Leto 1893
537
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 22. decembra 1893.
(Obsega štev. 177.)
I ÎÏ.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dne 18. decembra 1893.1.,
s katerim se izdajejo izpremenjena izvršilna določila k zakonu z dné 26. junija 1890. I. (Drž. zak. št. 132.) o statistiki vnanje trgovine, ob enem razveljavljajoč dotični ukaz ministrov za trgovino in finance z dné 10. decembra 1890. I. (Drž. zak. št. 213.), ki je bil v moči do sedaj.
Izvršujoč zakon z dné 26. junija 1890. I. (Drž. zak. št. 132.) o statistiki vnanje trgovine in razveljavljajoč dotični ukaz ministrov za trgovino in finance z dné 10. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 213.), ki je bil v moči do sedaj, ukazuje se to-le:
§• 1.
h
Vsakoršno blago in vsi predmeti, o katerih se r 'tTc- v trgovinskem prometu s colnim inozemstvom ob uvozu, izvozu in prevozu pri kakem c. k. colnem ali poštnem uradu podâ izrecilo, oziroma kateri se tam odpravljajo, morajo se za namene uradne trgovinske statistike zglašati gledé na vrsto, množino in deželo,
iz katere prihajajo in v katero so namenjeni (§. 1. zakona).
Ta zglasitev se opravlja pri colmjah, gledé prometa po stranskih potéhprifmanénih stražnih organih, gledé poštnega izvoza pri prejemnih poštnih uradih; podati jo mora tisti, ki pri kakem c. k. colnem ali poštnem uradu, oziroma pri kakem finančnem straž-nein organu podaje colno izrecilo ali naréja colnijsko odpravo (§§. 3. in 4. zakona).
Kedor je dolžan, podati statistično zglasilo, odgovoren je tudi za resničnost in popolnost tega zglasila (§. s. zakona).
§. 2.
Dolžnosti statistične zglasitve se oproščujejo:
1.	Poštnepošiljatve ob uvozu in izvozu, vštevši tudi zabeležni promet, ako ne tehtaj d več kakor 250 gramov ter so proste cola, potem vse prevozne poštne pošiljatve sploh.
2.	Nastopni predmeti ob uvozu, izvozu in prevozu, toda samö tedaj, kad ar o nj ih obveljajo pogoji, ki bi jim ob uvozu dodeljevali pogojno colno prostost:
a)	Predmeti, ki so namenjeni naravnost za rabo Njegovega Veličanstva cesarja ali kateri se pošiljajo po Najvišem naročilu;
b)	predmeti, kateri so namenjeni za neposredno rabo diplomatičnih oseb, poverjenih pri c. ink.
Statistične zgla-sitve oproščeni predmeti.
(Slovonisch.)
102
dvoru, ali pa se po teli osebah pošiljajo v inozemstvo, po méri posebnih predpisov;
c)	vojaške reči, kakor so: monture, opremne stvari, orožje, strelivo, vojne potrebščine (med katere spadajo tudi potrebščine za postelje, zdravniške in bolniške priprave), potem konji v prometu med krdelnimi oddelki in pomor-stvenimi zavodi v colnem okolišu in zunaj colnega okoliša, nadalje raznesila in razpočile tvarine za vojaške tehnične poskuse;
d)	uradne potrebščine državnih oblastev pri pošiljanju iz svobodnih okolišev v čolni okoliš ali nasprotno;
i
c) popotne, selilne, opremne in dédinske reči, nadalje imetnosti izselnikov in priselnikov, in sicer ob uvozu tedaj, ako se donesö za te predmete potrdilnice, predpisane za njih cola prosto odpravo, ob izvozu in prevozu pak tudi brez teh potrdilnic;
f)	mrliči;
g)	predmeti sodnih obravnav;
h)	podeljena rédovna znamenja in razstavne medalje;
i)	zares v prevožnjo služeča vozila katerekoli vrste s pritiklinami vred in pa od resnične rabe (cola prosto) se vračajoča vozila ali od takih vozil izvirajoči in po resnični rabi če tudi po-samez (cola prosto) se vračajoči nadomestni in sestavni deli ali drugačne njih pritikline, iz-vzemši tista plovila, ki razložena dajejo delan les, in pa v zabeležnem prometu (§. 4., poslednji odstavek) odpravljana vozila;
j)	živožna zaloga ladij, ki prihajajo in odhajajo;
k)	vzornice in vzorci v odrezkih in obrazcih, ki se morejo rabiti le kol laki, toda izvzemši vse vzorce tobaka in užitnih reči;
l)	obalke in shranke, v katere je blago zapako-vano, (ambalaže) ;
m)	blago, ki tehta manj kakor 25 gramov ali od katerega bi ob uvozu colnina znašala manj kakor 2 kr.;
v) blagö, katero seje v uradnih skladiščih vse pokvarilo takö, da ni več za nobeno rabo ;
n)	stari, na sebi znamenja rabe imajoči pred" meti, katere so revne osebe dobile v dar iz
inozemstva, oziroma kateri se takim osebam pošiljajo v inozemstvo ;
p)	predmeti tistega poljedélskega prometa, ki se po čolnih predpisih ali na podstavi pogodeb vrši cola prosto na kmetijah ali zemljiških posestvih, črez katere gre čolna meja, zlasti go-podarska živina in gospodarsko orodje, k njim spadajoče, in pa seme za sejatev, potèm na njih pridobljeni pridelki poljedelski in živinar-ski in e. r., pri čemer je za oprostilo od dolžnosti statistične zglasitve merodajno to, da so mejna zemljišča rés v gospodarski zvezi;
q)	v mejnem prometu, ki se po čolnih predpisih ali na podstavi pogodeb vrši cola prosto, na pašo, krmo v hlevu ali na delo črez mejo vstopajoča ali izstopajoča, oziroma zopet vstopajoča in zopet izstopajoča živina, vštevši pridelke, dobljene od nje med pašo, krmljenjem v hlevu ali delom, in vštevši mladi prirastek tega časa, nadalje seme za sejatev in v začasno rabo služeči kmetijski stroji in tako kmetijsko orodje.
3.	Pi i skupnih železničnih mejnih in obrat izmenjavajočih postajah tako gradivo in taki predmeti, potrebni za njih in domačega stičnega kosa gradnjo in ohrambo, obratno napravo in obratovanje, kateri se ob prestopu meje odpravljajo cola prosto, vštevši selilne reči in služabne priprave doličnih uradnikov in služnikov.
4.	Tozemski poprevozni promet (pošiljatve iz colnega okoliša skozi colno inozemstvo v čolni okoliš), ako se je ti vrsti prometa vstrezajoče colno izrecilo podalo kakor grč, nadalje poprevozni promet, katerega posredujejo med domačimi pristanišči v prometu pogodovane ladje parnice (ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 23. junija 1891.1., Drž. zak. št. 78,, poglavje VI., in pa z dné 13. julija 1892. L, Drž. zak. št. 115.).
5.	Iz inozemstva izvirajoče in na kraj oddajo so povračajoče blago, ki ni zapustilo tozeinskega uradnega skladišča.
6.	Iz domačih dežel izvirajoči vozovi za prevažanje pohištva, s katerimi se je zastran cola proste vrnitve iz inozemstva opravilo spremniško postopanje.
7.	Pridobitki ribarslva, katere na ribiških plovilih cola prosto dovažajo domači ribiči sveže z morja ali mejnega vodovja.
8.	lilago in predmeti, s katerimi seje eoluijski postopalo že pri kaki čolni ji v deželah ogerske krone, v liosni ali v Hercegovini.
9.	Vzajemni, črez čolni okoliš idoči prevozni | promet med tržaškim svobodnim okolišem z ene j strani in pa med zasebnimi (obračunskimi, zapornimi) liranišči, ki se nahajajo v Trstu, in starim tržaškim pristaniščem z druge strani.
§. 3.
^“pravija Statistična zglasitev se opravlja (g. 2. zakona):
1.	praviloma pismeno, izpolnivši in oddavši eno ali več statističnih zglasilnic;
2.	pri uvozu in izvozu po pošti, izpolnivši in oddavši primerno dopolnjeni drugopis pismenega colnega izreclla;
3.	ustno tedaj, kadar je taka zglasitev pripustila po g. 13. tega ukaza.

Predmet vsakega statističnega zglasila srne biti samo vsebina kakega colnega izrecila ali vozne listine, ki nadomestuje to izrecilo (g. 7. zakona).
§. 4.
Za uvoz v svobodnem prometu je uporabljati statistične zglasilnice v beli barvi, za izvoz v svobodnem prometu zglasilnice v jasno zeleni in za prevoz zglasilnice v jasnorudeči barvi.
Za statistično zglasitev uvoza in izvoza v svobodnem prometu in pa prevoza, ki se opravlja preko avstrijskih ali ogerskih morskih pristanišč, uporabljajo se zglasilnice v istih treh barvah, kakor je spredaj povedano za te vrste prometa, vendar so te zglasilnice v razločevanje od onih, ki jib je rabiti za promet po suhem in po rekah, označene s posebnim znamenjem, namreč s podobo morske ladje in pa z morskomodro progo na zgorenjcm in na spodnjem robu.
<^d"i V zmislu tega ukaza je sè lom“ razumeti tisti promet, kini
, svobodnim prome-zabeležni promet“.
*'**fc«iôlnîic V zabeležnem prometu (t. j. v prometu za ple-;	menitbo, popravo in ponamérno prodajo, v prometu
z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, predmeti za razstave itd.) rabiti je za uvoz statistične zglasilnice v vijoličasti, za zopetni izvoz zglasilnice v rujavi, za izvoz zglasilnice v jasnomodri in za zopetni uvoz zglasilnice v sivi barvi.
§• 5.
Kaj je vsebina
Statistične zglasilnice za uvoz in izvoz v svo- *gi»»n»ie uvoz
,	.	iu izvoz v svobod-
bodnem prometu in pa za prevoz obsegajo:	nem prometu in
pa za prevoz.
I.	Spodaj:
a)	oznamenilo: „Statistično zglasilo“;
b)	oznamenilo meri, v katero gré promet, in poti prevožnje, za katero je rabiti zglasilnico, in sicer z besedami ; „ za uvoz “, oziroma „ za izvoz v svobodnem prometu“ ali pa „za prevoz“ z na-daljnim pristavkom „po suhem ali po rekah“, oziroma „po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč“ ;
c)	zglasilnice za uvoz, oziroma izvoz po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč pred-tisek: „vstopilo“, oziroma „izstopilo preko colnije v . . . .“, nasproti pa zglasilnice za prevoz po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč predtisek: „pot prevožnje: vsto-
po suhem ali po rekah;“
pilo“ in „izstopilo:-------—---------—---------—
po morju črez colmjo v_____“ ;
d)	zglasilnice za uvoz in izvoz predtisek: „uradni pečat colnije“, zglasilnice za prevoz: „uradni pečat nakazujoče colnije“ in „irné izstopne colnije“ ;
e)	predtisek:	„Prostor, kamor se prilepljajo
statistične pristojbinske znamke.“ Zglasilnice za prevoz imajo namesto tega besedi: „pristojbin prosto“ ;
f)	predtiska: „Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica“ in „podpis zglasitclja“.
II.	V razpredelih :
1.	številko in pa
2.	nazivdlo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz, oziroma izvoz ali prevoz;
3.	število, vrsto in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsto vozil, na katera naloženo je sipano ali drugačno golo blago (ob uvozu) došlo k colniji, oziroma se (ob izvozu) najde pri uradnem postopanju; zglasilnice za prevoz nimajo tega razpredela;
4.	množino z nadaljnimi postranskimi razpre-deli: (ob uvozu in prevozu) „teža (v kilogramih in gramih)“, nadalje poved, „ali je teža kosmata (blago golo) ali čista“, (ob prevozu) „kosmata teža (v kilogramih in gramih)“, (ob uvovu, izvozu in prevozu) „v kosili“ in „po nosilnosti bečev“;
Vsebina zglasilnic za zabeležili promet.
5.	deželo, iz katere blago prihaja, oziroma v katero je namenjeno ; zglasilnice za prevoz imajo razpredela za obé ti deželi;
6.	zglasilnice za uvoz: čolni postavek;
7.	zglasilnice za uvoz in izvoz: vrsto vpisnika in odpravno številko;
8.	zglasilnice za prevoz:
kateri se je o svojem času opravilo vstopno colnijsko postopanje gledé inozemskih tvarin“; zglasilnice za zopetni uvoz obsegajo slične razpredele: „Množina tozemskih tvarin, obseženih v zopet uvedenem blagu“, in „inozemskih pristavkov“, nadalje „številka in leto izstopnega zabeležnega vpiska, pod katerim, in pa imé tiste colnije, pri kateri se je o svojem času opravilo izstopno colno postopanje gledé tozemskih tvarin.“
a)	knjižne podatke nakazujoče colnije (vrsto vpisnika, odpravno številko);
b)	knjižne podatke izstopne colnije (vrsto vpisnika, odpravno številko).
III.	Na strani zadaj (na hrbtu):
Navodilo, kako je izpolnjevati dotično zgla-silnico.
(Obrazce — s primeri, kako jih je izpolnjevati po določilih tega ukaza — najdeš v prilogi št. 1. do 6.)
§. 6.
Statistične zglasilnice za uvoz in zopetni uvoz, oziroma za izvoz in zopetni izvoz v zabeležnein prometu (§. 4. ukaza) obsegajo enake, toda ti vrsti prometa vstrezajoče predtiske in razpredele, kakor jih imajo zglasilnice za uvoz, oziroma izvoz v svobodnem prometu; potemtakem je v njih oznamenjena tudi tista izmed ravnokar imenovanih meri prometa, za katero je uporabljati zglasilnico, nasproti pa je gledé uvoza in zopetnega izvoza za merodajnega naveden statistični blagovni spisek za uvoz, gledé izvoza in zopetnega uvoza pak statistični blagovni spisek za izvoz, in namesto dveh postranskih razpredelov za množino „teža (v kilogramih in gramih)“ in „ali je teža kosmata (blago golo) ali čista“ postavljen je samo eden postranski razpredel „čista teža (v kilogramih in gramih)“. Nadalje izpade v zglasilnicah za uvoz in zopetni uvoz razpredel „čolni postavek“; nasproti pak je v zglasilnice za uvoz in izvoz v zabeležnem prometu vzprejet razpredel „vrsta plemenitbe ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopanja“ ; v zglasilnicah za zopetni uvoz in zopetni izvoz pak razpredel „vrsta plemenitbe in poprave, opravljene na blagu, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopanja“.
Zglasilnice za zopetni izvoz obsegajo poleg tega tudi razpredele: „Množina inozemskih tvarin, obseženih v zopet izvedenem blagu“ in „tozemskih pristavkov“, nadalje „številka in leto vstopnega zabeležnega vpiska, pod katerim, in pa imé tiste colnije, pri
Za zabeležni promet po suhem in po rekah na eni strani in po morju na drugi strani ni posebnih obrazcev, kakor so za uvoz in izvoz v svobodnem prometu in za prevoz; zategadelj se namesto tega na vseh zglasilnicah za zabeležni promet nahaja predtisek: „pot prevožnje: vstopilo (izstopilo) po suhem ali po rekah“
------------------—-------------. Zglasilnice za uvoz
po morju črez colnijo v . . . . “
in prevoz v zabeležnem prometu sestojé vrhu tega iz dveh, po luknjičastem robu ločenih, na obeh stra-néh iste ravnokar omenjene razpredele obsegajočih listov (polovic), katerih eden nosi oznamenilo „dru-gopis“. (Obrazce — s primeri, kakö jih je izpolnjevati — najdeš v prilogi št. 7. do 10.)
Za pripakovala je oddajati posebne zglasilnice, in sicer ob uvozu bele, ob izvozu pak jasnozelene zglasilnice (§. 4. ukaza); potemtakem ni zglašati množin pripakoval sè zglasilnicami za zabeležni promet.





§■ 7.
Zglasilnice (priloga 1. do 10.) je razločno iz-polnjevati takö-le:
db' ^
a) Stranke (§. 1., odst. 2. ukaza) morajo pove- sii*"'*' dati:
1.	številko, in pa
2.	nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz, oziroma izvoz in prevoz (po §. 17. ukaza);
3. število, vrsto in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsto vozil, na katera naloženo je sipano ali drugačno golo blago (ob uvozu) došlo k colniji ali se (ob izvozu) najde pri uradnem postopanju.
Ta razpredel naj se v zglasilnici vselej izpolnjuje takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali yozilih se nahaja blago, oznamenjeno v sosednih razpredelih. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako
pa je vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po §. 9., poslednjem odstavka in po §. 10. tega ukaza) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja na nje se nanašajoče zglasilo;
4.	množino (po zmislu §. 17. ukaza) v dotičnih postranskih razpredelih, pri zopetnem izvozu v zabe-ležnem prometu tudi množino v zopet izvedenem blagu obseženih inozemskih tvarin in tozemskih pristavkov, in pa številko in leto vstopnega zabeležnega vpiska, pod katerim, naposled imé tiste colnije, pri kateri se je o svojem času opravilo vstopno colnijsko postopanje gledé ravnokar oznamenjenih inozemskih tvarin, pri zopetnem uvozu v zabeležnem prometu tudi množino v zopet uvedenem blagu obseženih tozemskih tvarin in inozemskih pristavkov, in pa številko in leto izstopnega zabeležnega vpiska, pod katerim, naposled imé colnije, pri kateri se je o svojem času opravilo izstopno colnijsko postopanje gledé ravnokar oznamenjenih tozemskih tvarin;
5.	deželo, iz katere blago prihaja, oziroma v katero je namenjeno, ali pa obé ti deželi (po zmislu §. 11., 15. in 16. tega ukaza);
6.	pri zabeležnem prometu pot prevožnje, t. j. okolnost, ali je blago vstopilo (zopet izstopilo) ali pa izstopilo (zopet vstopilo) po suhem ali po rekah, oziroma po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč in pri zglasilnicah za prevoz po morju, po kateri med temi potmi prevožnje je blago vstopilo i n izstopilo ; to naj se postavi na videž, razločno prečrtavši v dotičnem predtisku oni del, ki za dani slučaj ne velja. V vseh, na pomorski promet se nanašajočih zglasilnicah je nadalje povedati vstopno, oziroma izstopno colnijo ob morju;
7.	pri zabeležnem prometu vrsto, ali če bi jih bilo več, vrste plemenitbe ali poprave, ki se opravi (je opravila) na blagu, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopanja.
Ob uvozu in izvozu v zabeležnem prometu jo podajati statistično zglasilo v dvojnem, enakoglasnem izdatku, uporabljajoč v §. 6. tega ukaza ozname-njene dvojnate obrazce.
Zglasilnice morajo tiste osebe, katere so dolžne opraviti zglasitev in so za to odgovorne (§§. 4. in 5. zakona), razločno podpisati, pristavivši kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica. Ako zglasitev opravlja kak izkazan pooblaščenec ali za-
stopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pridevkom, ki to lastnost poslednjega stavi na videž.
b) Colnije dopolnijo te podatke (ob uvozu in iz- *) podatki, ki jih vozu v zabeležnem prometu tudi v pripetih drugo- 'lop‘'h,uji?io ro1' piših zglasilnic);
1.	s colnim postavkom, kateri se uporablja.
Ako gré za cola prost uvoz predmetov za delanje in opremo ladij (zakon z dné 30. marca 1873. L, Drž. zak. št. 51.), postavijo naj colnije v razpredel „čolni postavek“ opomnjo, izražujočo ta namen prejema:
„cola prosto za delanje ladij“. Ako se sicer colu zavezano blago iz kakega drugega razloga ob uvozu odpravlja cola prosto, postavijo naj colnije v razpredel „čolni postavek“ besedi „cola prosto“ ter naj navedejo okolnost, na kateri je osnovana čolna
; prostost.
2.	z vrsto vpisnika in odpravilo številko;
3.	z imenom colnije, udarivši na zglasilnico uradni pečat, oziroma ob prevozu poleg tega napi-savši na njo tudi imé izstopne colnije.
§• 8.
V §. 5. in 6. imenovane zglasilnice za uvoz, iz- Poprečni razdelki voz in prevoz) vštevši tudi zabeležni promet) obse- z=1“nn,ce-gajo pet poprečnih razdelkov, ki leže drug pod drugim.
Blago in predmeti, kateri se v statističnem zKiai»nje blagajn blagovnem spisku ločijo po razvrstitvi na razne šte- padljoV^Aim številke, oziroma razne odstavke iste številke, ne smejo vllk»m. oziroma
i • «	*	i i v .•	raznim odstavkom
se v zglasim povzeti vkupe, ampak zglašati se mo- iste števiuce v 8tu-
rajo ločeno v različnih poprečnih razdelkih ali na ,ls‘Iem“,iskth°V
isti zglasilnici ali pa na več zglasilnicah, ako bi jih
bilo treba.
Enojni pristojbinski pristavek, ob enem naj- Enojen pristoj-manjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, pri'p^fen!^^,. katera se ne tiče zglasitve kakega pristojbine pro- *ilvi' stega slučaja, znaša pet krajcarjev.
Načeloma je za vsak nezapakovan kos ali vsak odmerastatistične tovor rabiti posebno zglasilnico. Kadar bi pet po- pumenibzs*»auvi. prečnih razdelkov zglasilnice z ozirom na število	£»n)
v tovoru obseženih vrst blaga ne zadostovalo za po- kos| n'1 ,ovorl-
Pogoji za zgla-šanje več neza-pakovanih (golih) kosov ali več tovorov na isti zgla-silnici ; višina pristojbine.
Zglnšanje vkupo na isto vozilo na-ložonega blaga iste poSiljatvo:
1. ako vso blago pripada isti številki statističnega blagovnega »piska.
polno, predpisom vstrezno zglasilo po zinislu §. s., odstavka 2., tedaj naj se uporabljajo nadaljne zglasilnice.
Več nezapakovanili, golih kosov ali več tovorov, ki so predmet istega colnega izrecila ali iste, nadomestujoče ga vozne listine (§. 3. ukaza), moči je, kolikor se sploh ne uporabljajo olajšila po §. 10. tega ukaza, zglasiti zastran uprostila na isti zglasil-nici. Za vsako tako uporabljano zglasilnico je po številu tovorov, katerih se glasilnica tiče, plačati zmnoženo pristojbino.
Tovori, ki ne obsegajo blaga samo ene vrste, smejo se z drugimi tovori na isti zglasilnici zglašati vkupe samo tedaj, kadar se v enem tovoru obsežene množine ne povzamejo vkupe z blagom, nahajajočim se v drugem tovoru, dasi je to blago povsem enakovrstno, ampak kadar se vsebina vsakega tovora na-pové ločeno v potrebnem številu poprečnih razdelkov.
Izjemoma se smejo množine enakovrstnega blaga iz več tovorov, ki ne obsegajo blaga samo ene vrste, povzeti vkupe (in sicer proti plačilu pristojbine za vsak tovor) tedaj, kadar v vseh tovorih vkupe ni več kakor pet vrst blaga ter se na zglasilnici zglasijo samo ti tovori, naposled kadar se tudi v colnem izrecilu množina tega blaga napové z eno vsoto (kakor se n. p. dogaja pri pošiljanju šivalnih strojev [šivalnikov] in šivanek).
tudi tedaj, kadar je predmete, ker spadajo pod različne odstavke dotične številke statističnega blagovnega spiska, po zmislu pravila, podanega v §. 8., odstavku 2. tega ukaza, izkazati v raznih poprečnih razdelkih zglasilnice;
2. ako pa posamez sestojé samo iz blaga, ki pripada isti številki statističnega blagovnega spiska, vkupe povzeti pa obsegajo predmete, ki so uvrščeni „sCga pod različne številke statističnega blagovnega spiska, pri uporabljajoč vstrezno število poprečnih razdelkov k0,ih j}['#,cr zglasilnice po pravilu, podanem v §. 8., odstavku 2. tega ukaza, in proli plačilu pristojbine, /množene po številu tistih številek statističnega blagovnega spiska, katerim pripadajo zglašeni predmeti.
z nie**110
O tovorili, katerili vsebina že sama po sebi pripada raznim številkam statističnega blagovnega ki pni'3*1 spiska, torej ne veljajo spredaj stoječa določila.
Take tovore je vselej zglašati po predpisih, podanih	tl0'
v §. 9. tega ukaza, po katerih se odmerja tudi pri- ”Cjočih J"'“'11' stojbina.
Blago, katero je vsebina več osnovnim izreci-lom z raznimi vkladnimi podatki, ne šteje se, da je došlo na istem vozilu, dotlé, dokler stranka ne dokaže té okolnosti in takô ne izpolni v prvem odstavku tega paragrafa predpisanega pogoja za zgla-sitev po znižani pristojbini. To dokazilo se more zahtevati tudi v drugih dvojbenih slučajih.

tSs1
§. lo.
Blagb, katero ob uvozu dojde k uradu, oziroma se ob izvozu najde pri izvoznem uradnem postopanju naloženo na isto vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani), more se po zmislu nastopnih določil zglašati na uproščen način.
Ako se pazi na to, da se izločijo tovori, kale- zgiaïn'^j^eg* rib vsebina že sama po sebi pripada različnim šle- lug»1,111 Ç**1' vilkam statističnega blagovnega spiska, dovoljeno je nadalje zastran uproščenega zglašanja blaga, ki po zinislu /gorenjih določil pripada isti pošiljatvi, pa je vendar naloženo na več vozil, ako se pristojbina odmerja po številu vozil:
Več tako naloženih tovorov ali nezapakovanili kosov, ki spadajo k isti pošiljatvi (to je, ki so predmet istega colnega izrecila ali to izročilo nadomestujoče vozne listine ter so ob uvozu namenjeni samb enemu prejemniku, ob izvozu pa prihajajo samb od enega pošiljača) moči je namreč zglasili na isti zglasilnici, in sicer:
a) tako blago, kadar pripada vse isti številki '^jp«!»1«11,^» statističnega blagovnega spiska, zglašati na eni zgla-silnici v enem poprečnem razdelku, in ako ta šle- .«pi»**' vilka statističnega blagovnega spiska razpada na več odstavkov, eventuvalnov več poprečnih razdelkih iste zglasilnice, in
1. ako posamez ali vsi vkupe sestoje iz predmetov, pripadajočih isti številki statističnega blagovnega spiska, proti plačilu enojno pristojbine, kar tu velja
h) naklad več vozil, ki imajo vsako samo po ,»"‘'j,«»'’ eno vrsto blaga, zglašati uporabljajoč potrebno šle-vilo poprečnih razdelkov iste zglasilnice.	1,111
*'wu kntorâ Izvzemši pod rt) navedeni slučaj, ni dovoljeno, Ijbvsakosnmo ako posamezna vozila kake pošiljatve ne obsegajo [ s 0 ae'1 vsako samo po eno vrsto blaga, povzemati in izkazovati v raznih vozilih zastopane množine iste vrste blaga vkupe, ampak naklad vsakega vozila je zglašati ločeno (plačujoč pristojbino, na vsako posamezno vozilo pripadajočo po §. 9. tega ukaza ali po št. 2. tega paragrafa).
Merodajno za uporabljanje spredaj stoječih Jwodajno za	določil je to, na katero vozilo (ladjo, voz, vagon,
«ah	plav, sant) naloženo je blago ob uvozu došlo k uradu
ali se ob izvozu najde pri uradnem postopanju; preračunjati naklade voz ali sani na naklade vagonov ali naklade vagonov na naklade ladij itd., ni dovoljeno.

ia ob izvozu Diorju preko I Trst«.
Izjema od tega pravila se z ozirom na dane lokalne razmere dovoljuje samö obuvozupomorju preko Trsta, pri katerem se, ako se blago ali predmeti dovažajo k ladji na vozéh, statistična pristojbina preračunja takö, da se za ves naklad te ladje pobere enojna pristojbina, oziroma, ako bi naklad pripadal raznim številkam statističnega blagovnega spiska, po številu teh številek zmnožena pristojbina. O tovorih, katerih vsebina pripada raznim številkam statističnega blagovnega spiska, ne smé se uporabljati spredaj stoječe določilo, in s takimi tovori je vselej ravnati po splošnih načelih.
Da bi se zgoraj oznamenjcna krajna ugodnost ne rabila zlo, za to naj izda potrebne prigledne na-redbe c. k. finančno ravnateljstvo v Trstu.
ne smé se zglašati v istem poprečnem razdelku, ampak za vsako deželo, iz katere blago prihaja, in za vsako deželo, v katero je namenjeno, rabiti je poseben poprečen razdelek in, ako treba, razdeliti je za ločen izkaz poprečne razdelke še nadalje. Nikakor pa se s tem ne ruši višina statistične pristojbine, katero je odmériti po zgorenjih predpisih ; v takih slučajih mora samo stranka na zglasilnici opomniti, da to blago spada k istemu osnovnemu izrecilu (voznemu listu).
Kadar se zglaša tovor ali naklad vozila, sesto- Kodajsoizjcmoma
°	t	ra/.no poti prevoi-
ječ iz samö v eno številko statističnega blagovnega nje uvoznemu in spiska spadajočega blaga, m kadar je to blago ukazujejo vkupe. deloma po suhem ali po rekah, deloma pa po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč vstopilo ali misli izstopiti, tedaj je moči, ako obveljajo ostali pogoji za zglasitev na isti zglasilnici, oziroma v istem poprečnem razdelku zglasilnice (§. 9., prvi odstavek, in §. 10., prvi, drugi in tretji odstavek ukaza), izjemoma tako, kakor si stranka to izbere, in ne da bi se zvišala statistična pristojbina, za promet po suhem ali za promet po morju določeno golico rabiti v zglasilo, vendar je na nji s primerno opomnjo postaviti na videž, koliko dotične pošiljatve spada na promet po suhem, koliko na promet po morju; v nasprotnem slučaju pak je rabiti golico, ki vstreza tistemu od obeh imenovanih potov prevožnje, na katerega pripada veči del pošiljatve. V zglasilnicah za zabeležni promet je torej v prvem slučaju napraviti isto opomnjo, v poslednjem pak prečrtati na manjši del pošiljatve se nanašajočo povedbo v predtisku, oznamenjenem v §. 0., odstavku 3. tega ukaza.
Jvluia doliičiln : prmlmoti, vinsko gonjo, N°vî1h (plavi,
PMtvieo itd.)
/a uporabo določil tega paragrafa ni merodajno, ali sc pri vozeh ali sanéh rabi vprežna živina ali ne. Z nezapakovanimi predmeti, v koših in enakih shran-kah nesenimi, postopa se kakor z voznim nakladom. Prav tako veljajo zgorenja določila o nakladih voz, ladij itd. tudi o živinskih gonjah (ne naloženih). Za plovila (plave, plitvice itd.), katere je po §. 2., lit. i tega ukaza zglašati kot delan les, plačevati je ne glede na to, ali so naložena ali ne, statistično pristojbino in sicer odmerjeno po številu teh plovil. Njih naklad, ako ga je kaj, zglašati je poleg tega ločeno ter ž njim ravnati po predpisih, ki veljajo za to.
§. 12.
Za statistično zglašanje prevoza je rabiti zgoraj v §. 5. omenjene, za to določene zglasilnice takö, da se v vsakem poprečnem razdelku zglasilnice zglašajo samö blago in predmeti, ki pripadajo isti številki statističnega blagovnega spiska za prevoz 1er prihajajo iz iste dežele ali so namenjeni v isto deželo ; pri tem ni razločka, ali so to blago in ti predmeti zapokovani v enem tovoru ali v več tovorih ali pa so nezapakovani. Za la ločeni izkaz morejo se, ako treba, poprečni razdelki razdeliti še nadalje.
Izpolnjevanje zglasil nie /.a prevoz.
S. 11.
EJ“"» izkiuiin o Ulago, katero sicer spada v isto številko statističen bingü^r«! nega blagovnega spiska, oziroma v isti odstavek kake I ««meniu.*11 številke, katero pak je različnega izvira ali namenila,
Prevozno blago, katero |>o suhem ali po rekah loi™ itk«a pro-vstopi in izstopi, ne smé se zglašati na isti zglasil-niči vkupe z blagom, katero po morju preko avstrij- p0“'1 iiruvo£nJ°. škili ali ogerskih pristanišč vstopi ali izstopi.
Prevozne zglasilnice za pomorski promet (§. 5. ukaza) je rabiti ne samö tedaj, kadar prevozno blago po morju vstopi in izstopi, ampak tudi tedaj, kadar blago preko kakega avstrijskega ali ogerskega pristanišča samö vstopi ali samö izstopi.
bo tudi tedaj, kadar zglasitev opravljajo v §. 3. ukaza ministerstev za finance in trgovino z dne 27. marca 1890. 1. (Drž. zak. št. 56.) imenovani posredovalci dela (faktorji, fergerji).
Za namene spredaj, pod št. 1. in 2. vkrenjenih J’S i» določil je z „domačo obrtnostjo“ razumevati nare- e*obrtl' janje obrtnih stvari, katero opravljajo osebe po krajni šegi v svojem stanovanju ali same ali pa samö sè sodelovanjem svojih domačih ljudi, torej ne s pomočjo obrtnih pomožnih delavcev (pomočnikov, pomagačev, učencev), nadalje je z „malim obrtom“ razumevati tako obrtovanje, pri katerem se rokodelsko podelovanje predmetov vrši brez obrtnih pomožnih delavcev ali samo z malo takimi delavci. Potemtakem je vsakakor statistično zglašati pismeno vse blago in vse predmete, ki so namenjeni za namene velike obrtnosti (fabrike, rudnike, stavbne in druge veče podjetbe) ali pa trgovine (izvzemši samo v nastopnem navedeni nadrobni tržni promet).
§. 13.
Slučaji ustne statistične zgla-
sitvc. kona) opravlja:
Ustno se statistična zglasitev (§. 2., lit. c za-
j. Mejni promet.	j pr, mejnem prometu, t. j. pri vzajemnem
uvoznem in izvoznem prometu med prebivalci sosed-
nih mejnih okrajev z blagom in predmeti, ki so namenjeni v njih in njih družin življenje, v njih osebno rabo, v obrat njih lastne domače obrtnosti, njih lastnega kmetiškega poljedelstva ali njih lastnega malega obrta, in to, kolikor gré za blago, katero je ob uvozu po tozemskih predpisih zavezano uvoznini, do skupne množine, za katero ne znaša uvoznina več kakor 5 gl. v zlatu, kolikor pak gre za stvari, ki so ob uvozu proste cola, do enega voznega naklada v največinski teži 25 meterskih centov. Ista mera velja tudi za blagö ob izvozu po tem, ali bi to blago ob uvozu bilo zavezano colu ali pa bilo prosto cola.
Ustna zglasitev pak je v vseh zgoraj omenjenih slučajih pripustna samö s tem nadaljnim pogojem, da se ta mejni promet ne opravlja po pošti ali v tovornem prometu železnic ali podjeteb za parno plovstvo.
Tojcm mejnega okraja.
Z „mejnim okrajem“ je tukaj razumeti v čolnih predpisih in trgovinskih pogodbah za mejni okraj ustanovljeni obojestranski mejni pas, in ako bi ne bilo takega določila, mejni pas ležeč na obeh straneh deželne meje (ali tudi čolne meje, ki jo dela kaka reka) iu širok 10 kilometrov. Pri tem ni razločka, ali se vzajemni promet med prebivalci teh stičnih mejnih okrajev vrši po suhem ali po vodi.
Vzajemnega prometa med tržaškim svobodnim okolišem in sosednim colnim tozemstvom ni šteti za „mejni promet“ po zrnislu tega ukaza, ker ni poleg njega nikakega tujega mejnega okraja. Potemtakem se o tem prometu ne uporablja ustno statistično zglasilo v zrnislu spredaj stoječih določil.
2. Pri prometu za plemenitbo in popravo v obrat domače obrtnosti ali kakega malega obrata, kadar
2. Promet zn ple* tnonltbo lu polira'o, ki ga vrlé
.lom»« in umu prejem ali pošiljatev zglašajo domači ali mali obrtniki sami, oziroma pri prometu za vezeninsko plemenit-
obrtniki.
3. Pri nadrobnem tržnem prometu v zgoraj oznamenjenem mejnem okraju, t. j. ob uvozu in izvozu (a izvzemši slučaj zabeležnega postopanja) séjemskih predmetov iz enega mejnega okraja na letne ali tedenske sejme v sosednem drugozemskem mejnem okraju, da se tam prodadö na drobno, ako se blago na sejem dovaža, oziroma sè sejma nazaj odvaža v 48 urah pred početkom, oziroma po koncu sejma in se izrecilo za colno postopanje odda ustno.
3. N*®0'
ib»1
tržni pr»®
4.	Pri plavbi lesa v posameznih deblih ali kosih, izvzemši plave (g. 2., lit. i in g. 10., poslednji odstavek ukaza).
arh« "•*
5.	V prometu potovalcev, kolikor ta po g. 2. lit. e v tem ukazu ni oproščen dolžnosti statističnega zglašanja.
V vseh drugih, kakor zgoraj pod št. 1. do 5. navedenih slučajih naj se določila o pismenem statističnem zglašanju uporabljajo celé tedaj, kadar bi se izrecilo za colno postopanje oddalo ustno.
namena
na
v vseh ilrl,s ul* čajih, tur*1 j l/.recUo ** > postopa®)» ( ust»»' S
Uolnije in organi finančne straže imajo dolž-nost, v dvojbenih slučajih zahtevati od stranek dokazilo, da je res potrebnih razlogov za to, da se statistično zglasilo otldâ ustno.
balistična ,

^lasitvi.
Rniec se pri ^ei|i prometu ^oinesčajo ^popisi coluili kredi.

Vrinilo drugotna col n ega g**Ha v stati-' 'C|»e namene.

. °j«m dežele, ^Rtere blago t Prihaja.
. ‘tfein dežele,
* Untere blago
J. Prihaja, pri ''Petnem iivor.ii Kabel «inom Postopanju.
Za vsako posamezno uslno zglasilo, kateremu smé biti predmet samö vsebina colnega izrecila ali to izrecilo nadomestujoče vozne listine (§. 7. zakona), znaša v slučajih odstavka št. 3., 4. in 5. tega paragrafa, ne gledé na vsebino tega zglasila, statistična pristojbina, ki jo je plačevati, dva krajcarja (§. 9. zakona).
§- 14.
Pri uvozu ali izvozu (tudi v zabeležnem prometu) po pošti stopi na mesto zglasilnice drugopis colnega izrecila, katero je treba prilagati poštnim pošiljatvam (§. 2., lit b zakona). V ta namen morajo stranke predajnice poštnim pošiljatvam, ki so zavezane statistični zglasilni dolžnosti, poleg čolnih izrecil, potrebnih za colno postopanje, priložiti še drugo colno izrecilo. Pri poštnem izvozu je v ta poslednji namen rabiti obrazec, ki je zastran lažega razločevanja narejen v sivomodri barvi ter ima za statistično zglasilo potrebne dopolnilne razpredele.
V tem colnem izrecilu, določenem za statistične namene mora stranka, ki je dolžna podajati zglasitev. vpisati, oziroma dopolniti deželo, iz katere blago prihaja, oziroma deželo, v katero je namenjeno, potem natančno oznamenilo vsebine té poši-Ijatve, namreč nazivalo in številko blaga po navodilu statističnega blagovnega spiska in pa njegovo množino po določilh §. 17. tega ukaza, naposled pri zabeležnem prometu tudi podatke, predpisane v tem prometu za pismeno zglasitev.
Za deželo, v katero je blago namenjeno, Pojem dežele, zglašati je tisto, v katere užitek je to blago ali ta ' knlTenjeno.,e° predmet namenjen. Ako dežela užitka (potroška) ni znana zglasitelju, povedati je deželo, katera je poslednji, zglasitelju znani cilj odposlatve. Ako v poslednjem slučaju oseba, katera je dolžna dajati zglasilo, kesneje zazvé deželo, v kateri se blago Dodatno zglasilo
. v. lA.	.	• . *i • dežele, v kateri
prav za prav potroši, podati mora o tem pristojbine so biag» prav za
prosto dodatno izrecilo, katero je moči vložiti pri prav,"^e fp"‘
katerikoli c. k. colniji ali pa tudi naravnost pri c. k.
trgovinskem ministerstvu (v statističnem odelku
t. st.). To dodatno zglasilo mora tedaj, kadar se ne
podaje v prepisu prvotne zglasilnice, ki postavlja
na videž deželo, v kateri se blago prav za prav užije,
vsakakor obsegati potrebne podatke o številu, vrsti
in oznamenilu tovorov (vozil), o vrsti in množini
blaga, o colniji, pri kateri se je prvotno opravilo
statistično zglasilo, o dnevu tega zglasila in o imenu
prvotnega zglasitelja takö, da se lahko spozna zveza
med prvotno oddano zglasilnico in med dodatnim
zglasilom.
V ta namen je pri colnijah moči tudi dobivati 'r»ka dodatna brezplačno golice in zavitke, ki dodeljujejo prostost ° poštnino, od poštnine, ako se na zavitek postavi opomnja „po uradnem pozivu“, in ako je pošiljatev, katera kajpada ne smé obsegati nič drugega, nadpisana na kako c. k. colnijo ali na c. k. trgovinsko inini-sterstvo (statistični oddelek t. st.).
Pri izvozu v zabeležnem prometu je za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati tisto, v kateri naj se opravi oplemenitba, poprava, užitek (prodaja) na ponamerno prodajo izvedenega blaga, raba izposojenih vagonov ali vzorcev, razstava itd.
Pojem dežele, v katero je blago namenjeno, ob izvozil v zabeležnem prometu.
§• 15.
Za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prvotno izvira. Ako ta dežela zglašujoči stranki ni znana, navesti je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prihaja po trgovini, in ako bi stranka tudi tega ne mogla povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Pri zopetnem uvozu v prometu za plemenitim in popravo je za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati tisto, v kateri se je opravila plemenitba ali poprava, pri zopetnem uvozu v ostalih slučajih zabeležnega postopanja pa tisto, katera se je ob prvotnem izstopu blaga napovedala za deželo namembe.
§. 16.
Za deželo, iz katere blago prihaja ali v katero dei*i*e,'kat«r»>i je namenjeno, naj se vsakakor zglasi kaka nastop- *»i»s»j«i»iiež^o
.	...	wjviiH mi nanu:-
na država, oziroma pokrajina:	nii«.
V Evropi.
1.	Belgija,
2.	Brema (svobodni okraj),
3.	Britanska posestva ob sredozemskem in v sredozemskem morju (Gibraltar, Malta, Ciper),
4.	Bolgarsko (z Vzhodno Rumelijo),
5.	Dansko (z izlandijo in Grenlandijo),
6.	Nemško cesarstvo (z Luksemburškim, toda brez svobodnega okraja hamburškega in bremskega),
(SlovoiilBch.)
103
7.	Reka (svobodni okoliš),
8.	Francosko (z Monakom in Andoro),
9.	Grško,
10.	Velika Britanija in Irlandija,
11.	Hamburg (svobodni okraj),
1 2. Italija (sè San Marinom),
13.	Črna Gora,
14.	Nizozemsko,
15.	Norveško,
16.	Portugalsko (z Azori in Madejro),
1 7. Rumunsko,
18.	Rusija (evropska in azijska s Finlandijo),
19.	Švedsko,
20.	Švica,
21.	Srbsko,
22.	Španjsko (s kanarskimi otoki),
23.	Trst (svobodni okoliš),
24.	Turčija (evropska, azijska in afriška).
V Aziji.
25.	Britanska Indija,
26.	Kitajsko,
27.	Francoska Indokina,
28.	Japonsko,
29.	Nizozemska Indija,
30.	Perzija.
Namesto držav in pokrajin, katere tukaj niso imenovane, povedati je dotično zemljino; vendar smé stranka, ki je dolžna podati zglasilo (§. 1., odst. 2. tega ukaza), namesto tega splošnega oznamentla navesti kako določeno državo ali pokrajino.
Pri blagu in predmetih, ki prvotno zares izvirajo z Avstrijskega ali Ogerskega, (vračajočem se blagu) — izvzemši zopetni uvoz v zabeležnem prometu (§. 15., drugi odstavek tega ukaza) — zglašati je Avstrijsko-Ogersko tudi za deželo, iz katere blago prihaja.
Avstrija*0'
Ogersko
blago priba)».J
vračajočem
blag»-
JB
Tržaški in reški svobodni okoliš se smeta za zgiašanj« e", deželo, iz katere blago prihaja ali v katero je name- triaikeg»i0%. njeno, zglašati samö tedaj, kadar zglasitelju ni znana izvirna dežela, iz katere blago prihaja, ali dežela, kjer se blago res potroši (§. 15. tega ukaza), in kadar je kateri teh dveh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve. Pri tem velja še zlasti zgoraj v §. 15. zglasitelju naložena dolžnost, da dodatno zglasi deželo, kjer se blago res potroši.
§. 17.
V Afriki.
31.	Egipet,
32.	Algir,
33.	Pokrajine pod nemškim varstvom v Afriki,
34.	Kaplandija (z Natalom),
35.	Država Kongo,
36.	Maroko,
37.	Tunis.
Blago in predmeti za statistiko vnanje trgovine naj se v posameznih poprečnih razdelkih zglasilnice zglašajo v tistem redu, v katerem so navedeni v iz-recilu, izdanem za colno postopanje (v spremnici, za-beležnici itd.); a s tem se ne ruši v §. 9. in 10. ukaza dovoljeno olajšilo, da se množine blaga povzemajo vkupe, seveda samö, kolikor je odstop od tega redu potreben za izvršitev tega povzetka.

sC,L«oi<-‘
.stični zff
v col nem ,z

V Ameriki.
38.	Argentinska republika,
39.	Brazilija,
40.	Britanska Zapadna Indija,
41.	Čilsko,
42.	Kolumbija,
43.	Kuba (s Puerto-Rico),
44.	Kanada (z Novo Fundlandijo),
45.	Mehikansko,
46.	Peruvija,
47.	Združene države ameriške.
V Avstraliji. 48. Britanska Avstralija.
•	j,!»#1
Nazivalo blaga in predmetov naj se godi po statističnem blagovnem spisku, ki se s posebnim ukazom izdd za uvoz, izvoz in prevoz.	»P1»1^
Pri zabeležnem prometu je gledé uvoza in zopetnega izvoza povedali številko in nazivalo blaga vselej po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz, gledé izvoza in zopetnega uvoza pak vselej po navodilu spiska za izvoz.
Kadar se vse v kaki! številki čolne tarife na- Skrijin0»^ vedeno blago in vsi predmeti popolnoma zlagajo menU^^-z blagom in predmeti, obseženimi v kaki, samo iz "1 enega odstavka sestoječi številki statističnega blagovnega spiska, tedaj je strankam zastran uprostbe zglasila dovoljeno, da svojo dolžnost zglasilve opra-j vijo v razpredolu „nazivalo blaga in predmetov po
navodilu statističnega blagovnega spiska, postavivši vanj splošno nazivalo, ki blagu ali predmetu gre po čolni tarifi, n. p. laneno blago, in pa dotično številko čolne tarife.
hib pa naj zahtevajo, da naj stranka popolni že predano statistično zglasilnico ali pa dä popolnoma novo, in pa da plača vstrezno pristojbino od nje.
8
ri
Vedba mm.žin » (kosmati, teži, številu v, nosilnosti K, bečev.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih, izjemoma pa. kjer je to v statističnem blagovnem spisku posebe opomnjeno, (ali poleg tega ali samö in edino) po številu kosov ali po nosilnosti bečev (ton); težo je ob uvozu zglašati po določilih čolne tarife, veljajočih za colno postopanje, ali kot kosmato ali pa kot (res ovédeno ali po odbitku tare preračunjeno) čisto težo, v vsem zabeležnem prometu pa vselej kot čisto težo, pri izvozu in prevozu pak vselej kot kosmato težo, z edino to izjemo, da je pri izvozu cukra in žganja proti izvozni bonifikaciji (povračilu davka) vselej napovedavati čisto težo. Pri blagu, katero je po zgorenjem predpisu zglašati v kosmati teži, treba je tedaj, kadar je golo naloženo, v podrazpredelu zglasilnice za uvoz in prevoz v svobodnem prometu (§. 5., št. 4. ukaza), za to določenem, postaviti besedi „golo blago“.
Radirane zglasilnice je zavrniti vselej, popravljene pak samo tedaj, kadar so poprave opravljene tako, da ni več moči razločno brati, kaj je prej bilo na popravljenem mestu zapisano.
Pri prometu po stranskih potéh, pripuščenem po čolnih predpisih, moči je statistična zglasila oddajati tudi organom finančne straže, kateri potem ravnajo ž njimi prav tako, kakor je zgoraj pisano.
Te zglasilnice naj oddelki finančne straže
1.	dné vsakega meseca, vrejene po zaporedoma tekočih števikah dotičnega colnega vpiska, predajejo tisti colniji, kateri so v colnijskem oziru odkazani ali kateri jih v ta namen odkaže vodeče finančno oblastvo.
bj j.ri organih finančno straže.
Kadar se v kakem tovoru nahaja blago, ki spada pod razne številke statističnega blagovnega spiska in katero je zglašati v kosmati teži, tedaj je tisto blago, katerega je po množini največ, zglašati v kosmati teži, ostalo blago pak v čisti teži.
'i* Itaîi	^ statistični blagovni spisek morejo stranke
"'ni Magovni vpogledavati pri vseh c. k. čolnih in poštnih uradih j Tfer ter s‘ tudi kupiti v c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju.
§• 18.
^'•nî^in 'd k'V P™ pismeni statistični zglasitvi naj stranke a‘°	: predajejo zglasilnice c. k. colnijam (oziroma tudi
coinijni, njjk p0(jružnicam); te naj prigledujejo ne samo njih soglasje s colnijskim izvidom in statističnim blagovnim spiskom gledé na številko, nazivalo in množino blaga in predmetov, ampak tudi podane povedbe o zabeležnem prometu; one naj tudi podatke o deželi, iz katere blago prihaja, oziroma v katero je namenjeno, potem o poti prevožnje, številu, vrsti in ozna-menilu tovorov, oziroma vozil primerjajo z voznimi papirji in drugačnimi pomagali, kar jih je, in eventuvalno naj zglasilnice po tém izpravljajo in pa po zmislu §. 7., lit. b tega ukaza dopolnjujejo.
Manjše nepravilnosti naj odpravljajo colnije same; zavoljo znatnih materijalnih in oblikovnih
Colnije naj po oddelkih finančne straže doposlane zglasilnice preskusijo gledé na to, ali so prav izdane in opristojbljene ter naj jih najkesneje C. dné vsakega meseca odpošljejo c. k. trgovinskemu ministerstvu (statističnemu oddelku t. st.).
V tistih slučajih, v katerih se po stranskih	***tru»
poteh promet z blagom m predmeti, ki so zavezam stičnih agiaaii pri pismenemu statističnemu zglasilu, dovoljuje brez „rPan0j”ih'1pSt«h. vsakaterega colnijskega postopanja in ne da bi se blago dovažalo pred kak oddelek finančne straže, in v katerih bi oddaja statističnih zglasilnic vsled krajnih razmer bila združena z velikimi težavami za stranke, naj vodeča finančna oblastva vkrenejo drugačne primerne naredbe, da na ta promet se nanašajoče zglasilnice dojdejo colnijam o pravem času tako, da bodo tudi gledé zglasilnic mogle se držati rokov, ki so vsak teden določeni za vpošiljanje (g. 21. ukaza).
Vodečim finančnim ravnateljstvom se daje nadalje oblast, da v domačih deželah blizu deželne meje stoječim fabrikam in drugačnim podjetbam, ki prejemajo iz inozemstva blago po stranskih poteh ali je po teh smejo pošiljati tje, dovoljujejo, da za prejeme in pošiljatve, ki se po stranskih poteh vzajemno vrše med njimi in med inozemci, kateri so ž njimi v zvezi, predajejo v redu izdane in opristojbljene zglasilnice pristojnim colnijam ali oddelkom finančne straže na mesto posamič, zbrane vkupe konec vsakega dné ali pa po okolnostih tudi konec vsakega tedna.
Dolžnost organov
finančne straže, paziti na te stvari.
Postopanje zzgla-silnicami prevoza.
Ako bi se ta ugodnost rabila zlo, odvzeti jo je ter ukazati, da naj se po zmislu sploh veljajočih predpisov zglasilnice oddajejo pri kakem oddelku finančne straže ali pri kaki colniji pozamez od slučaja do slučaja in to v taki dobi, da bo še moči zglasilnice zares prigledovati, torej vsakakor ob uvozu, preden se blago razloži z vozil, ob izvozu pak, preden blago prestopi colno črto.
Organi finančne straže morajo od časa do časa in pa, kadar opravljajo svoja drugačna služab-na opravila, prigledovati pravilno in popolno izdajo in opristojbitev pri njih ali pri colnijah vloženih zglasilnic tako, kakor je povedano v spredaj stoječih treh odstavkih tega paragrafa (§. 28. ukaza).
Zgoraj omenjene naredbe, katere vkrenejo vodeča finančna oblastva glede statističnega popisovanja prometa po stranskih poteh, morajo sepoprej potrditi po c. k. ministerstvih za finance in trgovino.
§. 19.
Tako pri prevozu s pobotnicami o položeni čolni varščini (pri prevozu na kratkih kosih), kakor pri prevozu sè spremnicami ali pri prevozu v napovednem postopanju naj stranke predajejo statistične zglasilnice mejni colniji ali tistemu uradu v notranjem ozemlju, kateremu se je podala zglasitev za prevoz. Te zglasilnice naj dotična mejna colnija ali colnija v notranjem ozemlju, katera jih prevzema, dopolni s tistimi podatki o res izvršenem izstopu, oziroma o izpremenjenem namenilu pošiljatev, ali v slučaju, da je bilo kaj zadržkov, s tistimi podatki o izvidu vsebine, kateri bodo temu uradu o svojem času doposlani po dotičnem izstopnem uradu.
§• 20.
Javni prevozni zavodi, kateri blago obrtoma prevažajo po suhem ali po morju, morajo po zakonu jim naloženo dolžnost (§. 6. zakona), da smejo v colno inozemstvo namenjene pošiljatve v prevožnjo vzprejemati ali pa, če bi izvedeli še le med prevožnjo. da je blago namenjeno v colno inozemstvo, nadalje odpravljati samo tedaj, kadar so se jim naznanili za resnično statistično zglasitev potrebni podatki, to dolžnost morajo izpolnjevati tako, da si po oddajajočih strankah dado vročiti s potrebnimi povedbami redovito izpolnjene zglasilnice precej, ko izvedo, da je blago namenjeno v colno inozemstvo, in pa da se prepričajo, da se povedani podatki zlagajo po vsebini z voznimi listi in colnimi izrecili, ali pa da sami opravljajo izdajo zglasilnic na podstavi podatkov stranke. Izpolnjene golice naj izvozno blago spremljajo do tiste colnije, pri kateri se vrši izvozno postopanje. Plačati je pristojbino načeloma samö tedaj, kadar se zglasilnice oddadö kaki c. k. colniji.
nolžm.stiif
pro voz1
Da se tedaj, kadar javni zavodi prejemajo po voznih listih v inozemstvo nadpisano blago v nadaljno prevožnjo, taistim omogoči ali olajša pre-skušnja, ali se je to blago statistično že zglasilo (§. 6. zakona), naj c. k. colnije oddajo in predajo statističnih zglasilnic v vseh slučajih, v katerih se to ne dâ brezdvojheno spoznati iz priloženih listin zato, ker je dotične statistične zglasilnice colnija že odvzela in té zglasilnice torej blaga ne spremljajo do izstopa v inozemstvo (kakor n. p. pri cola prosto odpravljenem, statistično v prevoz zglašenem blagu, ali pa, ako se z blagom izvozno postopa pri kaki colniji v notranjih deželah) postavijo na videž z opomnjo : „statistična zglasilnica se je prevzela“ in to na voznih listih ali pa na čolnih, poslednjim pridejanih paketih (na zavitkih), pristavivši imé prevzemajoče colnije, dan prevzetbe in pa podpis dotičnega colnega uradnika.
Kako cnlnjj'J voznih jjfc čolnih P®*, j*
zglasite'
] ira vil*-
Take opomuje ni treba v spremničnem postopanju, ker že sprenmica brezdvojbeno dokazuje, da se je blago colnijski odpravilo in potemtakem tudi statistično zglasilo.
Ako se cola prosto blago statistično zglasi za prevoz, ne da bi se pričelo nakazno postopanje, prepriča naj se odpravljajoči čolni uradnik, pogle-davši v vozni list, da je to blago zares določeno za prevoz, in to naj potrdi na zglasilnici s pristavkom „po voznem listu prevozno blago“, katerega naj podpiše. Ako v takih slučajih ob prevozu na kratkih kosih n( nikakega voznega lista, povedati je to okol-nost na zglasilnici.
Kadar se je izvozno blago oddalo na kaki postaji v deželah ogerske krone, v Rosni ali Hercegovini in ako naj to blago izstopi črez kako c. k. colnijo, tedaj ni treba, ako se je s tem blagom že pri kaki kraljevi ogerski ali bosansko-hercegovinski colniji colnijski postopalo in se je to blago slatistiški popisalo, zahtevati sploh kuke zglasilnice (§. 1. zakona in §. 2.
Stati^O"
i"’ il',Xj
iii.ujV.jr
"S' r,gV
„a n
II, rc«lr

št. 8. ukaza); ako teh uradnih poslov ni opravila kaka kraljeva ogerska ali bosansko-hercegovinska colnija, zahtevati je pristojbin prosto zglasilnico (§. 11., št. 3. zakona in §. 25., št. 2. ukaza.)
vito poi“' Ako za izvoz ali (po §. 19., drugem odstavku namenilo tega ukaza) za prevoz že statistično zglašeno blago an pro-" vsled predrugačile njegove namembe ostane v do-! *“em blasu- mačih deželah in ako je javni prevozni zavodi brez posredovanja kake colnije smejo izročiti strankam, morajo stranke, kadar dotično izpremenjeno naredbo priobčujejo prevoznemu zavodu, vsakakor pa preden tako blago odvzamejo, prevoznim zavodom predati po sebi podpisano pismeno izrecilo, katero izpravlja prvotno statistično zglasilo; ako se ne priloži popoln prepis prvotne zglasilnico, mora to izrecilo vsakakor obsegati število, vrsto inoznamenilo tovorov (vozil), vrsto in množino v njih se nahajajočega blaga in predmetov, nadalje colnijo, pri kateri se je opravila prvotna zglasitev, in pa datum prejšnjega zglasfla, naposled imé prvotnega zglasitelja tako, da bo lahko spoznati zvezo, ki je med prej podanim statističnim zglasilom in pa med izpravljajočim izrecilom. To izrecilo je s prilogo, katero bi morda imelo, po uradu (postaji), kateri jo prevzame, doposlati naravnost na c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.), in tem pošiljatvam, ki pak ne smejo obsegati nič drugega, dodeljena je ob odpravi po pošti prostost od poštnine, ako se na zavitek zapiše opomnja „po uradnem pozivu.“
§• 21.
^	Colnije naj statistične zglasilnice (izvzemši tiste,
colnije katere jim od oddelkov finančne straže dohajajo po »ßce!*'“’ §. 18. ukaza), vsak mesec 8., 16., 24. in poslednjega dné vrejene po tekočih številkah dotičnih čolnih registrov predlagajo c. k. trgovinskemu ministerstvu (statističnemu oddelku t. st.).
§. 22.
V slučaju ustne statistične zglasitve prevzemajo pu colnije in njih podružnice ali organi finančne straže **u«iivi.u' od stranek pövedi o vrsti, množini, izviru in name-nilu blagâ in predmetov in pa o poti prevožnje (z ene strani po suhem ali po rekah ali pa z druge strani po morju), prepričujejo se o resničnosti zglasitve
z morebitnim nadaljnim izpraševanjem ter dopolnjujejo te podatke z uradoma se vršečimi ovédbami (ogledom blaga) o vrsti in množini blaga ali predmeta (§. 17. ukaza), in pa v prometu za plemenitbo in popravo (§. 13., št. 2 ukaza) o vrsti plemenitbe ali poprave, ki jo je opraviti, ali ki se je opravila, in o drugih podatkih, ki jih je gledé teh vrst prometa povedati pri pismeni statistični zglasitvi (§. 7., št. 4. in 7. ukaza).
Na podstavi teh povedeb stranek in pa na podstavi uradnih ovedeb, kakor tudi na podstavi vpisov v čolni register in kakih pismenih colnijskih izrecil stranek naj napravljajo colnije mesečne izpisnice ter naj jih predlagajo najkesneje do 6. dné naslednjega meseca c. k. trgovinskemu ministerstvu (statističnemu oddelku t. st.).
Vodečim finančnim oblastvom se daje oblast, da tistim colnijam (podružnicam, organom finančne straže), pri katerih se opravlja prav mnogo ustnih, pristojbine prostih statističnih zglasitev (§. 13., št. 1. ukaza) o blagu iste vrste v malih množinah in kratkih presledkih zaporedoma vsak dan ali občasno, izjemoma dovolé, pisati o teh ustnih pristojbine prostih zglasilih zapiske in iz teh zapiskov konec vsakega dné prenašati skupno težo vsake vrste blaga v izpisnice v enem samem postavku.
Organi finančne straže morajo iz ustnih statističnih zglasil povzete podatke vpisati v zabeležnik in tega 1. dné vsakega meseca v porabo za izpisnice predložiti tisti colniji, kateri so v colnijskem oziru odkazani ali kateri jih v ta namen odkaže vodeče finančno oblastvo.
Kadar je promet po stranskih potéh z blagom in predmeti, ki jih je statistično zglasiti ustno, dovoljen brez vsakega colnijskega postopanja in pa ne da bi se blago dovažalo pred kak oddelek finančne straže, in kadar je ustno statistično zglašanje za stranke združeno z velikimi težavami, tedaj morajo vodeča finančna oblastva drugači poskrbeti, kar je treba za tö, da se tako v enem mesecu uvažane in izvažane množine blaga dadö na znanje colnijam, v katerih okraju se je ta promet vršil, najkesneje 1. dné naslednjega meseca, da jih colnije morejo vzprejeti v pole izpisnice.
V ta namen je moči ukazati načelnikom finančne straže, da zanesljivo poizvedujejo o ravnokar imeno-
Mesečno izpisnice.
Olajšilo v pisanju izpisnic.
Ustno statistično zglasilo pri organih finančne straže.
Olajšila zastran ustnih statističnih zglasitev pri prometu po stranskih poteh.

Dolžnost organov finančne straže, paziti na to.
Dolžnosti colnij gledé statističnega /glasanja postnega uvoza, poštnega zabeložnega promota in pošt-nega Izvoza v gotovih slučajih.
vanem prometu blaga po stranskih poteh in da zabeležke, ki jih o tem pišejo, predajejo 1. dné vsakega meseca colnijam, da jih vzprejmejo v izpisnice.
Gledé prometa črez mejo proti nemškemu cesarstvu in proti Italiji je moči na podstavi §. 4. v čolnih kartelih k trgovinskim pogodbam, sklenjenim S tema državama dné 6. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 15. in 17. iz 1. 1892.), množine blaga posneti tudi s vpogledom v čolne registre nemških in italijanskih colnij.
uvoz v zabeležnem prometu) je šteli, da je po pošli posredovan (poštni uvoz), tudi tedaj, kadar blaga ob vstopu ne zacoluje poštni zavod, ampak stranka. Kadar kaka stranka, katera se ne bavi poklicema z odpravljanjem blaga, ne bi mogla podati v §. 14. tega ukaza predpisanih povedeb, zapiše jo naj se v ogledne izvide za statistično zglasilo blagapotrebne povedbe, zlasti dotične številke statističnega blagovnega spiska, in pa v slučaju vstopa ali izstopa po morju ta okolnost in pa dotična vstopna in izstopna colnija.
Vodečim finančnim oblastvom se daje nadalje oblast, da posameznim, to prosečim in zanesljivim trgovcem, ki imajo svoje prodajalnice v tozemstvu blizu deželne meje, dovolijo, na mesto pri njih kupujočih potrošnikov statistična ustna zglasila o množinah blaga, ki jih prevede v mejnem prometu (§. 13., št. 1. ukaza), vsak dan in vsak teden dajati colnijam ali oddelkom finančne straže ali pa postavljencem finančne straže, ki prihajajo k njim, oddajajoč pristojbine prost (§. 25., št. 3. ukaza) spisek, v katerem bi bilo ločeno navesti vsakdan spečane skupne množine vsake posamezne vrste blaga. Vsebino teh spiskov je vzprejeti v izpisnice in te spiske hranili pri uradu leto dni.
To ugodnost pak je, ako bi se zlo rabila, preklicati takoj.
Iz drugopisov čolnih izreci], iz čolnih registrov Meseč^i,|lii'1" ali pismenih čolnih izrecll ali tudi po colnem izvidu najdene podatke naj colnije spisujejo v posebne mesečne izpisnice in té pošiljajo z dotičnimi drugopisi čolnih izrecil najkesneje 6. dné naslednjega meseca na c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.).
Spiski » »jgj,
Neprevzete poštne pošiljatve, o katerihje poštni 'potujst''*11' zavod že opravil colnijsko postopanje in katere so se res vrnile v inozemstvo, naj colnije, v zaznamkih po vsebini, množini itd. (§. 14. ukaza) razkazane, vsak mesec sestavljajo in prej ko mogoče predlagajo c. k. trgovinskemu ministerstvu (statističnemu oddelku t. st.).
Finančne straže dolžnost je, da ob svojih ôgle-dih pazi na promet blaga po stranskih potéh tudi z ozirom na to, ali so izpolnjujejo spredaj stoječi zgla-silni predpisi zastran trgovinske statistike (§. 28. ukaza).
Zgoraj navedene naredbe, ki jih vodeča finančna oblastva vkrenejo zastran statističnega popisovanja prometa po stranskih potehali zastran statističnih zglasil po navedenih pristojbine prostih spiskih, morajo se poprej odobriti po c. k. minist erst vili za finance in trgovino.
§• 23.
Pri poštnem uvozu in pa pri vsem zabeležnem prometu, posredovanem po poštnem zavodu, nadalje pri poštnem izvozu tistega blaga in tistih predmetov, katerih izstop se mora izkazati ali kateri so ob izvozu zavezani colu, naj colnije v §. 18. tega ukaza predpisano prigledno in nadzorsko dolžnost izpolnjujejo tudi glede drugopisov čolnih izrecll, ki stopijo na mesto statističnih zglasilnic. Uvoz blaga (vštevši
§. 24.
Pri poštnem izvozu (razen v slučajih, imenovanih v §. 23.) naj prejemni poštni uradi preskusijo na mesto statističnih zglasilnic podane drugopise čolnih izrecil gledé njih oblikovne pravilnosti in pa gledé njih popolnosti z ozirom na zahtévke, navedene v §. 14. tega ukaza, ter naj pri tém najdene hibe dadö po predajni stranki odpraviti s popravilom ali dopolnilom predanih izrectl, in ako treba, z napravo novih izrecll.
Dolžnosti V°}^ uradov stičnih imStnem t*'
Te drugopise je natö s pošiljatvami vréd poslati izmenjevalnim poštnim uradom, kateri jih zbirajo ter 8., 10., 24. in poslednjega dné vsakega meseca pošiljajo c. k. trgovinskemu ministerstvu (statističnemu oddelku t. st.).
8. 25.
Za vsako statistično zglasitev je praviloma plačevati statistično pristojbino ($. 8. zakona).
rrosiortjr




Te pristojbine se oproščujejo (§. 11. zakona);
1.	blagö in predmeti, ki se samö prevažajo;
2.	neposredno v dežele ogerske krone, v Bosno in Hercegovino uvedeno ali od tam neposredno izvedeno blagö in predmeti, ako se tudi pri kaki c. k. colniji poda o njih colnijsko izrecilo, oziroma ako se pri nji odpravijo;
3.	mejni promet (§. 13., št. 1. tega ukaza);
4.	promet za plemenitbo in za poprave v obrat domače obrtnije ali kakega malega obrta v obsegu, oznamenjenem v §. 13., št. 2. tega ukaza;
5.	poštne pošiljatve.
V dokazilo pod št. 2. tega paragrafa navedenega neposrednega uvoza in izvoza zadostuje za prostost od pristojbine predložba izvirnega voznega lista, izdanega v inozemstvu, oziroma v deželah ogerske krone, v Bosni ali Hercegovini.
§. 26.
.	Obrazce za pismeno statistično zglasilo (stati-
Jtgiasiinic in stične zglasiluice) in pristojbinske znamke za plače-inninfik. h vanje statistične pristojbine bo c. k. trgovinsko mini-sterstvo ukazalo prodajati pri vseh c. k. colnijah (podružnicah) in po meri izkazane potrebščine tudi pri oddelkih finančne straže in drugih uradih.
Uradne pristojbinske znamke se prodajejo v zgoraj navedenih prodajališčih po ceni, ki je na njih postavljena na videž.

Uradoma tiskane, z vodnim znamenjem H. St. v pismu italienne39mm visoke in z vpisano znamko dotične papirnice opremljene golice za statistične zglasilnice je dobivati v navedenih prodajališčih po ceni '/j krajcarju za vsak kos in sicer tudi v večih množinah.
«£*»*■>	Uporabljati druge kakor uradoma tiskane zgla-
solle« »o li- silnične golice za statistično zglasilo ni dovoljeno, !	°'1 r“bo' in zato so v zasebni i tiskarnicah narejene zglasil-
nične golice izločene od rabe.
Jj",k»ok°pi»n»' Izvzemši razpredel o množini blaga, katerega I n'r Ju '-sakakor izpolniti pisanjem, in izvzemši podpis
zglasitelja, katerega je prav tako pristaviti pisanega, moči je v statistično zglasilnico postaviti zahtevane podatke tudi po tisku, kamenotisku in vsakaterem drugačnem, kemičnem ali mehaničnem razmnoževalnem načinu, po katerem so in ostanejo vpiski razločni.
Pri pismeni zglasitvi se statistična pristojbina plačuje tako, da stranke potrebno število pristojbin-skih znamek na prostor v zglasilnicah, ki je za to namenjen (ako treba, tudi na stran zadaj), prilepijo prej, ko zglasilnice oddajejo; pri ustnem zglasilu pak se pristojbinske znamke, katere morajo stranke dona-šati, prilepljajo po colnijah ali organih finančne straže v vpisnik, ki je predpisan in ki se rabi za colnijsko vknjiževanje blaga ali predmetov v dotičnem slučaju, in sicer zraven mesta, na katerem se je blago vknjižilo.
Dovoljeno je, v pristojbinske znamke napraviti luknjice v obliki majhnih črk ali drugačnih znamenj (perforovati jih) ali pa vtisniti jim vzdignjeno tiskane črke ali vzdignjena znamenja s posebnimi Stancami, da se tako oznameni lastnik, seveda ako se s tem ne more prikriti, da je znamka že bila rabljena.
Znamke, katerih luknjičanje ali oznamenjanje z vzdignjenim tiskom vtegne omogočiti tako prikritbo ali katerim so se odstrigli beli zobci ob robu, in pa take, katere so poškodovane ali so že bile prilepljene, niso veljavne ter se ne smejo rabiti za plačevanje pristojbine.
Pokažene pristojbinske znamke in zglasilnične golice se ne zamenjujejo za nove.
Prodajati in rabiti do sedaj uporabljane statistične pristojbinske znamke in zglasilnice, kar jih je še v zalogi, tudi zglasilnice z vtisnjeno pristojbinsko znamko, ni več dovoljeno po 1. dné januvarja 1894 L, s katerim dném te znamke in zglasilnice izgubé svojo veljavo.
Počenši s 1. dném januvarja do konca junija 1894. 1. se morejo stare pristojbinske znamke in pa s vtisnjeno pristojbinsko znamko opremljene zglasilnice, katerih so si stranko kupile, zameniti za pristojbinske znamke nove vrste .in enake nominalne vrednosti pri vseli uradnih prodajališčih (colnijah, podružnicah, oddelkih finančne straže), vendar je ta zamemba in pa prodaja novovrstnih pristojbinskih znamek dovoljena še pred !. dném januvarja 1894. 1.
Plačevanje statistične pristojbino sè znamkami.
Luknjičasto itd. znamke.
Pokažene znamke in golice se ne zamenjujejo.
Dosedaj rabljene znamke in zglasilnice izgube veljavo.
Kok za zamembo starih znamek in zglasilnic.
Popis znamck.
Prekolkovanje
znamok.
Kak 6 nnj col ni j o ln organi finančne .stražo nadzoru-j rjo Izpolnjevanje predpisov o trgovinski statistiki.
Po preteku zgorenjega roku se ta zamemba ne | njene pošiljatve vzprejemati v prevožnjo ali odprav-
bo več mogla opraviti.
Zameniti stare zglasilnične golice (z vtisnjeno pristojbinsko znamko ali brez nje) za nove golice ni dovoljeno.
§. 27.
Na uradnih statističnih pristojbinskih znamkah katere so napravljene v štirivoglati obliki z nazobčanim črnim robom in v ploskem tisku, nahaja se v črni barvi cesarski dvoglavi orel z nadpisom „C. k. statistična pristojbina“ in pa oznamenllo vrednostnega zneska 2, 5, 10 in 50 krajcarjev avstrijske vrednote.
Znamke po 2 krajcarja imajo zeleno, znamke po 5 krajcarjev temnorudeče, znamke po 10 krajcarjev temnomodro in znamke po 50 krajcarjev jasnorumeno dno.
V statistično opristojbitev služeče, prilepljene znamke morajo colnije v znamenje njih uporabe prekolkovatl.
g. 28.
Colnij in organov finančne straže dolžnost je, nadzirati vzajemni promet blaga z inozemstvom, vštevši promet po stranskih poteh, tudi gledé na izpolnjevanje predpisov o statistiki vnanje trgovine, sosebno predpisov o zglašanju, ter paziti na to, da promet z inozemstvom ne ujide statističnemu popisu in plačilu statistične pristojbine.
Na kolodvorih in parnoplovnih postajah na meji postavljene colnije bodo nadzor, da blagö, ki je namenjeno za izvoz, ne izstopi brez oddanega statističnega zglasila, najbolje opravljale takö, da si pred odhodom vlakov ali ladij v inozemstvo dadč predložiti spremnice in da s pogledom vanje poiščejo, ali se je o tistem blagu, katero ni bilo pri mejni colniji za izstop statistično zglašeno, to zglasilo opravilo pri colnijah v notranjem rolnem okolišu.
Organi finančne straže bodo v notranjih
ljati še le, ko so se statistično zglasilo in §. 20. ukaza).
jim dali potrebni
na znanje za resnično podatki (§. 6. zakona
§. 29.
Kadar je stranka (g. 1., odst. 2. ukaza) pripravljena, plačati po uradu prisojeno redovno kazen s statistično pristojbino vred, katera je bila morda za prikrajšano spoznana (g. 13. zakona), pripoznavaje resničnost najdenega dejanja in vzdavaje se vsakega
Redovne kaznive slučaje (g. 13. zakona) kon-statuje tista colnija (podružnica, oddelek finančne straže) ali tisti poštni urad, pri katerem naj se podaje statistično glasilo, in sicer z napravo dejanskega popisa, v katerem je zaznamovati kaznivi slučaj vtemeljujoče in dokazujoče okolnosti, potem opravičbo, katero o tem poda stranka, ali pa kako drugačno izjavo. V dejanskem popisu je navesti tudi odločilo urada (oprostilo, oziroma redovno kazen in kako prisojeno nadomestilo prikrajšane statistične pristojbine).
Naprava dOin skega popij*. o redovnih ***
„liK»jih'
Ako dejanski popis opravi kak oddelek finančne straže, odpraviti ga je na colnijo, ki je poklicana, prisojati redovne kazni (§. 13.), da ona izda razsodilo in je vpiše v dejanski popis.
Varščina za plačilo prikrajšane statistične in redovne kazni, ki se morda prisodi, ne sme se zahtevati od stranke, pač pa jo smé stranka položiti prostovoljno.
Varščine-
Ako torej obdolžena stranka prostovoljno dâ tako varščino, poistinijo naj colnije (podružnice), oziroma oddelki finančne straže to okolnost, da se je položila varščina, in pa njeno višino v dejanskem popisu.
O zneskih, ki se dado kot varščina za kazen, in o statističnih pristojbinah, katere se kot varščina pobirajo v gotovini, vročevati morajo colnije (podružnice) ali oddelki finančne straže, kateri jih prevzamejo, strankam pobotnice iz predpisanega juksti-ranega vpisnika za plačila v gotovini.
Ako ar rod««! kozer polo*1 n li pridi. j
C
deželah (na kolodvorih, pristajališčih itd.) in pa na nadaljnega postopanja in pravnega leka, tedaj naj meji morali nadalje paziti na to, da se izpolnjuje 1 podpiše na to merečo, v dejanski popis postavljeno tisto določilo, po katerem smejo javni prevozni j izjavo ter naj proti uradni pobotnici takoj plača zne-zavodi in tiste osebe, ki blago obrtoma odpravljajo , sek globe in statistično pristojbine, katera je bila po suhem ali po vodi, v colno inozemstvo name- j spoznana za prikrajšano.

Kadar kaka za naPravo dejanskega popisa po-i>auje. vabljena stranka, da si se dâ dokazati, da se ji je vabilo vročilo v redu, ne pride in svojega neprihoda ne opraviči z dobrim razlogom, tedaj je moči, ako je kaznivo dejanje jasno, izvršiti kazensko postopanje tudi brez zaslišavanja obdolžene stranke in razsodilo izreči tudi v nenavzočnosti stranke. V takih slučajih je v dejanskem popisu potrditi, da so obveljali vsi zgoraj navedeni, za tako konlumacijsko razsodbo potrebni pogoji.
j,učilni na- Kadar se j« navzlic vabilu izostala stranka bgi (odloki). V zmislu določil spredaj stoječega odstavka brez poprejšnjega zasliševanja, ali kadar se je stranka na podstavi dejanskega popisa, napravljenega po kakem oddelku finančne straže, po colniji (podružnici) v njeni nenavzočnosti obsodila v redovno kazen z morebitnim nadomestilom prikrajšane statistične pristojbine, ali pa kadar pri razsojanju navzočna stranka misli, da se ji godi krivica po kazenski razsodbi, tedaj naj urad izda pismeni plačilni nalog (odlok) ter naj ga vroči stranki proti potrdilu prejema.
\ plačilnem nalogu (odloku) je natančno zaznamovati kaznivi prestopek, navedši, kako je stvar, in pa dokazne razloge; stranki pa je naročiti plačilo naložene redovne kazni, katera bi se sicer morala iztirjati po upravni eksekuciji. Ako je bila dana kaka varščina, povedati je v plačilnem nalogu (odloku), da se ta varščina uporabi v založbo prisojene globe, in stranki je naložiti potemtakem pod eksekucijo samö plačilo kazenskega zneska, ki presega znesek varščine, oziroma v nasprotnem slučaju povabiti jo, da kak prebitek dane varščine potegne pri uradu proti kolka prosti pobotnici v enem letu po vročbi, ker bi sicer ta prebitek zapal in se zasegel na korist zaklada v založbo stroškov uradne trgovinske statistike. Tudi je stranki v plačilnem nalogu (odloku) dovoliti izrečno, da smé v tridesetih dneh vložiti re-kurz na c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.), katerega je zadajati pri razsojevalnem uradu.
ÎSxjc
vabil
pi»«inih"nä	^ar se V|,°čanja vabil ali plačilnih nalogov
'8l>' (odioknv). (odlokov) strankam v slučajih, ko se branijo prevzeti jih, ali ko prejem ovrö kakö drugači, o tem veljajo dotični za čolne in poštne urade veljajoči predpisi.
'^'»»nji'rodov' Pravnomočno prisojene redovne kazni in pa Unjk"'nl’ po*1'" neporavnane statistične pristojbine se iztirjujejo po '•mcem.1"0' ul,ravni eksekuciji, ako se kedö brani njih plačilu.
Kazensko postopanje zastran prestopkov predpisov o statistiki vnanje trgovine proti osebam, ki bivajo j v inozemstvu ali se tam nahajajo, torej tudi vroče-1
vanje vabil in plačilnih nalogov za nje more se vršiti samo, ako se zasačijo v tozemstvu, ekseku-tivno iztirjevanje pravnomočno prisojenih redovnih kazni ali neporavnanih statističnih pristojbin od takih oseb pak je moči opravljati tudi tedaj, kadar te osebe imajo v tozemstvu kako imovino, katero je moči eksekutirati, toda vse to samo, dokler ne preteče enoletni rok zastâre (§. 13. zakona).
Kok, v katerem kaka redovna kazen zastara, prične z dnevom, katerega se je prestopek opravil, in ta rok se prekini po uradnem preiskovanju; rok, v katerem zastara pravnomočno prisojena redovna kazen, pa se prične z dném razsodbe, oziroma z dném, katerega se vroči kazensko razsodilo (plačilni nalog, odlok), in ta poslednji rok se ne prekini po dejanjih eksekucije.
Pri takih državah, s katerimi je sklenjen kak čolni kartel, uporabljati je v njem navedena določila o vzajemnem pripomaganju, da se zabranijo, iščejo, preganjajo in kaznujejo prestopki čolnih predpisov, vstrezno tudi o prestopkih predpisov o statistiki vnanje trgovine, ako se je izrečno dogovorila taka razširba colnega kartela.
O zneskih, kateri se v zmislu tega paragrafa položijo ali eksekutivno iztirjajo (o kazenskih, dopolnilno kazenskih, in statistično pristojbinskih zneskih), naj colnije (podružnice) vročajo strankam pobotnice iz predpisanih jukstiranih vpisnikov za plačila v gotovini.
§. 30.
Proti plačilnim nalogom (odlokom) in sicer tako proti prisojenim redovnim kaznim, kakor proti naloženemu nadomestilu prikrajšane statistične pristojbine morejo stranke (§. 1. odst. 2. tega ukaza) v roku tridesetih dni pri uradu, kateri je izdal plačilni nalog (odlok), vložiti rekurz na c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.), katero odloča o tem na drugi m poslednji stopinji. Ta rok se pričenja s prvim dném po vročbi plačilnega naloga (odloka), in pri preračunu njegovem ni jemati v poštev dni za vožnjo po pošti tedaj, kadar se je dotični rekurz predal poštnemu zavodu proti uradnemu prejemnemu potrdilu (prejemnici, recepisu itd.). Kadar poslednji dan rokü pade na nedeljo ali splošen praznik, tedaj neha rok še le s prvim bližnjim delavnikom.
G. k. trgovinskemu ministerstvu (statističnemu oddelku st. t.) pristoji tudi pravica, da zniža ali popolnoma izpregleda redovne kazni.
Kok zastari in njegov presledek.
Čolni karteli se razširjajo na prestopke predpisov o statistični trgovini.
Pobotnice o kazenskih zneskih itd.
ltekurzi proti plačilnim nalogom (odlokom).
§■ 31.
Stik prestopkov gledé trgovinske statistike z drugimi kaznivimi dejanji.
V tistih slučajih, v katerih se uporabljata obči kazenski zakon ali kazenski zakon o dohodarstvenih prestopkih ali tudi oba ta zakona (§. 12. zakona), kaznujejo se stikajoči se prestopki predpisov o statistiki vnanje trgovine (§. 13. zakona) brez ozira na drugotno kazensko postopanje.
§• 32.
Kedaj prične veljavnost tega ukaza.
Pričujoči ukaz stopi v moč s 1. dném januvarja 1894. 1.
S tem dnem počenši izgubé svojo moč vsa na podstavi dosedaj veljavnih predpisov v posameznih slučajih dodeljena olajšila in izdana ukazila, ako nasprotujejo določilom tega ukaza.
Izvoznemu blagu, katero je kak javen prevozni zavod v odpravo v inozemstvo prevzel pred počet-kom leta 1894. in katero ne dojde kesneje kakor 31. januvarja 1894.1. k colnijskemu izrecilu ali col-nijski odpravi, dovoliti je izstop fudi na podstavi dosedanjih statističnih zglasilnih predpisov in zglasilnic.
Wurmbrand s. r.	Plener s. r.
l>rehudno J* čilo. I
Številka	Nazivalo blaga in predmetov po navodilu	Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katera naloženo je sipano ali	Množin a									Dežela. iz katere blago prihaja	Čolni postavek	Vrsta vpisnika in številka odprave
statističnega blagovnega spiska za uvoz			Teža								V kosih			
		diugafno golo blago došlo k colniji								Alije kosmata (golo blago) ali cista	po nosilnosti bečev			
			v kilogramih						in gramih				(Teh razpredelov ne izpolnjuje stranka)	
1	2	3	4							5	Ö	7	8	9
233	Trd sir v podobi mlinskih koles, težkih 50 kilogramov in več, po pogodili	2 keblja M. 1/2	/ L		_		4	°	I «)||4u0		čista		Švica	5 gl.	E. R. 4.872
														
233	Vsak drugačen sir,	po pogodbi	f 1 1 zaboj	\ M. 3			S		8	7	860			V	10 gl.	
														
251	Zgoščeno mleko,	po pogodbi	20 zabojev F. M. 10/29 s)		.		<>	'V ' 4	0 (i — 8					20 gl_	
														
251	Zgoščeno mleko,	P° pogodbi	1 zaboj F. M. 30 »)					1		j >00	n		v	20 gl.	
														
245	Mesni izločki, trdni.	po pogodbi								|200		—			30 gl.	
K). Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilniea : Na Dunaju, dné 1. maja 1891.
Statistično zglasilo
za uvoz v svobodnem prometu po suhem ali po rekah.
1.1.
L. S. !
Uradni pečat colnije.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi naj se za to rabi stran zadaj.)
I) 5 kr., 2) (n. p. na tri vozila naloženo došlo blago) 15 kr., a) 5 kr., vkope 25 kr.
Navodilo, kako je izpolnjevati zgiasilnico.
K razpredelu 3.
Ta razpredel naj se izpolni takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blago. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4., 5. in 6.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih (zastran veče razločnosti pišoč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samö in edino) po številu kosov ali po nosilnosti bečev; težo je po določilih, kakor jih vsak čas za colno postopanje piše čolna tarifa, napovedavati ali kot kosmato ali pa kot (zares ovedeno ali po odbitku tare preračunjeno) čisto težo, in po tém je v razpredelu 5. zapisati, ali je kosmata ali čista. — Pri blagu, katero se mora po zgorenjem predpisu zglašati v kosmati teži, naj se tedaj, kadar je to blago naloženo golo, zapiše v razpredelu 5. „golo blago“.
Kadar se v kakem tovoru nahaja blago, katero spada pod razne številke statističnega blagovnega spiska in katero je zglašati v kosmati teži, tedaj naj se tisto blago, katerega je po množini največ, zglasi v kosmati teži, ostalo blago pak v čisti teži.
K razpredelu 7.
Za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prvotno izvira. Ako zglašujoči stranki ta dežela ni znana, navede naj tisto deželo, iz katere blago ali predmet prihaja po trgovini, in ako bi stranka tudi tega ne mogla povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Pri tistem blagu, katero prvotno zares izvira z Avstrijskega ali Ogerskega, (pri nazaj idočem blagu) zglašati je Avstrijsko-Ogersko za deželo, iz katere blago prihaja.
Iižaski in rčški svobodni okoliš se sméta zglašati za deželo, iz katere blago prihaja, samo tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, iz katere blago prvotno prihaja in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve.
Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska ali v isti odstavek kake številke, katero pak je različnega izvira, ne smé se zglašati v istem poprečnem razdelku,
ampak za vsako deželo, iz katere to blago prihaja, rabiti je poseben poprečen razdelek in poprečne i azdelke je za ločeno izkazilo pododdeliti še nadalje, ako treba. S tém se pak nikakor ne ruši višina statistične pristojbine, samô mora stranka v opomnji povedati, da to blago spada k istemu osnovnemu izrecilu (voznemu listu).
K predtisku 11.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
(iledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.),
Načela za odmero statistične pristojbine.
hnojni pri stoj binski postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačali za vsako zgiasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samo vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero ob uvozu dojde k uradu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani) ter spada k isti pošiljat vi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila ter namenjeno samô enemu prejemniku), pristojbina preračunja takö, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samô enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne veljd o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odméri pristojbine in pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojbinske dolžnosti, ki nastane po tem. kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih lovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 177.).
Številka
Nazivalo blaga in predmetov po navodilu
statističnega blagovnega spiska za izvoz
Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katera naloženo se sipano ali drugačno golo blago najde pri uradnem postopanju
Množina
Teža
v kilogramih
in
gramih
Aliji! kosmata (golo blago) ali čista
v kosih
po nosilnosti bečev
Dežela,
v katero je blago namenjeno
Vrsta vpisnika in številka odprave.
(Tega razpredela ne izpolnjuje stranka)
1097
Dišavarsko blago
3 zaboji
M. N. 418/20 i)
1097
Alkoholične, aromatične esencije

8 0
1 5
kosmata
čista
Rumunsko
N. R. 8GG
9. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica:
Na Dunaju, dné 10. januvarja 1894.
Statistično zglasilo
za izvoz v svobodnem prometu po suhem ali po rekah.

Uradni pečat colnije.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi naj se za to rabi stran zadaj).
<) 5 kr.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
la razpredel naj se izpolni takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blago. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4., 5. in 6.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih (zastran veče razločnosti pišoč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa sainö in edino) po številu kosov ali po nosilnosti bečev; težo je zglašati vselej kot kosmato težo, vendar z edino to izjemo, da je od cukra in žganja proti izvozni bonifikaciji (povračilu davka) vselej napovedovati čisto težo. — Pri blagu, katero se mora po zgorenjem predpisu zglašati v kosmati teži, naj se tedaj, kadar je to blago naloženo golo, zapiše v razpredelu 5. „golo blago“.
Kadar se v kakem tovoru nahaja blago, katero spada pod razne številke statističnega blagovnega spiska in katero je zglašati v kosmati teži, tedaj naj se tisto blago, katerega je po množini največ, zglasi v kosmati teži, ostalo blago pak v čisti teži.
K razpredelu 7.
Za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati je tisto deželo, v katere užitek je blago ali predmet namenjen. Ako zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago užije, navede naj tisto deželo, ki je poslednji, predajniku znani cilj pošiljatve. Ako oseba, katera je dolžna podajati zglasilo, v tem slučaju kesneje izvé, v kateri deželi se je blago prav za prav užilo, opraviti mora o tem pristojbine prosto dodatno zglasilo, katero se more zadati pri kateri koli c. k. col-niji ali pa tudi naravnost pri c. k. trgovinskem ministerstvu (v statističnem oddelku t. st.) ter mora obsegati potrebne povedbe, da se dä spoznati istöst s prej zglašeno pošiljatvo.
V ta namen je moči tudi pri colnijah brezplačno dobiti dotične golice in poštnine proste zavitke. Sploh so taka dodatna zglasila ob odpravi po pošti prosta poštnine, ako se na zavitek pristavi opomnja „po uradnem pozivu“ terse pošiljatev, katera seveda ne smé obsegati nič drugega, nadpiše na kako c. k. colnijo ali pa na c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.).
Tržaški in réSki svobodni okoliš se smeta zglašati za deželo, v katero je blago namenjeno, samö tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago prav za prav užije in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve. Zgoraj omenjena in zglasitelju naložena dolžnost, da dodatno zglasi deželo, v kateri se blago prav za prav užije, velja zlasti v tem slučaju.
Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska ali v isti odstavek kake številke, katero pak je različnega namenila, ne smé se zglašati v enem poprečnem razdelku, ampgk za vsako deželo, v katero je to blago namenjeno, rabiti je poseben poprečen
razdelek in poprečne razdelke je za ločeno izkazilo pododdelki še nadalje, ako treba. S tém se pak nikakor ne ruši višina statistične pristojbine.
Ako za izvoz že statistično zglašeno blago vsled predrugačbe njegove namembe ostane v domačih deželah in ako je javni prevozni zavodi brez posredovanja kake colnije smejo izročiti strankam, morajo stranke, kadar dotično izpremenjeno naredbo priobčujejo prevoznemu zavodu, vsakakor pa preden tako blago odvzamejo, prevoznim zavodom predati po sebi podpisano pismeno izrecilo, katero izpravlja prvotno statistično zglasilo ter je namenjeno za c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. sl.) ; ako se ne priloži popoln prepis prvotne zglasilnice, mora to izrecilo vsakakor obsegati število, vrsto in oznamenilo tovorov (vozil), vrsto in množino v njih se nahajajočega blaga in predmetov, nadalje colnijo, pri kateri se je opravila prvotna zglasitev, in pa datum prejšnjega zglasila, naposled imé prvotnega zglasitelja tako, da bo lahko spoznati zvezo, ki je med prej podanim statističnim zglasilom in pa med izpravljajočim izrecilom.
K predtisku 10.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristavi je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odmero statistične pristojbine.
Lnojni pristojbinski poslavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega) slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samö vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero se pri uradnem izvoznem postopanju najde ob izvozu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani) 1er spada k isti pošiljatvi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila ali iste vozne, to izrecilo nadomestujoče listine in katero prihaja samo oil istega pošiljača), pristojbina preračunja tako, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samo enojnega pristojbiuskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne velja o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
I udi natančnejša določila o odinéri pristojbine in pa po ogojih, kedaj se s pridržkom pristojbihske dolžnosti, ki nastane po tem, kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 8193. 1. (Drž. zak. št. 177.).

Številka	Nazivalo blaga in predmetov po navodilu				M	n	0	ž i n a		Dežela, iz katere blago prihaja	Dežela, v katero je blago namenjeno	Vknjižbeni podatki			
* statističnega blagovnega spiska za prevoz		Kosmata tež						1	v kosih			nakaznjoče colnije		izstopne colnije	
		V	kilogramih					in gramih	po nosilnost! bečev			Vrsta vpisnika	Odpravna številka	Vrsta vpisnika	Odpravna številka
												(Teli razpredelov n		izpolnjuje stranka)	
1	‘2	3							4	5	6	7	8	9	10
															
															
															
															
															
Statistično zglasilo
:
za prevoz po suhem ali po rekah.
___
Uradni pečat nakazujoîe colnije. Ime izstopne colnije.
11. Kraj in dan. v katerem in katerga se je izdala zglasilnica:
Pristojbin prosto.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3. in 4.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih po kosmati teži (zastran veče razločnosti pišoč grame z vidno manjšimi številkami), izjmoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samö in edino) po številu kosov ali nosilnosti bečev.
K razpredelu 5. in 6.
Za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prvotno izvira. Ako zglašujoči stranki ta dežela ni znana, navede naj tisto deželo, iz katere blago ali predmet prihaja po trgovini, in ako bi stranka tega ne mogla povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati je tisto deželo, v katere užitek je blago ali predmet namenjen. Ako zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago užije, navede naj tisto deželo, ki je poslednji, predajniku znani cilj pošiljatve.
Tržaški in reški svobodni okoliš se smeta zglašati za deželo, iz katere blago prihaja ali v katero je namenjeno, samo tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, od koder blago prav za prav prihaja ali v kateri se prav za prav užije, in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve.
To zglasilnico je rabiti tako, da se na nji v vsakem poprečnem razdelku zglasi samo blago, ki spada v isto številko statističnega blagovnega spiska za prevoz ter prihaja iz iste dežele ali je pa namenjeno v isto deželo; pri tem je vse eno, ali so to blago in ti predmeti zapakovani v enega ali v več tovorcev, ali so pa nezapakovani. Zastran tega ločenega izkazila je moči poprečne razdelke pododdeliti tudi še nadalje, ako treba.
Ako za prevoz že statistično zglašeno blago vsled predrugačbe njegove namembe ostane v domačih deželah in ako je javni prevozni zavodi brez posredovanja kake colnije smejo izročiti strankam, morajo stranke, kadar dotično izpremenjeno naredbo priobčujejo prevoznemu zavodu, vsakakor pa preden tako blago odvzamejo, prevoznim zavodom predati po sebi podpisano pismeno izrecilo, katero izpravlja prvotno statistično zglasilo ter je namenjeno za c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.); ako se ne priloži popoln prepis prvotne zglasilnice, mora to izrecilo vsakakor obsegati število, vrsto in množino v njih se nahajajočega blaga in predmetov, nadalje colnijo, pri kateri se je opravila prvotna zglasitev, in pa datum prejšnjega zglasila, naposled imé prvotnega zglasitelja tako, da bo lahko spoznati zvezo, ki je med prej podanim statističnim zglasilom in pa med izpravljajočim izrecilom.
Prevozno blago, katero vstopa in izstopa po suhem ali po rekah, ne smé se zglašati na isti zglasilnici vkupe z blagom, katero vstopa ali izstopa po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč.
K predtisku 12.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. rninisterstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
/
\
Številka
Nazivalo blaga in predmetov po navodilu
statističnega blagovnega spiska za uvoz
Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katera naloženo je sipano ali drugačno golo blago došlo k colniji
1 I
22 I Dateljni
po pogodbi
17 ! Smokve, suhe
po pogodbi
22 Dateljni
po pogodbi
17 ; Smokve, suhe
po pogodbi
22 j Dateljni
po pogodbi
1 zaboj L. 6435 ')
]1 zaboj L. 6436 2)
1 zaboj L. 6437 »)
Množina
Teža
v kilogramih
in gramih
Alije kosmata (golo blago) ali čista
V kosih
po nosilnosti bečev
Dežela,
iz katere blago prihaja
44
O)
d
O
G o
£ £
- —« ' , G H3
S O
?£ 3 S > §
(Teh razpredelov ne izpolnjuje stranka)
2; 8
1 8
______L
8| Oj
čista
kosmata
čista
kosmata
čista
Italija
12 gl.
1 gl-
12 gl-
1 gl.
12 gl.
E. R. 512
10.	Vstopilo črez colnijo v Trstu
11.	Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica: V Trstu, dné 2. januvarja 1894.
Statistično zglasilo
za uvoz v svobodnem prometu po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč.
12. Podpis zglasitelja:
(Pristaviti ga je pisanega.)
I. 1.
! L. S. '!
\
Uradni pečat colnije.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico, najdeš zadaj.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi naj se za to rabi stran zadaj).
*) 5 kr., ») 5 kr., “) 5 kr., vkupe 15 kr.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
Ta razpredel naj se izpolni takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blago. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storili po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4., 5. in 6.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih (zastran veče razločnosti pišoč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samö in edino) po številu kosov ali po nosilnosti bečev; težo je po določilih, kakor jih vsak čas za colno postopanje piše čolna tarifa, napovedovati ali kot kosmato ali pa kot (zares ovedeno ali po odbitku tare preračunjeno) čisto težo, in po tém je v razpredelu 5. zapisati, ali je kosmata ali čista. — Pri blagu, katero se mora po zgorenjem predpisu zglašati v kosmati teži, naj se tedaj, kadar je to blago naloženo golo, zapiše v razpredelu 5. »golo blago“.
Kadar se v kakem tovoru nahaja blago, katero spada pod razne številke statističnega blagovnega spiska in katero je zglašati v kosmati teži, tedaj naj se tisto blago, katerega je po množini največ, zglasi v kosmati teži, ostalo blago pak v čisti teži.
K razpredelu 7.
Za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prvotno izvira. Ako zglašujoči stranki ta dežela ni znana, navede naj tisto deželo, iz katere blago ali predmet prihaja po trgovini, in ako bi stranka tudi tega ne mogla povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Pri tistem blagu, katero prvotno zares izvira z Avstrijskega ali Ogerskega, (pri nazaj idočem blagu) zglašati je Avstrijsko-Ogersko za deželo, iz katere blago prihaja.
Tržaški in reški svobodni okoliš se smčta zglašati za deželo, iz katere blago prihaja, samo tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, iz katere blago prvotno prihaja in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve.
Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska ali v isti odstavek kake številke, katero pak je različnega izvira, ne smé se zglašati v istem poprečnem razdelku,
ampak za vsako deželo, iz katere to blago prihaja, rabiti je poseben poprečen razdelek in poprečne razdelke je za ločeno izkazilo pododdeliti še nadalje, ako treba. S tém se pak nikakor n e ruši višina statistične pristojbine, samo mora stranka v opomnji povedati, da to blago spada k istemu osnovnemu izrecilu (voznemu listu).
K predtisku 11.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odmero statistične pristojbine.
Enojni pristojbinski postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti sam6 vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero ob uvozu dojde k uradu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani) ter spada k isti pošiljatvi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila ter namenjeno samö enemu prejemniku), pristojbina preračunja takö, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samô enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne veljâ o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odmeri pristojbine in pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojbinske dolžnosti, ki nastane po tem, kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Številka
Nazivalo blaga in predmetov po navodilu
j__
statističnega blagovnega spiska za izvoz
Število, vrsta in oznamenilo tovorov oziroma število in vrsta vozil, na katera naloženo se sipano ali drugačno golo blago najde pri uradnem postopanju
Množina
Teža
v kilogramih
in
I gramih
Ali je kosmata (golo blago) ali čista
v kosih
po nosilnosti bečev
Dežela,
v katero je blago namenjeno
Vrsta
vpisnika in številka odprave.
(Tega razpredeta ne izpolnjuje stranka)
210
Delan les evropski, surov, mehak (okrogel les)
210 j Delan les evropski, surov, mehak (okrogel les)
217
Žagano blago (izvzemši oplatice), surovo
Žagano blago (izvzemši oplatice), surovo
212 I Delan les evropski, obtesan, mehak
4 vagoni *)
1 vagon 2)
1 vagon 3)
1 vagon *)
0 0 0
ir
1 o o o o
golo
blago
Italija
N. R. 90
9.	Izstopilo črez colnijo v	*
10.	Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica:
V Ljubljani, dné 10. januvarja 1894.
11.	Podpis zglasitelja:	1. I.
(Pristaviti ga je pisanega.)
Statistično zglasilo
za izvoz v svobodnem prometu preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč.
; L. s. j
_____
Uradni pečat colnije.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi naj se za to rabi stran zadaj).
i) 20 kr., 2) 10 kr., 8) 5 kr., *) 5 kr., vkupe 40 kr.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
I’a razpredel naj se izpolni tako, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blago. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4.. 5. in 6.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih (zastran veče razločnosti pišdč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samo in edino) po številu kosov ali po nosilnosti bečev; težo je zglašati (v razpredelu 5.) vselej kot kosmato težo, vendar z edino to izjemo, da je od cukra in žganja proti izvozni bonifikaciji (povračilu davka) vselej napovedovati (v razpredelu 5.) čisto težo. — Pri blagu, katero se mora po zgorenjem predpisu zglašati v kosmati teži, naj se tedaj, kadar je to blago naloženo golo, zapiše v razpredelu 5. n golo blago“.
Kadar se v kakem tovoru nahaja blago, katero spada pod razne številke statističnega blagovnega spiska in katero je zglašati v kosmati teži, tedaj naj se tisto blago, katerega je po množini največ, zglasi v kosmati teži, ostalo blago pak v čisti teži.
K razpredelu 7.
Za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati je tisto deželo, v katere užitek je blago ali predmet namenjen. Ako zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago užije, navede naj tisto deželo, ki je poslednji, predajniku znani cilj pošiljatve. Ako oseba, katera je dolžna podajati zglasilo, v tem slučaju kesneje izvé, v kateri deželi se je blago prav za prav užilo, opraviti mora o tem pristojbine prosto dodatno zglasilo, katero se more zadati pri kateri koli c. k. col-niji ali pa tudi naravnost pri c. k. trgovinskem ministerstvu (v statističnem oddelku t. st.) ter mora obsegati potrebne povedbe, da se dâ spoznati istöst s prej zglašeno pošiljatvo. V ta namen je moči tudi pri colnijah brezplačno dobiti dotične golice in poštnine proste zavitke. Sploh so taka dodatna zglasila ob odpravi po pošti prosta poštnine, ako se na zavitek pristavi oponmja ,po uradnem pozivu“ ter se pošiljatev, katera seveda ne smé obsegati nič drugega, nadpiše na kako c. k. colnijo ali pa na c. k. trgovinsko ministerstvo.
Tržaški in réSki svobodni okoliš se smeta zglašati za deželo, v katero je blago namenjeno, samö tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago prav za prav užije in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve. Zgoraj omenjena in zglasitelju naložena dolžnost, da dodatno zglasi deželo, v kateri se blago prav za prav užije, veljâ zlasti v tem slučaju.
Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska ali v isti odstavek kake številke, katero pak je različnega namenila, ne smé se zglašati v enem poprečnem razdelku, ampak za vsako deželo, v katero to blago namenjeno, rabiti je poseben poprečen raz-
delek in poprečne razdelke je za ločeno izkazilo pododdeliti še nadalje, ako treba. S tém se pak nikakor ne ruši višina statistične pristojbine.
Ako za izvoz že statistično zglašeno blago vsled predrugačbe njegove namembe ostane v domačih deželah in ako je javni prevozni zavodi brez posredovanja kake colnije smejo izročiti strankam, morajo stranke, kadar dotično izpremenjeno naredbo priobčujejo prevoznemu zavodu, vsakakor pa preden tako blago odvzamejo, prevoznim zavodom predati po sebi podpisano pismeno izrecilo, katero izpravlja prvotno statistično zglasilo ter je namenjeno za c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.); ako se ne priloži popoln prepis prvotne zglasilnice, mora to izrecilo vsakakor obsegati število, vrsto in oznamenilo tovorov (vozil), vrsto in množino v njih se nahajajočega blaga in predmetov, nadalje colnijo, pri kateri se je opravila prvotna zglasitev, in pa datum prejšnjega zglasila, naposled imé prvotnega zglasitelja tako. da bo lahko spoznati zvezo, ki je med prej podanim statističnim zglasilom in pa med izpravljajočim izrecilom.
K predtisku 11.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kako naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odméro statistične pristojbine.
Enojni pristojbinski postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samö vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več lovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero se pri uradnem izvoznem postopanju najde ob izvozu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plan, sani) ter spada k isti pošiljatvi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila ali iste vozne, to izrecilo nadomestlijoče listine in katero prihaja samo od enega pošiljača), pristojbina preračunja takö, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samö enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne velja o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odméri pristojbine in pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojhinske dolžnosti, ki nastane po tem. kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Številka	Nazivalo blaga in predmetov po navodilu	Množina								Dežela, iz katere blago prihaja •	Dežela, v katero je blago namenjeno	Vknjižbeni podatki			
statističnega blagovnega spiska za prevoz		Kosmata teža							v kosih po nosilnosti bečev			nakazujoče colnije		izstopne colnije	
		v kilogramih						in gramih				Vrsta vpisnika	Odpravna številka	Vrsta vpisnika	Odpravna številka
												(Teh razpredelov ne izpolnjuje stranka)			
1 1 2		3								5	0	7	1	8	1	9	1	10			
1						—	—						• ’				
	'	•		—		—				•	-					
								—	- - 							
						—	1								
															
I	( po suhem ali po rekah
/ vstopilo f---------;— --------—-------------------
tl. Potpre-l	I P° morju îrez colnljo v
vožnje: (	i p0 suhem ali po rekah
l izstopilo {-------------------—-----------------
)	I po rnorju črez colnijo v.............
(Kar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta. 12. Kraj in dan, v katerem in katerega seje izdala zglasilnica:
Statistično zglasilo
za prevoz po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč,
ako se vstop ali izstop in pa vstop in izstop izvrši po morju.
Ime izstopne colnije :
Pristojbin prosto.
Uradni pečat nakazujoče colnije.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3. in 4.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih po kosmati teži (zastran veče razločnosti pišbč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samo in edino) po številu kosov ali nosilnosti bečev.
K zrapredelu 5. in 6.
Za deželo, iz katere blagö prihaja, zglašati je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prvotno izvira. Ako zglašujoči stranki ta dežela ni znana, navede naj tisto deželo, iz katere blago ali predmet prihaja po trgovini, in ako bi stranka tega ne mogla povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati je tisto deželo, v katere užitek je blago ali predmet namenjen. Ako zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago užije, navede naj tisto deželo, ki je poslednji, predajniku znani cilj pošiljatve.
Tržaški in rčški svobodni okoliš se smeta zglašati za deželo, iz katere blago prihaja ali v katero je namenjeno, samô tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, od koder blago prav za prav prihaja ali v kateri se prav za prav užije, in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve.
I o zglasilnico je rabiti tako, da se na nji v vsakem poprečnem razdelku zglasi samb blago, ki spada v isto številko statističnega blagovnega spiska za prevoz ter prihaja iz iste dežele ali je pa namenjeno v isto deželo; pri tem je vse eno, ali so to blago in ti predmeti zapakovani v enega ali več tovorcev ali pa, ali so nezapakovani. Zastran lega ločenega izkazila je moči poprečne razdelke pododdeliti tudi še nadalje, ako treba. Ako za prevoz že statistično zglašeno blago vsled predrugačbe njegove namembe ostane v domačih deželah in ako je javni prevozni zavodi brez posredovanja kake colnije smejo izročiti strankam, morajo stranke, kadar dotično izpremenjeno naredbo priobčujejo pre-
voznemu zavodu, vsakakor pa preden tako blago odvzamejo, prevoznim zavodom predati po sebi podpisano pismeno izrecilo, katero izpravlja prvotno statistično zglasilo ter je namenjeno za c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.); ako se ne priloži popoln prepis prvotne zglasilnice, mora to irrecilo vsakakor obsegati število, vrsto in ozna-menilo tovorov (vozil) vrsto in množino v njih se nahajočega blaga in predmetov, nadalje colnijo, pri kateri se je opravila prvotna zglasitev, in pa datum prejšnjega zglasila,naposled imé prvotnega zglasitelja tako, da bo lahko spoznati zvezo, ki je med prej podanim statističnim zglasilom in pa med izpravljajočim izrecilom
Prevozno blago, katero vstopa in izstopa po suhem ali po rekah, ne smé se zglašati na isti zglasilnici vkupe z blagom, katero vstopa ali izstopa po morju preko avstrijskih ali ogerskih pristanišč.
K predtisku 11.
Stranka mora povedati, po kateri poti prevožnje je blago vstopilo in izstopilo; to naj se zgodt s tém, da se razločno prečrta tisti del tega predtiska, ki se ne vjema z danim slučajem,
Ako je blago vstopilo ali izstopilo, oziroma vstopilo in izstopilo po morju, povedati je tudi vstopno ali izstopno colnijo ob morju, eventuvalno obé ti colniji.
K predtisku 13.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledč vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kaké naj stranke izpolnjujejo zglasilnico, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
Ta razpredel naj se izpolni takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blagö. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pove naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4. in 5.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih po čisti teži (zastran veče razločnosti pišoč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samö in edino) po številu kosov ali nosilnosti bečev.
K razpredelu 6.
Pri prometu za plemeničenje je zlasti plemenitbo, katero je opraviti, vselej napovedati takö, da ne bo nobenen dvojbe o njeni vrsti ali o njenih vrstah. Zatorej mora biti tukaj vselej povedano, kateremu postopanju je treba blago podvreči.
Kot „povod drugačnega zabeležnega postopanja“ je povedati vrsto prometa in tiste okolnosli, na katerih se vtemeljuje zabeležno postopanje (n. p. promet ponamerne prodaje, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, predmeti za razstave itd.).
K razpredelu 7.
Za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati je tisto deželo, iz katere blago ali predmet prvotno izvira. Ako zglašujoči stranki ta dežela ni znana, navede naj tisto deželo, iz katere blago ali predmet prihaja po trgovini, in ako bi stranka tudi tega ne mogla povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Tržaški in rčški svobodni okoliš se sméta zglašati za deželo, iz katere blago prihaja, samö tedaj, kadar zglasitelju m znana dežela, iz katere blago prvotno prihaja in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve.
Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska ali v isti odstavek kake številke, katero pak je različnega izvira, ne smé se zglašati v istem poprečnem razdelku, ampak za vsako deželo, iz katere to blago prihaja, rabiti je poseben poprečen razdelek in poprečne razdelke je za ločeno izkazilo pododdeliti še nadalje, ako treba. S tem se pak nikakor ne ruši višina statistične pristojbine, samö stranka mora v opomnji povedati, da to blago spada k enemu osnovnemu izrecilu (voznemu listu).
K predtisku 10.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za fi nance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odméro statitične pristojbine.
Enojni pristojbinskl postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samö vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, kalero k uradu dojde ob izvozu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plan, sani) ter spada k isti pošiljatvi (loje, katero je predmet istga colnega izrecila in katero prihaja samo od enegapošiljača), pristojbina preračunja takö, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samö enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne veljâ o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odméri pristojbine in pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojbinske dolžnosti, ki nastane po tem, kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Številki	Nazi val o blaga in predmetov po navodilu	Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katere naloženo je sipano ali drugačno golo blago došlo k colniji			M		11 0	ž i	n a		Vrsta plemenitbe ali poprave, ki jo je na blagu opraviti. oziroma povod drugačnega z ibeležnega postopanja (i	Dežela, iz katere blago prihaja 7	Vrsta vpisnika in odprav-na številka. (Tega ne iz- i polnjuje stranka.)
statističnega blagovnega spiska za uvoz			v		čista teža kilogramih				in gramih	v kosih po nosilnosti bečev			
1	2	3	4							5			
	! '	1 zaboj								—			Zab.
419	Bombaževa preja, na tri ali več niti, barvana	C. M. 23 •)					(i	,	! 500		V povezbo	Švica	R. P. 42
442	Bombaževi tulji						1	8	600	—		7»	
444	Bombaževo blago v zvezi s kovinskimi nitimi	T>					2	5	400	—		*	
		1 zaboj													
		C. M. 24											
419	Bombaževo blago, na tri ali več niti	*)					5	«	500			1*	
442 1	Bombaževi tulji						2	2		- - 				
9. Pot pre-vožnje :
vstopilo
po suhem ali po rekah
(Kar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta.)
10. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica:
V Feldkirchu, dné tO. marca 1894.
Statistično zglasilo
O
za uvoz v zabeležnein prometu.
....'x
\
L. S. '
Uradni pečat eolnije.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi je za to rabiti stran zadaj).
l) à kr., ») 5 kr., vkupe 10 kr.
Drugopis.
Številk«!
Nazivalo blaga in predmetov po navodilu
statističnega blagovnega spiska za uvoz
1 i_______________________________________________________________________2
419 Bombaževa preja, na tri ali več niti, barvana
442 Bombaževi tulji
444
419
Bombaževo blago v zvezi s kovinskimi nitimi
Bombaževo blago, na tri ali več niti
442 I Bombaževi tulji
P°ï l.,re-' vstopilo '
vožnje :	r /
po suhem ali po rekah
iKar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta.!
10. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica: V Feldkirchu, dné 10. marca 1894.
Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katere naloženo je pisano ali drugačno golo blago došlo k colniji	Množina								Vrsta plemenitbe ali poprave, ki jo je na blagu opraviti, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopanja	Dežela, iz katere blago prihaja	Vrsta vpisnika in odprav-na š'eviika. (Tega ne izpolnjuje stranka.)
	Čista teža							v kosih			
	v kilogramih						in gramih	po nosilnosti bečev			
3	4							5	6	7	
1 zaboj C. M. 23		11		■ j	6	4	500		V povezbo	Švica	Zah. B. P. 42
											
n					i	3	600				
											
			•		2	5 6	400			Tl	
											
1 zaboj C. M. 24					O		500		:	:	• -. V	P	
								'			
					2	2					
											
Statistično zglasilo
za uvoz v zabeležnem prometu.
L. s.

Uradni pečat colnije.
11. Podpis zglasitelja:
(Pristaviti gaje pisanega.I
Drugopis naj stranka izpolni prav takö, kakor priloženo zglasilnico.
Morda dovoljeni ubitek:...........°/0
Izčrpano
Zacolano:.........kilogramov..........gramov (vrsta blaga:)
V
n
*>	V	r>
»
rt
v
»	v
77	r>	n	«	...............................
(Kar se z danim slučajem ne vjema, naj urad prečrta, in ako se blago zacola, vpisati je razen tega množino ter povedati vrsto blaga.)
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
Ta razpredel naj se izpolni tako, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blagô. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4. in 5.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih po čisti teži (zastran veče razločnosti pišoč grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer jo v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samö in edino) po številu kosov ali nosilnosti bečev.
K razpredelu 6.
Pri prometu za plemeničenje je zlasti oplemenitbo, katero je opraviti, vselej napovedati takö, da ne bo nobene dvojbe o njeni vrsti ali o njenih vrstah. Zatorej mora biti tukaj vselej povedano, kateremu postopanju je treba blago podvreči.
Kot „povod drugačnega zabeležnega postopanja“ je povedali vrsto prometa in tiste okolnosti, na katerih se vtemeljuje zabeležno postopanje (n. p. promet ponamerne prodaje, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, predmeti za razstave itd.).
K razpredelu 7.
Pri izvozu v zabeležnem postopanju je za deželo, v katero je blago namenjeno, zglasiti tisto, v kateri naj se izvrši oplemenitba, poprava, užitek (prodaja) na ponamerno prodajo izvedenega blaga, poraba izposojenih vagonov ali vzorcev, razstava itd.
Tržaški in reški svobodni okoliš se smeta za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati samö tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, v katerem naj se izvrši oplemenitba, po-
prava itd., in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve. V §. 15. ukaza zglasitelju naložena dolžnost, da dodatno zglasi deželo, v katero je blago prav za prav namenjen0) velja zlasti v tem slučaju.
K predtisku 11.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristavili je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dnè 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odmero statistične pristojbine.
Enojni pristojbinski postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samö vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero se pri uradnem izvoznem postopanju najde ob izvozu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani) ter spada k isti pošiljatvi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila ali iste vozne, to izrecilo nadomestujoče listine in katero prihaja samo od enega pošiljača), pristojbina preračunja tako, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samö enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne velja o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odméri pristojbine in pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojbinske dolžnosti, ki nastane po tem, kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Številka	Nazivalo blaga in predmetov po navodilu	Število, vrsta in ozna-menilo tovorov, oziroma število in vrsla vozil, na katera nalo ženo se sipano ali drugačno golo blago najde pri uradnem postopanju	M noži n a .								Vrsta plemenitbe ali poprave, ki jo j e ji a blagu opravili, oziroma povod drugačnega zabe-iežnega postopanja	Dežela, v katero je blago namenjeno	: O» loš •s * 3 ■= V .2* lil i 1? > -
statističnega blagovnega spiska za izvoz			čista teža v kilogramih	gra„lih							v kosih po nosilnosti bečev			
1 1 .2		3	A							5	(j	7	8 .
835	Glavice šivalnikov (šivalnih strojev)	10 zabojev N. 1/10	«)		—		J	3	‘ ' 3 0		■ •	Negotova prodaja	Srbija	Zab. R. P. 1020
778	Šivanke, manj kakor 5cm dolge								300	—	V		
																
	'									—			
															
t po suhem ali po rekah izstopilo <
( po morju l,ro* oolnijo-v.......
(Kar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta.)
10. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica :
9. Pot pre-vožnje :
Statistično zglasilo
za izvoz v zabeležuem prometu.
Na Dunaju, dné 10. januvarja 1894.
Uradni pečat colnije.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi je za to rabiti stran zadaj).
») 50 kr.
Drugopis.
Številka	Nazivalo blaga in predmetov po navodilu	število, vrsta in ozna-menilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katero naloženo se sipano ali drugačno golo blago najde pri uradnem postopanju	• Množina								Vrsta plemenitbe ali poprave, ki jo je na blagu opraviti, oziroma povod drugačnega zabe-iežnega postopanja	Dežela, v katero je blago namenjeno	Vrsta vpisnika in od-pravna številka. (Tega ne izpolnjuje stranka)
statističnega blagovnega spiska za izvoz			čista teža v kilogramih						in gramih	v kosih po nosilnosti bečev			
1 2		3	4							5	6	7	8
836	Glavice šivalnikov (šivalnih strojev)	10 zabojev N. 1/10				4	3	3			Negotova prodaja	Srbija	Zav. R. P. 1020
778	Šivanke, manj kakor 5 cm dolge	*						0	300	—				
												(	
										:		—			
													
( po suhem ali po rekah
( po morju črez colnijo v (Kar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta.)
10. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica: Na Dunaju, dné 10. januvarja 1894.
Po‘Pre-( izstopilo vožnje: l 1
Statistično zglasilo
za izvoz v zabeležnem prometu.
■
L. S.
j
Uradni pečat colnije.
Drugopis naj stranka izpolni prav takö, kakor priloženo zglasilnico.
Morda dovoljeni ubitek:...........°/o
Izčrpano
Rešeno
(Kar se z danim sluSajem ne vjema, naj urad prečrta.
Vrsta ople-menitbe ali poprave, ki se je opravila na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopanja	lfežela, v katero je blago namenjeno
9	10
Naprava oblačil	Turčija
	
	
	
	
s i
»■H I
Nazivalo blaga in predmetov po navodilu
•g I
statističnega blagovnega spiska za uvoz
Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katera naloženo se sipano ali drugačno golo blago najde pri uradnem postopanju
M il o ž i n a
Cista teža
v kilogramih
(gramih
i
v kosili
po
nosilnosti
bečev
Množina v zopet izvedenem blagu obseženih
inozemskih tvarin
tozemskili pristavkov
čista teža
v kilogramih !	111
gramih
v kilogramih
in gramih
7
Številka in leto vstopnega zabeli ž-noga vpiska, pod katerim, in pa ime tiste colnije, pri ka tori se je o svojem času opravilo vstopno colnijsko postopanje glede inozemskih tvarin
!
H*
III
595 Oblačila za gospode iz volne
-i- zaboji
F. H.
1—4 i)
3 2
5u0
-I

I I '
4 (i 9 0 2
I
_J


li 2
1 3
1 2
j
215
_ __
0 3
430
189 i
649 ,
854
Dunaj
539
12. Potpre-i zopet ( P° ™hnm ''i I"» r<>kali vožnje: j izstopilo) pQ morju £rez colnijo
v Trstu
(Kar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta.) 13. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica:
Statistično zglasilo
/a zopetni izvoz v zabeležnem prometu.
L. S. i
Uradni pečat.
Na Dunaju, dné 22. novembra 1894.
14. Podpis zglasitelja:............
(Pristaviti ga je pisanega.)
Prostor,kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi je za to rabiti stran zadaj).
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
Ta razpredel naj se izpolni takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorih ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blago. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. tovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4. in 5.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih po čisti teži (zastran veče razločnosti pišdč grame z vidno manjšimi številkami), izjemotia pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samo in edino) po številu kosov ali nosilnosti bečev.
K razpredelu 9.
I’ri prometu za plemeničenje je zlasti plemenitbo, katero je opraviti, vselej napovedati tako, da ne bo nobene dvojbe o njeni vrsti ali o njenih vrstah. Zatorej mora biti tukaj vselej povedano, kateremu postopanju je bilo blago podvrženo.
Ako za oplemenitbo ali popravo uvedeno blago zopet izstopi neizpremenjeno, postaviti je to razločno na videž v razpredelu 9.
Kot „povod drugačnega zabeležnega postopanja“ je povedati vrsto prometa in tiste okolnosti, na katerih se vtemeljuje zabeležilo postopanje (n. p. promet ponamerne prodaje, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, predmeti za razstave itd.).
K razpredelu 10.
Za deželo, v katero je blago namenjeno, zglašati je tisto deželo, v katere užitek je blago ali predmet namenjen. Ako zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago užije, navede naj tisto deželo, ki je poslednji, predajniku znani cilj pošiljatve. Ako oseba, katera je dolžna podajati zglasilo, v tem slučaju kesneje izvé, v kateri deželi se je blago prav za prav užilo, opraviti mora o tem pristojbine prosto dodatno zglasilo, katero se more zadati pri katerikoli c. k. col-niji ali pa tudi naravnost pri c. k. trgovinskem ministerstvu (v statističnem oddelku t. st.) ter mora obsegati potrebne povedbe, da se dd spoznati istost s prej zglašeno pošiljatvo.
V ta namen je moči tudi pri colnijah brezplačno dobiti dotične golice in poštnine proste zavitke. Sploh so taka dodatna zglasila ob odpravi po pošti prosta poštnine, ako se na zavitek pristavi opomnja „po uradnem pozivu“ ter se pošiljatev, katera seveda ne smé obsegati nič drugega, nadpiše na kako c. k. colnijo ali pa na c. k. trgovinsko ministerstvo (statistični oddelek t. st.).
Tržaški in rčški svobodni okoliš se smeta zglašati za deželo, v katero je blago namenjeno, samo tedaj, kadar zglasitelju ni znana dežela, v kateri se blago prav za prav užije in kadar je kateri teh svobodnih okolišev poslednji, zglasitelju znani kraj odposlatve. Zgoraj omenjena in zglasitelju naložena dolžnost, da dodatno zglasi deželo, v kateri se blago prav za prav užije, veljd zlasti v tem slučaju.
Blago, katero sicer spada v isto številko statističnega blagovnega spiska ali v isti odstavek kake številke, katero pak je različnega izvira, ne smé se zglašati v enem poprečnem razdelku, ampak za vsako deželo, iz katere to blago prihaja, rabiti je poseben poprečen razdelek in poprečne razdelke je za ločeno izkazilo pododdeüti ge nadalje, ako treba. S tém se pak nikakor ne ruši višina statistične pristojbine.
K predtisku 14.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristavi je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Gledé vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stranke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odmero statistične pristojbine.
Enojni pristojbinski postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samö vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasilnica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero se pri uradnem izvoznem postopanju najde ob izvozu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani) ter spada k isti pošiljatvi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila ali iste vozne, to izrecilo nadoinestujoče listine in katero prihaja samo od enega pošiljača), pristojbina preračunja tako, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste Številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samö enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne veljd o tovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odmčri pristojbine in’ pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojbinske dolžnosti, ki nastane po tem, kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ali kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1.
(Drž. zak. št. 177.).
Številka	Nazivalo blaga in predmetov po navodilu	Število, vrsta in oznamenilo tovorov, oziroma število in vrsta vozil, na katera naloženo je sipano				M		11	ožil	a			Množina				v zopet uvedenem blagu obseženih								Številka in leto izstopnega zabelež-nega vpiska, pod katerim, in pa ime tiste colnije, pri kateri sejeo svojemčasu opravi lo izstopno colnijsko postopanje gledé tozemskih tvarin	Vrsta ople-menitbe ali poprave, ki se je opravila na blagu, oziroma povod drugač-	Dežela, iz katere blago	! 4 1 1
					Cista teža					v kosili	tozemskih tvarin							inozemskih pristavkov										■S .Ï. •s •! s -
statističnega blagovnega spiska za izvoz		ali drugačno golo blago došlo k col-niji								po nosilnosti bečev	čista teža																prihaja	u m
			v kilogramih								v kilogramih						in gramih	v kilogramih						in gramih		nega zabelež-nega postopanja		
1	2	3	4							5	6							7							8	V)	10	n
															2	;i							4		837 iz leta 1893			
		5 zabojev c. k. 1—5 i)													2	2	500						3	500	25 „ „	1894	Poprava (izmemba za-mašnjakov)		
835	Stojala za šivalnike (šivalne stroje)					1	3	5							2	5							3		97 , ,	,		Nemčija	N. R. 422
									.						2	4							3		103 - -	v			
															2	2							a		108 „ , „			
														1	1	6	500					1	8	5 0	Podmokly			
																												
																												
																												
																												
																												
																												
																												
																												
																												
12. Fot
pre-f vožnje: ^
zopet
vstopilo
po suhem ali po rekah
( -po—morju črc>i coinijo-v............
(Kar se z danim slučajem ne vjema, naj stranka prečrta.)
13. Kraj in dan, v katerem in katerega se je izdala zglasilnica; V Podmoklih, dné 2. februvarja 1894.
14. Podpis zglasitelja:...........
(Pristaviti ga je pisanega.)
1. 1.
Statistično zglasilo
za zopetni uvoz v zabeležnem prometu.

L. s.

Uradni pečat colnije.
Prostor, kamor naj se prilepljajo statistične pristojbinske znamke (po potrebi je za to rabiti stran zadaj).
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico, najdeš zadaj.
‘) 5 kr.
Navodilo, kako je izpolnjevati zglasilnico.
K razpredelu 3.
Ta razpredel naj se izpolni takö, da bo natančno razvideti, v katerih tovorili ali vozilih se nahaja v sosednem razpredelu 1. in 2. oznamenjeno blago. Ako se torej v enem poprečnem razdelku zglasilnice zglasi vsebina enega tovora ali vozila ali več tovorov ali vozil, pové naj se njih število, vrsta itd. vselej v tem poprečnem razdelku. Ako je vsebina enega tovora ali vozila ali pa več tovorov ali vozil (povzemši v njih se nahajajoče enakovrstno blago vkupe, kolikor se to smé storiti po veljajočih predpisih) zaznamovana v več poprečnih razdelkih, pové naj se število, vrsta itd. lovorov ali vozil v tistem poprečnem razdelku, v katerem se pričenja zglasilo, ki se nanaša na nje.
K razpredelu 4. in 5.
Množino blaga in predmetov je praviloma zglašati v kilogramih in gramih po čisti teži (zastran veče razločnosti piš6č grame z vidno manjšimi številkami), izjemoma pak, kjer je v statističnem blagovnem spisku to posebe oznamenjeno, (ali poleg tega ali pa samo in edino) po številu kosov ali nosilnosti bečev.
K razpredelu 9.
Pri prometu za plemeničenje je zlasti plemenitbo, katero je opravili, vselej napovedati tako, da ne bo nobene dvojbe o njeni vrsti ali o njenih vrstah. Zatorej mora biti tukaj vselej povedano, kateremu postopanju je bilo blago podvrženo.
Ako za oplemenitbo ali popravo uvedeno blago zopet izstopi neizpremenjeno, postaviti je to razločno na videž v razpredelu 9.
Kot povod drugačnega zabeležnega postopanja je povedati vrsto prometa in tiste okol-nosti, na katerih se vtemeljuje zabeležilo postopanje (n. p. promet ponamerne prodaje, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, predmeti za razstave itd.).
K razpredelu 10.
Pri zopetnem uvozu v prometu za plemenitbo in popravo je za deželo, iz katere blago prihaja, zglašati tisto, v kateri se je opravila oplemenitba ali poprava, pri zopetnem uvozu v drugih slučajih zabeležnega postopanja pa tisto deželo, katera se je pri prvotnem izstopu blaga napovedala za deželo, v katero je blago namenjeno.
K predtisku 14.
Ako zglasitev opravlja izkazan pooblaščenec ali zastopnik, pristaviti je poleg vpisanega pooblastnikovega imena (firme) še podpis pooblaščenca ali zastopnika s pristavkom, ki izraža to njegovo lastnost.
Glede vseh drugih, tukaj ne navedenih določil o tém, kakö naj stran ke izpolnjujejo zglasilnice, zavrača se na ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).
Načela za odméro statistične pristojbine.
Enojni pristojbinski postavek, ob enem najmanjši znesek, ki ga je plačati za vsako zglasilnico, katera se ne tiče kakega pristojbine prostega slučaja zglasitve, znaša pet krajcarjev.
Predmet vsakega statističnega zglasila smé biti samö vsebina kakega colnega izrecila ali kake vozne listine, katera stopi na mesto tega izrecila.
Ako se kaka zglasiluica nanaša na več tovorov ali nezapakovanih (golih) kosov, razmnoži se po številu téh tudi pristojbina, katero je plačati.
Vendar se za blago, katero ob izvozu dojde k uradu naloženo vkupe na eno vozilo (ladjo, voz, vagon, plav, sani) ter spada k isti pojšiljatvi (to je, katero je predmet istega colnega izrecila in katero prihaja samo od enega pošiljača), pristojbina preračunja takö, da pride na vsako vrsto blaga (na blago ene in iste številke v statističnem blagovnem spisku) plačilo samö enojnega pristojbinskega postavka. Spredaj stoječa ugodnost ne velja o lovorih, katerih vsebina, posamez vzeta, spada na različne vrste blaga, to je na različne številke statističnega blagovnega spiska.
Tudi natančnejša določila o odmeri pristojbine in pa o pogojih, kedaj se s pridržkom pristojbinske dolžnosti, ki nastane po tem, kar je zgoraj povedano, pri zglašanju smejo vkupe v en poprečni razdelek povzeti množine raznih tovorov ah kosov, oziroma nakladov raznih vozil, podaje ukaz c. k. ministerstev za finance in trgovino z dné 18. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 177.).