, Makedonska 18/IV z ozna-ko »za konkurs«. V posebni kuverti pošljite rešitev šifre. žirija bo nagradila tri najboljša dela: 1. prva nagrada je 3.000,00 din 2. druga nagrada je 2.000,00 din 3. tretja nagrada je 1.000,00 din Najboljša dela bodo predlagana za objavo, nagrajenci pa bodo o svoji temi predavali v beograjskem mladinskem domu in na Mladin-ski univerzi. Natančnejše informacije lahko dobite na redakciji programa Doma omladine, tel. 25-226 ali 20-127. Razpis seminarja (Ali hočeš pisati in ne le brati?) ALI ŽELIŠ SODELOVATI V RADIU, TI-SKU? ALI HOČEŠ OBVLADATI SPRETNOST PI-SANJA? KAKO PISATI INFORMACLJO, GLOSO, PO-ROČILO ALI STROKOVNI ČLANEK? Vabimo te v brezplačni seminar, ki ga orga-nizirata uredništvo Tribune in svet študentske-ga radia. Seminar bi predvidoma trajal en mesec (dvakrat tedensko) ob uri, ki ustreza vsem študentom. Na seminarju bodo predavali stro-kovnjaki za novinarstvo (visoka šola za socio-logijo, politične vede in novinarstvo) in sloven-ski jezik (stilistika, govorništvo) s filozofske fakultete. Na prvem informativnem sestanku s pri-javljenimi se bomo pogovorili o primernem času predavanj in o temah, ki bi jih še želeli vključiti v seminar. Prijave pošljite na ured-ništvo Tribune, Trg revolucije l/II. do 25. fe-bruarja 1969. Seminar bi predvidoma bii mar. ca. Uredništvo Tribune in Svet študentskega radia KMEČKA TRIBUNA Enio od nasiearnjih številk Trilbii-ne bomo posvefcili našemu. kimeoke-mu vprašamjiu. — Se posebeij z vidi-ka kritiične reatoostd in najrazlii&' nejšiih »masiiniiih« teorijj, iki so omo-jevale kmetofve možnosti. Vabimo \se, ki žele sodelovati s teoretiS-nimi ali le s prefprostiimi emjpirič-niimi dejstvi iin informaciljaini, naj pošljejo svoje prkspevfee Tribuni. Rok za pripravo te številke je en mesec. Vabimo študemte, profeso*-je, kmete, delavce in druge k so-delovanju- ŠTUDENTI IN VOLITVE Prdstavniki študentake skiiipnotsfci so se izrazito resno vkljfuioili v se»-danja voliina evidentiranija z željo, da bi bila univerza (študentje in univenza) minogo bolj kot dosled pnsotna v politieneni in skuipščiii-skem sistemu. Pri teh naporili jih močno podpira vodstvo SZDLS, po-sebej tovariš Janez Vipotnik. Z ato-tisvno prisotaostjo na kandiida^ii-sikih zborih morajo študentje raz-bijati birokratske maniipulacij:a in (še marsikje) lastniški odnos do volitev in dio katndidatov. RAZLIKA je le v tem, da so v Jugaslaviiji zvezdniki najvišji politični funikcio-narji, dragače pa zvezdništva ni. KLI-KASTVO Pozivamo ljiubljanaki časopis T&-densiko trilbuno, naj se kdaj pa kdatf spomni navesti vir svojih re-aflccionaniih novic. Tudi sicer bi ne bilo kake posebne škode za vesoilj-stwo, če bi kateresmiu zakotnemu ča-sopisarskemu pisuinu v slovenskib tedanskiih časopiisilh in revijah pre-tipali otoisti, aifco iste niso že preveč gnile. OSNOVNA ŠOLA IVANA PIATONA Zanteresirani se lahko vpišeijo o 6lehernem delavnilcu okoli 15. ure iml druga all tretjji mM levo oib fBtop« v gostMno RIO. Zaželeni p*edr/3em narodno še neosveščani miadeničL Solanje brezplačno. f iido bozje EKBAINOVA 58/59 NASGLOVNA STRAN Očesi vldita ogledalo puder doe» ogledalo vidi očesd EKEANOVA «85. STRAN O5esl vidita ogledalo puder doae ogledalo vlcH dudo Prostorski objekt pimplanje Cesta fn slika ceete v ogledaki avtoraobfla Doktorju Francetu Prešernu kličemo na še mnoga zdrava leta! Ljubljana, 12.11.1960 Letnik XVlfl Številka 9 Milenko Maiauovic, Andrej Medved (.cKigovorru urednik), Nande Miklavc, Rudl Ri2man, Marko Slodnjak, Tone Stojko (urednik fotografije), Sašo Šrot, Marko Svabič, Dušan Tršar (tehnični urednik), Milenko Vakanjac, Pranci Zagoričnik. TRIBUNA — Izdaja UO ZŠJ — Uredništvo in uprava Trg revolucije l-II — Telefon 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna naročnina za študente 15 N din, za ostale 20 N din, posamezen izvod 1,5 N din — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska ČGP »Delo« Ljubljana, Tomšlčeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovi^-' Kurček ECUROBK — na proSnjo pravopisne komisije pri SAZU: pomanjkljivost siovenskega pravopisa. UpoštevatL Sporoeilo Liubu Tabaranu Tvoje pismo in pesem smo prebrali. Ker smo zalnteresirani za sodelovanje, te prosimo, da se pismeno zglasiš in sporočiš kraj in čas za sesta-aek, kjer bi se dogovorUi za sodelovanje. UBEDNIKA ZA POEZIJO Javno vprašanje skup^ini iSRS Profesor dr. Vladimir Dedijea^ zgodovinar in književnik, predsed-nik Russellovega mednarodnega sodišča za vojne zločine v Vietna-mu, je v intervjuju Tovarišu (28. 1. 1969) Lzjavil, da njemu in njego vi družini pretijo s smrtnimi gros> njami zaradi njegovih zoianih anti-imperialističnih akcij, še posebej v zvezi z dejavnostjo v Russellovem razsodišču in odkrivanju resni«e o ameriških vojnih zločinih v Viefc. namu. Profesor Dedijer je prvo takšno grožnjo prejel na komcu leta 1966, kasneje jih je prejel še več, vse do današnjega dne. Glede na to, da gre za kršemje osnovnih človečanskih načel in da cenimo ter podpiramo antiimperia-listično aktivnost profesorja Dedi-jerja, naj bo le-ta v zvezi z Viet-namom ali češkoslovaško, kljub javnemu ali prikritemu nasproto^ vanju nekaterih posaraeznikov, kJ ga je doživel v naši republiki in še kje drugod, zahtevamo, da se brez odlašanja in dosledno razdšče-jo in pred javnostjo razkrijejo a-nonimne sile, ki uporabljajo ome-njene metode. Russellovo razsodi-šče je na svojem prvem zasedanju v Londonu sprejelo statutarno ob-veznost, da zaščiti vsakega svojega člana, ki bi bil podvržen diskrimi-naciji zaradi razkrivanja resnice o Vietnamu. Ker gre v našem pri-meru za socialistično državo, javno sprašujemo kakšne ukrepe so do-slej v tej zvezri naredille naše ob-lasti.: 1. da se ugotovi, kdravic in za dejavnost, ki se utegnie že jutri naperiti proti drugim naprednim subjektom našega družbenega žlv1-ljenja. ždvimo v socialistični in samoupravni skupnosti, ki se rav-na po elementarnih načelih PRAV- . NE države. In prav v imenu ure-sničevanja tega načela zahtevamo na omenjeaoa javna vprašanja ja-ven odgovor. Utedništo TRIBUNE Iniciativni odbor za podporo Mednar. sod. za vojne zločine v Vietnamu Odprto pismo zvezni skupščini v zvezi z uspelim obiskom predsednika ZIS Mike Špilj(a)ka v Franciji