348 Dvoje ustavnih vprašanj.
Dvoje ustavnih vprašani.
Dr. Fran C^rin.
I.) Ali SO dopustne neparlamentarne vlade?
Izza prevrata, oz. ustanovitve naše države smo imeU že> več ministrstev, osrednjih vlad. ki so bile vse parlamentarne, t. j. ministrstva so zasedale osebe, določene po strankah, ki sa l)redstavljale v začasnem narodnem predstavništvu, v ustavo* tvorni skupščini in v Narodni skupščini parlamentarno večino^
Ker je imela tudi bratska češko^slovaška republika v zadnjih 3 letih vsaj eno nevtralno, uradniško vlado, ki je opravljala državne posle v zadovoljstvo vseh strank in celega naroda ter rešila veliko problemov, ki jim parlamientarne vlade niso
Dvoje ustavnih vprašanj. 249
bile kos, je naravnost čudno, zakaj se v naši državi še dio danes ni poskusilo s tako vlado.
Ali so pa morda pri nas neparlamentarne vlade ustavno nemogoče?
V tem oziru nam je ločiti dvoje dob, dobo pred vidov* dansko ustavo in po njej. Odgovor za prvo dobo najdemo v državno-pravnem aktu z dne 1./12. 1918. Zadevni odstavek v adresi, ki jo je izročilo Narodno veče prestolonasledniku Ate^ ksandru, se glasi: »Sklep Narodnega veča je. da vladarsko oblast na vsem ozemlju zda} edinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršuj Njega Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njega imenu kot regent Vaša kraljevska Visokost iti obenem:, da se sporazumno z vlado Vaše kraljevske Visokosti in predstavniki vseh narodnih strank v Srbiji in Čnii gori osnuj edinstvena parlamentarna vlada v območju jugo* slolvan&ke države ob edinstvenem narodnem predstavništvu.«
Odgovor prestolonaslednikov, ki nas tu zanima, slove: »Ostanem vedno zvest velikim ustavnim, parlamentarnim in širokodemokratskim načelom^ zasnovanim na splošni volilni pravici. Zategadelj bom iskal Vašega sodelovanja pri sestavi vlade, ki bo predstavljala vso ujedinjeno dorriovino ...«
Podobno jamstvo vsebuje tudi manifest prestolonasled* nika z dne 6. januarja 1919.
Iztegasledi, dasobiledo 2S./6. 1921 — brez oziranaspecifičnoustavokraljevine Srbije — le parlamentarne vlade ustavno dopustne.
Ali velja to tudi še po vidovdanski ustavi? Da!
V tej ustavi ni določbe, ki bi kaj nasprotnega predpiso« vala. Člen 90. pravi sicer enostavno: »Kralj imenuje predsed« nika in člane ministrskega sveta«. Ta določba ne mormira tc» rej, kdo ima »patent«, postati minister, ne pove, da imafo to pravico le poslanci, oziroma predstavniki posameznih strank v Narodni skupščini. To pravico pa je uzakonil člen 1. ustave, ki se glasi: »Država je ustavna, parlamientarnain dedna mo* narhija. Pri tem pravnem stanju spričo naših razmer je gotovo,
17
250 ^-Ovoje ustavnih vprašanj.
da ostanejo za dolgo dobo iluzomi naslednji predpisi v ustavi sami, ako bomo imeli le parlamentarne vlade.
1.) Člen 91: Ministri so odgovorni narodni skupščini. Narodna skupščina sme obtožiti niinistre radi prekršit\'e ustave in državnih zakonov, učinjene v službeni dolžnosti.
2.) Člen 92.: Ce obtoži ministra narodna skupščina, s© mora odločba, da se postavi minister pred sodišče, skleniti z večino dveh tretjin glasov prisotnih članov.
l^es je sicer, da mo|re biti minister obtožen tudi še v petih letih po odstopu (člen 92. ustave), toda z ozirom' na to, da sc Strankarske skupine v parlamentu ne menjavajo tako hitro li» spričo zvez dotičnega ministra ne bo težko, preprečiti obtožbo. — Škoda, da nima ustava določbe, da more kralj v slučaju po« trebe (sile) imlenovati tudi nevtralno vlado.
T o d a z a k a j n e v t r a 1 n e v 1 a d e. ? — bi vprašal kdo. Zakaj n e v. t r a 11 z i r a h j e vsaj n a j v a ž n e jš i h m i a n i s t r s t e v?
Zato:
a) Parlamentarne vlade so izza ujeidinjenja v veliki men sokrive naših prežalostnih političnih in gospodarskih razmei. Ministri kot eksponenti strank, dejansko le njim odgovorni in zato tudi brez dovoljenega čuta odgovornosti napram državi, so morali večkrat pospeševati najprej strankarske koristi in šele potem so mogli varovati državne interese. Partija in partizan* stvo je absorbiralo velik del ljudske eneržije, ki bi morala priti sicer v dobro narodu in državi.
b) Edino nevtralna (uradniška) vlada bi bila v stanu dati državi neodvisno, kvalificirano uradništvo, ki ne bo gledalo več svoje zadače v strankarski pripadnosti in strankarskem pri* ganjanju, ampak v nesebičnem delu za državo. Brez takega uradništva pa ni in ne bo dobre uprave, in brez te ni države.
c) Edino nevtralna vlada, prosta strankarskih skrbi, in oprta na strokovno izvežbanost svojih članov, bi mogla pripraviti In izvršiti ono delo in postavne osnutke, ki so potebni za ustvas ritev ustavnega in upravnega ogrodja in s tem za konsolidacij) države. Pod parlamentarnimi vladami bo to delo šlo neprimerno počasneje od rok.
Dvoje ustavnih vprašanj. 251
č) Prišli bi do toli potrebne stabilitete v zakonodajnem cielu (v parianuentu) in v državni upravi. Sedaj pa pretresajo večne ministrsi<e krize, ki se vlečejo ob brezdelnosti vlade m narodne skupščine mesece, takorekoč temelje še ne konsolidi« rane države.
d) Cisti parlamentarni sistem nima dovolj interesa in pri' like, pospeševali v ministrstvih in v upravi sploh dobro, stro* kovno delo, ker je prva njegova naloga, iskati vedno in povsod opore za svoj sbstoj. Zato pa je zaposlenih v upravi, zlasti v cen* tralni vse polno docela nesposobnih ljudi.
Tudi ministri se ne izbirajo \yo kvalifikaciji za dotični re* stirt, ampak po tem, katera stranka ali strančica vladne večine še nima zastopnika v centralni upravi in katero ministrstvo je prosto. Pa da bi se vsaj od ministrskega pomočnika zahtevalo, aa moira biti stalen in usposobljen! Kaj še! Člen 90 odstavek 3 ustave določa: Poslanci, ako postanejo državni podtajniki, ab<= drže svoj mandat.
Poslančeva usposobljenost za to je tedaj postranska stvar-Tako se lahko dogodi, da sta i minister 1 njegov pomočnik lajika v svojem resoru. Da se to prepreči, oz. da začnemo že enkrat postavljati trdne temelje v upravi, bi se moral gorenji člen glasiti ravno narobe: Poslanci ne morejo postati min. pomočniki (državni podtajniki).
Toda strankam je tako malo do ozdravljenja razmer v državi, da se pri pretresanju zadevne določbe člena 90 v ustavi ni nihče oglasil s proti predlogom glede min. pomočnikov.
Morda pa dosežemo začasno vsaj nevtralizacijo nekaterih ministrstev: za vojsko, za notranje zadeve, finančno in pro* nietno. S tem bi ustvarili trdne smernice prave državne politike, ki ne more biti nikdar identična s poUtiko ene ali druge, v vladi zastopane strankarske skupine.
Kakor hitro bi nevtralne vlade uredile državni ustroj, lahko zopet poprimejo za državne vajeti parlamentarne vlade, ker bi se ne mogle več docela ponoviti sedanje razmere. Toda zato bi bilo ireba spremembe člena 1 v ustavi. (Za dopustnost nevtralnih vlad.) i
17*
252 Dvoje ustavnih vprašan}.
II. Pojem oblasti v ustavi.0
Glede vprašanja, kako naj se državno ozemlje razdeli v teritorije oz. v (posamezne) upravne okoliše, koliko naj je teh in kak obseg naj imajo, se namenoma ne spuščam v nobeno razpravo, ker je to politično vprašanje in ne odločujejo tedaj stvarni, ampak vse drugi (politični) razlogi.
Ampak nekaj drugega mi je potisnilo v tej zadevi pero v roko. To je beseda »oblast" s pojmom, kakor ga ji daje ustava.'
Glasom Člena 95 vidovdanske ustave se izvršuje uprava v kraljevini po oblastih, okrožkih (okrugih), okrajih (srezlh) in občinah.
V naslednjih vrsticah naj premotrimo umestnost imena »oblast« po zmislu ustave.
Iz člena 95 in sledečih členov ustave je razvidno, da se rabi pojem »oblast« v teritorijalnem pomenu. Ta beseda naj pomeni največje upravne okoliše v kraljevini, torej teritorije. Temu pa se upira uho,  umski  in pravni občutek;
Od kdaj neki predočuje izraz »oblast« krajevni, teritori-jalni pojem?! Oblast pomeni vendar po dosedanji pravni terminologiji in filološki rabi 1. g os p od stvo (Gewalt), oziroma območje, delokrog in 2. urad (Behorde). Vsak drug pojem pa naj bi bil tudi kje v naši državi udomačen, zveni popolnoma tuje. Sicer sem pa radoveden, kje naj bi res beseda »oblast« pomenila okoUš? Srbi rabijo za gorenja pod 1. in 2. omenjena pojma besedi vlast in nadleštvo, dočim se le baje rabi pri njih beseda »oblast« v teritorijalnem pomenu.
Par stavkov z besedo »oblast« naj nam pokaže resničnost moje trditve: »Do tu seže naša oblast. To je v moji oblasti. Kdo je to ukazal? Oblast.«
Namesto izraza oblast rabimo Slovenci v pomenu urad tudi izraz oblastvo.
S stališča pojma »gospodstvo« loči vendar ustava sama v členih 45—48, govoreč o državnih oblastih,   zakonodajno
O Ta del sta prinesla, po meni sestavljen v deloma skrajšani obliki.: dva slovenska dnevnika meseca decembra 1921. '
Dvoje ustavnih vprašanj. 253
upravno in sodno oblast in obravnava v oddelku Vili. upravno oblast. Nelogično je torej, da govori ustava v členu 95 in v naslednjih o specifičnih oblastih kot upravnih okoliših, ko bi bil za to edino primeren izraz: pokrajina, dežela, velika župan i j a. Ako se imenuje v ustavi načelnik »oblasti« veliki župan, zakaj bi se ne imenovala tudi ta takozvana oblast »velika županija«?
Napačno tolmačenje pojma oblasti ima za posledico več nelogičnih izrazov v ustavi kakor: oblastna uprava, oblastna skupščina, oblastni odbor ali pa celo oblastni (mogočni!) veliki župan. VelJki župan je državni organ, predstavlja državno oblast, ne pa »oblastno oblast«.
V časopisju se je namreč čital tudi ta pravno-termino-loški in jezikoslovni nonsens.
V celem zadevnem teritoriju naj bi bila tehnično le ena »oblast«; toda okružna. okraj-nainobčinskaupravapredstavljatudioblast. Torej, katera oblast bo oblast? Oblast je namreč vsak urad, ki mu je poverjen gotovi del državnih ali avtonomnih gospodstvenih funkcj.
Kadar se bodo posamezne ustavne določbe revidirale, tedaj borno, ako se bodo med tem določbe o »oblastih« izvedle, zamenjali oblasti, oblastne skupščine, oblastne odbore in oblastnega velikega župana z izrazi: pokrajina, pokrajinska skupščina, pokrajinski odbor, oziroma s še lepšimi, tipično slovanskim? naslovi: velika županija, županijska skupščina, županijski odbor, veliki župan, do-čimbo zaznamoval izra-z »županijska oblast« ali  .županijska uprava"  veliko županijo kot urad.
Karakteristično za »desuiteressement« naših strank za vse, kar ne prinaša objednem stranki koristi, je dejstvo, da se povodom debate o zadevnem delu v ustavi nikdo ni spod-tikal nad besedo oblast v opisanem pomenu, ampak vsaka stranka je zastopala le svoj centralističen, oziroma avtono-mističen program.