Naročnik oglasa: Jomesa, d. o. o.
osrednja
knjižnica CELJE 3
Celjs - skladišče Per
III 266/2014
COBISS ©
cf
s
&
&(SZ\ Oa
Leto XVI	številka 1	cena 1,46 EUR	29. januar 2014

Bučno na 8. BUMfestu...........................................str. 7
Franci Solčavski: duhovit, nabrit, z glasbo navit!............str. 25
Savinjski hram
Ponedeljek-petek: 10.00-12.00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00
www.zkst-zalec. si
M«

Popravki še do konca marca
Tomaž Cink
Žalska pisarna Geodetske uprave RS ureja na območju Upravne enote Žalec podatke za približno 30.300 objektov in 110.000 parcel v 49 katastrskih občinah. Zato ni presenečenje, da jih v teh dneh, v mesecu, ko je začel veljati novi nepremičninski davek, obišče ali pokliče veliko ljudi.
Pred izdajo odločb o davku lahko lastniki preverijo in po potrebi popravijo podatke o svojih nepremičninah. Take spremembe bo mogoče urediti še do 31. 3. tega leta. O tem in o spremembah, ki jih prinaša novi nepremičninski davek, smo se pogovarjali z vodjem žalske geodetske pisarne Tomažem Cinkom. Več na str. 8.	L. K., K. R.
O etiki v neetičnih časih
»Družba, ki laže, ne spo- kraja legitimna, ne more štuje človeka, in v kateri je preživeti," je na svojem pre-
Dr. Miro Cerar
davanju za člane Društva manager jev in strokovnjakov Golding klub Žalec v Žalcu 22. januarja povedal dr. Miro Cerar.
Dr. Miro Cerar, kije ena naj -večjih pravnih avtoritet tega časa v Sloveniji, je žalskim menedžerjem in strokovnjakom predaval o pomenu etike za izhod iz krize. "Trajnostno nihče ne more biti uspešen na neetičnih temeljih," je med drugim povedal in ponovno spodbudil k razmišljanju o slovenskem vsakdanu. Več na str. 9.	L. K., K. R.
SMS ZA POMOČ VERONIKI!
Uporabnike storitev Mobitela in Simobila prosimo, da pošljete SMS z besedo VERONIKA na številko 1919 in prispevate 1 evro za nakup pripomočkov in Veronikino rehabilitacijo. Veronika Škrubej iz Lok pri Taboru je lani utrpela hude opekline in poškodbe v prometni nesreči in jo čaka še veliko operacij zaradi obsežnih opeklin po obrazu in telesu, še vedno ima luknjo v glavi in je brez prstov na rokah:
S Pogoji in navodila za sodelovanje ? pri storitvi SMS Donacija so ob-! javljeni na spletni strani http:// S- zalec.ozrk.si/.
Sneg ali privid?
Če ne bi prejšnji petek zima vendarle pokazala nekaj svoje običajne beline in ostrine, bi počasi pozabili, daje zima. Otroci na zgornji fotografiji ji skorajda ne zaupajo preveč, navsezadnje jim je natrosila snega le za malega snežaka, nekoliko radodarnejša je bila v preteklih dneh z dežjem. Pa soji nadeli še dežnik. Daje tisto, kar vidimo, morda le privid in da ni nič tako, kot je videti, smo se že kar navadili misliti. Da je resnica nekje skrita, očem in ušesom vidne in slišne pa so različne verzije resnice, ki vsaka po svoje skušajo prepričevati (in jih izkoriščati za) o svojem prav, je tudi postalo del našega vsakdanjika. Kaj je sploh še res in kaj ni?
Pred časom sem ugotovila, daje v Sloveniji poleg mene še osem oseb z natanko identičnim imenom in priimkom, kot ga nosim sama. To sem preverjala po tistem, ko so mi pri zdravniku pripisali napačno kartoteko soimenjakinje in sem bila (še) pri zavesti, da sem to lahko ugotovila in dobila kartoteko s pravimi podatki, da me ne bi napačno zdravili! Ste že kdaj pomislili, da imate morda kartoteko soimenjaka? In ste povsem zaupali?
Kako torej veste, da se za imenom Lucija Kolar, ki se podpiše pod besede, ki jih berete, v resnici skriva ista oseba? Ne morete vedeti. Sem pa k temu, da vas ne goljufam, zavezana s pogodbo, z zakonom in, kar je najpomembneje, z etičnimi načeli, da ne omenjam tistih osnov, ki so mi jih privzgojili že starši: bodi pošten, vljuden, delaven, ne laži, ne kradi in bodi odgovoren do vsega, kar počneš. Etična načela našega poklica k temu dodajajo samo še strokovnost. In na kraj pameti mi ne pride, da bi ravnala kako drugače kot v skladu s tem. Ko v brskalnik Google vtipkaš etika, se odpre nešteto strani, ki tako in drugače pojasnjujejo etiko. Obstaja milijon kodeksov, priročnikov, navsezadnje imajo zdaj že otroci v osnovni šoli takšen predmet. Tega včasih nismo imeli, pa smo vseeno živeli bolj v skladu s preprostimi človeškimi načeli ali, če hočete, z etičnimi. Kje hudiča seje zalomilo, zakaj se jih večina ljudi ne drži več, predvsem tisti, ki bi zaradi položaja in izpostavljenosti morali biti zgled? Zakaj se zdi etika enim samoumevna, drugim pa so samoumevne laž, goljufija, kraja in vse, kar je še teh nečednosti?
»Temeljna etična kategorija je zaupanje,« je te dni povedal dr. Miro Cerar. Toda komu sploh še lahko zaupamo? Politikom, vladi, državnim funkcionarjem, javnim uslužbencem, bankam, zdravnikom, odvetnikom? Kar slišim vaše odgovore ...Inče si ne zaupamo, če drug drugega goljufamo, ne moremo biti dobra ekipa. A le dobra ekipa lahko zmaga! Zaupanja vam privoščim v tem letu in ne le kulture, tudi kulturnih odnosov v dneh, ko se kulturi priklanjamo bolj kot sicer.	Lucija Kolar
mcitjciz
Ustvarjamo pozdrave
HORMANN
garažna in industrijska vrata
ova površina New Silkgrain v AKCIJI
Nova površina New Silkgrain
•	gladka površina s fino strukturo
•	posebno neobčutljiva na praske
•	za sekcijska garažna vrata LPU 40 z M- in L-vodoravnim motivom
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. >380 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. >386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz^si
Woodgrain	New Silkgrain
' v tej nepozabni akciji vam nudimo vratno krilo LPU 40 z novo površino	-—
NEW SILKGRAIN za ceno vratnega krila LPU 40 WOODGRAIN
V saj en topel obrok dnevno
Prve obroke razdelil župan Janko Kos
Dan pred božičem je v Žalcu odprla vrata javna razdelilna kuhinja. V sodelovanju z društvom Želva Eureka in žalskim centrom za socialno delo je denar zanjo zagotovila Občina Žalec, ta projekt pa zelo podpirata tudi OZ Rdečega križa Žalec in vse Karitas, ki delujejo v žalski občini, saj je vse več občank in občanov, ki si sami ne zmorejo več zagotoviti niti enega toplega obroka na dan. Javno razdelilno kuhinjo so s pomočjo donatorjev in prostovoljnega dela
uredili v nekdanji garaži in delavnici na Šlandrovem trgu 2, kjer je tudi zavetišče za brezdomce.
Na potrebo po javni kuhinji so še posebej opozarjali v društvu Želva Eureka. »Že od spomladi so k nam prihajali ljudje, ker vedo, da imamo tu zavetišče, in povedali, da so lačni. Vedno smo jim dali pol kilograma kruha in nekaj paštet, ampak počasi je bilo tega že toliko, da finančno tega v zavetišču nismo več zmogli. Zato smo prijavili program javne razdelilne kuhinje in
občina nas je podprla,« je povedala predsednica društva Natalija Zupančič.
»Občina je prepoznala težave, te zametke revščine,« je potrdil župan Janko Kos. »V Sloveniji neradi priznamo, da se revščina plazi po državi, Slovenci smo preponosni, da bi to obešali na veliki zvon. Zaznali smo, da so ljudje, ki si ne morejo privoščiti vsaj enega toplega obroka na dan, povezali smo se s centrom za socialno delo, oblikovali kriterije, kateri ljudje so upravičeni do tega obroka. Na javnem razpisu smo izbrali najugodnejšega ponudnika in zdaj nudimo en obrok. Vsak dan bo topel obrok dobilo približno 40 ljudi. Za javno razdelilno kuhinjo smo v proračunu predvideli 40 tisoč evrov, izbrani ponudnik pa je ponudil zares ugodno ceno. Če bo to premalo, bomo denar prerazporedili iz drugih sredstev oziroma v rebalansu zagotovili dodatna sredstva, tudi na račun tega, da bo kakšen meter asfalta ali pločnika manj. Mislim, da mora biti država socialna, čuteča, čeprav se premalo o tem pogovarjamo.«
Upravičenci do toplega obroka so občanke in občani žalske občine, ki ne presegajo 120 % minimalnega dohodka. Decembra je bil ta cenzus 323 evrov. Po potrdilo, da so upravičeni do toplega obroka, morajo na žalski center za socialno delo. Prvi dan je bilo razdeljenih 45 obrokov, do takrat je bilo izdanih tudi že 29 potrdil o upravičenosti do toplega obroka. »Še posebej smo kot upravičence opredelili starejše, tudi če so lastniki stanovanja, v katerem živijo, invalide in ljudi s težavami v duševnem zdravju, upravičenci so tudi starejši alkoholiki, ki dejansko živijo zunaj, in vsi naši, ki so v zavetišču,« je dodala Natalija Zupančič.
Tople obroke zagotavlja Gorenje Gostinstvo, ki je bilo izmed šestih ponudnikov, ki so se odzvali na javno naročilo občine, izbrano kot najugodnejše. Za topel obrok je ponudilo ceno 1,8 evra z DDV, pogodba pa je sklenjena do konca leta 2015. Javna razdelilna kuhinja je odprta od ponedeljka do petka od 11. do 14. ure, tudi med prazniki, kot je bil na primer božič, ob sobotah in nedeljah pa ne.
Razdelilnico hrane so uredili uporabniki centra Želva Eureka, s prerezom traku pa so jo namenu predali eden najprizadevnejših pri urejanju Franci Plaskan, predsednica društva Natalija Zupančič in
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
OBVESTILO
Občina Žalec pripravlja Javni razpis za dodelitev vrtičkov v zakup na podlagi Pravilnika o oddajanju zemljišč v lasti Občine Žalec v najem (zakup).
Predmet javnega razpisa bo dodelitev vrtičkov na območju Soseske V. v Žalcu, v zakup upravičencem, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje.
Javni razpis bo predvidoma februarja v celoti objavljen na spletni strani http://www.zalec.si/razpis/. Lahko ga boste dobili po elektronski pošti (polona.smrkolj@zalec.si) ali na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Urad za prostor in gospodarstvo (Polona Smrkolj).
OBČINA ŽALEC
Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (Ur. 1. RS, št. 94/05)
OBČINA ŽALEC
razpisuje FINANČNO POMOČ ZA leto 2014
Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za:
-	dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini,
-	študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini,
-	sodelovanje v mednarodnih projektih.
Za predmet javnega razpisa je Občina Žalec iz občinskega proračuna zagotovila sredstva v Odloku proračuna Občine Žalec za leto 2013 (Ur. 1. RS, št. 111/2013) v višini 2.340 EUR.
Javni razpis je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Žalec za leto 2014.
Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, dokazilih, ki jih je potrebno priložiti k vlogi, in razpisu v celoti je objavljenih na spletni strani www.zalec.si, za podrobnejše informacije pa lahko pokličete tudi na telefonsko številko 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje).
Številka: 641-00-0003/2014
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC
objavlja JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI
V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2014
Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec www.zalec.si, kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost na področju mladinske dejavnosti skladno s 4. in 5. členom Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v občini (Ur.l. RS, št. 20/2012). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe pri Mateju Pinterju na tel. št. 03/713 64 32 ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 31).
Vloga mora biti naročniku dostavljena osebno ali poslana po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec, najkasneje do 3. marca 2014.
Številka: 152-01-0001/2014
S prerezom traku so javno razdelilno kuhinjo odprli Franci Plaskan, Janko Kos in Natalija Zupančič
župan Janko Kos. Odprtja so se udeležili tudi predstavniki humanitarnih organizacij in nekateri občinski svetniki.
Matjaž Črešnovar, sekretar OZ RK Žalec, je povedal: »Zagotovo je javna kuhinja v Žalcu zelo potrebna našim socialno ogroženim posameznikom in tudi družinam. Na žalskem območnem združenju Rdečega križa namreč opažamo, da se število socialno ogroženih vedno bolj povečuje. Najbolj zaskrbljujoče ali pa bi človek celo rekel žalostno je to, da pomoč potrebujejo tudi družine, kjer sta zaposlena oba starša. Njihovi osebni dohodki so tako nizki, da na naša vrata potrkajo tudi ti starši, poleg seveda tistih, ki prejemajo denarne socialne pomoči, in nekaterih drugih. Največ nas prosijo za pomoč pri plačilu osnovnih položnic, torej elektrike, komunalnih storitev, najemnine, potem pa seveda tudi za oblačila in hrano.«
Ob tem pa predstavniki humanitarnih organizacij opozarjajo, da so tudi sami v težavah: »Mislim, da slabo kaže tudi nam, čeprav imamo še nekaj nujnih rezerv hrane. Verjetno bomo morali že v začetku novega leta poprositi vseh šest naših občin, da nam pomagajo pri nakupu hrane,« je opozoril Matjaž Črešnovar.
Tudi na žalskem centru za socialno delo so opozarjali, da je potrebno v občini ustanoviti javno kuhinjo, saj je vse več ljudi v finančni stiski in nekateri med njimi nimajo
niti za hrano, je povedala direktorica Helena Bezjak Bur-jak: »Dogovorili smo se, da bomo nekako s skupnim sodelovanjem ugotovili, katera je tista skupina uporabnikov, ki trenutno najbolj potrebuje pomoč v smislu toplega dnevnega obroka, tako da bomo skupaj sodelovali pri pripravi nekega dokumenta, ki bo potem kot dokazilo za upravičenost do prihoda v javno kuhinjo in toplega obroka v njej. Mislim, da je potrebno takšno sodelovanje, mi imamo namreč informacije od ljudi, prav tako pa gospa Natalija v društvu, tako da bomo z intenzivnim sodelovanjem sem napotili pravo skupino ljudi. Moram pa povedati, da se stiske ljudi poglabljajo, vedno več je poleg finančne stiske tudi osebne stiske, stiske družin, zato je treba ljudem pomagati.«
Ob tem so na centrih za socialno delo še vedno »zasuti« z delom: »Trenutno smo ravno na začetku izvajanja sprememb naše zakonodaje, se
pravi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Decembra smo ponovno prejeli izjemno veliko število vlog, imeli smo težave, ker prvih dvajset dni v mesecu informacijski sistem še ni omogočal vnosa podatkov ter priprave in izdaje odločb, tako da nas je januarja čakalo ogromno dela. Te spremembe so bile seveda nujno potrebne zaradi uporabnikov, ki jih je prvotna zakonodaja, ki je stopila v veljavo z letom 2012, prikrajšala na različnih področjih pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Potrudili se bomo, da bodo ljudje čim prej spet upravičeni do svojih pravic,« je zagotovila Helena Bezjak Burjak. K. R., foto: T. T.
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
' ^ ^ .........
VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2014/2015 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša (prvi odstavek 48. člena Zakona o osnovni šoli, Ur. list RS, 120/07, 87/2011).
Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni v letu 2008.
OSNOVNI ŠOLI PETROVČE in ŠEMPETER bosta vpisovali otroke v 1. razred v februarju 2014 dopoldan.
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE in I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bosta vpisovali otroke v 1. razred v februarju 2014 dopoldan in popoldan.
O točnem datumu in uri vpisa vas bo matična osnovna šola obvestila po pošti.
Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče. PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel. št. 03/620 92 44, svetovalna delavka Biljana Milankovič)
1. matična šola v Grižah	Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169)
2. Podružnična osnovna šola Liboje	Brnica (razen hišnih številk 1,1 a, 1 b, 2,3,4,5), Kasaze (razen hišnih številk 1,1 a, 2,4,5, 5 a, 6,6 a, 7, 8,8 a, 8 b, 8 c, 9, 10,11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69,69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70,70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71,71 a, 72, 72 a, 72 b,73,74,74 a, 75,77,77 a, 76,78,79, 81,84,86,87,88,88 a, 89,93,93 a, Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169)
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel. št. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc)
1. matična šola v Petrovčah	Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke 1,1 a, 1 b, 2, 3,4,5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1,1 a, 2,4,5,5 a, 6, 6 a, 7,8, 8 a, 8 b, 8 c, 9,10,11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69,69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70,70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701,71,71 a, 72,72 a, 72 b,73,74,74 a, 75,77,77 a, 76,78,79,81,84, 86, 87,88,88 a, 89,93,93 a), Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje
2. Podružnična osnovna šola Trje	Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER
(tel. št. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek)
1. matična šola v Šempetru
Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
(tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar)
1. matična šola v Žalcu	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence
OBČINA ŽALEC
januar 2014
3
Projektov in idej je več kot denarja
Janko Kos v pogovorih z novinarji
Župan Občine Žalec Janko Kos je sredi januarja skupaj s podžupani in z direktorico ter vodji uradov občinske uprave pripravil tradicionalno srečanje z novinarji. V kavarni žalskega hotela je številnim predstavnikom medijev, ki vse leto spremljajo dogajanje v žalski občini in ga beležijo v svojih novinarskih prispevkih, predstavil nekatere največje dosežke preteklega leta in se zahvalil novinarjem za korektno sodelovanje.
V pozdravnem nagovoru je župan poudaril, daje sodelovanje občine z mediji dobro, poročanje o delu občinske uprave pa zelo pomembno za občino in obveščenost občank in občanov.
Kljub krizi uspešno
O ponovno težkem preteklem letu pa: »Mi se zavedamo teže in odgovornosti tega aktualnega družbenoekonomskega trenutka, vendar se po svojih močeh, s svojim znanjem in pogumom trudimo, da bi vse težave premagovali in kaj dobrega naredili za to občino. Večkrat rečem, da je občina uspešna toliko, kot so uspešni njeni posamezniki, gospodarske družbe in zavodi v njej. Skupaj lahko ocenjujem, pa mislim, da ni pretirano, da smo bili v preteklem letu precej uspešni. Uspešno smo zaključili sprejem občinskega prostorskega načrta, začeli smo s prenovo starega mestnega jedra, izvajamo številne investicije po
krajevnih skupnostih, gradimo odseke pločnikov, cest, tudi mostove gradimo, pomagamo gospodarstvu."
Posebej o gospodarstvu
Glede sodelovanja z gospodarstvom je dodal: "Največji problem pri gospodarstvu je umeščanje objektov v prostor, da se omogoči razširitvene težnje, ki jih podajo posamezni ponudniki. Na tem področju smo kar precej prisluhnili gospodarstvu. Sprejeli smo podrobni prostorski načrt za Novem, zdaj je v postopku sprejemanja podrobni prostorski načrt za Omco Feniks ... Kateremukoli investitorju, ki poda pobudo, prisluhnemo in poskušamo podrobni prostorski načrt sprejeti v čim krajšem času s čim manjšimi stroški. Tudi čas je denar. Zdaj potekajo številni postopki za sprejem podrobnih prostorskih načrtov, gradimo pa tudi komunalno infrastrukturo v Arnovskem gozdu. Končno smo prestavili visokotlačni plinovod, gradimo most, to sta bili obveznosti občine in jih občina tudi financira. Pričakujemo, da bo ostalo investiralo gospodarstvo. Samo uspešno gospodarstvo generira nova delovna mesta, to pa
Varčno, a plodno leto
Župan s sodelavci je sodelovanje z novinarji ocenil kot dobro
pomeni socialno varnost, povezanost, socialno pravičnost, česar si vsi želimo. Mislim, da naletijo gospodarstveniki pri nas na odprta vrata. Pomagamo po svojim močeh. Pomagamo odpirati tudi vrata na ministrstvih, nekateri so z našo pomočjo dobili znatna državna sredstva." Ob tem je omenil tudi obiske občinske delegacije v podjetjih in srečanja z gospodarstvom ob različnih priložnostih, medsebojno spoznavanje in zaznavanje problemov gospodarstva. "Moram pa povedati, da ne obljubljamo, kar ni mogoče, tudi na občini nimamo denarja, da bi ga dajali gospodarstvu. Radi imamo take ljudi, gospodarstvenike, ki pridejo z idejo, ki vedo, kaj hočejo, in povedo, kaj pričakujejo od nas, kako jim lahko pomagamo," je še povedal župan in poudaril, da je občina z gospodarstvom uspela najti pravo sobivanje.
Ponosni na negospodarstvo
Dotaknil se je tudi delovanja negospodarstva: "Zelo ponosen sem tudi na delovanje naših društev, na našo civilno družbo, na naše zavode, šole." Omenil je veliko število kakovostnih dejavnosti, uspešnih in dobrih prireditev in dodal, "to nas umešča v en tak širši regijski, slovenski, evropski prostor. Naš častni občan bi rekel, da smo s kulturo nastali in bomo obstali. Ni vse denar in tako povem tudi našim
proračunskim uporabnikom. Pomembno je, da imajo naše zaupanje, našo pomoč."
Čim več uspeha pri razpisih
Občina Žalec ima v tem letu kljub zaostrovanju krize veliko načrtov: "Z načrti smo že v letošnjem letu, v katerem bomo, verjamem, uspešno zaključili projekt prenove starega mestnega jedra. Pripravljamo se na številne manjše investicije po krajevnih skupnostih. Večje investicije bodo v vrtcih in šolah, kjer bomo izvajali energetsko sanacijo objektov, za kar smo pridobili evropska sredstva. Prijavili se bomo na razpis norveškega sklada za ureditev Rimske nekropole v Šempetru. To je velik projekt, ki bi ga radi v naslednjih letih fazno uredili. Prijavili se bomo na številne druge razpise, predvsem na take, kjer je lastna udeležba čim manjša, in upali, da nam bo uspelo. Ne bomo izključevali nobene družbene skupine, ne starejših
ne mlajših. S posebno budnim očesom bomo gledali na tiste, ki so na socialnem robu, in upali na boljše čase," je povedal župan in poudaril skrb občine za socialo in pomen njenega koordiniranja med vsemi, ki se z njo ukvarjajo. V tem smislu je izpostavil priprave na odprtje medgeneracijskega centra.
Svojo izjavo novinarjem ob koncu enega in na začetku drugega leta je sklenil z mislijo, da brez trdega in predanega dela ni uspehov. Ob tem je potreben tudi političen konsenz, potrebno je dobro sodelovanje v občini. "Če se ljudje povežejo, delajo skupaj in se zavedajo, da v lokalni skupnosti ni mesta za veliko politiko, potem pride do dobrih rezultatov. Za zdaj nam je to uspevalo. Verjamem, da nam bo tudi v prihodnje. Projektov, kot sem rekel, imamo veliko, idej imamo veliko, več kot denarja. Če nam bodo ljudje zaupali kot do sedaj, bomo dosegli lepe uspehe tudi v naslednjih letih."
L.	K., foto: T. T.
Brezplačni tečaji za mlade
Občinska uprava Občine Žalec je v začetku leta 2014 pripravila poročilo o svojem delu v preteklem letu. Lani so med drugim v občini zaključili investicije v več sekundarnih kanalizacijskih sistemov in priključevanje uporabnikov na kanalizacijo. Največja pridobitev leta 2013 je bil sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN), katerega izdelava je trajala več let. Najpomembnejši projekt, ki so ga začeli v preteklem letu, pa je projekt prenove starega mestnega jedra v Žalcu, ki je težak okrog 3 milijone evrov in ga v 85 % upravičenih stroškov financira EU.
Občina Žalec se v lanskem letu ni dodatno zadolževala, zato je bilo na vseh ravneh in pri vseh uporabnikih proračunskih sredstev prisotno varčevanje in iskanje notranjih rezerv. Pri izvrševanju občinskega proračuna v letu 2013 niso imeli likvidnostnih težav. Stanje neodplačanih dolgoročnih kreditov po stanju na dan 31. 12. 2013 pa znaša nekaj več kot 11 milijonov 724 tisoč evrov ali skoraj 546 na prebivalca.
Med zelo pomembne pridobitve v letu 2013 uvrščajo prenos dokončane komunalne infrastrukture s strani lastnika Hypo leasing na Občino Žalec v poslovni coni Arnovski gozd ter gradnjo komunalne infrastrukture preko pogodb
o opremljanju (v OPPN Dobr-tešnica ter v PC AG II, kjer so zaključili tudi prestavitev potoka Vršca in visokotlačnega plinovoda in tako postavili pogoje za gradnjo potencialnim investitorjem).
Začeli so z devetimi postopki za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN-jev) in štiri zaključili s sprejemom odloka na občinskem svetu. Enega med njimi so izdelali v rekordno kratkem času za izdelavo takšnega dokumenta, to je v petih mesecih, a na občini poudarjajo, da je to mogoče le ob pogoju, da investitor ve, kaj hoče, in da sodeluje z občinsko upravo kot njegovim svetovalcem.
Konec leta 2013 se je formalno iztekla prva finančna perspektiva črpanja sredstev EU, zato so lani namenili več pozornosti pripravljanju občinskih strateških dokumentov, ki bodo osnova projektom naslednje finančne perspektive. V zaključni fazi in tik pred posredovanjem v javno obravnavo so tako strategija razvoja Občine Žalec do 2020 in dokument, ki so ga pripravljali skupaj z Razvojno agencijo Savinjske regije (RASR) ter domačo razvojno agencijo (RAS), kot nabor projektov za naslednjo finančno perspektivo. Aktivno so sodelovali tudi pri pripravi izvedbenega dokumenta savinjske statistične regije za izpeljavo strategije so-
cialnega varstva RS in pri pripravi novega programa razvoja podeželja na državni ravni, ki mu sledita še priprava lokalnega programa razvoja podeželja in priprava novega pravilnika za sofinanciranje kmetijstva oziroma naložb v kmetijstvo. Pripravili so tudi lokalni program za mlade in lokalni program kulture, ki sta pred javno razpravo.
Občinska uprava je pri svojem delu v pravkar izteklem letu posodobila tudi informacijski sistem sprejemanja pošte in evidentiranja prejetih računov ter prešla na elektronsko pripravo in potrjevanje naročilnic ter pogodb in v nadaljevanju letos v e--likvidacijo računov. Na iOb-čini (na spletni strani www. zalec.si) je vsem občankam in občanom ter zainteresiranim v vpogled namenska raba prostora, možen je informativni izračun komunalnega prispevka in kmalu bo mogoče pridobiti informativno lokacijsko informacijo ter informativno potrdilo o namenski rabi. Javni uslužbenci spremljajo na tem portalu stanje vseh cest in vso postavljeno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter vse objekte javne razsvetljave in tako jim ni potrebno vedno oditi na teren, ampak lahko potrebno zamenjavo znakov ali svetil naročijo tudi iz pisarne.	L. K.
Mladinski svet Občine Žalec je objavil razpis za brezplačne delavnice in tečaje mladih, z njim pa želi mladim zagotoviti prednost pri iskanju zaposlitve. Prijave za različne tečaje zbirajo do 10. februarja, vendar se aktivnosti pričenjajo tudi že prej. Tečaji bodo potekali od februarja do vključno aprila v Mladinskem centru Žalec, ki se nahaja v kletnih prostorih UPI-ljudske univerze Žalec.
Že 5. februarja ob 18. uri bodo pripravili delavnico na temo Izguba zaposlitve kot priložnost z gostom Zoranom Železnikarjem. Pripravili bodo tudi tečaje učenja tujih jezikov, nemškega in angleškega jezika, ki pričneta že 15. februarja ter ruskega, s katerim bodo začeli 2. aprila. Ravno tako že 15. februarja se bodo lahko mladi udeležili delavnice priprave zdravih obrokov. Na voljo je tudi tečaj retorike, ki bo 24. februarja
in 3. marca ob 17. uri. Tečaja fotografije in photoshopa ter tečaj videoprodukcije pa se bosta pričela 1. marca. Prednost pri udeležbi imajo mladi do vključno 29. leta, zainteresirani pa se prijavijo na elektronski naslov informacije@ zalec.info, pri čemer morajo navesti svoje osebne podatke, naslov, telefon, rojstni datum in ime tečaja. O natančnejšem poteku tečajev bodo obveščeni po elektronski pošti ali telefonu.	L. K.
0
OBČINA ŽALEC
Vabljeni na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 7. februarja 2014, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Na prireditvi bodo podeljena Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2013.
Slavnostna govornica bo ugledna profesorica slovenščine Marija Končina.
Kulturni program bodo oblikovali flavtistka Eva-Nina Kozmus ob klavirski spremljavi Mateje Hladnik in Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec.
Na srečanju tudi o razvoju
Dom bodo razširili
Med nagovorom župana Vilka Jazbinška
Na povabilo župana Občine Tabor Vilka )azbinška so se prvi januarski ponedeljek na tradicionalnem ponovoletnem srečanju zbrali gospodarstveniki, kmetje, predsedniki društev, predstavniki javnih zavodov in drugi gostje.
Srečanja se je tudi letos udeležilo kar nekaj gostov, med njimi župan braslovške občine Branimir Strojanšek, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, predsednik zbornice Marko Učakar, direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in drugi, ki so poslovno povezani z delovanjem in dejavnostjo taborske občine.
Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril župan Vilko Jaz-binšek. V svojem nagovoru je predstavil delovanje občine v preteklem obdobju in ob tem
izpostavil nekatere projekte, ki so zaznamovali razvoj njihove občine v zadnjih letih. Dejal je, da je znesek 3,5 milijona za Tabor velik denar, ki so ga porabili za infrastrukturo. »Sicer pa lahko z zadovoljstvom rečem, da smo dosegli povprečno stopnjo razvitosti na infrastrukturnem področju v Spodnji Savinjski dolini,« je povedal župan in v napovedi projektov za prihodnost dodal, da se trenutno pogajajo z državo, da odstopi določen delež kmetijskega zemljišča, ki ga daje v najem, v Taboru pa ga potrebujejo za projekt izgradnje kmetijske cone. Ker imajo zraven že svoje zemljišče, upajo, da bodo uspeli 12-hektarski kompleks združiti v eno lastništvo, da ne bodo imeli potem težav pri pridobivanju ustreznih gradbenih dovoljenj. Nameravajo namreč graditi center pridelave hrane, ki bo tudi distribucijski center
za Spodnjo Savinjsko dolino. »V tem smislu se dogovarjamo tudi z ostalimi župani, saj bodo lahko tudi mali kmetje iz drugih delov doline v zbirni center dostavljali svoje pridelke, mi pa jih bomo potem skupaj s pravimi marketinškimi prijemi tudi distribuirali kupcem. Kupci naj bi bili v prvi vrsti naši javni zavodi (vrtci, šole, domovi za starejše ...), če bo še kaj ostalo, pa tudi ostali trgovci oziroma kupci. Vse te površine, ki so zdaj zgolj za pridelavo koruze, moramo aktivirati v pridelavo hrane za ljudi.« V kulturnem programu so nastopile citrarke Glasbene šole Risto Savin Žalec, uradni del srečanja pa je povezovala pevka ansambla Za'ka pa ne Ljubica Špurej. Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli člani ansamblov Za'ka pa ne iz Tabora in Vrh iz Prebolda. D. Naraglav
Sprejet braslovški proračun
Braslovški svetniki so na zadnji, 25. redni seji sprejeli odlok o proračunu za letošnje leto, o katerem je v uvodu svetnikom govoril župan Branimir Strojanšek. Povedal je, da sta trenutno v teku dve večji investiciji: gradnja komunalne infrastrukture v obrtni coni v Trnavi in gradnja poslovno--stanovanjskega objekta v Braslovčah. Prav tako je poudaril nadaljevanje gradnje kanalizacije s pomočjo evropskih sredstev (šesti javni poziv) in izrazil željo, da bi nadaljevali in končali vse zastavljene investicije.
Podrobneje je predlog proračuna obrazložila računovodkinja občinske uprave Barbara Florjan Jelen in poudarila, da se je proračun za leto 2014 glede na prvo branje spremenil na nekaterih proračunskih postovkah, in si-
cer tako na strani prihodkov kot tudi odhodkov. Na prihodkovni strani izvira povečanje predvsem iz naslova načrtovanih sredstev z razpisa Fundacije za šport in prejetih sredstev iz občinskih proračunov za dokončanje kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini. Na strani odhodkov pa bodo nekaj sredstev dodatno namenili za plačilo davka na nepremičnine, za izdelavo projektne dokumentacije namakalnega sistema v Spodnji Savinjski dolini ter za dokončanje sekundarne kanalizacije in vzdrževanje športnih objektov v občini. Prihodki so se povečali za 143.000 evrov in skupaj znašajo 5.141.386 evrov, odhodki pa za 350.000 evrov in skupaj znašajo 5.566.693 evrov. V tem letu se Občina Braslovče ne namerava zadolžiti, odplačala bo le glavnice najetih kreditov iz
leta 2007 in 2008, presežek odhodkov nad prihodki 425.307 pa bo krila z ostankom iz leta 2013.
Sledila je razprava, v kateri so svetniki podprli proračun v upanju, da bo uresničitev zadanih nalog kljub težki situaciji v državi dobra. Poleg glavne točke dnevnega reda glede obravnave in sprejema proračuna za letos so obravnavali še nekaj točk. Sprejeli so odlok o OPPN za območje PA 28 širitev Trnava (Rakun) in sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi (k. o. Braslovče), ki ga bodo enakovredno zamenjali za širitev obstoječe ceste.
Ob koncu seje se je župan vsem svetnikom, članom nadzornega odbora in občinski upravi zahvalil za tvorno in dobro sodelovanje v letu 2013 ter jim zaželel uspešno delovno leto 2014.	T. Tavčar
Brezplačni topli obroki
Občina Vransko je zaradi težkih socialnih razmer decembra izvedla javno naročilo za pripravo in razdelitev toplih obrokov za socialno ogrožene občane. Za izvedbo javnega naročila je bil kot najugodnejši ponudnik izbran Zavod sv. Rafaela Vransko.
Socialno ogroženi občani lah-
ko v Zavodu sv. Rafaela od 1. januarja vsak dan med 12.30 in 13.30 prejmejo brezplačen topel obrok, če izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo stalno bivališče v občini, so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Brezplačen topel obrok lahko prejmejo tudi občani, ki so se znašli v izrednih življenjskih
stiskah (izpad dohodkov, bolniški dopust ipd.). Uporabniki storitve lahko topel obrok pojedo v jedilnici Zavoda sv. Rafaela ali ga odnesejo domov. Za kronično bolne, starejše od 65 let, invalide, hudo bolne otroke s telesno oziroma duševno motnjo jim lahko ob sklenitvi dogovora hrano pripeljejo tudi na dom. T. T.
Nadzidava Doma upokojencev Polzela
V Domu upokojencev Polzela so že začeli z nadzidavo obstoječe zgradbe, s čimer bodo 52 uporabnikom zagotovili možnost namestitve v gospodinjske skupnosti.
Gradbena in instalacijska dela, ki jih izvaja podjetje Re-
mont Celje, potekajo v skladu s potrjenim terminskim planom in bodo končana predvidoma maja. Sledila bosta nakup in namestitev opreme, tako da bi s prvimi namestitvami lahko začeli v poletnih mesecih. V domu so se za nadzidavo odločili, ker je del
namestitev v graščini in novem delu prostorsko neustreznih, hkrati pa bodo v nove prostore namestili bolnike z demenco.
Vrednost celotne investicije je 1.824.356 evrov. Del stroškov bodo pokrili z lastnimi sredstvi, del pa z najemom kredita. T. T.
Gasilci podpisali pogodbo
Ob podpisu pogodbe
Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Ločica ob Savinji, Polzela in Andraž nad Polzelo so v prostorih sejne sobe Občine Polzela podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnje leto. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg, način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanje jav-
Sklad
bogatejši
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je letos prvič na parkirišču pred občinsko stavbo organiziral silvestrovanje na prostem.
Kakih tisoč obiskovalcev je zabavala domača glasbena skupina Stop, zbrane pa sta nagovorila župan Jože Kužnik in v imenu organizatorja direktorica ZKŠT Polzela Klavdija Tomažič. Ognjemeta ni bilo, Polzelani pa so denar, ki bi ga sicer porabili zanj, 590 evrov, namenili v dobrodelne namene, in sicer v županov sklad, ki je namenjen pomoči socialno ogroženim občanom in za štipendije.	T. T.
ne gasilske službe na območju polzelske občine.
Župan Jože Kužnik se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem vseh treh društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije, za zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna Polzela namenili nekaj več kot petinpetdeset tisoč evrov.
Predsednik Edo Kugler se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino in podpisal pogodbo, v imenu občine je pogodbo podpisal župan Jože Kužnik, v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela),
David Krk (PGD Andraž nad Polzelo) in Bojana Žibret (PGD Ločica ob Savinji). Poveljnik občinskega poveljstva Lado Košec je povedal, da so lani posredovali 19-krat in da večje škode ni bilo. PGD Polzela praznuje letos 110-letnico delovanja, osrednja slovesnost pa bo 22. septembra, takrat bodo praznovali tudi dan gasilca GZ Žalec.
Poveljnik PGD Ločica ob Savinji Rok Basti je predstavil nameravani nakup večjega gasilskega vozila z vodo, saj je njihovo vozilo letos dopolnilo že 26 let. Z investicijo bodo začeli v letu 2015. Gre za gasilsko cisterno s 6000 litri vode in vso potrebno opremo za samostojno posredovanje. T. Tavčar
avtovleka
041350 032
felici JI
...
www.avtovlekamuhovic.si
O prostoru, odpadkih in rebalansu Oddali objekt DTV Partizan
Preteklo leto je bilo za Občino Tabor dokaj uspešno. In uspešno so končali tudi zadnjo redno sejo občinskega sveta, na kateri so obravnavali 12 točk dnevnega reda.
Obravnavali in sprejeli so osnutek občinskega prostorskega načrta, elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (zbiranje in obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) in tudi drugi rebalans proračuna za leto 2013. Poleg teh treh osrednjih točk so sprejeli in potrdili tudi pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov ter določanju najemnin za poslovne prostore v lasti občine, soglašali so k imenovanju direktorja ZD dr. Jožeta Potrata Žalec in sprejeli okvirni program rednih sej občinskega sveta za leto 2014.
Pri obravnavi in sprejemu elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe je Janko Derča povedal, da je odbor za gospodarstvo zadevo obravnaval in ugotovil, da so se cene s 1. 1. 2014 znižale, zato je predlagal, da
sklepe v celoti sprejmejo. Simona Primožič je obrazložila, da je s 1. januarjem 2013 začela veljati uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uredba zavezuje občine, da morajo uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s to uredbo najpozneje v petnajstih mesecih po njeni uveljavitvi.
Povedala je tudi, da bodo z novo uredbo cene poenotene. Na znižanje cene vpliva upoštevanje posebnih storitev, izvedenih po pogodbah (tržna dejavnost). Če tega prihodka ne bi bilo, bi se po vsej verjetnosti cena zvišala. Mesečni strošek odvoza odpadkov 120-litrskega zabojnika znaša po 1. 1. 2014 12,91 evra, 240-li-trskega zabojnika pa 24,43 evra. Zbiranje bioloških odpadkov se obračunava ločeno in je odvisno od mesečnega števila odvozov.
Ob obravnavi osnutka občinskega prostorskega načrta, je župan Vilko Jazbinšek povedal, da je osnutek obravnaval odbor za prostorsko planiranje in predlagal, da ga pošljejo na ministrstva, osnutek pa v obravnavo občinskemu svetu. Mojca Furman Oman
je obrazložila, da je ministrstvo za kmetijstvo zaostrilo pogoje za posege na najboljša kmetijska zemljišča. Svoje mnenje bodo na javni razgrnitvi podali tudi občani, občina pa mora sprejeti stališča do pripomb in predlogov in nato sledi pridobivanje drugega mnenja. Na podlagi tega bodo pripravili končni akt, ki ga bo potrdil pristojni minister in šele nato sprejel občinski svet.
Glede drugega rebalansa proračuna za leto 2013 pa je Vilko Jazbinšek povedal, da so morali avgusta zaradi zadolžitve v višini 250 tisoč evrov uskladiti rebalans. Vsi projekti so bili končani, z lastnimi sredstvi pa so morali plačati stroške sanacije šole, cest Ojstrica in Tabor jug, kanalizacije in vodovoda. Zmanjkalo jim je 40 tisoč evrov za poplačilo ostanka čistilne naprave. Po decembrski primopredaji se je plačilo preneslo na januar. V danem trenutku so izpolnili vse zahteve, ki jih je rebalans zahteval. Zaradi neplačanih 40 tisoč evrov so morali to uskladiti z rebalansom. Januarja se bodo morali tako ponovno zadolžili. Dejal je še, da naslednja štiri leta investicij ne bo. ■ D. Naraglav
Za dan samostojnosti in enotnosti
Mešani pevski zbor Tabor bo maja letos obeležil 25-letnico svojega delovanja
Pevsko društvo Tabor je na praznični dan slovenske samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, svoje zvesto občinstvo povabilo na tradicionalni koncert.
Dogodek je bil ravno na dan, ko smo se pred triindvajsetimi leti odločali za samostojno pot v prihodnost, zato so pevke in
pevci Mešanega pevskega zbora Tabor pod vodstvom mag. Špele Kasesnik začetek koncerta namenili domoljubni in ljudski pesmi. V nadaljevanju so se predstavili z izborom črnskih duhovnih pesmi in popevk. Nastop ženskega pevskega zbora pa sta popestrila prikupna angelčka. V goste -so namreč povabili Salonski orke-
ster Lucky & the Pipes iz Celja, ki ga vodi Srečko Cizelj, s seboj sopranistko Urško Pevec.
Pevke in pevci taborskega pevskega društva so se od občinstva poslovili z najboljšimi željami v letu 2014 in vabilom na naslednji koncert meseca maja, s katerim bodo obeležili 25 let delovanja mešanega pevskega zbora. D. N.
Zbiralnika za oblačila in obutev
Koncert v čast državi in praznikom
Že dlje časa se v braslov-ški občini zavzemajo za oživitev in ohranitev doma DTV Partizan v Rakovljah, katerega solastnika sta Občina Braslovče in športno društvo DTV Partizan Braslovče. Obnovili so streho, zamenjali okna in uredili zunanja igrišča, lani pa so izvedli javni razpis za izbor novega najemnika in s tem tudi skrbnika objekta. Na razpisu je bil izbran Simon Božič iz Šempetra, selektor in glavni trener reprezentance invalidov sedeče odbojke.
Vizija Simona Božiča je obnoviti športni dom (fasado, sanitarije, tla v dvorani ...), poskrbeti za nove dejavnosti in primerno urediti objekt za uporabo invalidov, igralcev sedeče odbojke, ki dosegajo vrhunske rezultate v Sloveniji in Evropi. Božič vidi športni objekt kot središče športnih dejavnosti za te igralce iz vse Slovenije, saj se nahajajo Braslovče pravzaprav v središču države.
Najemno pogodbo so dobo dvajsetih let z možnostjo predčasne prekinitve podpisali župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik športnega društva DTV Par-
Udeleženci podpisa pogodbe
Dom DTV Braslovče
tizan Braslovče Ignac Krivec in Simon Božič kot najemnik. Podpisu so prisostvovali tudi mag. Brane Mihorko, dolgoletni sodelavec na področju dela z invalidi v Sloveniji, Branko Ribizel, predsednik odbora za družbene dejavnosti v bra-
slovški občini, in Milan Šoštarič, direktor občinske uprave. Za konec je potrebno še omeniti, da stroški najema objekta in zunanjih športnih površin ter stroški obnove bremenijo novega najemnika Simona Božiča.	T. Tavčar
Občina Polzela, ZKTŠ Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija so na božični dan v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravili tradicionalni božično-novo-letni koncert, ki je bil posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti.
Nastopili so harmonikarska zasedba Harminet pod vodstvom Andreje Brumec, Urban Jerman (violina), Sanja Poljšak (vokal), Daniel Podbevšek (tolkala) in tamburaški zbor KUD Polzela, ki ga vodi Mija Novak.
Številni poslušalci so cerkev napolnili do zadnjega kotička in z navdušenjem spremljali nastope vseh sodelujočih, ki
so izvajali skladbe domačih in tujih avtorjev. Polzelski župan Jože Kužnik se je vsem nastopajočim zahvalil za prijeten večer, vsem pa zaželel lepe praznike in srečno v novem letu
ter jim čestital ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
S Silvestrskim poljubom in Sveto nočjo pa so nastopajoči pospremili občinstvo v božični večer.	T. Tavčar
S koncerta
Jutri seja
Zbiralnik v Preboldu in Šempetru
Območno združenje Rdečega križa Žalec je v Preboldu in Šempetru postavilo zbiralnik za oblačila in obutev ter druge tekstilne predmete, oblačilne dodatke in tudi za plišaste igrače.
V Preboldu so zbiralnik postavili nasproti Režajeve domačije, v Šempetru pa boste lahko oblačila in drugo oddali v zabojnik, ki se nahaja ob stavbi Krajevne skupnosti Šempeter. Pri Rdečem križu bodo zelo hvaležni za oblačila in obutev ter druge stvari, saj
so potrebe po tovrstni pomoči ljudem v stiski vse večje.
Vse, ki se boste na ta način odločili pomagati ljudem v stiski, prosijo, da v zbiralnik ne oddajate mokrih, umazanih in strganih oblačil, šiviljskih in krojaških odpadkov in tekstilnih polizdelkov. Prav tako prosijo, da oblačila, obutev in drugo (posteljnino, prte, zavese, brisače, pasove, rute, pokrivala, šale, kravate in plišaste igrače) pred oddajo v zabojnik zapakirate v PVC--vrečke.	D. N.
Jutri se bodo prvič letos na seji občinskega sveta sestali preboldski svetniki. Odločali bodo tudi o rebalansu letošnjega proračuna.
Najprej bodo prisluhnili poročilu nadzornega odbora o nadzoru izvrševanja proračuna s poudarkom na ugotavljanju zakonitosti porabe proračunskih sredstev in razpolaganja z nepremičninami in se seznanili s programom dela nadzornega odbora za letošnje leto. Odločali bodo tudi o oddaji poslovnega prostora v Domu krajanov Šešče v najem
za namen trgovske dejavnosti.
Z rebalansom letošnjega proračuna naj bi skupni prihodki znašali dobrih 4,4 milijona evrov (indeks 120 glede na sprejeti veljavni proračun), največje povečanje je na po-
stavki transfernih prihodkov (663). Odhodki bodo po sprejetem rebalansom znašali nekaj več kot 4,6 milijona evrov, to je dober milijon več, kot predvideva veljaven proračun (indeks 132).	K. R.
1	SUK0PLESKARSTV0 Beljenje notranjih površin in fasad 10rn!n| I Dekorativni opleski i El HIU V Izdelava izolacijskih fasad
1	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO ■
Sl	»PLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si	
Namesto snega poplave
Plaz nad Grajsko vasjo
Poškodovani del ceste Spodnja hosta-Urankar, za katero na Občini Tabor ocenjujejo, da bo zaradi tega, ker se je plaz sprožil na delno že saniranem manjšem plazu, sanacija zahtevnejša, kot so predvidevali.
Leto 2014 se je začelo z nuarja, razlila predvsem po
neobičajnimi vremenskimi razmerami. Namesto mraza in snega je januar prinesel pomladansko vreme, dež pa je 19. januarja že povzročil prve letošnje poplave. K sreči se je voda v nedeljo, 19. ja-
travnikih in poljih, popoldne je zalila tudi nekaj kleti stanovanjskih hiš.
Največ nevšečnosti je bilo zaradi poplavljenih cest. Med 12.41 in 23.00 je bila za ves promet zaprta cesta Arja vas-
Velenje, saj je bilo poplavljeno cestišče pri kamnolomu v Veliki Pirešici. Poplavljala je tudi Ložnica, zaprta za ves promet je bila cesta Polzela-Velenje. Ob 12.45 so morali zaradi okoli sto metrov poplavljene ceste v Za-ložah delavci režijskega obrata polzelske občine zapreti cesti Polzela-Založe-Novi Klošter in Polzela-Orova vas. Zaradi nanosa vej je ob 16.30 voda poplavila cesto v Podlogu, šempe-trski gasilci so nato s pomočjo delovnega stroja sprostili pretok Ložnice. Prav tako je poplavljala Bolska, zato je bila zaprta tudi cesta Kaplja vas-Grajska vas.
V	Lokah pri Taboru so gasilci nekaj po 14. uri črpali vodo iz dveh stanovanjskih hiš, očistili so tudi cevi hudourniških prepustov in ob struge postavljali protipoplavne vreče.
V	Grajski vasi je visoka voda ogrožala pet stanovanjskih hiš, gasilci so postavili protipoplavne vreče in pomagali občanom pri preusmerjanju toka vode stran od hiš, s ceste Grajska vas-Šmiklavž pri Taboru pa so sprali gramoz.
Na Gomilskem je narasla voda ogrožala stanovanjsko hišo in delavnico. Gasilci so skupaj z lastnikom postavili protipoplavno zaščito in preprečili poplavljanje.
V	Svetem Lovrencu je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše in ogrožala še dva objekta, tamkajšnji gasilci so izčrpali vodo iz kleti ter postavili protipoplavno zaščito.
V	pripravljenosti so bili tudi v
Bolska v Preboldu tik pred razlitjem v naselje
Vožnja po zaprti cesti (Polzela-Založe) je lahko v takšnih razmerah tudi usodna
središču Prebolda, saj se je pri blokih Na zelenici že začela nabirati voda, tako da so bili občani preko javnega alarmiranja obveščeni, naj prestavijo svoja vozila na višje ležeča parkirišča. Bolska pa se je k sreči razlila po travnikih in njivah.
Poplavljala je tudi Ložnica, in sicer v Drešinji vasi. Gasilci so pri sedmih ogroženih stanovanjskih hišah postavili protipoplavne vreče, na nevarnost je
prebivalce opozorila tudi sirena javnega alarmiranja. Aktivirali so tudi občinski štab.
Zaradi meteorne vode so imeli težave tudi v višje ležečih Libojah, kjer je voda zalila pritlične prostore stanovanjske hiše. Vodo so izčrpali gasilci.
Deževje je sprožilo tudi dva večja plazova. Nekaj po 18. uri so opazili plaz na gozdni površini v Grajski vasi, velik približno 50 krat 15 metrov, po nestro-
kovni oceni globok 6 metrov. Gasilci Grajske vasi, Braslovč in Letuša so pregledali območje plazu in okolico stanovanjske hiše v bližini ter čez noč postavili stražo. Plaz bi v primeru zdrsa zajezil hudournik, same hiše pa ni ogrožal. Okoli. 19. ure je v Črnem Vrhu prav tako zemeljski plaz zasul del dovozne makadamske ceste do stanovanjske hiše, samega objekta pa ni ogrožal.	K. R., T. T., D. N.
O zasvojenosti z dr. Sanjo Rozman
Dr. Sanja Rozman v preboldski knjižnici spregovorila o zasvojenosti
Občinska knjižnica Prebold je v torek, 21. januarja, gostila dr. Sanjo Rozman, zdravnico in pisateljico, vrhunsko strokovnjakinjo za pomoč ljudem, ki trpijo zaradi najrazličnejše zasvojenosti, ki jih je strah, ki se bojijo življenja in odgovornosti, samega sebe, okolice... Z njo se je pogovarjala nekdanja knjižničarka v celjski knjižnici, domačinka Marija Kumer. Rdeča nit pogovora je bila njena nova knjiga Umirjenost, v kateri Rozmanova opisuje celovit sistem okrevanja od zasvojenosti, po katerem uspešno deluje že dvajset let.
Knjiga Umirjenost, prvi del trilogije (Umirjenost, Po-
gum, Modrost) o nekemičnih zasvojenostih, govori o tem,' kako prepoznati zasvojenost, jo razumeti in poiskati pot iz nje. Govori pa tudi o nalogah, ki jih mora vsak opraviti na začetku, ko se želi vključiti v zdravje: spoznati mora svojo bolezen in njene posledice ter učinkovito ustaviti škodljivo vedenje.
»Zasvojenost je bolezen, za katero je značilno ponavljajoče se škodljivo vedenje - omamljanje. Zasvojeni se zaveda škode, ki je nastala zaradi bolezni na duševnem, telesnem, socialnem in duhovnem področju njegovega življenja, vendar je izgubil nadzor nad svojim vedenjem in z omamljanjem ne more
prenehati, ne da bi doživel abstinenčno reakcijo. Ljudje so lahko odvisni od raznih snovi, ki povzročajo omamo, lahko pa se naučijo omamljati z določenimi postopki in rituali, s katerimi izvabijo izločanje omamnih snovi iz svojih možganov. Takšni postopki so prenajedanje, stradanje, bruhanje, intenzivna telesna aktivnost, spolna vzburjenost, tveganje, sanjarjenje in podobno. Med najpogostejšimi zasvojenostmi je odvisnost od odnosov. Za omamljanje in sa-mopozabo se zlorablja odnos. Najboljša »droga« so problematični odnosi, polni drame, strahu, nevarnosti, tveganja in sladkega upanja,« pravi dr. Sanja Rozman, ki v nadaljnjem pogovoru podrobneje razloži nekatere zasvojenosti in posledice, ki temu sledijo, pa tudi dolgotrajne in težko ozdravljive procese okrevanja, če ni prave volje, poguma in vztrajnosti, saj so za ozdravitev potrebna leta.
»Temeljno dogajanje v vsaki zasvojenosti je spremenjeno stanje zavesti, imenovano omama ali opoj. Beseda omama nam da misliti, da gre za nekakšno zamegljeno stanje zavesti, ko je človek bolj osre-
dotočen na svoj notranji svet in je bolj malo v stiku z zunanjo resničnostjo. Zasvojenost je ponavljajoče se škodljivo vedenje. Škoda je lahko telesna in je posledica strupenega delovanja droge na telo. Telesna škoda je lahko tudi posledica kronične situacije. Zasvojeni pogosto obolevajo za boleznimi, povezanimi s stresom. To so okvara prebavil, bolezni dihal, astma, debelost, povišan krvni tlak, obolenje ščitnice, obolenje koronarnih žil, bolezni ženskih spolnih organov, kronična vnetja in rak na dojki in maternici, razne druge vrste raka, kronične degenerativne bolezni giba in še kaj. Poleg telesnih bolezni pa povzroča zasvojenost tudi spremembe vedenja, in sicer objestnost, agresivnost, nihanje razpoloženja, neupoštevanje meja drugih. Spremembe razpo-loženosti so lahko posledice neposrednega vplivà droge na možgane, lahko pa tudi stiske, ki jo zasvojenost povzroča, saj sili zasvojenega k temu, da si vzame res veliko časa in energije le za to, da si priskrbi omamno sredstvo. Zaradi tega zanemarja svoje šolske, službene ali družinske obveznost, okvarjeni pa so tudi pomembni odnosi, predvsem tisti v družini. Zasvojeni pod vplivom omame ni čustveno dostopen, zato se ni sposoben
čustveno odzivati na druge ljudi, to pa se pokaže predvsem pri vzgoji otrok in pri propadu partnerskih zvez,« je med drugim povedala dr. Rozmanova o posledicah zasvojenosti, nato pa je podrobneje spregovorila
tudi o nekaterih zasvojenostih današnjega časa, ki jih povzročajo internetna družabna omrežja in mobilni telefoni.
Ob koncu pogovora je odgovarjala tudi na vprašanja udeležencev.	D. Naraglav
Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Trgovine: P'r Pek Vransko: B 03 703 30 38, Ostrožno: B 03 428 20 60, Griže: B 03 713 30 80, Vrbje: B 03 713 30 86, Tabor: B 03 703 4370, Laze v Tuhinju: B 01 834 52 50, Jaka Zagorje: B 03 566 02 80, Maj Zagorje: B 040 812 347, Ana Kisovec: B 070 568 990; Slaščičarne: Petrovče: s 03 713 30 84, Šempeter: B 03 703 30 46, Nik Žalec: B 03 713 30 90; Bar: Vransko: B 040 167 218.
Spoštovani!
Za nami je že prvi mesec leta 2014, pred nami pa Valentinovo, ko si bomo izkazovali ljubezen.
Vabimo vas, da naredimo letošnje leto skupaj čim bolj lepo.
Res je, da živimo v »norem« času, času krize, izgube vrednot in zaupanja.
Prav zato je še kako pomembno, da ljudje ostajamo skupaj, da se družimo in vsaj malo pozabimo na vsakdanje skrbi.
V naših trgovskih ali gostinskih lokalih in slaščičarnah se trudimo čim bolj zadovoljiti vaše želje in potrebe.
Že vseskozi pa podpiramo tudi glasbena abonmaja v Žalcu in na Vranskem in druge dogodke in prireditve.
Bodite z nami tudi vi!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Bučno na 8. BUMfestu
wewfrvrv» « XHtAtyn»* JJ/ ((IMIVl/ri/fft (IM UMIMIM^M
Trije polno obiskani koncerti, uspešna petkova matineja za mladino, zanimive delavnice, pestro dogajanje v preddverju Doma II. slovenskega tabora z letošnjo novostjo starinarnico, odlično tolkalistično vzdušje, ki ga je v treh dneh v Domu II. slovenskega tabora spremljajo okrog 1500 obiskovalcev, je letošnja bera tega edinega tolkalističnega festivala pri nas. Organizatorja, Slovenski tolkalni projekt (SToP) in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, sta ob podpori Občine Žalec navdušila z organizacijo gotovo najbuč-nejšega dogodka v dolini.
Festival je v svojem humornem stilu tudi letos povezoval umetniški direktor festivala Dejan Tamše. Zbrane sta ob odprtju festivala pred prvim večernim koncertom pozdravila podžupan Občine Žalec Marko Laznik in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Marko Laznik je festival označil kot unikatni, ki ga organizatorji odlično pripravijo, zato občina vsako leto z lahkoto odšteje denar, s katerimi pomaga pri financiranju. Zagotovil je, da bo tako tudi v prihodnje. Matjaž Juteršek
pa je napovedal, da so organizatorji zdaj, ko so prišli do 8. različice festivala, opogumljeni, da gredo skupaj do jubilejne, 10. izdaje festivala, za kasneje pa naj se vsi ljubitelji pustijo še presenetiti. Ob tem je Dejanu Tamšetu kot glavnemu organizatorju podaril pivo Kukec za gašenje žeje ob vročih ritmih tolkalističnih dni.
Bum/est 8 je odprl talentirani osemletni tolkalist Kristjan Turnšek, ki je zaigral na bobnih v duetu s svojim mentorjem in umetniškim direktorjem festivala Dejanom Tamšetom.
Prvi koncertni večer je s svojo avtohtono glasbo in z ritmi obarvala španska zasedba Odaiko. S prerezom glasbe skozi njihovo zgodovino, tipičnimi glasbili, obuvali in enkratno vokalistko so pričarali galsko vzdušje. Vmesni humorni dramaturški vložki so nasmejali publiko in jo dodatno pospremili h glasbeni poslastici, ki je sledila.
Sobotni večer, ki ga je zaznamovala najbolj prepoznavna slovenska tolkalna skupina StoP - Slovenski tolkalni projekt, je povsem napolnil dvorano. Pripravili so pravi scenski nastop, nabit z energijo, vsa-
ko skladbo so tudi uprizorili. StoPovci so odprli koncert z udarno glasbo iz serije Vrnitev odpisanih, ki so jo spremljala ustrezna kostumografija, dramatizacija vseh akterjev in zvočni efekti. Potem pa so se sprehajali med cigansko glasbo, bolerom, sambo, na odru so uprizorili tudi glasbeno--tolkalistično igranje lažnivca s kartami. Zelo učinkovito so njihov nastop dopolnili gostje: Alexei Ermakov na balalajki, tolkalist Goran Moskovski in trubači Fešta Banda s skladbo Ciganska poroka ter mladi tolkalci skupine Šus, ki so nasmejali publiko z igranjem na zveneče barvne cevi, na t. i. "boomwhackerje". Dvorana je bila ob koncu koncerta na nogah, Stopovce in njihove prijatelje je namreč pospremila s stoječimi ovacijami.
Z nedeljskim nastopom nemško-avstrijsko-srbske skupine Human Dong se je v Žalcu zaključil 8. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Skupina Human Dong je z močnim, s stabilnim ritmom in z enkratnimi melodičnimi improvizacijami v ospredje potisnila mladega Raphaela Meinharta na ma-rimbi in vibrafonu ter srbsko
Mladi tolkalci skupine Šus na t.i. "boomwhackerjih"
vokalistko Vesno Petkovič, ki je zlezla pod kožo žalski publiki s svojo balkansko domačnostjo in posebnim vokalom. Posebnost tega večera so bile skladbe, ki so v celoti avtorsko delo članov skupine Human Dong, največ pa Raphaela Meinharta, ki je v avtorsko glasbo odlično ujel posebne glasovne sposobnosti in balkanski glasbeni melos srbske vokalistke.
Odmevne večerne koncerte so tudi letos spremljale dobro obiskane, zanimive glasbene delavnice in na novo tudi BUMfest starinarnica, kjer so lahko obiskovalci prodali ali kupili svoja rabljena tolkala. Petkovo glasbeno matinejo je obiskalo kar 250 mladih, BUMfest 8 pa si je ogledalo okoli 1500 obiskovalcev. Če dogajanju v Domu II. slovenskega tabora dodamo še druženja tolkalistov in zabave po koncertih, kjer so v sproščenem vzdušju zaigrali glasbeniki vseh skupin, potem lahko ugotovimo, da je tolkalni dogodek sredi januarja ponovno izpolnil od prejšnjih uspelih festivalov razvajena pričakovanja organizatorjev, sodelujočih tolkalistov in obiskovalcev. Pa še to, proračun festivala je 23 tisoč evrov, pri čemer je Občina Žalec za organizacijo prispevala 4330
Human Dong
evrov, organizatorji pričakuje- pa so prispevali sponzorji in jo tudi sredstva z razpisa mi- obiskovalci z nakupom vsto-nistrstva v višini 2400, ostalo pnic. L. K., foto: T. T. in L. K.
Glasbeno gostovanje na Tajvanu
Direktor glasbenega oddelka univerze Chang, glavna organizatorka Yen, Franci Rizmal in njegov prijatelj iz dunajskih let Chang Wen Sheng ter rektor univerze Chen
Profesor komorne igre in violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, sicer pa znani Žalčan Franci Rizmal, ki ga povezujemo med drugim z žalsko operetno zgodovino, je bil na povabilo Shih Chien University Tajpej iz Tajvana od 4. do 20. oktobra gostujoči profesor in dirigent Simfoničnega orkestra Univerze Shih Chien.
Francija Rizmala je na podlagi njegovih strokovnih referenc univerzi v Tajpeju priporočil njegov prijatelj iz študijskih let na Dunaju Wen Sheng Chang. "Na to univerzo vsak semester povabijo vsaj enega gostujočega profesorja iz tujine. To je del njihovega študijskega in povezovalnega načrta," je povedal Franci Rizmal. Gostovanje je zajemalo priprave orkestra za
semestrski koncert v National concert hall v glavnem mestu Tajpej, dva mojstrska tečaja za violino in vajo s pihalnim orkestrom iste univerze. Svoje delo je Franci Rizmal skupaj z mladimi glasbeniki prikazal v skoraj razprodani nacionalni koncertni dvorani, ki sprejme 2000 poslušalcev. V koncertu je sodeloval 150-članski pevski zbor, združen iz treh zborov, orkester, ki mu je dirigiral Franci Rizmal pa je štel blizu 90 članov.
»Vaje so potekale vsak dan, zelo intenzivno, kajti program (Rahmaninov, Čajkovski, Bennett, dve tajvanski ljudski pesmi za zbor in orkester in himna univerze) je bil zahteven in obširen. Celoten korpus sestavljajo študenti v starosti od 18 do 24 let,« je o delu na Tajvanu povedal Franci Rizmal in dodal, »vzdušje na vajah je bilo izjemno. Zdi se mi namreč, da mla-
di tam izredno sproščeno in na7 tančno delajo, brez najmanjšega tarnanja ali slabe energije. Izjemno so pozitivni in hvaležni za vsako mrvico znanja, ki ga dobijo. Prav tako njihovi profesorji in direktor ter dekan, ki so bili stalno prisotni na vajah in mojstrskih tečajih. Užitek je delati s tako sijajnimi ljudmi. Franci Rizmal je ob tem ugotovil, da sta nezapletenost in srčnost njihovi veliki vrlini. "Skupnost je pri njih vedno pred osebnim. Kako drugače kot v Sloveniji!"
Francija Rizmala sta sprejela rektor univerze Michael J. K. Chen in predsednik sveta univerze, sin ustanovitelja univerze in nekdanjega podpredsednika republike Tajvan Milton M. S. Shieh. "Oba sta že bila v Sloveniji. Zelo prijetno smo se pogovarjali in zabavali. Gospod predsednik je tudi zapel. V mlajših letih je igral v vojaški godbi. Ob tem se mi je utrdilo prepričanje, da so zares, veliki ljudje preprosti in neposredni. Pokazal mi je tudi fotografijo Bleda, ki jo je sam posnel."
Franci Rizmal se je torej v domovino vrnil poln bogatih in pozitivnih vtisov o strokovnem delu v Tajvanu in tudi o deželi in ljudeh. "Neskončen napredek Tajvana po mojem mnenju prihaja od poštenih, delovnih, preprostih, bistrih, nekompliciranih in do življenja ponižnih ljudi, ki se morajo za svoj obstoj pošteno potruditi. In tudi se. Z veliko dobre volje in z nasmehom na obrazu." Zato se že veseli prihodnjega sode-
lovanja. "Orkester je konec julija na gostovanju v Italiji, zato sem jih povabil, naj si za kakšen dan ogledajo Slovenijo. In tako bodo predvidoma v začetku avgusta tri dni v Sloveniji kot turisti. Seveda jih bom srečal in predstavil našo deželo z vso radostjo, podobno, kot so jo meni izkazali oni pri njih doma. Prav mogoče je, da se še dogovorimo za naslednje gostovanje. Tem, znanja in dela je še veliko, če si odprt."	L. K.,
(^JNR/JD
Edicom, d.o.o. PE Conrad, Vodnikova 6, Celje 051/38 48 11 • 03/491 2550 conrad@edicom.si

IBIZA zvočniki -VSE v ENEM
V trgovini CONRAD Celje!
Priključiš, vstaviš USB z glasbo in poslušaš ...
Bluetooth • MP3/USB/WMA player • vgrajen ojačevalec • daljinsko upravljanje mikrofon • REC / funkcija snemanja • napajanje 230V • vgrajen akumulator*
Za zabave, pouk, predstavitve
Še je čas za popravke podatkov
Tomaž Cink
Z novim letom je začel veljati zakon o davku na nepremičnine, ki je že lani ob sprejemanju povzročal veliko hude krvi, po sprejemu v državnem zboru pa je bilo vloženih več ustavnih presoj. Občine med drugim nasprotujejo temu, da obdavčitev nepremičnin ne bo več njihov izvirni prihodek in da bodo obdavčeni tudi javni objekti, kot so vrtci in šole. Pred izdajo odločb o davku pa Geodetska uprava RS državljane poziva, naj preverijo in po potrebi popravijo podatke o svojih nepremičninah.
Žalska pisarna Geodetske uprave RS ureja na območju Upravne enote Žalec podatke za približno 30.300 objektov in 110.000 parcel v 49 katastrskih občinah. Vodja pisarne Tomaž Cink je povedal, da žalsko pisarno v teh dneh obišče velik strank. Za stranke, ki se preko spletne strani ali brezplačne telefonske številke naročijo ob določeni uri, čakanja skorajda ni, nenapovedane stranke pa čakajo tudi uro ali dve.
Davek na nepremičnine nadomešča dosedanje obdavčitve nepremičnin, to so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na 1. januar leta odmere evidentirane v registru nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v tem registru.
Osnove davka
Davčna osnova je posplošena tržna vrednost, kot je pripisana posamezni nepremičnini v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek. Za leto 2014 se za stanovanjske nepremičnine davčna osnova določa v višini 80 % posplošene tržne vrednosti, leta 2015 pa v višini 90 %.
Stopnje obdavčitve so različne glede na vrsto nepremičnin:
-	0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine oziroma 0,40 % za tiste, ki presegajo vrednost 500 tisoč evrov;
-	0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine oziroma 0,75 % za tiste, ki presegajo vrednost 500 tisoč evrov;
-	0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin, ki so obdavčene v višini 0,40 %;
-	0,30 % za kmetijske stavbe;
-	0,50 % za druge stavbe;
-	0,15 % za kmetijska zemljišča;
-	0,07 % za gozdna zemljišča;
-	0,75 % za zemljišča s poslovno in industrijsko rabo;
-	0,40 % za zemljišča za namene energetike;
-	0,50 % za zemljišča za gradnjo stavb;
-	0,50 % za ostala zemljišča;
-	0,15 % za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča).
Za nelegalne gradnje, ki so rezidenčne stanovanjske nepremičnine, je davčna stopnja 0,5 %, za ostale nelegalne gradnje pa se davčne stopnje povečajo za trikrat.
Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje tista, v kateri ima zavezanec prijavljeno stalno prebivališče ali je v letu pred odmero davka evidentiran najemni pravni posel neprofitne oddaje vsaj za šest mesecev ali oddajanje na prostem trgu.
Davka na nepremičnine so oproščeni:
-	lastniki nepremičnin, ki so v lasti ali uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti institucij EU, prav tako lastniki nepremičnin, ki so v lasti humanitarnih organizacij, ki imajo tak status po zakonu;
-	lastniki nepremičnin, ki so javno dobro, razen če so to nepremičnine oz. njihovi deli, ki so namenjeni dejavnosti proizvodnje električne
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
energije in bencinskih servisov, izkoriščanju mineralnih surovin ter opravljanju pristaniške ali letališke dejavnosti;
-	lastniki kulturnih spomenikov po predpisih o kulturni dediščini in niso arheološka najdišča, naselbinski spomeniki in zavarovana kulturna krajina, oziroma niso stanovanjske, poslovne, industrijske ali energetske nepremičnine in kmetijske stavbe;
-	lastniki sakralnih objektov (registrirane verske skupnosti);
-	lastniki gozdov z omejenim koriščenjem (varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom) in neplodnih zemljišč.
Popravki podatkov
Lastniki nepremičnin morajo v registru nepremičnin (REN) zagotavljati popolne in pravilne podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, podatke o legi in obliki, površini, dejanski rabi ter drugih podatkih o nepremičninah, ki se zagotavljajo z vprašalnikom registra nepremičnin.
Na območnih geodetskih upravah in v geodetskih pisarnah je mogoče urejati podatke o lastništvu, površinah in dejanski rabi delov stavb. V primeru spremembe lastništva je potrebno priložiti notarsko overjeno pogodbo, v primeru sprememb površin skico vseh prostorov z opisom prostorov in njihovimi površinami, za spremembo dejanske rabe delov stavb pa fotografijo.
Podatke o stavbi in delih stavb je mogoče popraviti tudi preko spletne aplikacije Geodetske uprave RS: Spreminjanje podatkov o nepremičninah. Za vstop v aplikacijo je potrebna koda, ki je bila navedena na obvestilu o poskusnem iz-računanu vrednosti nepremičnin, ki so ga vsi lastniki prejeli v letu 2010, dobijo pa jo lahko na najbližji geodetski upravi tako, da posredujejo EMŠO lastnika. Podatke je poleg tega mogoče popraviti preko vprašalnikov registra nepremičnin, lahko pa tudi na najbližji geodetski upravi.
Za obisk geodetske pisarne se je potrebno naročiti preko spletne aplikacije ali brezplačne telefonske številke 080
22 15. Ob tem pa vodja žalske pisarne Tomaž Cink opozarja, da so ti obiski namenjeni samo za vnose popravkov oziroma sprememb podatkov o nepremičnini, ne pa zgolj seznanitvi s podatki o njej: »Po naši oceni iz preteklih treh mesecev ugotavljamo, da pride približno 40 % strank le na ogled podatkov, po morebiten novi izpis iz Registra nepremičnin (taki izpisi so bili leta 2010 poslani vsem lastnikom) in lahko rečem družabni razgovor o mogočem nižanju vrednosti nepremičnin.
Obisk geodetskih uprav in pisarn je namenjen zgolj spreminjanju podatkov in ne ogledu podatkov. Geodetska uprava zelo priporoča rezervacijo termina za spremembe podatkov. V nekaj tednih bodo vsi lastniki nepremičnin v RS prejeli domov nova obvestila o nepremičninah, ki bodo vsebovala tudi predvideni znesek davka na nepremičnine.
Lastnike stavb, ki še niso evidentirane oziroma vrisane v obeh katastrih ali so evidentirane drugače, kot je sedanje stanje, GURS poziva, da skladno z zakonskimi obvezami z naročilom geodetskim podjetjem za »evidentiranje zemljišča pod stavbo« poskrbijo za vris teh objektov. Take objekte pa bodo s terenskim ogledom in svežimi letalskimi posnetki preverjali tudi uslužbenci GURS-a za potrebe vpisa v register nepremičnin.
Stranke, ki potrebujejo samo običajna potrdila iz katastrskih evidenc Geodetske uprave RS (zemljiškokatastrski prikaz, lastninski list, potrdilo o parceli, potrdilo o stavbi), lahko ta potrdila veliko hitreje dobijo v sprejemni pisarni Upravne enote Žalec.
Take stranke prihajajo brez potrebe, vse te podatke si lahko pogledajo doma preko spleta na portalu »Prostor« geodetske uprave (GURS). Te stranke predstavljajo samo izgubo časa tako zaposlenim v žalski geodetski pisarni kot lastnikom nepremičnin, ki imajo resnično potrebo po spremembi podatkov njihove nepremičnine. Najpogostejše spremembe se nanašajo na manjkajoče hišne številke (nekaj tudi ukinitev le-teh), izbrise porušenih objektov, letnice starejših stavb, površine stavb, namembnost stavb in brisanje oziroma združevanje delov stavb.«
In do kdaj bo mogoče spreminjati podatke? »Po sedanji časovnici bo s predpostavko, da teče izvajanje zakona o davku na nepremičnine brez sprememb (da ustavno sodišče ne zadrži njegovega izvajanja), 31. marec 2014 zadnji dan za spremembe v bazi Registra nepremičnin (REN). Do takrat bo na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 22 15.«
Tudi zlorabe
Državljani seveda skušajo zmanjšati svoje davčne obveznosti, nekateri neupravičeno. Veliko je govora o tako imenovanih nerezidenčnih stanovanjih in da mnogi tudi svoje mladoletne otroke prijavljajo v sicer prazna stanovanja. »Zlorabe s strani strank so nedvomno glede opredelitve namena objektov, površine objektov in letnice gradnje. Sumljivega predloga stranke ne izvedemo ali pa ga zabeležimo in bodo predmet nadzora na terenu. Ob tem je potrebno opozoriti na višino zagroženih kazni, ki znatno presegajo povprečno plačilo davka na nepremičnine. Pri nerezidenčnosti je zamegljena meja, kaj je zloraba in kaj ni. Kar precej Savinjčanov ima več kot eno stanovanje drugje po državi, tako da po navadi zmanjka otrok za lažno prijavo prebivališča. Za nerezidenčna stanovanja fizičnih oseb je pomembno, da je prijavljen tržni najem. Če se stanovanje oddaja v najem in je najem registriran tako na davčni kot s poročanjem v Evidenco trga nepremičnin na Geodetski upravi RS, postane s tem rezidenčno.«
Kako pa je z novimi objekti, kdaj na primer stanovanjski objekt v gradnji postane predmet obdavčitve, kdo prijavi tak objekt davčni upravi? »Običajno zajamemo novi stanovanjski objekt takrat, ko stranka želi zanj pridobiti novo hišno številko zaradi spremembe prebivališča ob preselitvi. Pogoj za določitev hišne številke je hkraten vpis stavbe tako v evidenco zemljiškega katastra kot evidenco katastra stavb (ali REN). Geodeti želimo (in delamo na tem že od leta 2003 naprej), da bi, tako kot imamo v RS zajete vse parcele v evidenci zemljiškega katastra, zajeli tudi vse stavbe v državi v kataster stavb. Ker pa gre za enormno število objektov, smo si pridobitev podatkov o stavbah poenostavili z registrom nepremičnin, ki je glavnino informacij pridobil iz
popisa v letih 2006 in 2007. Po dokončnosti akta o vpisu stavbe se podatki nove stavbe vpišejo v obe katastrski evidenci in v nadaljevanju samodejno tudi v register nepremičnin - REN. Z vnosom v REN je stavba podatkovno na razpolago DURS-u, ki uvozi podatke REN-a za izvedbo obdavčitve nepremičnin skladno z veljavno zakonodajo,« pojasnjuje Tomaž Cink.
»Lastnike stavb, ki še niso evidentirane oziroma vrisane v obeh katastrih ali so evidentirane drugače, kot je sedanje stanje, pa pozivamo, da skladno z zakonskimi obvezami z naročilom geodetskim podjetjem za »evidentiranje zemljišča pod stavbo« poskrbijo za vris teh objektov. Take objekte bodo s terenskim ogledom in svežimi
letalskimi posnetki preverjali tudi uslužbenci GURS-a za potrebe vpisa v register nepremičnin,« opozarja Tomaž Cink.
Kaj pa razne ute in lope? »Precej pogosta sprememba podatkov REN-a je brisanje raznih lesenih pomožnih objektov, ki so ob zajemu iz letalskih posnetkov v letih 2002 in 2003 še obstajali, danes pa ne več. Pomembno je, da nas stranke o tem obvestijo.«
In kje je poleg povedanega pričakovati največ težav pri izvajanju zakona o davku na nepremičnine? »Velik obseg del bodo nedvomno povzročile pritožbe zoper davek. Te sé bodo predvidoma reševale pri organih, ki zagotavljajo posamezne podatke,« je še povedal Tomaž Cink.	K. R.
Podatkov, ki jih geodetska uprava v register nepremičnin prevzema neposredno od drugih upravljavcev, ni mogoče urejati ali spreminjati na geodetski upravi. Te podatke je potrebno urediti neposredno pri organih, ki so pristojni za vodenje in vzdrževanje teh evidenc:
PODATKI	KJE SE UREJAJO
osebna služnost, javno dobro	na sodišču (zemljiška knjiga)
dejanska raba zemljišč vodna zemljišča, neplodna zemljišča	ministrstvo za kmetijstvo in okolje
namenska raba zemljišč zemljišča za gradnjo stavb	občina
številka stanovanja	upravnik večstanovanjske stavbe
prijava na številko stanovanja	upravna enota
sakralni objekti registrirana verska skupnost	urad za verske skupnosti
kulturni spomeniki	ministrstvo za kulturo
humanitarne organizacije znižanje davka za upravičence do socialne pomoči ali varstvenega dodatka	davčna uprava - po uradni dolžnosti
znižanje davka za invalidne osebe oz. osebe, ki z njimi bivajo v skupnem gospodinjstvu	davčna uprava - na osnovi odločbe ZZZS
nepremičnine za opravljanje diplomatskih in konzularnih predstavništev, mednarodnih organizacij in institucij EU	ministrstvo za zunanje zadeve
odprtost zemljišča, rastiščni koeficient, varovalni gozd, gozdni rezervat, gozd s posebnim namenom brez urejanja	zavod za gozdove
agrarna skupnost	upravna enota
Nekatere podatke bo mogoče spreminjati oziroma urejati šele po prejemu obvestila z informativnim izračunom davka. To pa so podatki za:
-	zemljišča pod avtocesto - DARS,
-	pod kategoriziranimi državnimi cestami - DRSC,
-	pod kategoriziranimi občinskimi cestami - občina,
-	pod gozdnimi cestami - Zavod za gozdove Slovenije,
-	pod železnicami - Slovenske železnice,
-	nelegalna gradnja - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor,
-	oseba, ki opravlja letališko dejavnost - ministrstvo za infrastrukturo in prostor..
Letos nič več rušenj
Temelj gospodarstva je tudi spoštovanje
Golding klub Žalec leto 2014 začel s predavanjem o etiki kot izhodu iz krize
Dobra novica za vse črne gradnje je prišla s spremembo zakona o graditvi objektov, ki je stopil v veljavo konec preteklega leta. Sprememba pa ne pomeni legalizacije črnih gradenj, poudarjajo na žalski upravni enoti.
Črna gradnja je splošno uporabljen pojem za stavbe, ki so zgrajene brez ustreznih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Pravno-formalno so to nedovoljene gradnje. Sem sodijo nelegalne gradnje, postavljene brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim. Nedovoljene so tudi gradnje, ki so bile postavljene z gradbenim dovoljenjem, vendar so bile delno zgrajene v nasprotju z njim (dodana etaža, večji gabariti, drugačna streha in podobno). V tretji skupini so nevarne gradnje, ki neposredno ogrožajo zdravje in življenje ljudi, premoženje, promet in okolico.
Na podlagi spremembe zakonodaje lahko črnograditelji, ki že imajo pravnomočne odločbe o rušenju, na gradbeno inšpekcijo vložijo vlogo za odlog rušenja, je povedala vodja UE Žalec Simona Stan-ter. Črnograditelj oz. tako imenovani inšpekcijski zavezanec pa mora izkazati, da v stanovanjski stavbi vsaj od začetka inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno
prebiva sam ali druge osebe ter da nima v lasti in posesti drugega primernega stanovanja po merilih, ki jih določa stanovanjski zakon; ali da se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda oziroma bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje.
Prav tako je do odloga rušenja upravičen tisti inšpekcijski zavezanec, ki je vložil pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, ali pa je inšpekcijski zavezanec na pristojni upravni enoti vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja.
Enoletni moratorij velja za stanovanjske in poslovne objekte. Če je potrebno predhodno sprejeti prostorski akt, se izvršba lahko odloži za največ tri leta, v primeru pri-
dobivanja upravnih dovoljenj pa do njihove dokončnosti, so povedali na žalski upravni enoti.
Za odlog izvršitve ni predvideno nobeno plačilo, vendar je treba upoštevati, da morajo po veljavnem zakonu o graditvi objektov inšpekcijski zavezanci za nedovoljene gradnje ne glede na odlog izvršbe plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ga odmeri upravna enota po tem, ko prejme inšpekcijsko odločbo gradbene inšpekcije.
S predlagano zakonsko rešitvijo si lahko približno 2800 lastnikov nepremičnin, kolikor jih je po podatkih inšpektorata nepremičnine zgradilo brez ustrezne dokumentacije ali v nasprotju z njo ter so že dobili odločbo o odstranitvi, začasno oddahne. Gre le za prehodno obdobje, v katerem bo začasno preprečeno rušenje. Legalizacijo bo omogočal šele zakon o ravnanju z nezakonitimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo neproblematičnih gradenj in bo podlaga za legalizacijo pod določenimi pogoji. Zakon je v pripravi, sprejemali pa naj bi ga to pomlad. Moratorij ni predviden za druge kršitve zakona in za nevarne gradnje, za kar naj ne bi bilo milosti, še pravijo na žalski upravni enoti.	K. R.
Društvo managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je za svoje člane že januarja pripravilo prvo predavanje. Direktorji in drugi strokovnjaki so prisluhnili priznanemu predavatelju in v tem času eni največjih pravnih avtoritet, dr. Miru Cerarju, ki je govoril o pomenu etike za izhod iz krize. Poleg politike bodo morali namreč svoj del odgovornosti za bolj etično ravnanje prevzeti tudi gospodarstveniki.
Po besedah dr. Mira Cerarja je kriza kot pri človeku bolezen, bolezen pa je opozorilo, da telo oziroma družba nekaj počne narobe. Če se bolezen ne zdravi oziroma če se ne spremeni ravnanje, pride do najhujšega, v družbi tudi do izbruha nasilja in celo vojne, kar so doživljale prav vse civilizacije: »Nobena civilizacija ni varna sama pred sabo in strastmi ljudi. Etika je tisto, ki omejuje strasti ljudi,« je med drugim poudaril dr. Miro Cerar in dodal, da lahko kriza iz človeka izvleče najboljše ali najslabše.
Kriza v Sloveniji je na površini ekonomska in socialna, njeno izhodišče pa je kriza vrednot, je predvsem kriza etike. »Družba, ki laže, ne spoštuje človeka, in v kateri je kraja legitimna, ne more preživeti. Tudi gospodarstvo je odvisno od tega etičnega temelja. Iz etike namreč raste pravni sistem. Pri nas pravna država ne more živeti, ker se še ni vzpostavil ta etični temelj. Če je v vrhu družbe največja korupcija, ta vrh blokira delo sodišč, policije in celotnega pravnega sistema. Pravni sistem bi moral ščititi tudi podjetnike, na primer pred neplačniki,« je povedal dr. Miro Cerar in pojasnil, da zakonito še ne pomeni etično: »Celoten sistem so zavozile banke, ker niso upoštevale etičnih temeljev, čeprav so vse imele vzpostavljene nadzorne svete in druge zakonske okvirje.«
Vse družbe imajo vzpostavljene osnovne etične norme, kot so: ne ubijaj, ne kradi, ne laži, ne želi drugemu tistega, česar ne želiš sebi. Pojmovanje teh vrednot se sicer v posameznih družbah nekoliko razlikujejo, a osnove morajo biti spoštovane. Temeljna etična kategorija je zaupanje. Konfucij je na vprašanje, čemu bi se najprej odrekel, odgovoril, da vojski, nato hrani in nazadnje zaupanju, je povedal dr. Cerar in nadaljeval, da je brezup stanje smrti. Zaupanje pa povečamo prav z etiko. V nasprotju s tem smo Slovenci postali obsedeni z nezaupanjem, na primer v šolstvu: »Učitelju ne zaupajo več ne starši ne država, pa bi moral biti zgled svobodnega in ustvarjalnega duha z znanjem in s. pogumom odločati se. Pri nas manjka tega poguma - odločati se.«
Protesti v Sloveniji so pokazali, da so ljudje spoznali, da problem ni predvsem v njih,
državljanih, ampak v plenilskih elitah. Značilnost Slovencev pa je prav pasivnost: »Za prevlado zla je dovolj, da dobri ljudje ne naredijo nič. Slovenci smo preveč pasivni, pokazati moramo, da nam je mar, in število takih, ki jim je mar, mora doseči neko kritično maso. Res pa hitro lahko plane iz ljudi najslabše in se rodi nasilje,« je izpostavil tudi svojo bojazen dr. Miro Cerar.
Kaj pa etika v gospodarstvu? »Slovenci delovni kolektiv dojemajo kot družino, neko ožjo skupnost. Delavec želi biti spoštovan tudi kot človek, ne le kot delovna sila. Ko izgubi zaposlitev, delavca najbolj boli, da ni več nič vreden. Etični element v gospodarstvu pomeni, da ceniš delavca tudi kot človeka,« je povedal dr. Miro Cerar in dodal, da je sicer etika zdaj trend, moda, ampak tudi če mnogi samo zaradi tega poslušajo podobna predavanja o etiki in se držijo takšnih ravnanj, lahko to Čez nekaj časa ponotranjijo.
Idealne družbe, podjetja ni, toda smer mora biti prava, je poudaril dr. Miro Cerar: »To pomeni po čisti poti do čistega cilja. To je etika prizadevanja, ki ne pomeni, da nikoli ne zgrešimo in pademo, ampak da se spet poberemo, ko smo padli. Pomembno je tudi vedeti, da je pogumen tisti, ki premaga strah, ne tisti, ki se ničesar ne boji.«
Stanje v slovenski družbi je zaskrbljujoče: »Slovenija je prežeta z nespoštovanjem, kar dokazujejo razklan politični prostor, pretirana mera zavisti, korupcija (je skrajna oblika nespoštovanja), nevljuden, žaljiv in celo sovražen govor v javnem prostoru in velika stopnja nespoštovanja lastne zgodovine, kar ne pomeni, da bi se morali vsi strinjati o zgodovinskih dejstvih, pač pa da prav na tej točki politiki izjemno manipulirajo z državljani in se tako ohranjajo na oblasti,« je med drugim poudaril dr. Miro Cerar.
»Gospodarstveniki pogosto hodijo po robu, ga kdaj tudi prestopijo, toda ne bi se smeli zadovoljiti z raznimi izgovori, na primer, da enako počnejo vsi, da cilj posvečuje sredstva in podobno. Dobro se namreč vrača z dobrim in slabo s slabim, tudi če te pri slednjem nihče ne vidi. Spodbujam vas k temu, da o tem razmišljate in da se o tem pogovarjate. Trajnostno nihče ne more biti uspešen na neetičnih temeljih,« je svoje predavanje zaključil dr. Miro Cerar.
Zanimiva je bila tudi razprava z udeleženci predavanja, med katero so izpostavili, da pri nas celo zakonodaja omogoča skrajno neetična ravnanja, kar dokazujejo številni stečajni postopki. Seveda so zastavili tudi vprašanje, kje je rešitev: »Mi moramo zamenjati politično garnituro, to je prvi, ključni korak, saj je naša družba absolutno preveč spolitizirana. Kamor koli se obrneš, se govori o politikih. Vsa kriza je pogojena s to politiko, ki je zadušila pravno državo, jo je onemogočila. Vsa ta umazana ozadja se pretakajo prav skozi politiko. Zato je ključno ta prostor vsaj do neke mere prečistiti. Potem bo to nek nov zgled. Če bo ta zgled dovolj prepričljiv, se lahko v nekaj letih začne spet oglašati neka druga kultura. Saj ni treba veliko. Če za 20 % spremenimo kurz ladje, bo to neka popolnoma druga smer,« je povedal dr. Miro Cerar. »Veliko je vprašanj, kaj narediti z bankami pa s TEŠ 6, zdravstvom, javnimi naročili, ampak treba je začeti pri jedru. Če pri nas ne bo delovala pravna država, bomo mafijska država. Bo potrebno pri vsakem poslu podkupovati, samo ugajati velikim šefom in si podrejati male. Tega si ne smemo želeti. Neke ljudi je potrebno prestaviti na druga mesta, poleg tega pa mora vsak od nas narediti svojo nalogo.« K. R.
PREMOG RJAVI
BRIKETI MEŠANI V B.B. PELETI SAVA PREMIUM
tOOOkg
7,85 Eur 159.99 Eur 3,67 Eur
PREMOG CRNI
25kg
BRIKETI RUKOVI
v kanonu 20kg
PELETI SCHWEIHOFER
Avstrijski beli. 15kg
10,69 Eur 4,50 Eur 4)62 Eur
KAMIN NA PELETE
KeramekOne 7kW za 70m2

ČISTILO ZA ČIŠČENJE	PREMOGOVNI BRIKETI
kotlov in boljše zgorevanje	25kg
že od 1173,49 Eur v$14,99 Eur 6,99 Eur
KAMIN NA PELETE
Keramek One , ._{„„ 11kl/U za 1201112
PEČI T0PLING	TRSKE ZA P0DŽIG
na drva ali pelete in kombinirane ureča

že od 1490,58 Eur

o*«'1



Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35,
3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Z vami že 21 let
-10 % popusta na komplet korekcijskih očal - v februarju
-20 % popusta na določene modele sončnih očal
Četrtek, 6. in 20.2. 2014 Naročite se!
Obiščite nas in videli boste bolje!
*%•**•*■ m m* m
Vabi vas vaša
Kakšno je ozadje razkrivanja Starmanovih dolgov?
V svojem lokalu v Šempetru je Štorman začel svojo slovensko gostinsko zgodbo
Novo leto seje zelo slabo začelo za najbolj znanega savinjskega gostinca Zvoneta Štormana. Ker naj ne bi redno poravnaval pogodbeno dogovorjenih obveznosti za Hotel Štorman v Celju, je KBM Leasing iz finančne skupine Nove KBM (večinski lastnik je država) preko družbe Administrator Celje (zastopnik ekonomskih upravičenj za terjatve KBM Leasing do Zvoneta Štormana) v začetku januarja prevzel in zapečatil hotel. Sledil je plaz razkrivanja Štormano-vih dolgov tudi do davčne uprave in zaposlenih, pred dnevi pa je KBM Leasing zanj predlagal še osebni stečaj.
Za utemeljevanje upravičenosti zasega hotela in nadaljnjih postopkov v zvezi s tem je KBM Leasing, ki je po lastnih besedah Zvonetu Štormanu odpovedal
pogodbo v začetku lanskega leta, najel družbo za komuniciranje z javnostjo Dialog co, ki je v prvem sporočilu za javnost med drugim zapisala: »Zvone Anton Štorman se v preteklih mesecih ni zmenil niti za dogovore niti za pozive, naj vendarle pokaže vsaj dobro voljo, da bo svoje obveznosti do lizingodajalca začel spet poravnavati. Kljub pozivom za izselitev je Zvone Štorman v hotelu, ki se je pred njegovo vselitvijo imenoval Celeia, še naprej opravljal hotelsko in gostinsko dejavnost. Zaradi pietete do njegovih gostov so se v KBM Leasingu odločili, da prevzema hotela v svojo posest ne izvedejo sredi decembrskega vrveža, ampak da to realizirajo danes, ko je gostinski in hotelski utrip v Celju, po končanem novoletnem vrvežu, na naj nižji točki v letu.« Zakaj se je KBM
Leasing odločil za tak ukrep brez sodne odločbe o izvršbi, v sporočilu za javnost niso pojasnili, je pa medtem hotel po poročanju medijev že prodal za 1,5 milijona evrov celjskemu podjetniku Aleksandru Jančarju oziroma eni od njegovih družb. V tistem času so potekali postopki v zvezi s prenosom slabih terjatev tudi Nove KBM na družbo za upravljanje slabih terjatev (t. i. slabo banko).
Vse prostore, blagajne in logistična vozlišča Hotela Štorman je družba Administrator v imenu lastnika zapečatila. Hotel je še vedno zaprt, Zvone Štorman pa z dvema ugovoroma na sodišče zaradi neupravičenega prevzema hotela oziroma motenja posesti ni uspel. 35 zaposlenih so razporedili na čakanje na delo na domu oziroma v ostale Štorma-nove lokale.
Kljub temu pa so zaposleni in splošna javnost ostali naklonjeni Zvonetu Štormanu, saj je vse svoje premoženje pridobil z delom in ne gre za tajkunsko prevzemanje in izkoriščanje zaposlenih, česar smo v Sloveniji sicer vajeni. Tudi način prevzema celjskega hotela, ko so v zgodnjih jutranjih urah drugega januarskega dne brez pojasnil na cesto postavili vse goste in zaposlene, je v javnosti povzročil veliko zgražanje, zato so v družbi Administrator razkrili še več Starmanovih težav in poleg medijem odprto pismo naslovili celo na vlado, poslance, EU, nadzorne institucije in sodne organe.
»Kot poslovnež, ki opravlja z gostinskimi in s hotelskimi kapacitetami kot samostojni podjetnik ima pri vseh poslovnih bankah, s katerimi sodeluje, že 245 dni nepretrgano blokirane vse svoje transakcijske račune. Toda to je le obrobni podatek, saj svojim zaposlenim že za več mesecev zamuja z izplačili plač, bistveno dlje pa zanje ni poravnal niti prispevkov za plače. Hkrati pa je v Celju in okolici ter v poslovnem svetu slovenske go-stinsko-turistične branže že kar javna tajna, da je Zvone Anton Štorman tudi na seznamu davčnih dolžnikov, in sicer v razredu tistih posameznikov, ki davkariji dolgujejo več kot milijon in manj kot deset milijonov evrov. Koliko natančno, pa naj bi bila davčna skrivnost na osnovi varovanja osebnih podatkov. Ne glede na to pa vse njegove gostilne in Hotel Štorman v Celju ves čas poslujejo nemoteno. Zato se pojavlja tudi vprašanje, kam se pravzaprav stekajo dnevni izkupički vseh njegovih gostinskih lokacij. Če bi namreč povsem legalno izdajal račune, bi izkupiček vsaj deloma sproti poravnaval tako davčne obveznosti kakor tudi obveznosti do bančnih institucij in do dobaviteljev, kar pa se ne dogaja,« pravijo v KBM Leasing.
Z Dursa so medijem sporočili, da so izvajali vse postopke za izterjavo davčnega dolga, zaradi neplačevanja prispevkov zaposlenim v Hotelu Štorman Celje pa so pred dnevi vložili še kazensko ovadbo. Tožilstvo je od policije zahtevalo pojasnilo dogajanja ob prevzemu Štormanovega hotela.
KBM leasing je pred dnevi vložil še predlog za osebni stečaj Zvoneta Štormana, saj kot samostojni podjetnik za poplačilo dolgov odgovarja z vsem svojim premoženjem. Predlog za stečaj so utemeljili z besedami, da stečaj prinaša koristi vsem upnikom, ne le KBM, ker omogoča enakomerno in pravično poplačilo njihovih terjatev in kot zavarovanje pred morebitnim dolžnikovim uveljavljanjem zemljiškega dolga.
Iz Hotela Štorman so v imenu Zvoneta Štormana sporočili, da predloga za stečaj (še) niso prejeli: »Ali je KBM Leasing res vložil predlog ali pa gre za še en manever, nam v tem trenutku ni znano. Vendar pa glede predloga za stečaj zadeva niti približno ni taka, kot jo prikazuje KBM
Leasing. Slednji bi naj namreč opravil t. i. kritno prodajo ter z izkupičkom poplačal svoje terjatve. O prodaji nismo bili obveščeni. Zvone Štorman je, skladno z dogovorom, plačeval obroke v višini 7.500 evrov mesečno vse do 31. 12. 2013, kar lahko dokažemo tudi s potrdili o plačilu. KBM pa trdi, da je hotel prodal že lani. Do zdaj je KBM Leasing od Zvoneta Štormana prejel 1.955.000 evrov plačil, obseg financiranja pa je znašal 4,21 milijona evrov (3 milijone glavnice, 1 milijon obresti in 211.000 DDV na obresti). Glede na to, da naj bi KBM prodal (pogodbe še nismo videli) hotel za 1,5 milijona, je KBM Leasing prejel 3.455.000 evrov plačil. In glede na to, da bi se pogodba o lizingu zaključila šele leta 2016, slabih 3,5 milijona zadošča za poplačilo vseh Štormanovih obveznosti. Iz tega vidika KBM Leasing ni niti upnik, torej ne more predlagati stečaja.«
O tem, zakaj se pojavlja obveznost 2,9 milijona evrov, v Hotelu Štorman pravijo: »KBM Leasing je lani, ko naj bi odstopil od pogodbe, izračunal terjatev tako, da je seštel vse zapadle terjatve, vse obresti do izteka pogodbe in vse obroke do izteka pogodbe. Torej kot da bi Zvone Štorman moral plačati celoten pogodbeni znesek. Ker so bile v zavarovanje dane bianco menice, je KBM menico izpolnil za znesek 2,9 milijona evrov in poskusil menico unovčiti. Unovčitev ni bila uspešna in zaradi tega tudi teče spor na sodišču v Celju. Če bi KBM v sporu z menico uspel, bi moral Zvone Štorman zahtevati vra-
čilo presežka v višini približno 1,5 milijona ali pa bi mu morali prepustiti hotel v celoti, saj bi bil hotel tudi v celoti plačan.«
Ob tem pri Štormanu še dodajajo: »KBM leasing, ki v svoji izjavi za javnost poudarja pravna sredstva in institucije, ni vložil navadne tožbe ali izvršbe glede zapadlih terjatev, ampak se je odločil za menični spor. V navadni tožbi ali izvršbi bi lahko namreč dolžnik ugovarjal višini terjatev. Lahko bi ugovarjal nezakonito zaračunanim obrestim in vtože-vanju nezapadlih terjatev. Te je namreč KBM zaračunaval tako, da je pod krinko povišanja EU-RIBOR-ja dosegal več kot 10 % obrestno mero, kar je več od zamudnih obresti. Vse to se je ugotovilo šele zdaj, ko je neodvisni strokovnjak preračunal obrestno mero iz zaračunanih obrokov. In ko je EURIBOR leta 2008 začel drastično padati, KBM sploh ni več pošiljala popravka obresti v Štormanovo korist. Če upoštevamo še to dejstvo, lahko utemeljeno sklepamo, da KBM dolguje Štormanu še kak presežek od prodaje hotela in ne obratno. To bo moral, očitno, v pravdi ugotoviti izvedenec finančne stroke,« še pravijo v Hotelu Štorman.
Medtem Zvone Štorman ne daje več intervjujev, je pa do zdaj zatrdil, da se zaveda svoje odgovornosti za poplačilo dolgov, tako do dobaviteljev kot davčnih in do zaposlenih. Tudi sam je nameraval prodati celjski hotel (kupil ga je leta 1998 od Izletnika Celje) in s tem poplačati svoje obveznosti, vendar ga je KBM Leasing prehitel s prodajo in z manevrom prevzema.	K. R., foto: T. T.
RazVoina tutenciia SaUinia t»>& staneta 3,3310 latec, slovena
"	V	/	r (e/.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko Interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
Bel____________________________________*____________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2014
OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE«
Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec
objavlja na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA SSD 2013
v kategorijah:
patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ali fizične osebe - avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju občin Spodnje Savinjske doline in ki za svojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu "Inovator Občine Žalec" ali na razpisu "Inovator leta SSD".
Prijave na razpis sprejema do 3. marca 2014 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3,3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja,
•	naziv in opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije.
Prijavitelji oddajo prijavo v obliki kratke pisne vloge s podpisom avtorja in s priloženo elektronsko verzijo celotne prijave s podrobnim opisom inovacije v PDF-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine prijave. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, bo vloge obravnavala najkasneje do 21. marca 2014.
Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si.
RaS
OSTALI JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis »Mikrokrediti za mikro in mala podjetja - P7« (Ul.RS št. 1/14). Rok do 20.03.2014. Informacije: mag. Boštjan Vidovič (02) 234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« (173. JP) (Ur. 1. RS, št.94/2013). Rok: do 31.3.2014. Informacije: Nataša Florjanič 01/ 43 41 555 oz. na e-poštnem naslovu mentorstvo<»sklad-kadri.si.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si
Ostale informacije
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel:(03)713 68 60, faks:(03)713 68 70, e-pošta:ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
^ 9
V času širitve svojega poslovanja in v najuspešnejših letih se je gostinec Zvone Štorman soočil s kar nekaj ovirami. Ko je zaživel njegov lokal v domači hiši, je na glavni cesti polna črta iz šempetrske smeri preprečila zavijanje levo k lokalu. Sam je financiral gradnjo razširitve ceste, ki je omogočila poseben pas za levo zavijanje.
Velika afera je bila v zvezi s podelitvijo koncesije za gradnjo motela ob štajerski avtocesti na Lopati. Zavezujočo ponudbo je takrat oddal tudi Zvone Štorman, ki je bil povsem pri-
pravljen na gradnjo. Koncesijo je dobil lastnik Hotela Plesnik, ki pa še danes ni začel z gradnjo. V pogojih je bilo takrat zapisano, da bi bilo potrebno plačevati koncesijsko dajatev tudi v primeru, če objekta ne bi zgradili. Na vprašanje DARS--u, kako je danes s koncesijo in samim projektom, so iz njihove službe za komuniciranje odgovorili, da glede tega projekta še vedno niso pridobili vsa zemljišča in da ima koncesijo še vedno navedeni lastnik. Trenutno vse aktivnosti mirujejo, so še zapisali v kratkem odgovoru.
Župan Občine Žalec Janko Kos (Zvone Štorman je tudi častni občan Občine Žalec): »Zvone Štorman je veliko naredil za ožjo lokalno in širšo družbeno skupnost. Številna društva so se v preteklosti nanj obračala z raznimi prošnjami in kdorkoli je potrkal na njegova vrata, je dobil materialna ali finančna sredstva. Ne vem, kje se je zalomilo, da je prišel v sedanjo situacijo, si pa želim, da ga vsi organi obravnavajo z veliko mero človečnosti in drže, ki pritiče človeku, ki je več kot 40 let delal v gospodarstvu in veliko naredil za to skupnost. Želim mu veliko zdravja in da bi se izkopal iz te težke situacije. Zvone Štorman je namreč tudi pojem našega turizma in gostinstva. Koliko. pripravnikov, ki danes vodijo uspešna
gostišča, se je izučilo pri njem! Zvone Štorman je ponesel ime Občine Žalec v širši svet, zato mi je težko zaradi tega, kar se zdaj dogaja z njim in njegovo družino. Ljudje ga obravnavajo kot številko, kot enega od onih. Zame Zvone Štorman ni taj-kun, nikoli ni nepošteno prejemal denarja, poskušal ga je zaslužiti s svojimi rokami. Drugo pa je vprašanje ekonomije obsega, napačnih svetovalcev in dejstva, da biti dober gostinec ne pomeni, da si tudi dober ekonomist. Če se Štormanovo gostinstvo zapelje v stečaj, pomeni to tudi približno 40 brezposelnih iz naše občine, ki se bodo obrnili na nas za različne vrste pomoči. Držim pesti zanj tako kot za vsakega podjetnika, ki je v težavah manj izpostavljen kot on.«
Tudi Braslovče s sodobno trgovino Polzela spet v rokah stare uprave
Novi supermarket Jager je ob odprtju v trg Braslovče privabil množico kupcev
Marija Jager (levo) in Franc Jager sta ob odprtju supermarketa braslovškemu vrtcu in šoli izročila donaciji, za kar se jima je zahvalila ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan
Novi supermarket sta s prerezom traku odprla direktor podjetja Jagros Franc Jager in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek
V letih, ko so kupce vse bolj šno posluje že 25. leto in vsa-
prevzemali sicer oddaljeni veliki trgovski centri, so tudi v braslovški občini manjše trgovine zapirale vrata. Občina si je zato prizadevala v trg privabiti večje trgovsko podjetje. Po treh letih od prvih pogovorov je v četrtek, 16. januarja, družinsko podjetje Jagros v Braslovčah odprlo svojo 31. trgovino.
Ob odprtju supermarketa in trgovine s tekstilom Jager se je zbrala množica občank in občanov, ki so si najprej ogledali nastop otrok iz braslovškega vrtca in učencev šole. Lastnika podjetja Jagros Marija in Franc Jager sta šoli in vrtcu izročila donaciji po 500 evrov, nato pa sta zbranim spregovorila direktor podjetja Franc Jager in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. „
Družinsko podjetje Jagros, ki ima sedež v Podplatu, upravo pa v Rogaški Slatini, uspe-
i VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
M
L_____
i
ko leto beleži rast, je povedal Franc Jager. Skupaj zaposluje 400 redno zaposlenih in 100 študentov, tako da sodi med velika slovenska podjetja. Ni res, da Slovenci ne bi znali voditi velikih podjetij, je poudaril, pogoj za uspeh pa je trdo delo. Tudi gradnja supermarketa oziroma večnamenskega objekta v Braslovčah ni potekala brez težav, a ko enkrat sprejmeš odločitev o cilju, so vse moči usmerjene samo v pot do tega cilja, je povedal Franc Jager.
Za sodelovanje z občino pri gradnji večnamenskega objekta so se v podjetju Jagros odločili pred približno tremi leti, ko so kot edini odgovorili na pobudo Branimirja Strojanška, ki takrat še ni bil župan, da bi v braslovški občini zagotovili boljšo trgovsko ponudbo. Z občino so sklenili javno-za-sebno partnerstvo, v okviru katerega je investitor celotnega večnamenskega objekta podjetje Jagros. V prvi fazi so dokončali pritličje s supermarketom, trgovino s tekstilom in kavabarom, zgradili so garažno hišo, predvidoma maja bo v mansardi dokončanih šest
stanovanj, upajo pa tudi, da bodo do konca leta končali še spodnji del s kulturno dvorano in knjižnico, ki je trenutno še v tretji gradbeni fazi.
Župan Branimir Strojanšek je poudaril, da javno-zasebno partnerstvo pri gradnji večnamenskega objekta poteka transparentno in na osnovi ene pogodbe brez aneksov, se pa sproti usklajujejo pri vseh vprašanjih. Občina ima tudi svojega nadzornika pri projektu. Čeprav je prvi izvajalec gradnje Pluton šel v stečaj, je z gradnjo kmalu nadaljeval novi izvajalec. Reševanje tega zapleta bi se gotovo precej bolj zavleklo, če bi bila investitor občina. Župan je izrazil prepričanje, da bodo kljub težkim časom kmalu uredili še spodnji del z dvorano in s knjižnico, ki ju Braslovče prav tako zelo potrebujejo in zaradi česar se je občina odločila za javno-zasebno partnerstvo.
V novem supermarketu, v katerem je delo dobilo 15 domačinov, so kupcem na voljo živila s ponudbo svežega mesa, tehnično blago in kmetijsko orodje, v trgovini s tekstilom so na prodaj priznane blagovne znamke, za vse pa v Jagrosu obljubljajo ugodne cene, saj je njihov slogan, da kupcem prihranijo čas in denar, je poudaril Franc Jager. Kot je povedal, so v gradnjo in opremo približno dva tisoč kvadratnih metrov supermarketa, trgovine s tekstilom, bara in garažne hiše vložili približno dva milijona evrov, o uspehu in dobrem odzivu kupcev pa niso nikoli dvomili.
S prerezom traku sta supermarket odprla direktor Franc Jager in župan Branimir Strojanšek. K. R., foto: T. T.
Iz proizvodnje
Vodenje polzelske tovarne nogavic je deset dni po odstopu znova prevzela Karmen Dvorjak, drugi član uprave Robert Tomazin pa je dan kasneje podal odstopno izjavo.
Spomnimo, da je nadzorni svet pred koncem lanskega leta odpoklical predsednico Branko Neffat, vodenje nadzornikov je prevzel Marko Slokar (direktor družbe poo-blaščenke Polzela-Delnica in vodja informatike v tovarni), skupaj pa so za novega člana uprave imenovali Roberta Tomazina in določili, da morata Dvorjakova in Tomazin odločitve sprejemati s konsenzom. Karmen Dvorjak je zato odstopila z mesta predsednice uprave, nadzorniki so njen odstop sprejeli in za direktorja imenovali Tomazina.
Po kolektivnem dopustu in praznikih je Karmen Dvorjak ponovno prevzela vodenje Polzele, Branka Neffat pa nadzornega sveta. »Tako so v Polzeli spet vzpostavljeni pogoji za nadaljevanje procesa prestrukturiranja in sanacije družbe, kakor jih je pred tem zastavila Karmen Dvorjak. To odločitev so pravzaprav vsi deležniki sprejeli z velikim olajšanjem, saj so praznični dogodki že začeli povzročati škodo,« so sporočili iz družbe. »Uprava Polzele je pod predsedovanjem Dvorjakove namreč vzpostavila visoko stopnjo zaupanja v realnost njenih sanacijskih ukrepov. Z rezultati v dveh letih vodenja je prepričala, da njene odločitve zagotavljajo dolgoročno sanacijo družbe in ohranjanje blagovne znamke.«
Karmen Dvorjak je dodala, da se je za vrnitev na mesto
Na Vranskem še en stečaj
Sodišče je pred dnevi uvedlo stečaj tudi v Energetiki Vransko, d. o. o. Stečajni upravitelj je Borut Soklič.
Lastniki Energetike Vransko so KIV Trade, d. o. o., Občina Vransko, KIV, d. d., v stečaju, in KIV Engineering in poslovne storitve, d. o. o. Podjetje so leta 2000 ustanovili za gradnjo daljinskega sistema ogrevanja na biomaso
predsednice uprave Polzele odločila takrat, ko je nadzorni svet ponovno vzpostavil razmerje, ki zagotavlja zastopanje vseh vključenih v sanacijo Polzele, torej tako interesnih skupin kot lastnikov. Pretehtalo je dejstvo, da je dobila priložnost končati zastavljeni proces prestrukturiranja, ki temelji na ohranjanju kar največjega števila delovnih mest in nadaljevanju tradicije tekstilne industrije v tem kraju.
Neuradno je bilo slišati, da so vrnitev Karmen Dvorjak na mesto predsednice uprave in Branke Neffat na mesto prve nadzornice zahtevale banke, s katerimi naj bi v prihodnjih dneh potrjevali zastavljeni program reprogramiranja kreditov in iskali strateškega partnerja.
Ko se je zdelo, da so se razmere umirile, pa so se s pismom javno oglasili zaposleni (v tovarni je približno 300 zaposlenih) in izrazili nezadovoljstvo ter skrb, ker niso prejeli decembrskih plač, od maja lani pa nimajo poravnanih prispevkov. V pismu so navedli tudi več drugih očitkov na račun Karmen Dvorjak, med drugim, da jim ne odgovarja na njej neprijetna vprašanja oziroma da morajo biti tiho in delati za svojimi stroji. Zaradi
Karmen Dvorjak
tega se je s predsednico uprave sestal tudi sindikalist Srečko Čater.
Karmen Dvorjak je medijem pojasnila, da v teh dneh pričakuje likvidnostno zagotovilo za prehodno obdobje, ki ga bodo ublažili tudi s sprostitvijo državne garancije za pomoč industrijskim sistemom. Polzela je namreč izpolnila vse pogoje. Banke naj bi bile pripravljene tudi za reprogramiranje 5,5 milijona evrov posojil, vendar pod pogojem, da lastniki tovarne do konca tega meseca predložijo pismo o nameri za dokapitalizacijo družbe. Poleg tega naj bi vlada kmalu odločala, ali bo polzelski tovarni nogavic, ki ima blokirane račune (DURS je ukrepal zaradi neplačanih prispevkov), odobrila milijon evrov državne pomoči.	T. T., K. R.
oziroma oskrbe Vranskega s toplotno energijo, pozneje se je začelo ukvarjati tudi s komunalnim urejanjem zemljišč. Dejavnost ogrevanja so leta 2002 prenesli na novoustanovljeno podjetje Energetika Projekt. Energetika Vransko se je lotila tudi gradnje energetsko pasivnih hiš, ki pa zaradi zapletov pri gradnji še ni zaživel.	K. R.
EKONOMSKA ŠOLA CELJE Gimnazija in srednja šola
Kosovelova ulica 4,3000 Celje Telefon: 03 6200200.051 313 586 E-pošta tajnistvo@escelje.si Spletna stran: http://www.escelje.si/
V šolskem letu 2014/2015 vabimo k vpisu v programe:
•	TEHNIK VAROVANJA - NOVO
•	EKONOMSKA GIMNAZIJA
•	EKONOMSKI TEHNIK •TRGOVEC
•	ADMINISTRATOR
•	EKONOMSKI TEHNIK - PTI
(po končanem izobraževanju v programu trgovec ali administrator)
•	POKLICNI TEČAJ
•	MATURITETNI TEČAJ
Vode Savinjske doline
Na ribniku razgledna ploščad
Plesna slikanica za cici abonma in izven Četrtek, 13. februar 2014, ob 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
njavec
www.zkst-zalec.si
•	9.00-12.00
prost vstop v EkomuzeJ hmeljarstva In pivovarstva Slovenije In Savlnovo hišo
•	9.00-11.00
brezplačna otroška ustvarjalnlca v Savlnovl hiši
•	10.00-18.00
dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno, Dom kulture Svoboda Griže
INFO: TIC Žalec, tel. 710 04 34 mmS. www.zkst-zalec.sl
Ja, da ne pozabim na banke. Tudi te so delale inventure. Pregledovale so zaloge kreditov. Odpisale so ali pa še bodo kar nekaj gnilih kreditov. Pa saj je prav. Kar je slabega, se pač odpiše, tudi če rok še ni potekel.
In ob vsem tem se mi niti ne zdi tako sporna ugotovitev mistra Mussomelija, čeprav njegovega govora v celoti ne odobravam, strinjam pa se v tistem delu, ko je našo državo primerjal s tržnico v Istanbulu in dejal, da je pri nas kar na nekaj področjih pač normalna poslovna praksa: jaz tebi - ti meni. No, ali vam še zmeraj ni jasno, da po taki praksi pač ne ostane nič, kar bi lahko »inventurali«.
Imeli pa smo vsaj lepo vreme in v upanju, da vremena Kranjcem se jasnijo, vas lepo pozdravljam.
Ota Mar
8. februarja 2014 ob slovenskem kulturnem prazniku vabljeni:
finančno podprli s sredstvi LEADER. Vrednost postavitve razgledne ploščadi je okrog 11.235 evrov, vrednost celotnega projekta pa 27 tisoč evrov, od tega znašajo predvidena evropska sredstva 20 tisoč evrov.
V sklopu projekta so poleg ploščadi izvedli še druge dejavnosti, ki prispevajo k osveščanju, promociji in obogatitvi turistične ponudbe Ribnika Vrbje z okolico, med njimi zaslon na dotik v Ekomuzeju
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, nova spletna stran Ribnika Vrbje, dvojezična turistična brošura Žalec in njegova okolica, turistična karta - trganka Občine Žalec, kazalka, fotografski natečaj, razstava kačjih pastirjev, predavanje o vodnih pticah itd.
Prijavitelj projekta je bila Občina Žalec, partnerica pa Razvojna agencija Savinja v sodelovanju z ZKŠT Žalec in Medobčinsko splošno knjižnico Žalec..	L. K.
Inventura
Veste, kaj pogrešam? Inventure. Ne spomnim se, kdaj so bile nazadnje trgovine prvi delovni dan novega leta zaprte. Pa veste, zakaj pogrešam inventure? Zato, da bi se mi, vrli nadpotrošniki, vsaj kak dan odpočili od tega nenormalnega divjanja od najboljšega soseda do onega, ki obljublja vedno boljše za nas, da o tistem fer in dobro zame niti ne govorim. Mimogrede, zakaj smo šli na referendum? Da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte? No, saj če dobro premislim, to, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte, sploh ne pride v poštev. Naši trgovci pač samo skrbijo, da imamo dnevno sveže dobrine na naši mizi, pa čeprav te dobrine do naših trgovin potujejo po nekaj dni, da na čas skladiščenja niti ne pomislim.
Pa pustimo trgovce, ki delajo samo za naše dobro, poglejmo si politike. Ti so doslednejši. Ko smo navadni državljani drugega januarja že pridno delali, je bil parlament praktično zaprt. Po mojem mnenju so delali inventuro. Verjetno so iskali ministre, ki jim je na tak ali drugačen način potekel rok. Toda iskanje je bilo neuspešno. Seveda, v parlamentu se pač zavedajo, da če nek artikel ni naš, ne more biti na naših policah (beri za našo mizo).
V bojazni, da bo zaradi premajhnega števila občanov kakšna občina izbrisana, so tudi župani teh manjših občin mrzlično iskali skrite zaloge, da bi povečali svojo ponudbo. Če ne bo šlo drugače, predlagam, da bi župani mogoče kar sami, v potu svojega telesa, stopili v akcijo, da bo pridelek višji. Problem bo edino v občinah, kjer na stolčku sedi županja.
Udeleženci natečaja in mentorji z županom Jankom Kosom in direktorjem Razvojne agencije Savinja Stojanom Praprotnikom
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so udeležencem fotografskega natečaja Vode Savinjske doline podelili priznanja in nagrade. Prireditev je pomenila tudi uradni zaključek projekta LAS Spodnje Savinjske doline »Trajnostna obogatitev Krajinskega parka Ribnik Vrbje«, ki so ga s 85 odstotki podprli s sredstvi LEADER.
Prijaviteljica Občina Žalec in partnerica Razvojna agencija Savinja sta v sodelovanju z ZKŠT Žalec in Medobčinsko splošno knjižnico Žalec v okviru projekta prostorsko urejali, ohranjali in promovirali naravo krajinskega parka.
Na natečaj, na katerega se je odzvalo 26 udeležencev, od tega 21 z osnovnih šol Polzela, Vransko - Tabor, Petrovče, I. OŠ Žalec, POŠ Tabor ter pet
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
ljubiteljskih fotografov in ljubiteljev narave, je prispelo 59 fotografij. Najboljše fotografe je izbrala komisija neodvisnih strokovnjakov glede na kakovost fotografije in vsebino. Na prireditvi, ki jo je vodila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, so si obiskovalci ogledali promocijski film Žalca, prisluhnili pa so tudi predstavitvi raziskovalne naloge »Pojavljanje vodnih ptic in ujed na širšem območju Ribnika Vrbje«, ki sta jo pripravila Jure Novak in Matej Gamser. Priznanja in nagrade sta najboljšim fotografom podelila župan Občine Žalec Janko Kos in direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, vsi udeleženci pa so prejeli potrdila o sodelovanju in pozornost v zahvalo. Priznanje so prejeli: učenci OŠ Petrovče z mentorico Mojco Šon, OŠ Polzela z mentorico Danico Gobec, POŠ Tabor, OŠ Vransko - Tabor z mentorico Marijo Završnik in I. OŠ Žalec z mentorico Milico Kresovič, nagrade pa dijak Jan Korošec in učenec Rok
Lešnik s Polzele, Aleš Nemiv-šek iz Pongraca, Uroš Zupanc iz Žalca in učenec Tomaž Ma-roh iz Petrovč. V nadaljevanju so si ogledali razstavo kačjih pastirjev avtorja Milana Vogrina, Društvo podeželskih žena Občine Žalec in Savinjski hram pa sta pripravila zakusko.	T. Tavčar
Ribnik Vrbje je postal januarja bogatejši za novo leseno razgledno ploščad. Nanjo bodo spomladi namestili profesionalni turistični daljnogled, s katerim bodo lahko ljubitelji ptic opazovali dogajanje v okolici ribnika.
Ureditev lesene ploščadi je del projekta LAS SSD Ekoplo-ščad - Trajnostna obogatitev Krajinskega parka Ribnika Vrbje, ki so ga v 85 odstotkih
Praznično v Jami Pekel
Žive jaslice v jami
Konec leta je zaznamovala že 14. tradicionalna prireditev Božična skrivnost v Jami Pekel. Tokrat sicer vreme organizatorjem ni bilo preveč naklonjeno, kljub temu pa je dvodnevno prireditev z zunanjim prazničnim dogajanjem, v jami pa z živimi jaslicami in s pevskimi ter z glasbenimi skupinami obiskalo okrog 3000 obiskovalcev.
Zunaj jame je za praznično vzdušje skrbel ansambel Golte, člani turističnega društva pa so ponujali čaj, kuhano vino, rogljičke ... Otroke je razveseljeval Božiček s spremstvom, ogledali so si lahko razstavo malih živali, uživali ob lesnem ognju in pekli jabolka.
Obiskovalci so si v jami ogle-
dali prizore iz Božične zgodbe, ki so jih ustvarili učenci OŠ Šempeter in podmladek TD Šempeter, s svojimi nastopi pa so jih navdušili tudi glasbena skupina 3N iz Šempetra, citrarki Neli in Karmen Kos Zidar s Ponikve, VS Candela iz Petrovč, VS ZaPet s Ponikve in MPZ Savinjski zvon Šempeter.	D. N.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Al ' prav se piše ...
Kot smo poročali v decembrski številki Utripa, je žalski občinski svet na zadnji lanski seji potrdil občinski proračun za letošnje leto. Ponovno pa smo bili priča zapletom z vložitvijo amandmajev kluba svetnic in svetnikov Dajmo Žalec.
Klub svetnic in svetnikov Dajmo Žalec, ki ga sestavljajo Breda Vizovišek, Ivan Podpečan, Lojze Posedel in Silvo Marič, je za drugo obravnavo predloga proračuna občine za leto 2014 vložil 24 dopolnil, ki pa jih župan Janko Kos ni sprejel v nadaljnjo obravnavo, zato občinski svet o njih ni mogel razpravljati in glasovati. Tako kot leto prej je župan ugotovil, da 117. člen poslovnika občinskega sveta klubu svetnic in svetnikov ne omogoča vlaganja amandmajev, to odločitev pa je potrdila tudi komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta.
Omenjeni člen pravi: »Akt lahko predlaga župan, član občinskega sveta in delovno telo sveta. Proračun, zaključni račun proračuna in druge akte, za katere je v
zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, lahko predlaga le župan.« Amandmaji bi bili torej obravnavani, če bi bili kot predlagatelji navedeni sicer spodaj poimensko napisani člani občinskega sveta, ne pa klub svetnic in svetnikov, trdi župan. Občinski svetnik Lojze Posedel se s tem ne strinja in trdi, da je bila ponovno kršena pravica do enakovrednega sodelovanja pri obravnavi predloga proračuna, zato je napovedal pritožbo.
Prav tako Lojze Posedel kritizira odločitev župana Janka Kosa, da zavrne zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za posredovanje mesečnih poročil o delu podžupanov za leto 2013. Svetniška skupina Dajmo Žalec je pisno vprašanje o opravljenem delu podžupanov zastavila ob obravnavi poročila o realizaciji proračuna občine za prvo polletje 2013. Župan je odgovoril, da podžupani na podlagi sklepa o imenovanju opravljajo dela in naloge, za katere jih pooblasti župan, da se program
z njim usklajuje tedensko in da se podžupani tedensko udeležujejo tudi kolegija župana z direktorico in vodji oddelkov občinske uprave ter enkrat tedensko opravljajo neposredno delo s strankami. Podžupani mesečno poročajo županu, poročila pa morajo oddati do drugega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec. Ker odgovor ni povzel vsebine dela podžupanov, je skupina Dajmo Žalec z Lojzetom Posedelom na čelu novembra lani vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala mesečna poročila o opravljenem delu podžupanov za leto 2013 (proračunska postavka za delo podžupanov je lani znašala 38.600 evrov). Župan je zahtevo zavrnil, ker da so mesečna poročila označena s stopnjo zaupnosti »interno« in se zato ne morejo posredovati kot informacija javnega značaja, na izdano odločbo pa se je Lojze Posedel že pritožil, saj oznaka »interno« pomeni, da bi razkritje lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. K. R.
Družina je njegova vrednota
Župan Jože Kužnik in voditeljica prve čajanke Dragica Sternad Prašnikar
ZKTŠ Polzela je v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije na Gradu Komenda pripravil prvo Malteško čajanko. Dogodek so si zamislili kot niz zanimivih pogovorov, tako ali drugače povezanih z Občino Polzela in njenim javnim življenjem.
Gost prve čajanke je bil župan Občine Polzela Jože Kužnik, pogovor z njim pa je vodila Dragica Sternad Pražni-
kar. Župan je tokrat povedal marsikaj o svojem osebnem življenju, odraščanju in družini danes, o tem, kako kot oče štirih odraščajočih otrok veliko gospodinjskih opravil opravi tudi sam in se zaveda pomena očetovske vloge pri odraščanju otrok. Družina je njegova vrednota in prioriteta, otrokom pa želi dati v življenju stvari, ki jih sam ni imel, zlasti zaradi izgube očeta v rani mladosti.
Župan se je strinjal s trditvijo, da je čas, ki ga posvetimo otrokom, ena temeljnih dobrin današnjega časa. Seveda je bilo zanimivo prisluhniti besedam o njegovi poklicni poti in predvsem o viziji razvoja občine.
V pogovoru je razkril tudi nekatere zanimivosti o sebi. Ena od teh je, da se boji letenja z letalom in da ni še nikoli letel. Povedal je tudi, da rad prebira knjige, veliko sprostitev pa mu predstavlja vinograd. Tudi zakonodaja s področja lokalne samouprave mu ni tuja, hkrati pa je pravilno odgovoril na vprašanja v zvezi s številom prebivalcev ob ustanovitvi občine. Povedal je tudi, da bo na letošnjih volitvah kandidiral za župana.
Ob koncu večera so skupaj popili čaj, organizatorji pa so nam zaupali, da bo naslednja čajanka v ponedeljek, 17. marca, ko bodo gostili malteškega viteza Stanka Novaka. T, T.
JUTEKS'
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d. o. o.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec E-pošta : juteks.zalec@juteks.si Internet: www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03 71 20 757,03 71 20 759 E-pošta: branko.ursic@juteks.si
NASA POSLANCA KOMENTIRATA
Za nami leto splošne krize in naraščajoče revščine
Marinka Plevčak
Za Slovenijo je bilo leto 2013 eno najtežjih. Ob gospodarski krizi, vse večji revščini in vsesplošnem nezadovoljstvu prebivalstva smo se v začetku prejšnjega leta soočili še s politično krizo. Konec februarja je bila vladi Janeza Janše izglasovana konstruktivna nezaupnica, že dober mesec pozneje je mandat nastopila vlada Alenke Bratušek. Poslanka Marinka Plevčak iz poslanske skupina DeSUS pravi, da za nami ni le leto vsesplošne krize, ampak tudi leto naraščajoče revščine. In kakšno je bilo v tem letu po njenem delo Državnega zbora RS?
"Delo državnega zbora in vlade je v preteklem letu potekalo predvsem y smeri odprave posledic preteklih dejanj (na primer t. i. tehnični zakon za popravo protiustavnosti (ZUJF) in zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva) in uveljavljanja rešitev, ki bodo pripomogle k izhodu Slovenije iz krize (vpis zlatega fiskalnega pravila v Ustavo RS, novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o delovnih razmerjih, novela zakona o urejanju trga dela). Poslanska skupina DeSUS seje med drugim zelo zavzemala za sprejetje novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih in novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerima se je razširil krog upravičencev tako do denarne socialne pomoči kot do varstvenega dodatka.
Glede na javnofinančno situacijo smo bili primorani sprejeti tudi več nepriljubljenih ukrepov, njihove
posledice čutijo predvsem socialno najšibkejši. V poslanski skupini DeSUS smo ob tem večkrat poudarili, da pričakujemo, da bodo, glede na to, da se vedno znova varčuje pri najbolj ogroženih, odgovorni za nastale razmere tudi odgovarjali. Iz tega razloga podpiramo tako javno razkritje oseb, ki so odobrile slaba posojila, kot tudi javnost podatkov o plačah članov uprav in nadzornih svetov, njihovih bonitetah in odpravninah.
V dani situaciji je težko govoriti o tem, ali smo z narejenim in doseženim v preteklem letu zadovoljni. Zadovoljni smo, da nam je uspelo ubraniti pokojnine pred znižanjem in da bodo tisti, ki prejemajo manj kot 622 evrov ,še naprej prejemali dodatek za rekreacijo. Se pa zavedamo, da je z začetkom novega leta napočil čas, ko se moramo nehati pogovarjati zgolj o varčevanju in je potrebno začeti z ukrepi, ki bodo pripomogli k oživljanju gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest."
Novosti v zakonu o kmetijstvu in o vinu
Ljubo Žnidar
Januarja je vlada v državnozborsko obravnavo poslala predlog sprememb zakona o kmetijstvu. S predlogom zakona se spreminja definicija kmetije (približuje se ideji družinske kmetije, kjer delo opravlja razširjena družina, navadno dve ali tri generacije), jasneje pa določa, da lahko nosilec kmetije za delo na kmetiji uporabi tudi zaposlene v skladu z delovno zakonodajo. Poslanec Ljubo Žnidar iz poslanske skupine SDS pojasnjuje:
"Uredilo naj bi se tudi razmerje med nosilcem in lastnikom nepremičnin kmetije, saj predlog določa, da ima nosilec pravico do uporabe nepremičnin kmetije le, če se lastnik(i) oz. druge osebe, ki imajo pravico do obdelave kmetije, s tem strinjajo. Posledica te določbe je, da lahko lastnik oz. druga oseba, ki ima pravico do obdelave kmetije, odloča o tem, kdo se v register kmetijskih gospodarstev vpiše kot nosilec kmetije. Zakon predvideva tudi sprejem nacionalnega programa zaščite kranjske čebele in sprejem operativnih programov za izvedbo nacionalenga programa o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva."
Že decembra je bil sprejet spremenjen in dopolnjen zakon o vinu, ki naj bi povečal delež prijav pridelka vina in omejil nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina.
Ljubo Žnidar: "To naj bi se doseglo tudi z dvigom kazni za prekrške, in sicer za večje prekrške na trikratno vrednost obstoječih, za manjše prekrške pa na polovico kazni večjih prekrškov. Zakon omejuje točenje neustekleničenega vina, ki se lahko toči le preko naprav za točenje vina iz ustrezno označenih inoks posod. Menim, da so kazni, določene v zakonu, nerealne in absolutno previsoke.Glede prepovedi gojenja samorodnih sort pa je moje mnenje, da je takšna prepoved v škodo celotni vinogradniški tradiciji in kulturi pridelovanju vina. Sosednje države (Avstrija, Italija) nimajo takšne prepovedi. Gre za sorte, ki so od nekdaj prisotne na našem prostoru in dajejo svoj pečat tradiciji vinogradništva, s tem zakonom pa bo ta del vinske kulture zavržen." L. K.
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 __________________
NUDIM INŠTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700
Urejanje okolice (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, čiščenje snega... ), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031 684 312 (Bojan)
Zadnje dni leta zelo veselo za otroke
Potep po Sloveniji za Tomaža
Za šolski sklad 720 evrov
Otroci na Silvestrovo s pevko Damjano Golavšek
Zavod za kulturo, šport in pripravil več prireditey za turizem Žalec je v praznič- najmlajše. V dvorani Doma nih dneh pred novim letom II. slovenskega tabora so
lahko zadnje dni pred novim letom uživali ob ogledu igranih predstav Tinka Šminka, Ločujem, planet rešujem, muzikala Mojčin lep svet in ob nastopu čarodeja Janija.
Veselo je bilo tudi na Silvestrovo. V avli kulturnega doma so namreč že dopoldan pripravili silvestrovanje za otroke. Ti so ob dvanajstih nazdravili z otroško penino in si zaželeli vse najlepše, otroke pa so zabavali številni animatorji s pevko Damjano Golavšek. Vse prireditve so bile brezplačne in dobro obiskane.	T. Tavčar
Jadralno društvo Maltezer je v kristalni dvorani graščine Šenek pripravil prvi ples z dobrodelnim srečelovom. Zbrana sredstva so namenili skladu polzelske osnovne šole.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2010 in združuje ljubitelje jadranja, morja in navtike. Primarni poslanstvi
društva sta vzgoja in izobraževanje mladih rodov, ki jim na ta način poskušajo približati navtične športe in zapolniti njihov prosti čas, s poučno in z zabavno dejavnostjo. Prav zato se je kot moto prvega jadralnega plesa razlegala misel matere Terezije: »Dobro vemo, da to, kar delamo, ni drugega kakor kapljica v mor-
je. A če ne bi bilo te kapljice, tudi morja ne bi bilo.«
V prelepem večeru, ki so ga s svojimi nastopi obogatili violinistka Tjaša Gorjanc in člani Braslovškega okteta, ki so z dalmatinskimi melodijami obudili spomin na morje, sta prevladali misel, da se vsaka, še tako neznatna kapljica dobrodelnosti izplača, in želja, naj bo predvsem decembra teh kapljic čim več.
Člani kluba Maltezer in gostje iz sosednjih klubov so se na dobrodelno pobudo odzvali pozitivno in zbrali 720 evrov, ki jih je predsednik kluba -poslanec Državnega zbora RS Ljubo Žnidar izročil ravnateljici OŠ Polzela Bernardki Sopčič z zavezo, da bo klub tudi v prihodnje po svojih močeh nadaljeval z dobrodelnostjo, ki bo namenjena predvsem otrokom v stiski.	T. Tavčar
Polepšajmo dan
Skupaj z Župnijsko Karitas Polzela so v ponedeljek, 21. januarja, obiskali tudi 28 stanovalcev in zaposlene v Domu upokojencev Polzela.
V krajšem nagovoru jim je predsednik župnijske Karitas Blaž Jelen zaželel vse dobro v letu 2014, predvsem pa zdravja in zadovoljstva, prijaznosti in solidarnosti. Stanovalci doma pa so se razveselili razvedrilnega prazničnega programa z naslovom Polepšajmo dan, tam-buraškega zbora KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak in harmonikarjev Marjana Brusa in Luke Dobnika. T. Tavčar
V Galiciji blagoslovili konje
Med nagovorom predsednika polzelske župnijske Karitas Blaža Jelena
Krajevna organizacije RK domu kar 86 občanov, starih Polzela je med božično-novo-	8 J in več let, in jih razvese-
letnimi prazniki obiskala na lila s priložnostnimi darili.
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so v počastitev sv. Štefana, zaščitnika konj, prav na njegov god v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Galicija in Turističnim društvom Galicija pripravili blagoslov konj.
Najprej so v župnijski cer-
kvi prisluhnili sveti maši, nato pa je domači župnik Janko Cigala blagoslovil konje. Številne udeležence blagoslova je pozdravila predsednica TD Galicija Ana Grobelnik in se vsem zahvalila za pomoč pri organizaciji, predsednik KS Galicija
Jože Kruleč pa je dejal, da je potrebno ta tradicionalni dogodek ohranjati tudi v prihodnje.
Blagoslova so se udeležili številni rejci konj in obiskovalci, ki so jim pod župnijskim kozolcem postregli s toplimi napitki in prigrizki. T. T.
Ob koncu združili moči vsi nastopajoči
		n a Je
	f *4^. Talil.	
IV ** '1 Jw f	mkrnrjmE	
	TMSMiäM'M .'f	
folli?	t «Sill 1. 1 L 1 --	s	
Pod tem naslovom je v dvorani Aninega doma v Preboldu potekal letošnji dobrodelni koncert, ki ga je organiziralo novoustanovljeno Kulturno društvo Antona Schwaba. Zbrana sredstva so namenili 21-letnemu Tomažu Močeniku iz Črnega Vrha pri Taboru, ki že od šestega leta boleha za epilepsijo, o čemer smo v Utripu že pisali.
Koncert, ki se ga je udeležil tudi Tomaž z mamo in oče-
tom, so začeli pevci Moškega pevskega zbora Svobode Prebold. V nadaljevanju so nastopili Otroški pevski zbor Sončki, mladi harmonikar Vid Jerman, Komorni pevski zbor Glas srca, Mladinski pevski zbor Šempavske iskrice, ansambla Kaplja in Ne vem še, Mešani pevski zbor sveti Pavel Prebold, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Orkester glasbene šole Goličnik, harmonikar Vasja Goropevšek, ljudski pevci Reški Slavčki,
Savinjski kvintet in Pihalni orkester Prebold.
Koncert je povezovala Manja Holobar, zbrane pa sta nagovorila preboldski župan Vinko Debelak in župnik Damjan Ratajc. Predstavnica KD Antona Schwaba je ob koncu prireditve Tomažu izročila zbrani denar. Tokrat so zanj zbrali nekaj več kot 1400 evrov, z zbiranjem sredstev za njegovo operacijo, ki naj bi stala okrog 50.000 evrov, bodo nadaljevali tudi v prihodnje.	D. N.
Koledniki na obhodu
Med letošnjimi božično--novoletnimi prazniki so domove v Gotovljah, na Polzeli in še v nekaterih drugih župnijah obiskali koledniki in na vhodna vrata ob tem napisali začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 14.
Tudi letos so prinašali sporočilo, da je mogoče v novem letu priklicati nazaj razumevanje, spoštovanje, medsebojno pomoč in ljubezen, celo tja, kjer divja vojna, trpijo lakoto in revščino, razsajajo bolezni, so nepismeni ... Koledovanje je na Slovenskem star
Polzelski koledniki pri županu Jožetu Kužniku
običaj, po katerem koledniki	srečo in zbirajo darove, ki jih
hodijo od hiše do hiše ter s	bodo tudi letos namenili mi-
petjem ali z igranjem zaželijo sijonarjem.	T. Tavčar
Srečanje starejših v Gotovljah
Breznik Jordan, predsednica tamkajšnje krajevne organizacije RK, je vsem zaželela zdravje in sodelovanje, Rudi Trobiš pa jih je ob tem povabil tudi k številnim dejavnostim DU Gotovlje.
V kulturnem programu so sodelovali harmonikar Igor Radič, Pevke treh vasi, iz podružnične šole pa otroci so skupaj s svojimi mentoricami Anjo Krajnc Zakonjšek, Zdenko Virant, Polono Gajšek in Mojco Uranjek pričarali pravo praznično razpoloženje in vsem udeležencem podarili priložnostna darila.
Pozno popoldne so se razšli z dobrimi željami, ob tem pa utrdili tudi prepričanje, da je mogoče s sodelovanjem v kraju rešiti na videz nemogoče stvari, je ob koncu srečanja še ugotovil predsednik sveta Henrik Krajnc. T. Tavčar
V	Gotovljah so se decembra srečali starejši krajani Gotovelj. Tradicionalnega srečanja, ki ga vsako leto organizirajo KS Gotovlje, Krajevna organizacija Rdečega križa Gotovlje in Društvo upokojencev Gotovlje, se je udeležila več kot polovica starejših, ki so si naložili sedmi križ. Vseh je 109.
V	nagovoru je prisotne na-
govoril predsednik Sveta KS Gotovlje Henrik Krajnc. Poudaril je, da so v svojem življenju prestali že veliko kriz, stabilizacij, varčevanj, zato bomo skupaj zmogli prebroditi tudi trenutne težave naše mlade države. Bogastvo je in bo vedno v bogastvu ljudi, v njihovem znanju, delavnosti in pripravljenosti deliti srečo z drugimi ljudmi. Romana
S srečanja starejših
Večer z Mitjem Gobcem
Dobra volja in delo za zlato partnerstvo
Mitja Gobec na januarskem Večeru na zofi
Prvi letošnji Večer na zofi je v preboldski knjižnici zaznamoval Mitja Gobec, sin Radovana Gobca. Pogovor z njim je vodil Marko Repnik. Občinstvu je predstavil bogato in ustvarjalno življenje očeta Radovana, njun medsebojni odnos, predvsem pa tudi svoje delo in življenje, ki je in bo ostalo, kot sam pravi, v očetovi senci, saj je bil oče izjemen človek.
Mitja Gobec se spominja očeta kot vzornika in profesorja. Kot pravi, ju je najbolj zbližala glasba, natančneje zborovstvo in zborovodstvo. Oče je bil profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer se je izkazal za strogega in neprizanesljivega učitelja. Kasneje sta sodelovala na Radiu Ljubljana, kjer je Mitja kot tonski mojster snemal očetove skladbe različnih zasedb.
Povedal je, da je oče prijateljeval s številnimi slovenskimi skladatelji, tesnejših stikov pa ni imel z nikomer od njih. Kot izkušen urednik je s sinom Mitjem sodeloval tudi pri reviji Naši zbori, kjer se je izkazal kot odličen mentor, sinu pa je zaupal v pregled svoja najnovejša dela za mladinske zbore.
»Oče je uglasbil dela številnih slovenskih literatov (znanih je kar 176 avtorjev) in lastna besedila, pri čemer ni bil obremenjen z ideološko pripadnostjo avtorjev. Bil je odličen in odgovoren organizator ter mož pokončne drže, ki si ni dovoljeval ideoloških pritiskov Svojo glasbeno zapuščino in korespondenco je sam vzorno uredil. Bil je praktik, risar, spreten v mizarjenju, ljubil je naravo in enigmatiko. V novi državi Sloveniji se je repertoar revolucionarnih in nekoč
priljubljenih množičnih delavskih pesmi zlagoma opuščal, kar pa je očeta precej potrlo,« je med drugim o svojem očetu povedal Mitja Gobec.
Sogovornika sta spregovorila tudi o ljubiteljski pesnici Marici Vozlič - Osteruh, saj je nekaj njenih pesmi uglasbil Radovan Gobec. Mitja je ob 100. obletnici očetovega rojstva izvedel, da živi Marica v Grižah. Piskal jo je in ji ponudil pomoč pri izdaji njenega pesniškega prvenca, čeprav v visoki starosti 91 let. Naredil je izbor pesmi, jih uredil, poskrbel za lekturo, Medobčinska splošna knjižnica Žalec pa je ob sofinanciranju Občine Žalec in žalske območne izpostave JSKD zbirko tudi izdala. Precej besed je bilo v pogovoru namenjenih tudi njegovemu strokovnemu delu, ki ga najbolj zaznamuje in opredeljuje zborovsko petje. Je velik strokovnjak za ocenjevanje zborov in svetovanje. Kar nekaj let je bil tudi strokovni organizator vsakoletnega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem.
Mitja Gobec je bil dolgo časa vodja Zveze kulturnih organizacij Slovenije, sedanjega Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ob tem pa se je posvečal zborovskemu petju bodisi kot selektor, strokovni svetovalec in ocenjevalec, vodil pa je tudi nekaj pevskih zborov. D. Naraglav
Skupaj 188 krvodajalcev
Zimski pohod bolj pomladanski
Letošnjo prvo od dvanajstih akcij Območne organizacije RK Žalec so pripravili v prostorih Zdravstvenega doma Vransko, kjer je za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje kri darovalo 89 krvodajalcev, kar je nekaj več kot lani.
Drugo krvodajalsko akcijo pa je v ponedeljek, 21. januarja, v prostorih učilnice polzelskega župnišča izvedel Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana. Udeležilo se je je 99 krvodajalcev, kar 15 več kot lani v tem času. Med krvodajalci je bil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik.
Z akcije na Polzeli
Organizatorji in izvajalci so bili z udeležbo zadovoljni; krvodajalce pa vabijo tudi na tretjo
akcijo, ki bo 17. marca v jedilnici II. OŠ Žalec, kri pa boste lahko darovali od 7. do 12. ure. T. T.
Na letošnjem 37. zimskem pohodu v Marijo Reko drugo januarsko nedeljo je bilo
vreme organizatorjem in pohodnikom res naklonjeno, čeprav bi marsikdo raje
užival v pravi zimski idili.
V Dom pod Reško planino so se ta dan valile trume pohodnikov z vseh strani, ki vodijo do planinskega doma. Na cilju so jim postregli s toplim čajem in kuhanim vinom.
Tradicionalnega pohoda v Marijo Reko se udeleži tudi tisoč in več pohodnikov. Tokratni je bil po številu pohodnikov najbrž rekorden, vsekakor pa bo 37. zimski pohod v kroniki tamkajšnjega planinskega društva zapisan kot eden najlepših in tudi najbolj spomladanskih doslej.	D. N.
Planinski dom v Mariji Reki je ta dan obiskalo najbrž rekordno število pohodnikov
Z zlatoporočencema je na srečanju nazdravil tudi » Josip Broz Tito«
Marsikomu ni dano praznovati petdeset let skupnega življenja. Mariji in Jožetu iz Galicije je to uspelo in z veseljem sta jubilej obeležila v krogu svojih domačih. Posebno pozornost so jima izkazali tudi na srečanju starejših krajanov, kjer je v goste prišel »Tito« in z njima tudi veselo nazdravil.
Zlatoporočenca Kruleč imata za sabo vsak del svoje in še veliko več skupne poti. Marjana, ali Darinka, kot jo kličejo domači in prijatelji, je bila rojena v družini Jezernikovih leta 1940 na Ponikvi pri Žalcu. Bila je tretji od štirih otrok očeta Rafaela in mame Angele. Jože pa je bil rojen leta 1938 kot peti od šestih otrok Francu in Katarini Kruleč v Hramšah. Življenjska pöt ga je po končani nižji gimnaziji v Žalcu pripeljala na učiteljišče v Celje. Šolanje je končal leta 1959, nato pa je 4 leta služboval na Ponikvi pri Žalcu, 19 let v Galiciji, zadnjih 17 let pred upokojitvijo pa je bil ravnatelj OŠ Petrovče.
»To so bila moja najlepša leta in če bi se vrnil za 50 let nazaj, bi to pot izbral še enkrat. Še zlasti za časa službovanja na Ponikvi nisem bil le učitelj ampak tudi ljubiteljski režiser v gledališki sekciji KD. Prav na teh druženjih sem spoznal Marijo, iskrica je preskočila in po poroki sva odšla v Galicijo. Tu se je ob delu v šoli nadaljevalo delo v KD Galicija. Nepozabne ostajajo večerne vaje, pa vsakoletno postavljanje odra v hmelj ski sušilnici, kar si danes težko predstavljamo. To je bil tudi čas številnih proslav med letom in kar nekako nepisano pravilo je bilo, da bomo to pač pripravili v šoli in tudi vedno smo. To je bilo tudi obdobje, ko se je v kraju urejalo ceste, vodovod, telefonijo in še marsikaj. Kjer se je dalo, sem seveda bil zraven. Tako v Galiciji kot na
Ponikvi sem ves čas razredni pouk poučeval v kombiniranem oddelku. Od leta 1983 pa do upokojitve na prelomu tisočletja sem učilnico zamenjal za pisarno ravnatelja na OŠ Petrovče. Kar se je dalo, sem poskušal biti korekten vodja kolektiva, še vedno pa sem bil z dušo in srcem z otroki, saj je bilo to pač moje poslanstvo,« pove Jože, in doda, da mu je vseh 40 let zdravje služilo tako, da ni imel niti enega dneva »bolniške«.
Pred odhodom v pokoj je Jože začel s projektom izgradnje nove podružnične šole na Trju. Tudi po upokojitvi je Jože ostal aktiven krajan. Dva mandata je vodil DU Galicija. V tem času so v društvu uresničili marsikakšen projekt, še posebno pa so ponosni na svojo brunarico v športnem parku ob šoli na Trju, ki so jo poimenovali Trnuljčica. Še vedno je tudi član UO društva, sicer pa, kot sam pravi, uživa življenje upokojenca.
Poklicna pot žene Marije ( Darinke) se je pričela na Inštitutu za hmeljarstvo na oddelku za zaščito rastlin. Od tu je odšla na stanovanjsko skupnost Žalec, zadnjih 10 let pred upokojitvijo pa je delala kot tajnica v Domu Nine Pokorn na Grmovju. Kot pravi, jo na vsa delovna mesta vežejo lepi spomini, saj seje med
sodelavci vedno prijetno počutila. Poleg službe je tudi Marija bila aktivno vključena v življenje v Galiciji. Med drugim je 40 let delala v KO Rdečega križa. Oba z možem pa sta bila tudi vključena v mešani pevski zbor Galicija. Po odhodu v pokoj je bila 10 let vključena v krožek Klepetalnica ročnih del DU Galicija, poleg tega je 15 let članica cerkvenega pevskega zbora v Galiciji, druži pa se tudi v skupini Sončnic, ki deluje pod okriljem CSD Žalec. Oba z možem sta tudi rada planinarila, z veseljem sta dežurala na njihovi planinski postojanki na Šentjungerti. Noge ju sedaj ne ubogajo več kot nekdaj, tako da sta se morala planinarjenju odpovedati, a s srcem sta še vedno zagreta člana PD. Galicija.
Sicer pa, kot pravita, uživata življenje, kolikor ga največ lahko. Vsekakor pa jima dela ne manjka, saj sta si v sedemdesetih letih zgradila svojo hišo v Železnem. Tu živita skupaj s sinom Jurijem in njegovo družino. V veliko veselje in srečo pa sta jima vnuk Aljaž, ki je že študent in vnukinja Jona, ki zaključuje gimnazijo. Dobra volja, svež zrak, za sproti dovolj dela v hiši in okoli nje ter razumevanje pa njima, kot pravi Jože, izpolnjuje medene tedne njune zlate poroke.	D. Naraglav
Planinci za praznike na pohodih
Planinska društva Spodnje Savinjske doline so tudi letos v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila tradicionalne pohode.
Vranski planinci so se podali na tradicionalni nočni pohod na Greto. Člani Planinskega društva Žalec so se odpravili na polnočni silvestrski pohod iz Žalca na
Bukovico. Člani Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče pa so se na svoj 25. pohod odpravili 5. januarja. Pohodnike je na začetku pozdravil podpredsednik društva Jože Marovt, na cilju na Bezovcu pa predsednik društva Anton Ramšak. Dveurnega pohoda se je udeležilo kakih 70 planincev.
Planinci Planinskega dru-
štva Liboje so se na 15. zimski pohod prav tako podali 5. januarja. Franc Čretnik, predsednik libojskih planincev, je povedal, da so se tudi tokrat zbrali pri mostu čez Savinjo v Kasazah, nato pa so krenili proti celjskemu Homu in na kočo na Brnici. Letošnje pohode je zaznamovalo lepo in dokaj toplo vreme za ta letni čas. T. T.
S pohoda braslovških planincev na Bezovec
Zdravju naproti na Goro Oljko
Tradicionalna košarka in tek
S pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko
Planinsko društvo Polzela je pred dnevi pripravilo 33. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. To je eden izmed številčnejših zimskih pohodov na Celjskem. Letošnji pohod je potekal v deževnem, za ta letni čas dokaj
toplem vremenu.
Po besedah predsednika PD Polzela Zorana Štoka se je pohoda letos udeležilo okrog 700 udeležencev, prvega leta 1981 pa 39 pohodnikov. Že po tradiciji so pohodniki pri planinskem domu dobili trdo kuhana
Ferdinand Glavnik
jajca in čaj, podelili pa so jim tudi priznanja. Za desetkratno udeležbo na pohodu so podelili devet priznanj, za dvajset sta priznanje prejeli Majda Blagotinšek in Beti Mlakar s Polzele, vseh 33 pohodov pa se je udeležil Ferdinand Glavnik s Polzele.	T. Tavčar
Družinska zmaga na silvestrskem teku
Zmagovalca Manja in Peter Kavčič
Atletski klub Žalec je letos že šestič zapored na zadnji dan leta organiziral silvestr-
ski tek. Na stezah atletskega stadiona v Športnem centru Žalec so morali udeleženci
Pozimi skrbijo za ptice
preteči 5000 metrov oziroma 12 in pol krogov.
Na startu se je tudi letos zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev, ki so nastopili v ženski in moški kategoriji, vremenske razmere pa so jim bile tokrat pisane na kožo, saj je tek potekal v razmeroma toplem vremenu. V moški kategoriji je letos slavil Peter Kavčič iz Petrovč s časom 18 minut in 55 sekund, pri ženskah pa je zmagala njegova hči Manja Kavčič s časom 22 minut in 34 sekund. Najmlajši udeleženec teka je bil 12-letni Jan Perc s Pernovega, najstarejša tekmovalka pa 72-letna Hedvika Bratina iz Celja.	T. Tavčar
so izdelali ptičje krmilnice in jih izobesili v krošnje dreves v šolskem atriju in na otroškem igrišču. V krmilnice so nasuli mešanico semen, primernih za ptice, in čez zimo bodo skrbeli, da bo v krmilnicah vedno dovolj hrane.
“Otrokom je hranjenje ptic lahko eden prvih korakov k oblikovanju pozitivnega odnosa do narave. V oddelkih podaljšanega bivanja smo se z učenci pogovarjali tudi o tem, kako živali preživijo zimo, risali risbice in brali pravljice na to temo. I. OŠ Žalec je tudi ekošola in sploh se trudimo, da učence naučimo odgovornega ravnanja do narave in skrbi za naravo. Verjamemo, da bodo z našo pomočjo ptice lažje preživele in pričakale pomlad,” so ob tem sporočile učiteljice podaljšanega bivanja na I. OŠ Žalec.	L. K.
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
sir
I I
■ digitalni tisk
vezava diplom
■offset tisk
knjigoveštvo
• poslovna darila
-sitotisk
grafično oblikovanje
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte...
V zimskem času ptice težko najdejo hrano, zato so se učenci in učiteljice v oddelkih podaljšanega bivanja na
I. OŠ Žalec odločili, da bodo poskrbeli zanje.
Iz glinenih lončkov, ki so jih najprej pisano pobarvali,
Učenci in učiteljice podaljšanega bivanja skrbijo za ptice pozimi
s k a r n a
PESTROST BARV. OBLIK IN DIMENZIJI
Tiskarna Golc d.o.o.
Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.sl www.tlskarna.eu.com
Zmagovalne trojke s pokali
V Občini Tabor so konec prejšnjega leta in v začetku letošnjega leta pripravili dva zanimiva športna dogodka, enega v športni dvorani doma krajanov in drugega v zaselku Vindija v zgornji Kapli.
Športno društvo Partizan Tabor je organiziralo tradicionalni košarkarski turnir trojk, na katerem si je prvo mesto priigrala prva ekipa ŠD Partizan Tabor, na drugo mesto se je po številu zmag uvrstila Tazadnja ekipa Domžal, tretje mesto pa je zasedla druga ekipa ŠD Partizan Tabor.
Tradicionalnega 4. teka v Vindiji na progi, dolgi 7 kilo-
metrov, se je letos udeležilo 85 udeležencev. Najmlajši udeleženec teka je bil 8-letni Jan Hohnec iz Vojnika, najstarejši pa 65-letni Viktor Urankar iz
Ojstrške vasi. Na invalidskem vozičku je progo ob pomoči soudeležencev prevozil tudi glavni organizator teka Zmago Šošter.	D. N.
Na 7 km dolgo progo se je podal tudi organizator Zmago Sošter
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Prejšnji četrtek je na Osnovni šoli Šempeter potekalo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Prevladujoča književna zvrst letošnjega tekmovanja je pesništvo - s svojo raznovrstnostjo in aktualnostjo - z osrednjim naslovom tekmovanja »V naročju besed«.
V avli OŠ Šempeter se je ta dan zbralo 129 tekmovalcev in 42 mentorjev (učiteljev slo-
venščine) iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline ter Kozjanskega. Po kratkem kulturnem programu in nagovoru ravnateljice šole gostiteljice magistrice Petre Stepišnik ter predstavnice KS Šempeter Zdenke Jan so prisluhnili navodilom tekmovanja. Tekmovalci so se nato preizkusili v pisanju razlagalnega spisa, v katerem so prepletali
pesniška svetova dveh slovenskih poetov - Saše Vegri in Nika Grafenauerja - z naslovom Samotne poti...
Vsi tekmovalci so se na regijskem tekmovanju potegovali za srebrno Cankarjevo priznanje, nekaj najboljših iz regije pa se bo uvrstilo na državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki bo 29. marca 2014 na OŠ Ruše.	D. N.
Letos uplenili divje prašiče
Lovci so bili tudi letos zadovoljni z županovim lovom
Prva januarska sobota je bila v žalski občini tudi letos v znamenju skupnega lova zelene bratovščine društev Gozdnik Griže in Žalec. Tokratno druženje, imenovano tudi županov lov, je bilo že trinajsto po vrsti.
Letos so organizatorji za klasični lov na prašiče in lisice izbrali hriba Hom in Kamnik, za svoje druženje pa eno izmed tamkajšnjih izletniških kmetij.
Boginja lova Diana jim je bila letos znova naklonjena, saj so uplenili tudi tri divje prašiče.
Letošnjega lova se je udeležilo okrog štirideset lovcev in nekaj gostov na čelu z žalskim županom Jankom Kosom. Vodja lova je bil Rajko Štopfer, srečo z uple-nitvijo divjih prašičev pa so imeli Alojz Podpečan iz LD Žalec ter Bojan Drobne, Marjan Burjan in Andrej Dervenšek iz LD Gozdnik Griže.
Lovce, ki so se po tradiciji poklonili uplenjeni divjadi in boginji lova Diani, so nagovorili predsednik LD Gozdnik Griže Andrej Dervenšek, predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje Avgust Reberšak in župan Janko Kos. Zaigrali so jim Savinjski rogisti, žalskemu županu pa so lovci v zahvalo in za razumevanje za nadaljevanje tradicije novoletnega lova izročili kipec lovca. D. Naraglav
OBČINA ŽALEC
Sobota, 1. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Vsako soboto v februarju od 9. do 12. ure
Podeželska tržnica Žalec (Občina Žalec, 713 63 99).
Sobota, 1. februar, ob 19.30
koncert The Moonlighting Orchestra (razprodano);
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Nedelja, 2. februar, ob 18. uri
koncert The Moonlighting Orchestra; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 3. februar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OS Petrovče.
Torek, 4. februar, ob 10. uri
nastop Mešanega pevskega zbora MDI Žalec;
Dom Nine Pokorn Grmovje (MDI Žalec, 031 230 861).
Sreda, 5. februar, ob 18. uri
proslava ob kulturnem prazniku; dvorana gasilskega doma v Gotovljah (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sreda, 5. februar, ob 19. uri
odprtje razstave Dušana Fišerja Uprizarjanje prostora;
Savinov likovni salon;
razstava bo na ogled do 9. marca 2014
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 7. februar, ob 15.30
likovna delavnica za otroke in mladino v počastitev kulturnega praznika;
zelenica nasproti trgovskega centra v Levcu
(Turistično-kulturno društvo Levec, 041 504 981).
Petek, 7. februar, ob 18. uri
recital Neje Stojnič, violina; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 7. februar, ob 18. uri
zimski nočni pohod na Goro;
izpred POŠ Trje
(PD Galicija, 031 391 319).
Petek, 7. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij in z nastopom flavtistke Eve Nine Kozmus;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Petek, 7. februar, ob 19. uri
občni zbor Kulturnega društva Ponikva;
Zadružni dom Ponikva (KD Ponikva, 041 649 516).
Petek, 7. februar, ob 20. uri
75. kavarniški večer: odprto branje v čast kulturnemu prazniku;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 8. februar, ob 7. uri
čez Reber v Vrbo, planinski izlet; s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 8. februar, ob 8. uri
pohod po poteh kulturne dediščine;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 8. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (TD Griže, 031 337 097).
Sobota, 8. februar, med 9. in 12. uro
prost vstop v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Savinovo hišo ob slovenskem kulturnem prazniku (Ekomuzej, 571 80 21, TIC Žalec,
710 04 34).
Sobota, 8. februar, med 9. in 11. uro
otroška glasbena ustvarjalnica (izdelovanje glasbil) v Savinovi hiši (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 8. februar, ob 9. uri
Prešernov pohod na Bukovico; start izpred Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (TD Žalec, 040 609 888).
Sobota, 8. februar, ob 9. uri
15. Prešernov pohod na Šmohor; bencinska črpalka Frece v Libojah (PD Liboje, 041 519 836).
Sobota, 8. februar, med 10. in 18. uro
Prešernov dan: dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno;
Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Sobota, 8. februar, ob 17. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Šempeter
(KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Sobota, 8. februar, ob 17. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom kulture Griže
(KUD Svoboda Griže, 041 933 264).
Sobota, 8. februar, ob 17.30
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s slavnostnim koncertom ob 55-letnici MoPZ Petrovče; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Nedelja, 9. februar, ob 15. uri
dobrodelni koncert za obnovo galiških orgel; cerkev sv. Jakoba, Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Nedelja, 9. februar, ob 17.30 Prešerno o Prešernu, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959).
Sreda, 12. februar, ob 17. uri
2. predavanje mag. Alenke Domjan iz sklopa »Prostor«;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 12. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in občni zbor KD Svoboda Liboje;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Sreda, 12. februar, ob 18.30
7. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 13. februar, ob 11. uri
področno osnovnošolsko tekmovanje v smučanju;
Golte
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Četrtek, 13. februar, ob 17.30
Škrat Sanjavec, plesna predstava za otroke;
za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 14. februar, ob 18. uri
podelitev priznanj najlepše urejenim hišam v letu 2013 in občni zbor TD Petrovče;
OŠ Petrovče
(TD Petrovče, 041 709 156).
Petek, 14. februar, ob 19.30
Tanja Žagar z gosti - Valentinov koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 15. februar, ob 7. uri
10 vrhov za 10 let PD Galicija:
Vilenica-Kokoš;
odhod izpred POŠ Trje ob 7. uri,
izpred pisarne PD Žalec ob 7.15
(PD Galicija, 041 662 883).
Sobota, 15. februar, med 9. in 12. uro
humanitarno zbiranje otroških oblačil, obutve in igrač na tržnici v Žalcu
(TD Žalec, 040 609 888).
Sobota, 15. februar, ob 9.30
odprto prvenstvo Spodnje Savinjske doline v smučanju;
Golte;
za občane Občine Žalec vozovnice 20 % ceneje
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Nedelja, 16. februar, ob 17. uri
Karmen Zidar Kos, koncert za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec 710 34 34).
Nedelja, 16. februar, ob 10. uri
Savinjski smučarski izziv;
Golte;
za občane Občine Žalec vozovnice 20 % ceneje
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Nedelja, 16. februar, ob 16. in 19. uri
Valentinov koncert najlepših melodij Dalmacije;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 16. februar, ob 17. uri
Cvetje hvaležno odklanjamo; komedija v izvedbi KUD Šmartno v Rožni dolini;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 051 301 708).
Torek, 18. februar, ob 16.30
mesečni nastop učencev glasbene šole;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 19. februar, ob 16. uri
predavanje: smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu; predavateljica mag. Andreja Kandolf Borovšak;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 19. februar, ob 18.30
nastop godalnega oddelka glasbene šole;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 20. februar, ob 8. uri
planinski pohod Olimje-Rudnica; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288).
Petek, 21. februar, ob 17. uri razvitje prapora ob 30-letnici PD Šempeter;
Gostišče Rimljan (PD Šempeter, 031 501 244).
Petek, 21. februar, ob 18. uri
koncert kitarskega orkestra in skupine Musica Alegria;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sobota, 22. februar, ob 16. uri
Pesem nas spremlja od zibelke do groba;
začetek študijskega krožka; domačija Smrečnik, Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Od ponedeljka, 24., do petka, 28. februarja, med 9. in 11. uro
otroške počitniške delavnice; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 1. februar,
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sreda, 5. februar,
predstavitev Zgodovinskega arhiva Celje, predavanje o zgodovini srednjeveških cehov;
Občinska knjižnica Prebold;
ZND Prebold
(Uroš Herman, 031 682 318).
Petek, 7. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dvorana Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 8. februar,
zimski pohod na Mrzlico PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sreda, 12. februar, 18.30
Večer na zofi: gosta Tanja Žagar in Miki Šarac;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 15. februar,
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 15. februar,
zimski pohod na Peco;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 16. februar,
dobrodelni stand up;
Dvorana Prebold
(Marko Anžlovar, 040 508 600).
Torek, 18. februar, med 17. in 18. uro
meritve holesterola, krvnega
sladkorja,
trigliceridov in RR;
KO RK Prebold.
Petek, 21. februar,
otroški abonma, gledališče Melite Osojnik;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Torek, 18. februar,
predavanje o heraldiki in občni zbor ZND Prebold;
Dolenja vas 49
(Uroš Herman, 031 682 318).
Sobota, 22. januar, ob 18. uri
koncert Cvetje v jeseni s citrarko Tanjo Zajc Zupan in z gosti;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 22. januar,
Rock žur Šešče;
Dom kulture Šešče;
KUD Šmrkl Šešče (Matjaž Dolinar, 031 772 782).
Od ponedeljka, 24., do petka, 28. februarja
smučarski tečaj na Rogli;
ŠZ Prebold
(Monika Brglez, 041 600 680).
Sreda, 26. februar, ob 18.30
S knjižnico po svetu: Antarktika; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
OBČINA POLZELA
Četrtek, 30. januar, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Grad Komenda - VIT točka Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Renata Novak, 703 32 04).
Petek, 31. januar, ob 18. uri
ŠPORTNIK LETA 2013;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 1. februar, ob 7. uri
Z Vrtovcem v rojstni kraj slovenske himne;
zbor pri igrišču v Andražu (Vili Pižorn, 041 783 734) ali zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 2. februar, ob 15. uri
»Zadrega nad zadrego«; ponovitev gledališkega dela;
Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737).
Četrtek, 6. februar, ob 16. uri
medgeneracijsko srečanje »Kako prepoznati nasilje«; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Petek, 7. februar, ob 17.30
občinska proslava ob kulturnem prazniku;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sredi, 12. in 26. februar, od 18. do 20. ure
Razvijamo celostni pristop k prepoznavanju
najustreznejše prehrane vsakega posameznika skozi oči potrošnika Grad Komenda - poročna dvorana (Žan Skok, 041 676 094).
Petek, 14. februar, ob 19.30
Valentinov koncert GŠ Risto Savin Žalec;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 15. februar, ob 5.30
enodnevni smučarski izlet v Katschberg;
zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 15. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica; pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 703 32 20).-
Četrtek, 20. februar, ob 16. uri
medgeneracijsko srečanje »Pravica starejših do etičnega ravnanja zdravstvenih delavcev«; mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Petek, 21. februar, ob 17. uri
ustvarjalna delavnica - slikanje na steklo
mala dvorana Doma krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
Petek, 21. februar, ob 18. uri
izbor županovega vina;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 22. februar, ob 8. uri
pohod po šaleški planinski poti, 1. del; zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Nedelja, 23. februar, ob 17. uri
»Zadrega nad zadrego«; gledališka skupina iz Andraža; Kulturni dom Polzela (Matjaž Jeršič, 051 671 541).
Četrtek, 27. februar, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Vsaka nedelja v februarju ob 9. uri
redni tedenski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure,
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 2. februar,
pohod na Ramšakov vrh (970 m); PD »Dobrovlje« Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sreda, 5. februar,
po andraški planinski poti;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 7. februar, ob 17. uri
4. predstava pravljičnega abonmaja »O zeleni žabici Emi, ki ni marala vode«;
avla OŠ Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Petek, 7. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko
(Andrej Sram, 040 731 805).
Sobota, 8. februar,
pohod na Črni vrh na Pohorju (1543 m);
PD društvo »Dobrovlje« Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Torek, 25. februar, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
OBČINA TABOR
Četrtek, 30. januar, 10. uri
predavanje Polone Starc Kako se vključim v sistem socialne varnosti kot kmet, da si prislužim kmečko starostno pokojnino;
sejna soba Občine Tabor (KGZ Celje, Izpostava Žalec,
710 17 86).
Petek, 7. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Tabor (KUD IC Tabor, 051 234 575).
Torek, 11. februar, 9. uri
Prilagajanje kmetijske pridelave podnebnim spremembam ter skupna kmetijska politika za 2014-2020 (navodila pred subvencijsko kampanjo - velja za KOP);
sejna soba Občine Tabor (KGZ Celje, Izpostava Žalec,
71017 86).
Sobota, 15. februar, ob 20. uri
Valentinov ples;
Dom krajanov Tabor (DPM Tabor, 031 437 715).
Nedelja, 23. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor,
031 766 533).
Ponedeljek, 24. februar, ob 19. uri
predavanje Toma Brumca Kako se približati namenu življenja; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Torek, 25. februar, od 18. do 19. ure
pravljična ura;
Občinska knjižnica Tabor (Karmen Jezernik, 040 753 828).
Ponedeljek, 3.2.2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Utrip domoznanstva: društva Krajevne skupnosti Vrbje se predstavljajo.
Četrtek, 6. 2. 2014, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Sreda, 12. 2. 2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec razstava Savinjski pust - v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje.
Torek, 18. 2. 2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v sodelovanju z društvom Znamenje predstavitev knjige Vekoslava Grmiča z naslovom Tvegano iskanje resnice.
Ponedeljek, 24. 2. 2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
prireditev ob 110-letnici rojstva Mete Rainer.
Po pravljici diši:
četrtek, 20. 2. 2014, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Ponikva ponedeljek, 24. 2. 2014, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Liboje torek, 25. 2. 2014, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec sreda, 26. 2. 2014, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže petek, 28. 2. 2014, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Petrovče
Torek, 25. februar, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Pihalne godbe za konec leta
Vsi moji dnevi so sobote
Godba Zabukovica
Godba Liboje
Pihalni orkester Prebold
Ob koncu leta in prve dni novega leta smo lahko v naši dolini prisluhnili koncertom pihalnih orkestrov, ki delujejo v Preboldu, Grižah in Libojah. Prvi koncert so na božični dan, 25. decembra, pripravili v Preboldu, kjer se ponašajo z najdaljšo tradicijo organiziranja tovrstnih bo-žično-novoletnih dogodkov. Na koncertu preboldskega pihalnega orkestra, ki deluje pod umetniškim vodstvom
Marka Repnika, pa je kot gostja v Športni dvorani Prebold nastopila pevka Tanja Žagar.
Isti dan so v libojski dvorani Kulturnega društva Svoboda Liboje koncertirali tudi godbeniki Godbe Liboje. Njihov gost je bil narodno-zabavni ansambel Okrogli muzikantje. Že po tradiciji so se libojski godbeniki pod vodstvom Andreja Žganka prve dni letošnjega leta skupaj s tokratnimi gosti predstavili tudi občinstvu v dvorani Doma
II. slovenskega tabora v Žalcu.
Na dan samostojnosti, 26. decembra, so na svojem koncertu v športni dvorani OŠ Griže nastopili tudi godbeniki Godbe Zabukovica pod dirigentsko palico Boštjana Mesarca. Priredbe znanih slovenskih avtorjev je aran-žjfal član godbe Gašper Smisi, s spremno besedo je skladbe obogatila Katarina Rošer, kot gostje pa so občinstvo zabavali tudi Vitezi Celjski.	D. Naraglav
Trikraljevski koncert
Na Polzeli so imeli prvo januarsko nedeljo pravi praznik prepevanja božičnih pesmi. Dan pred praznikom sv. treh kraljev so se v župnijski cerkvi na že tradicional-
nem trikraljevskem koncertu predstavili polzelski pevski zbori in vokalne skupine.
Številnim poslušalcem so zapeli in zaigrali cerkveni Otroški pevski zbor Cekinčki,
ki ga vodi Mateja Stražar, spremljali pa sta ga Neža Lesjak z igranjem na flavto in Pia Turk Žagar s citrami, vokalni instrumentalni skupini Marpo-le, ki jo vodita Katja Novak in Monika Rakun, ter Margareta, ki jo vodi Sabina Florjane Dolinšek, mladinski pevski zbor OŠ Polzela, cerkveni mešani pevski zbor in Moški pevski zbor Polzela, ki jih vodi Mija Novak, Kvintet Lastovka pod vodstvom Francija Ogrisa, Mešani pevski zbor Oljka pod vodstvom Marka Slokarja in duet Monika Rakun na klavirju in Miha Plevčak s harmoniko. Vsem nastopajočim se je zahvalil domači župnik Jože Kovačec.	T. T.
Med nastopom cerkvenega mešanega pevskega zbora
Med pogovorom z Nežo Maurer
V Občinski knjižnici Polzela so gostili Nežo Maurer. Obisk častne občanke, pesnice, pisateljice in Slovenke leta 2008, je bilo v prazničnem decembru posebno darilo vsem, ki jo imajo radi, saj jih njena prisotnost bogati, njena duhovitost in iskrivost pa tako prijetno ogrejeta.
Približno petdeset obiskovalcev je z navdušenjem spremljalo pogovor, ki ga je vodila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Rdeča nit pogovora je bila njena najnovejša pesniška zbirka Vsi moji dnevi so sobote, ki je izšla pri založbi MIŠ, uredil pa jo je Peter Kolšek. Pesmi v knjigi - 54 jih je - so razdeljene v tri razdelke: Semena, Snežinke in Travice. Semena poganjajo življenje. Iz njih lahko zraste nekaj tako velikega, kot so drevesa. Hkrati so semena za smrt. Razdelek Snežinke vsebuje največ pesmi, ki pripovedujejo o konkretnih dejstvih in dogodkih pesničinega sedanjega življenja. Najbolj božajoče, lirične, tihotne; kratke kot dih in krhke kot trava, kar jih je Neža Maurer napisala v zadnjem obdobju, pa so zbrane v zaključnem razdelku. Kljub poznemu času življenja pesnica ne uporablja besed o smrti, pač pa besede o ljubezni in velikem miru, kajti z njuno pomočjo kroži okrog sveta. Pesmi govorijo torej o ljubezni, so hvalnica življenju. Pravzaprav ima ljubezen v njeni poeziji vedno svoj dom.
V uvodu je gostjo pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik in ji za njen 83. rojstni dan podaril njen portret, ld ga je naredil Vid Hanžič. Zapel ji je An-draški oktet, pesnica pa je bila nad ubranim petjem tako navdušena, da se ji je orosilo oko. Posebno presenečenje zanjo je bila tudi torta, darilo Medobčinske splošne knjižnice Žalec.
Bibliografija Neže Maurer je zelo obsežna: obsega pesmi in prozo za otroke in odrasle, dramska besedila, prevode, uglasbene pesmi, na osnovi njenih pesmi je bilo posnetih sedem kratkometražnih filmov, njene pesmi so prevedene v več tujih jezikov, celo v japonščino in švedščino. Nekaj nad 80 njenih otroških iger in oddaj so izvajale radijske postaje Ljubljana, Zagreb, Novi Sad in Sarajevo. O njej sta posneta dva filma, z njo so opravili ogromno intervjujev ... Je prejemnica
zlatnika poezije za življenjsko delo, nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2010 in mnogih drugih nagrad. Kar v zadnjem mesecu je izdala dve knjigi: Veste, kdo je Čeri? In Vsi moji dnevi so sobote.
Neža Maurer pravi, da so knjige tiste, ki nas povezujejo, zato so si zbrani ogledali tudi kratek film, ki je nastal ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic na pobudo Medobčinske splošne knjižnice Žalec, v njem pa sta nastopila tudi Neža Maurer in župan Jože Kužnik. Oba imata zelo dragoceno mnenje o knjigah.
Zalesnikova Nežika, Neža Maurer, pušča neizbrisen pečat v slovenskem literarnem prostoru in neizbrisno sled v svojem rojstnem kraju. Vedno znova so je veseli na Polzeli in vsakokratno druženje z njo mine čisto prehitro. Obljubila je, da prihodnje leto spet pride. T. Tavčar
Koncerta na Vranskem
oktetom je projekt, ki ima korenine v letu 1966, ko je Slovenski oktet izdal svojo prvo ploščo z božičnimi skladbami. V zadnjem obdobju so projekt nadgradili z novimi priredbami Janeza Močnika in Jožeta Vidica. Vse sklad-
be sodijo v zakladnico najlepših slovenskih božičnih napevov in s svojo raznolikostjo predstavljajo edinstvene bisere narodnega izročila. Projekt so pripravili v sodelovanju z organistom Tonetom Potočnikom.	D. N.
Revija za književnost in kulturo Vpogled
sporoča, da je področja objavljanja razširila z leposlovja na vso humanistiko in hkrati vabi pisce k sodelovanju. Prispevke pošljite do 31. marca 2014 na naslov uredništva: zkst.proaram@siol.net Obvezno pripišete svoj domači naslov in telefonsko številko.
S koncerta v športni dvorani na Vranskem
Na Vranskem so v božično--novoletnem času pripravili dva koncerta. Najprej je nastopil Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki je 26. decembra z bogatim program navdušil občinstvo v Športni dvorani Vrana Vransko, na drugem koncertu v cerkvi sv. Mihaela pa se je občinstvu predstavil Slovenski oktet.
Na prvem koncertu v tamkajšnji športni dvorani je program povezoval Boštjan Romih, občinstvo pa so navdušili tudi gostje, člani Ansambla Saša Avsenika. Pihalni orkester Zarja Šoštanj je eden najboljših slovenskih orkestrov. Pred kratkim so si na tekmovanju za naj godbo prislužili drugo mesto. Posebnost tega sestava je tudi množičnost, saj orkester, ki ga vodi Miran Šumeč-nik, sestavlja kar 100 članov.
Božični koncert s Slovenskim
Pogorelić navdušil
Premiera v Andražu
Glasbena šola Risto Savin Žalec je tudi letos pripravila klavirski seminar.
Tokrat jim je uspelo gostiti svetovno znanega pianista Lovra Pogorelića. V sredo,
15. januarja, se je v dvorani glasbene šole predstavil na samostojnem koncertu, ki se ga je udeležilo več kot dvesto obiskovalcev, nato pa je v dveh dneh poučeval več kot 50 mladih pianistov iz Slovenije in Avstrije.
17. januarja so se na samostojnem koncertu predstavili tudi vsi udeleženci seminarja. V okviru seminarja za kitariste 31. januarja in 1. februarja v dvorani žalske glasbene šole pa se bo skupaj z zagrebškim kitarskim triom predstavil svetovno znani Is-tvän Römer.	T. Tavčar
Člani gledališke sekcije Kulturnega društva Andraž nad Polzelo so prejšnjo nedeljo premierno uprizorili komedijo Franca Streicherja Zadrega iz zadrege ali Zadrega nad zadrego v režiji domačina Anton Satlerja, ki je do zdaj na oder postavil že 21 različnih del.
Med drugim je dejal: »Predstava je gledalcem razkrila nekatere nove obraze, nosi pravi naslov, saj ne vemo, ali gre za zadrego iz zadrege ali za zadrego nad zadrego. Pa to niti ni pomembno, prav je, da zadrege razumemo, se iz njih kaj naučimo in se ob tem še koristno sprostimo.«
Na uprizoritev so se Andra-žani pripravljali vse od oktobra.
V komediji igrajo Dušan in David Zabukovnik, Vida Kolšek, Matevž Ograj enšek, Anton Tominšek, Monika Blagotinšek, Marjeta Brunšek, Milena Mešič, Anija Satler, Janez Dušic, šepe-
talka je Špela Blagotinšek, sceno pa je postavila Marjeta Brunšek. Poleg dveh ponovitev doma, 2. februarja in 6. aprila ob 15. uri, bodo 23. februarja ob 17. uri gostovali na Polzeli. T. Tavčar
Z Nuško Drašček po West Endu
popotovanje med znanimi muzikali, kot so Sunset Boulevard, Les Miserables, Funny Girl, Cabaret, A little Night Music, Cats, Little Women in Follies. Kakšno desetletje je že, odkar je Nuška Drašček Rojko prisotna na slovenski glasbeni sceni. Kot pevka je navduševala že kot dijakinja I. gimnazije v Celju, kot solistka vokalne skupine Perpetuum Jazzile, nato se je počasi osamosvojila. Našla se je v gospelu, jazzu, blizu ji je bluz, zaznamovala je tudi popularno glasbeno sceno. Sodelovala je v muzikalih Moje pesmi, moje sanje v Prešernovem gledališču Kranj, v Mestnem gledališču ljubljanskem, v zadnjem času pa se vedno bolj uveljavlja tudi kot operna solistka.	T. Tavčar
Tokratni Trianglov zimski večer v avli Doma II. slovenskega tabora je bil namenjen sprehodu po West Endu z Nuško Drašček, s pianistom Simonom Dvoršakom, z basistom Andrejem Pušenjakom in bobnarjem Vidom Ušenič-nikom.
Nuška Drašček je lani avgusta javnosti prvič predstavila projekt, imenovan Sprehod po West Endu, ki ga je pripravila v sodelovanju s celjskim dirigentom in pianistom Simonom Dvoršakom. Zimski Trianglov večer je tako povabil na vznemirljivo glasbeno
S koncerta z Nuško Drašček
Zimska harmonija
V	cerkvi sv. Mihaela na Vranskem so na božičnem koncertu z naslovom Zimska harmonija nastopili Dekliška vokalna zasedba SOLO in gostje.
V	duhu pričakovanja božiča so članice Dekliške vokalne zasedbe SOLO s svojo pesmijo občinstvo popeljale v pravljično zimsko deželo, pričarale beli božič in vsem zaželele vse dobro, v novem letu. Na odru so se jim pridružili trije fantje, pianist Franci Grenko, kontrabasist David Breznik in kitarist
V braslovški občini trije koncerti
Anže Ribič. V nadaljevanju je program pa je povezoval Ma-nastopil Oktet Kajuh iz Celja, tevž Križnik.	T. T.
Dekliška vokalna zasedba Solo in gosti koncerta
Mali Savinjčani berejo
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so decembra začeli z bralno značko za male Savinjčane, imenovano Črkoljub in Besedu-lja. Tako se je bralni znački za starejše pridružila tudi bralna značka za mlajše občane šestih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec).
Branje v novem projektu je namenjeno otrokom od 4. do 6. leta starosti. To je pravljično obdobje, v katerem je razvoj čustvene inteligence najintenzivnejši. V splošni knjižnici so izbrali kakovo-
stno branje, predvsem tisto, nagrajeno z znakom Zlata hruška. Otroci so se jim k branju pridružili v vrtcu, tisti, ki ne obiskujejo vrtca, pa se lahko projektu pridružijo z vpisom v splošni knjižnici, kjer je članstvo zanje brezplačno. Berejo skupaj s starši, kasneje pa bodo v vrtcu obnovili vsebine s skupinskimi ilustracijami oziroma z ilustracijo tistih, ki so se v projekt vpisali v knjižnici. Ob koncu bralne sezone bodo pripravili zaključno prireditev, na kateri bodo otroci prejeli simbolno darilo.
Irena Štusej, avtorica slikanice Nikolika, s skupino otrok iz žalskega vrtca
Otroška duša je občutljiva in ranljiva, knjižničarji bi radi le ogreli dlani, ki že sedaj skrbijo za njeno varnost in razvoj. Na dan, ko so začeli s projektom, je žalsko splošno knjižnico obiskala skupina otrok iz žalskega vrtca, z njimi pa je bila tudi avtorica slikanice Nikolika Irena Štusej. T. Tavčar
Med nastopom The Moonlinghting Orchestra v Braslovčah
Zadonele božične melodije
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v petek pred zadnjo adventno nedeljo v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu pripravila božični koncert.
V božične in novoletne praznike so poslušalce popeljali učitelji glasbene šole, otroški komorni zbor in učenci plesnega oddelka. Z različnimi glasbenimi zasedbami so pripravili raznovrstni praznični program. Obiskovalce sta nagovorila ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus in župan Občine Žalec Janko Kos. Vsem sta zaželela lepe in mirne praznike in obljubila, da se naslednje leto ponovno vidimo.	T. T.
Utrinek z nastopa v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu
V braslovški občini so med božično-novoletnimi prazniki pripravili kar tri koncerte.
Na koncertu v Letušu, ki ga je pripravilo tamkajšnje kulturno društvo, je nastopil Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, na koncertu v organizaciji KD Gomilsko so v dvorani Doma krajanov Gomilsko nastopili Mešani pevski zbor DU Braslovče, citrarki Karmen in Neli Zidar Kos ter Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec, na tretjem koncertu, ki ga je v telovadnici OŠ Braslovče pripravila Občina Braslovče v sodelovanju z ZKŠT Žalec, je nastopil The Moonlighting Orchestra, gostja večera pa je bila Nina Pu-šlar. Številne poslušalce in nastopajoče je nagovoril župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Poudaril je pomen tovrstnega druženja, ki ljudi povezuje v veselju in dobri volji, občankam in občanom pa je zaželel veliko zdravja in uspešno leto 2014. T. Tavčar
S 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net
Tomičeva na SP
Lucija in Rok judoista leta
Marina Tomič
Polzelanka Marina Tomič, članica celjskega Kladivarja, je na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani s časom 8,11 sekunde zmagala v teku na 60 m z ovirami. Z osebnim rekordom je izpolnila normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu marca v So-potu na Poljskem.
»Tekmovala sem prvič v sezoni in takoj tekla najhitreje doslej ter izpolnila normo za sve-
tovno prvenstvo. Že tek na 60 m brez ovir pred tem je potrdil, da sem dobro pripravljena. Treningi so potekali brez težav, za kar gre zahvala tudi terapevtu Gregorju Gradu in maserki Katarini Juhart. S trenerjem Matejem Juhartom sva v celoti izpolnila zastavljeni vadbeni načrt in pričakujem pravo formo konec februarja in nato stopnjevanje do svetovnega prvenstva,« je po teku dejala Tomičeva. T. T.
Nov košarkarski klub
Prejšnji petek so v Grižah in Preboldu tamkajšnjim učencem predstavili novoustanovljeni Košarkarski klub Griže - Prebold.
Učence je nagovoril predsednik kluba Aljoša Cvar, trenerji in ekipa mladih košarkarjev, ki že pridno trenirajo, pa so postavili vadbene poligone s koši, na katerih so se preizkusili učenci. Pri tem jih je pohvalil tudi klovn, ki je tudi sam izvedel ne-
kaj zanimivih skokov pod košem. Predsednik kluba Aljoša Cvar pa nam je ob tem povedal: »Namen predstavitve je večplasten. Z njim želimo dvigniti populacijo mladih košarkarjev, zlasti deklic, v naš klub vpisati nove člane, hkrati pa v obeh krajih ob podpori ravnatelja preboldske šole Otona Račečiča in ravnateljice griške šole Marije Pavčnik dvigniti ta šport na nek nivo in se tako
še bolj povezati z lokalno skupnostjo. V ta zanimiv šport, ki ima v Preboldu močne korenine, želimo vključiti čim več otrok iz teh krajev in tudi širše doline.«
Za vzgojo mladih košarkarjev bodo v klubu skrbeli Radko Radovič iz Srbije, Darijo in Denis Lazarikič, Črt Gojzdnik, Mitja Krajnc in Bojan Krivec ter predsednik kluba Aljoša Cvar.	D. Naraglav
Lep uspeh na SP
S svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva (prvi z leve David Brinovec)
David Brinovec je nastopil na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v univerzitetnem mestu Al Ain v Združenih arabskih emiratih. Dosegel
Šahovski klub Polzela je lani pripravilo 20 hitropoteznih šahovskih turnirjev, na katerih je sodelovalo od 15 do 18 šahistov.
Najuspešnejši je bil Štefan Šincek, ki je zbral 490 točk, na drugo mesto se je uvrstil Ivan Lorenčak s 450 in na tre-
Zmagovalec Štefan Šincek
je štiri zmage, pet remijev in dva poraza in se uvrstil v zgornjo tretjino, kjer si je delil 41. mesto.
Na prvenstvu je nastopilo 17
tje Radovan Krajnc s 380 točkami. Predsednik kluba Tomi Masnec je povedal, da bodo s tovrstnimi turnirji nadaljevali tudi v tem letu, nanje pa se polzelski šahisti pripravljajo ob nedeljah dopoldne v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma.	T. T.
igralcev iz Slovenije. Prvič so odigrali tudi mladinsko hitropotezno svetovno prvenstvo sedem kol s časom tri minute in dve sekundi na potezo, kjer si je David s petimi zmagami med 123 tekmovalci delil odlično 10. mesto.
Tekmovanja se je udeležilo rekordnih 1788 igralcev, s spremljevalci in trenerji pa kar 4000 iz 124 držav. David je nastopil v skupini do 12 let, v kateri je igralo 215 tekmovalcev. V enajstih dneh so odigrali enajst kol počasnega šaha. Najdaljša partija je trajala kar pet ur. Najštevilčnejši in najboljši so bili igralke in igralci iz Indije, Rusije in s Kitajske.	T. Tavčar
SMUČARSKI KLUB
VUGOZDNIK
ŽALEC
organizira med zimskimi počitnicami TEČAJ SMUČANJA na Rogli
Inf.:	Smučarski klub
Gozdnik Žalec Aškerčeva *15
tel.:	051 631 170
03 710 01 71
Zmagovalec Stefan Sinček
Lucijan in Ina zmagovalca Splita 2013
Slovenski judoisti, trenerji in funkcionarji so ob koncu uspešnega leta ugotavljali, da je judo z dvema naslovoma evropskih prvakov in bronom na svetovnem prvenstvu najboljši individualni šport v Sloveniji. Grižana Lucija Polavder in Rok Drakšič, tekmovalca Judo kluba Z'dežele Sankaku, ki sta v Budimpešti stopila na evropski vrh, sta tako po pričakovanjih judoista leta.
Razglasitev najuspešnejših in podelitev pokalov so pripravili v hotelu Term Olimia v Podčetrtku. Poleg najboljših pri članicah in članih so razglasili tudi naj-
Lucija Polavder in Rok Drakšič
boljše v vseh starostnih kategorijah. Skupno so bili najboljši, v ženski in moški konkurenci, tek-
movalke in tekmovalci Judo kluba Z'dežele Sankaku, ki domuje na Lopati pri Celju. T. Tavčar
Atleti celjskega kluba Kla-divar so se udeležili tradicionalnega 19. božičnega mitinga v Splitu. Med 540 atleti s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije so celjski atleti dosegli šest uvrstitev na stopničke. Med njimi sta bila najboljša Savinjčana Ina Rojnik s Polzele in Luc Zalokar z Vranskega.
Lucijan Zalokar se je v teku na 600 m s časom 1:21,37 (rekord mitinga za mladince) veselil zmage in s časom
2:34,36 v teku na 1000 m 2. mesta, Ina Rojnik pa se je v teku na 600 m s časom 1:38,00 prav tako veselila rekorda mitinga za mladinke in seveda prvega mesta.
Omenjeni rezultati so dobra podlaga za novo sezono, v kateri imata oba atleta visoke cilje. Lucijan bo lovil normo na 800 m za mladinsko svetovno prvenstvo julija v ZDA, Ina pa normo na 400 m za evropske kvalifikacije na olimpijskih igrah mladih. Evropske kvalifikacije bodo v
Ina Rojnik
Azerbajdžanu (Baku), olimpijske igre pa na Kitajskem (Nanjing).	T. T.
Mladi braslovški planinci drugi
Na OŠ Braslovče je drugo januarsko soboto potekalo
25.	državno tekmovanje Mladina in gore za osnovnošolce. Največ znanja so pokazali tekmovalci ekipe Planinske muhe (OŠ Idrija, Planinsko društvo Idrija), druga je bila ekipa Nepredvidljivi (OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče) in tretja ekipa Krompirjev hribovc (OŠ Šenčur, PD Kranj). 26. tekmovanje Mladina in gore bo tako prihodnje leto Idriji.
V Braslovčah se je na tokratnem državnem tekmovanju Mladina in gore pomerilo 24 ekip, ki so si svoj nastop na državnem tekmovanju zagotovile z uspešnim sodelovanjem na novembrskih regijskih tekmovanjih, na katerih je nastopilo 80 ekip. Tekmovanje Mladina in gore je organizirano pod
okriljem Planinske zveze Slovenije, mladinske komisije, organizatorji zaključnega, torej državnega tekmovanja pa sta planinsko društvo in osnovna šola, od koder prihajajo zmagovalci. Letošnje tekmovanje sta prvič pripravili PD Dobrovlje Braslovče in Zavod za šport RS Planica. Mlade planince so po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci OŠ Braslovče, pozdravili ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan, predsednik PZS Bojan Rotovnik, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik Mladinske komisije PZS Matej Ogorevc, predsednik PD Dobrovlje Braslovče Toni Ramšak in drugi.
V finalnem delu je nastopilo osem ekip, mladi planinci (od 6. do 9. razreda) pa so morali pokazati veliko gorniškega
znanja, tudi praktičnega. Po dodatnih vprašanjih in vezanju vozlov je zmaga odšla v Idrijo, kjer bo naslednje leto že 26. državno tekmovanje Mladina in gore. Tekmovanja v Braslovčah so se iz Spodnje Savinjske doline udeležile še ekipe Bodeče Neže in Gorski svizci (OŠ Vransko - Tabor, PD Vransko) ter Gamsi (OŠ Griže, PD Zabukovica), ki pa se žal niso uvrstile med finaliste.
Zmagovalci so prejeli udeležbo na planinskem taboru v Bavšici, prve tri ekipe pokale in medalje, ostali pa praktične nagrade. Gostitelja, OŠ Braslovče in PD Dobrovlje Braslovče, sta se skupaj s številnimi prostovoljci odlično izkazala, saj sta mladim in njihovim mentorjem poleg izvrstno organiziranega tekmovanja pripravila prijeten in zelo družaben dan. T. T.
Ekipa Nepredvidljivi OŠ Braslovče in sodelavci PD Dobrovlje Braslovče
Max in Kaja v evropskem vrhu	Braslovčam uspešni na državnem
Max Kralj Kos in Kaja Verdnik
16-letni Polzelan Max Kralj Kos in 14-letna Grižanka Kaja Verdnik sta prejšnji vikend v švicarskem Davosu
dosegla izjemne rezultate v deskanju na snegu.
Na tekmi FIS za evropski pokal je Max v disciplini half
pipe - snežni žleb opravil z vso evropsko konkurenco in prepričljivo zmagal, medtem ko je Kaja v ženski konkurenci zasedla odlično drugo mesto.
Za nameček je Max svoj odličen konec tedna kronal še z zaporednima zmagama na odprtem prvenstvu Švice, Kaja pa mu je sledila z drugima mestoma.
Kaja in Max, člana kluba S&S Medvedi Griže, sta uspešna športnika, ki bosta v prihodnosti zagotovo krojila sam vrh tekmovalcev prostega sloga v kategoriji, polni atraktivnih skokov, ki jemljejo dih.	T. Tavčar
Proti cilju z drugim trenerjem
Jasna Turnšek je s 100 goli prva strelka lige
Dejan Tomazini in Marjan Valenko
med minuto odmora proti Krki v Žalcu
Rezultati 7. kroga savinjske košarkarske lige Brglez.com:
Teferija Laško : ŠK Žalec 56 : 54, Polzela mladi : Veterani Zlatorog Laško 86 : 136, Mladi upi Celje : Lev zavarovanje Ločica 45 : 115, Kamnoseštvo Vogrinec : Brglez.com 75 : 70, Gradnja Tojnko Šentjur: BSB Lestvica po 7. krogu
Člansko ekipo RK Zelene Doline Žalec vodi v drugem delu sezone Dejan Tomazini, ki je prevzel mesto glavnega trenerja, potem ko so se v klubu sporazumno razšli z Nikom Markovičem. Izkupiček prvih dveh tekem pod njegovim vodstvom sta neodločen izid in zmaga, ki sta pomembna rezultata za dosego letošnjega cilja, 5. mesta na lestvici 1. ADRL. Rokometašice so trenutno na 6. mestu lestvice, jasna
Otok Celje 53 : 55, River Kingz : Vrtine Palir 50 : 66.
Na lestvici strelcev vodi z 223 točkami Tomaž Blagotinšek (Zlatorog Laško) pred Borisom Kovačičem iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec (203) in Iztokom Zakrajškom iz ekipe Lev zavarovanje Ločica (192). T. Tavčar
Turnšek pa je s 100 goli prva strelka lige.
Dejan Tomazini je bil pomočnik trenerja žalske članske vrste in je trener dveh mlajših selekcij, kadetinj in starejših deklic A. Članice je uspešno vodil že v jesenskem delu sezone med bolniško odsotnostjo Nika Markoviča. Novost v žalskem rokometnem klubu je tudi pomočnik trenerja članske ekipe Marjan Valenko, ki prihaja s Ptuja in poleg pomočnika glavnega trenerja trenira tudi vratarke vseh selekcij.
Predsednik RK Zelene Doline Žalec Zoran Lah je o teh spremembah povedal: »Z Nikom Markovičem smo se sporazumno razšli, saj se nekako v klubu nismo našli, rezultati pa so tudi povedali svoje. Imeli smo več možnosti, odločili smo se za najbolj logično, da prevzame ekipo pomočnik trenerja, ki jo pozna, kar je sredi sezone še toliko bolj pomembno. Hkrati nam je na pomoč s Ptuja priskočil Marjan Valenko, za kar smo mu res hvaležni, saj obenem ostaja del ptujske ekipe. Zelo pomembno je, da bo treniral naše vratarke članske in ostalih ekip, saj je bila to do zdaj v našem klubu črna lisa. Čeprav je vskočil pred kratkim, pa je zaslužen, da je na zadnjih dveh tekmah lahko igrala vratarka Neja Šoberl, ki je bila poškodovana.«
Žalčanke so januarja v telovadnici I. OŠ Žalec v tekmi 12. kroga 1. ADRL proti rokometašicam ŽRK Krka Novo mesto igrale neodločeno (20 : 20; 11 : 10). Prejšnji petek pa so v gosteh proti ekipi ŽRK
M.	T. Ptuj v tekmi 14. kroga zmagale z rezultatom 20 : 32 (8 : 15). Tekma 13. kroga 1. ADRL proti ŽRK Celje Celjske mesnine je prestavljena na 5. 2., Žalčanke pa se bodo proti Celjankam borile v domači dvorani I. OŠ Žalec. Že nocoj se bodo doma v tekmi 15. kroga 1. ADRL pomerile z rokometašicami Ž.U.R.D. Koper in v soboto, 1. februarja, v Ajdovščini z ekipo Mlinotest Ajdovščina.	T. T.
Lev zavarovanje Ločica	7	6	1	537 : 407	13	20
BSB Otok Celje	7	2	2	501 : 398	12	18
Kamnoseštvo Vogrinec	7	5	2	590 : 497	12	17
Gradnja Tojnko Šentjur	7	5	2	423 : 363	12	16
Brglez.com Polzela	7	5	2	457 : 402	12	16
Tiferija Laško	7	5	2	445 : 438	12	16
KK veterani Zlatorog Laško	7	3	4	533 : 488	10	15
River Kingz Celje	7	2	5	429 : 493	9	14
Polzela mladi	7	1	6	480 : 589	8	13
Študentski klub Žalec	7	0	7	391 : 445	7	12
Mladi upi Celje	7	0	7	373 : 681	7	12
Vodi Lev zavarovanje Ločica
Udeleženci državnega prvenstva z osvojenimi medaljami
V organizaciji ITF zveze Slovenije za tradicionalni taekwondo in kluba Skala Velenje je konec leta v Velenju potekalo državno prvenstvo, na katerem je nastopilo tudi 23 tekmovalcev iz Taekwondo kluba Sun Braslovče. Ti so osvojili kar 16 naslovov državnih prvakov, šest drugih in devet tretjih mest.
Naslov državnega prvaka in zlato medaljo so si priborili pionirji Anže Smolnikar (borbe do 135 cm), Eva Vedenik (forme modri pas), Pia Matko (borbe do 145 cm), Jan Saj-tl (borbe dò 155 cm), Simon Zajec (forme zeleni pas), Pia Zoja Glavnik (borbe do 125 cm), Ema Mešič (borbe do 135 cm), Filip Žak Glavnik (borbe
do 145 cm) in Jan Šketa (forme črni pas I. dan). Med mladinci je naslov državnega prvaka osvojil Urh Černivšek (forme rumeni pas in borbe do 63 kg), med članicami in člani pa Anja Krošl (forme zeleni pas), Sabina Bec (forme I. dan in borbe do 57 kg), Miha Kos (forme III. dan) in Taras Terjašek (borbe do 85 kg).	D. N.
V skupini za naslov prvaka
V soboto, 18. januarja, so pred polno dvorano v Braslovčah domačinke odigrale zadnjo tekmo v prvem delu 1. odbojkarske lige. Odbojkarice ŽOK Braslovče so z borbeno igro premagale ekipo Alianse iz Šempetra. Že v prvem setu so domačinke s svojim pristopom pokazale, da ničesar ne nameravajo prepustiti naključju.
Šempetrankam so prepustile 22 točk in povedle z 1 : 0. V nadaljevanju so domačinke v celoti prevzele pobudo in v svojo korist odločile še preostala seta. Gladka zmaga s 3 :0 je lepa popotnica za nadaljevanje sezone v modri skupini prvoligaškega tekmovanja, v kateri se bodo za naslov državnih prvakinj merile ekipe: Calcit Volleyball, Nova KBM Branik, For-mis, Kerna Puconci, ŽOK Braslovče in Go Volley.
Braslovčanke in njen trener Zoran Jerončič so pred sezono napovedovali boj za obstanek med prvoligaškimi klubi, o elitni skupini niso razmišljali. Kljub mladosti in pomanjkanju izkušenj so se Braslovčanke odlično znašle med prvoligaško druščino. Braslovčanke že danes, v sredo, 29. januarja, čaka prvo gostovanje v Novi Gorici pri ekipi Go Volley.
I	VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
Z lokalnega derbija
Premore med seti so s svojimi nastopi popestrili navijaška skupina KD Mavrica pod vodstvom Zine Vovk in trije mladi taekwondoisti domačega društva Taekwondo Sun Braslovče.
Sosedska obračuna sta se odvila tudi v obeh tretjeliga-ških tekmovanjih. Žal fantje
niso imeli dovolj športne sreče, saj so na gostovanju v Šempetru izgubili z 2 : 3. Kljub vsemu jim je uspelo gostiteljem odščipniti točko. Uspešnejše so bile njihove kolegice ŽOK Braslovče II, ki so si z zmago utrdile položaj na sredini tretjeligaške lestvice.	T. Tavčar
Zmaga tudi v Mariboru
Na srečanju košarkarjev ekipe Maribor NKBM in Hopsov s Polzele (70 : 92) je padel nov rekord v skokih v letošnji sezoni Lige Telemach. Postavil ga je Goran Jagodnik
Nekdanji slovenski reprezentant je v 13. kolu Lige Telemach v Mariboru zbral 19 točk in 20 skokov, kar ni le nov rekord tega tekmovalnega obdobja, temveč zadnjih nekaj let. Nazadnje (6. decembra 2008) je tako število skokov v statistiko zapisal Shawn King, prav tako košarkar Hopsov.
Na lestvici so Hopsi na 3.
mestu, zbrali so 23 točk, le točko več ima vodilna ekipa Helios Domžale.	T. T.
Goran Jagodnik
CENA POGOVORA JE 2,19 € OZ. PO CENIKU VAŠEGA OPERATERJA.
UTRIPOV HOROSKOP

Pisma bralcev
* OVEN Ovni težje prenašate negotove ra: znamenju vam nasprotne tehtnice. Ta vpliv morate še osvojiti, je potrpljenje in usklajev; rojenim v prvi dekadi pripravi kakšno presene! meseca. V čustvenih razmerjih bosta prevladoval
BIK Vaša vladarica Venera je vstopila v situacijo na finančnem in čustvenem po delovanje, boste dobro shajali. Svoje obvezi za vaša prizadevanja še ne bo v tem času, n: uporabite za dokončanje začetega.
• DVOJČKA Vladavina zračnega vodnarj Vaš vladar Merkur bo do 6. še direkten, delu meseca, ko se bo iz ribi prestavil V zadevami, ki jih boste zdaj lahko uspeši malce razmetavali, občasno bo vaše del kaj je vaš cilj.
' RAK Jupitru, ki retrogradno potuje po Venera. Vaše želje, ambicije in načrti bodi kajte se v svoj zaščitni oklep, raje se soočil Retrogradni Merkur vam bo na svojih kril in jim tudi slediti. Saj veste, da je bistvo oče:
LEV Sonce, vaš naravni vladar, bo v prvih vodnarja v opoziciji, zaradi česar bo kr se z dodatnimi vitamini in minerali, u: rekreacijo. Zaradi vpliva Marsa bo občuti in sečnih poti. Pazite se prehladov, oblačite morali bolj potruditi. Počutje in razpoloženje uredili vse, kar ste si zastavili.
glavni planet Mars bo ves mesec potoval po občutili rojeni v tretji dekadi. Lekcija, ki jo )kolico.\jran, ki potuje po vašem znamenju, lahko >omembnejšim pohitite v prvem tednu fnost in razum.
nje kozoroga. To bo sprostilo marsikatero pretekle izkušnje vtkali v svoje prihodnje ali zelo odgovorno in resno. Če »nagrade« tek pomladi prinaša lep izkupiček, zato trmo
govarjala, saj je skladna z vašim Soncem, emi pomembnejšimi opravili. V drugem narja, se boste spet ukvarjali s preteklimi te si seznam prioritet. Z energijo boste o, zato je toliko pomembneje, da veste,
nju, se bo februarja postavila v opozicijo endar ne tako hitro, kot bi želeli. Ne umi-dejstvi. Vse je izziv, ki ga morate doseči! e, le prisluhniti morate svojim občutkom
reh tednih naslednjega meseca potoval po znamenju ^vitalne energije v tem obdobju nižja. Oborožite Ija in zelenjave in ukvarjajte se z zmerno Ivic, ledvenega dela hrbtenice, mehurja terno. Za dosego svojih ciljev se boste sondar boste imeli dovolj moči, da boste
♦ DEVICA Vaš planet vladar Merkur bo po pr\j zato je dobro, da se osredotočite na najpomeml mi zadevami. Imeli boste občutek, da se je fil: za katere ste menili, da ste z njimi že opravili finančno in čustveno področje.
TEHTNICA Kar nekaj zaveznikov boste imeli v drugem mesecu leta. Vaš planet vladar Venera bo potoval po znamenju kozoroga in vam pomag#%ri razrešitvi nesoglasij v razmerjih. Mars, planet
ibruarskem tednu nastopil retrogradno gibanje, dejavnosti. Kasneje je modro zaključiti s stari-1 nazaj, saj se lahko ponovno pojavijo situacije, ivas bo podpirala, zato izkoristite njen vpliv na
aktivnosti, bo vse tja do poletja potoval p ostati neporabljena. Če ne boste dejavni energije, kar bo vplivalo na počutje in tako telo očistite strupov in usedlin. Žara' čite.
cutljivejš
ftnju. Prinaša vam veliko energije, ki ne sme ppu, se vam bodo kopičili ostanki živčne embno je, da uživate dovolj tekočine, saj Tledvic in ledvenega dela se primerno obla-
ŠKORPI JON Mogočni učitelj Saturn potuje po tretji dekadi vašega znamenja. Modro je upoštevati
njegove lekcije, kar ne bo vedno lahko, klost. Le tako boste naredili prostor no' planet vladar Pluton usmerja v zemeljske! rialnih in eksistenčnih vprašanj. Voditi dogovarjali zaradi naklonjenega Merkur] v ribi.
STRELEC Za zagotovitev svojih želja boste od drugega tedna nekoliko težje, pripravite si ne bo šlo vse tako gladko, toda z vašim pjjlojl bitne ovire. Februarje idealen čas, da se vvečj? umirjeno vzdušje. Zdaj je tudi ravno pravšnji č
KOZOROG Vaš vladar Saturn, ki potuje po^ kompromisi ne pridejo v poštev. Vaše odločit boste ostali nekje zadaj. Nezadovoljstvo se lah znamenju bo februar kar prijeten, saj je gp/ovno,, življenje vam bo nudilo zadovoljstvo, toda i strategije.
VODNAR Februarje čas vladavine vašega znam^ gije naraščala, zato bo tudi počutje dobro. Merki vrnil v vaše znamenje. To pomeni, da boste Pri uvajanju novosti pa počakajte na ugodj jena energija. Izjema je čas okoli polne Li
RIBI Vaš vladar Neptun še vedno potuje I prvi dekadi. Merkur bo do sredine meseca retrogradne poti v znamenje vodnarja. Naj ! 6. februarja. Energija Jupitra v raku in f bruarja bo Sonce vstopilo v vaše znamenje'
I vladavina.
izkušal. Vse preživeto naj postane prete-ivljenju in mu dodali novo kakovost. Vaš ino vaših prizadevanj v ureditev mate-prvi polovici meseca se boste uspešno tretjini pa bo vaš zaveznik Sonce, ki bo vstopilo
bruarja vložiti več naporov. Dogovarjanje bo e in zastoje. Vzemite si tudi nekaj časa, ker >tiri|izmom vam bo uspelo premagovati more-itite domu in družini, kjer bo prevladovalo tistih zadev, ki že nekaj časa čakajo.
)ijonu, ne dopušča polovičarskih rešitev, tudi Ijo temeljiti na razumskem premisleku, sicer Jqyečuje. Vzemite se v roke! Z Venero v vašem itoaila v direkten hod. Zasebno in družabno Ite razčistiti stare dileme in si zastaviti nove
rvih treh tednih bo krivulja vitalne ener-:di meseca zaradi svoje retrogradne poti zaključili kakšno pomembnejšo zadevo, edsebojnih odnosih bo prevladovala umir-. v mesecu.
znamenju in vpliva predvsem na rojene v enju in se bo sredi februarja vrnil zaradi pomembnejše dogovore bo obdobje do pijonu vam bo lahko v veliko oporo. 18. fe-oste močnega zaveznika, saj se bo začela vaša
NIKI \ l HI/l \ ANJE, s. pA rjo vos 66, Petrovče, 090 44 JU, 090 64 35 ASTROLOGINJA DOLORES, Oli 519 265, 090 64 30 in I-oeebook Dolores Astro
Neprimeren odnos do društev
Društva in organizacije predstavljajo pomemben del civilne družbe, saj združujejo mnogo občanov, ki jih družijo skupni interesi, nagnjenja in sposobnosti. Nekatera društva imajo po zakonih in določbah poseben status in tako delujejo v javnem interesu. To pomeni, da s svojo dejavnostjo dopolnjujejo in bogatijo naloge občin in drugih skupnosti.
V	imenu teh društev in organizacij se zahvaljujem Občini Žalec in Mestni skupnosti Žalec, da smo lahko vrsto let ugodno koristili prostore na Hmeljarski ulici 3. in Ulici Savinjske čete 4. Teh društev, zvez in organizacij je kar 29. Vse pa nas je pred koncem leta presenetila in razžalostila odločitev vodstva občine, da bomo morali po 1.1. 2014 prevzeti vse obratovalne stroške. Na skupnem sestanku smo predstavniki utemeljevali že tako skromen finančni položaj in pričakovano posledico upadanja dejavnosti, čeprav večino dejavnosti opravljamo prostovoljno.
V	Bergmanovi vili na ulici Savinjske čete 4 izvajamo društvene dejavnosti že okoli 20 let in vsaj še enkrat toliko na Hmeljarski ulici 3, okrog 45 let. Lani nas je presenetila odločitev, da bi nekatere prostore na Hmeljarski 3 preuredili v stanovanja, vendar se na srečo to ni zgodilo in nekdanji večji klubski prostorje za svojo dejavnost prevzela Slovenska filantropija.
Novi sedež pa so si morale zaradi tega urediti sekcije Kul-turno-umetniškega društva Žalec, in sicer v kletnih prostorih UPI - ljudske univerze Žalec. To je že njihova tretja selitev, saj so morali nekoč zapustiti Dom II. slovenskega tabora Žalec, ki je bil zgrajen predvsem zanje in ne za pisarne. Še večja tragedija
Ise je zgodila z uničenjem bogatega arhiva KUD Žalec in ZKO Žalec, vključno z umetniškimi slikami.
Pred kratkim pa smo neuradno izvedeli, da v letu 2014 še ne bo potrebno plačati obratovalnih stroškov, vsaj nekaterim ne. Vsi namreč od občine nismo prejeli tega obvestila. Enega izmed klubskih prostorov na Hmeljarski ulici 3 še vedno koristimo nekatera društva, ki spadamo pod okrilje Mestne skupnosti Žalec. In ta je zaradi
(spremembe lastništva odpeljala vse boljše stole, ostalo je le nekaj starih šolskih in plastičnih stolov. Nerazumljivo in sramo-
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
DANILO PIKU s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
tno do starejše generacije. Veseli pa smo, da so zamenjali okna in nekaj tudi obnovili.
Naj ob koncu v imenu več uporabnikov izrazim željo, da bi v prihodnje vzpostavili tesnejše sodelovanje in se zavzemali za vsestransko pomoč pri našem bogatem delovanju v dobro ljudi in ugled celome lokalne skupnosti.
Janez Meglič, predsednik MDI Žalec
Spoštovani gospod NN!
Ker ste mi kot odgovor na moje pismo bralcev, ki je bilo objavljeno v časopisu Utrip Savinjske doline, poslali anonimno pismo, vam, gospod NN, lahko odgovorim samo takole. Sicer najraje ne bi komuniciral z vami, ker se pod odposlano pismo, v katerem se sklicujete kot zastopnik žalujočih in ogoljufanih občanov, ne upate podpisati.
Da bodo razumeli tudi drugi, bom objavil vaše pismo:
"Spoštovani gospod! Prav bedno je bilo prebirati to vašo (v prilogi) "ponižno zahvalo" občinski upravi in svetnikom, kot da so nam naredili velikansko uslugo, ker jim ni uspelo krajanov udariti po žepu tako, kot so oni planirali (vendar ne po vaši zaslugi). Še vedno je prispevek dvakrat previsok glede na druge občine. Sicer je pa to javna infrastruktura in bo potrebno plačevati mesečno, za graditev pa so bila zagotovljena evropska sredstva. To je čisto navadno odiranje občanov in za to se jim vi še zahvaljujete. V zahvali niste imeli pravice navajati imen oseb, katerih niste vprašali za dovoljenje. Če se imate za ponižno ovčico, ni treba v isti koš metati nas vseh. Občinsko požrešnost lahko podpirate samo v svojem imenu in ni treba vmešavati drugih. Vzemite si za vzor župana Šentjurja, ki je napravil kanalizacijo iz evropskih sredstev in ni obreme-
njeval svojih občanov. Tako bi moralo biti tudi v žalski občini. Priporočam vam, da se ob priliki kot občan udeležite kakšne maratonske seje občinskega sveta, da vam bo jasno, kam gre toliko denarja brez potrebe, saj so seje dobro plačane, tri četrtine svetnikov pa je tam samo zaradi zaslužka in jim je malo mar, o čem se razpravlja. Tam so samo za svojo korist in ne za dobro občanov. Toliko v razmislek in prav lep pozdrav, pa se še kdaj oglasite s kakšnim bolj pametnim pismom. Žalujoči in ogoljufani občani"
Glede na vaše trditve, da se lahko zahvalim le v svojem imenu, vam odgovarjam, da se v vašem gotovo nisem, ker če znate brati, se zahvaljujemo civilne iniciative, ki smo pri tem sodelovale. Za objavo zahvale vas tudi nimam kaj spraševati, saj niste nikoli sodelovali v pogajanjih z občinsko upravo. Vsi člani civilnih iniciativ so bili seznanjeni z vsebino zahvale in so privolili v objavo. Resno dvomim, da ste vi vprašali žalujoče in ogoljufane občane, da lahko v njihovem imenu klatite neumnosti. In s svojim pisanjem žalite občane, ki so samo iniciativno strnili vrste in dosegli znižanje komunalnega prispevka. Če bi mi delali tako kot vi, potem vedite, da bi bil komunalni prispevek tako visok, kot je bil pred znižanjem. Seveda je tudi občinska uprava pripomogla k temu, da je uvrstila razpravo o znižanju prispevka na sejo občinskega sveta. V odgovor, ki sem ga dobil v zvezi s tem problemom z ministrstva za okolje in prostor, pa ti navajajo, da je smernice in formule za izračun prispevka podalo ministrstvo in da to ni zrastlo v glavah župana in občinske uprave.
Pozivam vas, da me pokličete na-041 704 727, prav tako pozivam občane, naj pošljejo svoje mnenje oz. komentar v zvezi z višino komunalnega prispevka na bojanstrazar@gmail.com.
Bojan Stražar
Moja pot do slave
Vsak si želi, da bi ga imeli vsi radi. To ljudje velikokrat dosežejo, ko postanejo slavni. Tudi jaz si želim, da bi se ljudje z mano vedno strinjali in me občudovali. Zato je pametno narediti načrt, kako priti do slave. Jaz sem si svojo pot zamislila takole...
Pri dvajsetih se bom preselila v Ameriko, natančneje v Orlando. Tam si bom poiskala majhno stanovanje. Pojavil se bo moj prvi problem. Denar ne raste na drevesih. Škoda. Upam, da bo to mogoče v prihodnosti, toda zdaj na žalost ni. Zato bom morala denar od nekod dobiti oziroma si ga prislužiti. Ne, moj namen ni oropati banko in priti na naslovnico vsakega časopisa v Ameriki.
Delati bom začela v bližnji kavarni. Tam me bodo verjetno odpustili, saj mi matematika nikoli ni šla od rok pa tudi naročila bi ves čas pozabljala. Nato se bom zaposlila v knjigarni. Na žalost mi tudi urejanje knjig nikoh ni bilo usojeno. Odpuščena pa bom takrat, ko bom zaradi nerodnosti lastniku knjigarne po pomoti potisnila stojalo s knjigami na glavo. Dober začetek moja kariere, mar ne?
Ko bom že mislila, da res nimam talenta, bom pred sabo zagledala ogromno, vendar staro prodajalno plošč, kaset in albumov najslavnejših pevcev v tistem času. V službo me bodo takoj sprejeli, saj znam že zdaj našteti vse pesmi slavnih pevcev. Minevali bodo dnevi, tedni, meseci. Neke noči bom morala delati ponoči, saj mi bo lastnica zaupala trgovino in mi naročila, naj ob polnoči zaklenem. Ker takrat strank ne bom več pričakovala, bom v YouTube vpisala naslov svoje najljubše pesmi Story of my life od One Direction. Medtem ko bom pela pesem, se bom sprehajala med policami in urejala CD-je. Kar naenkrat bom pred sabo zagledala dve temni podobi. Ko se bosta približali, bom ugotovila, da sta to slavni Simon Cowel in nečak kitarista One Direction, Theo Horan. Theo bo takrat eden najlepših in najbolj talentiranih pevcev na svetu. Simon bo pristopil bližje in me vprašal, če bi želela posneti lasten album in duet s Theom. Morala se bom zadrževati, saj mi bo drugače srce počilo od sreče.
Čez nekaj mesecev bo moj album že posnet in odpravljala se bom na svetovno turnejo. S Theom bova postala par in se čez nekaj let poročila, imela tri otroke in veliko hišo.
Škoda, da se bo to zgodilo le v moji domišljiji...
Marina Cokan, 8. c, OŠ Polzela
Druženje s stanovalci
18. 12. 2013 smo se učenci, ki obiskujemo krožek prostovoljno delo na Osnovni šoli Vransko - Tabor, z našimi mentoricami odpravili v Zavod svetega Rafaela. Za stanovalce smo pripravili nastop, ki je bil sestavljen iz mnogih točk, saj smo se prostovoljci v tem koledarskem letu zadnjič srečali z njimi. Stanovalcem
je bil naš nastop zelo všeč, saj so se smejali in pozorno poslušali. Ob koncu nastopa smo izvedli srečelov. Vsaka srečka je prinesla srečo in zadetek. Darila smo izdelali učenci naše šole.
Nato pa so tudi stanovalci pripravili nekaj posebnega za nas. Najprej so nas povabili, da smo skupaj zapeli, potem pa so
nam dali dišeče svečke v lončkih, ki so jih sami okrasili, in bombone. Sledila je še poslastica, ki je vsem teknila - sadna kupa. Učenci smo se na druženju zelo zabavali in nasmejali. Skupaj smo ustvarili res lepo in toplo božično-novoletno vzdušje.
Ema Piki, 7. a, OŠ Vransko - Tabor
Mlade griške zvezdice so nastopale za svoje
V športni dvorani Osnovne šole Griže so pred božično--novoletnimi prazniki pripravili že sedmo dobrodelno prireditev Zvezde zvezdicam.
Na sedmem dobrodelnem koncertu je občinstvo, ki je povsem napolnil športno dvorano, uživalo ob prijetnih nastopih številnih nastopajočih. Tokratni program so bogatili učenci domače šole, ki so se združili v treh pevskih zborih, dveh plesnih skupinah in v narodno--zabavnem ansamblu Gozdnik. Samo za tokratno priložnost se je zbrala skupina staršev, učen-
vrstnike
cev drugega in tretjega razreda, ki je nastopila kot skupina Band 23. Koncert so s svojo prisrčnostjo in s svojimi vzgojiteljicami popestrili otroci iz vrtca.
Pred šolo so obiskovalce najprej pozdravili godbeniki Godbe Liboje skupaj z libojskimi mažoretkami, svoj nastop pa so sklenili v dvorani. Na dobrodelnem koncertu so nastopili APZ Risto Savin Žalec in mlada pevka Nia Rozman, mladi talenti iz oddaje Slovenija ima talent, in sicer Duo Anplađd in Žan Ser-čič, program pa sta povezovala učenca Jan Krušnik in Val Vovk
Praznično na OŠ Prebold
Petrovski. Zanimiva novost dobrodelnega dogodka so bili videoposnetki in izjave učencev, ki so spregovorili o dobroti, sreči, željah ...
Zaključek je bil v znamenju zahval vsem izvajalcem programa, občinstvu in donatorjem, ki so prispevali pomemben delež sredstev za šolski sklad. S tem denarjem bodo omogočili otrokom iz socialno šibkejših družin enakopraven položaj in udeležbo na vseh organiziranih šolskih dejavnostih, ki še dodatno bogatijo učno-vzgojni proces. D. N.
Zmagovalec prve kategorije je na podlagi spletnega glasovanja postal Maks Lenart Černelič iz OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana, zmagovalka druge starostne in iz Osnovne šole Kanal, zmagovalka tretje starostne skupine pa Ana Sršen iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah.
Končni zmagovalec, ki ga izberejo Googlovi ilustratorji in oblikovalci, je z risbico Pravljična dežela Slovenija tokrat postal Maks Lenart Černelič. Zmagovalni doogle je nadomestil Googlov logotip na slovenski domači strani iskalnika Google prejšnji četrtek, 23. januarja. Že 15. januarja so slovenske finaliste povabili v Ljubljano na zaključno prireditev s podelitvijo nagrad, česar sta bila zelo vesela tudi Nija Hedl in Tilen Teržan.	D. N.
Valentina Livk, 5. a oba OŠ Prebold
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
pevski zbor pod vodstvom Bojane Hrovat. Dogajanje je popestrila šolska plesna skupina, v harmonije klasične glasbe pa je zbrane v dvorani popeljal Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta.
D. N.
Spet v šolo
Novo leto je minilo, spet v šolo vsi hitimo.
Se učimo, veselimo in po hodnikih lovimo.
Je učiteljica huda, o, da le kazen ne bo prehuda.
Vsi za mizo že sedimo, novih črk pridno se učimo.
V varstvu naloge naredimo, da doma potem je fino.
Maj Žura, 2. C
Zima zamuja
Starka zima zamuja, le kje se potika?
Tam za gorami je doma, nam pa snega nič ne da.
Jaz bi se rada kepala, a brez snega to pač ne gre.
Plakat miru tokrat na II. OŠ Žalec
Lions klubi z vsega sveta podprejo vsako leto v lokalnem okolju mednarodni likovni natečaj Plakat miru. Njegov namen je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13
Ko pa zapade sneg, hitro vsi na zasnežen breg.
Vanesa Satanko, 2. C
Zima v gozdu
Drevesa v gozdu - veje gole, ptiček preplašen na njej žvrgoli, saj mrzle zime se boji.
Pod drevesom zajec sedi, otožno zdaj čaka, kdaj iz grma samička priskaka.
V duplu veverica dremaj e čaka, da želod »pade« z neba, saj zimska lakota ne poneha.
Sovica gleda, kaj podnevi se spreda, nato trdno zaspi.
Medved pod skalco spi in čaka pomladnih dni, da zvonček ga zbudi.
Patrick Košir, 4. B vsi POŠ Tabor__________
let k razmišljanju o miru. Svoja razmišljanja predstavijo v obliki likovnih del. Na lanskem, že 26. natečaju z naslovom Naš svet, naša bodočnost je Lions klub Žalec k sodelovanju povabil II. OŠ Žalec.
Med likovnimi deli, ki so nastala pod mentorstvom Milene Šelekar, je komisija izbrala tri
dela, ki jih je Lions klub Žalec poslal v nadaljnje tekmovanje na nivoju Zveze lions klubov Slovenije, Distrikt 129. Izbrana dela so narisali učenci Mitja Fijačko, Lotti Dobnik in Katja Šilih. Vsa dela so razstavili na šoli, učenci in učiteljice II. osnovne šole Žalec pa so ob tem pripravili posebno prireditev.	L. K.
Dopust
Lev odšel je v toplice, kjer kopale so se pisane ptice.
Na recepciji delal je osel, tam imel je dober posel.
Lev je bil sicer zelo len, a je takoj skočil v bazen.
Sova je bila s kopanjem že gotova, videti je bila kot nova.
Lev je v bazenu srečal še levinjo, ki je veselo klepetala s svinjo.
V džakuziju bil je kos, jedel je lubenice kos.
Lev se kopal je kar sam, v toplicah je ostal cel dan.
Zarja Križnik, 7. a, I. OŠ Žalec
Kaj semafor dela ponoči?
Ko zaide sonce in vse se umiri, semafor po razburljivem dnevu zaspi.
V nočni šal ovit rumeno prižge in sladkim sanjam prepusti se.
Skopa v tišini se, ker tako lepo mirno je.
Dež ga umije, veter osuši,
meglicam se lepotičiti pusti.
Ko pa sonce vzide, ves spočit in čist v nov dan pošlje pomežik in šolarjem zeleni žvižg.
Suzana Lesjak Glavač, 6. a, obe I. OŠ Žalec
Risba Tilna Teržana
Risba Nije Hedl
Otroci iz vse Slovenije so v okviru natečaj Doodle 4 Google, ki ga je razpisal ameriški spletni velikan Google, ustvarjali priložnostne logotipe, tako imenovane doodle na temo Slovenija in jaz. Strokovna žirija je izmed 300 polfinalnih risb najprej izbrala 30 risb finalistov, 10 najboljših iz vsake od treh starostnih skupin, javnost pa je s spletnim
glasovanjem izbrala 3 zmagovalce vsake starostne skupine.
V najožji izbor sta se uvrstila tudi učenca OŠ Griže. V prvi starostni skupini od 6 do 8 let je to uspelo Niji Hedl, v tretji starostni skupini od 13 do 15 let pa Tilnu Teržanu. Za svoje delo sta prejela veliko glasov, vendar ne dovolj za zmago, vspkakor pa je že uvrstitev med deset najboljših velika zmaga.
Med nastopom Celjskega godalnega orkestra
/---------------------v Na tradicionalnem de-
Pčena	h cembrskim dobrodelnem
Pč beseda je, mladini kul se zdi.
Če vprašate starše, pa grozno jim smrdi.
Pr družbi pč ocena nč.
Pčtudpr nit, vtis za solit.
Njena sorodnica je kul, mladini tud všeč je fui.
To pč je -zabava se začne!
Jaka Križnik, 5. b Sneg
Sneg, sneg, sneg pozimi sneži in se nam vsem smeji. Vsak dan pa smo bolj zaspani.
Res je lep ta sneg, ker pobelil naš je breg. Vse dni se sankamo, na hribu nikoli ne manjkamo.
Ko toplo sonce bo prišlo, nam bo lepo, ker snega več ne bo.
Ko pa bo spet zima, nam bo prima, kričali bomo vprek sneg, sneg, sneg, sneg!
koncertu na OŠ Prebold so se občinstvu predstavili šolski pevski zbori. Pred koncertom pa so se šolski hodniki spremenili v pravo praznično ulico, ki so jo s številnimi delavnicami in z božično-no-voletnimi izdelki okrasili učenci in učiteljice. Iz ene od učilnic je dišalo tudi po piškotih.
Udeleženci koncerta so tudi tokrat namesto vstopnic prejeli praznično številko šolskega glasila, ki so ga pripravili šolski novinarji z mentorico Vesno Kumer.
Občinstvo je najprej navdušil mlajši otroški pevski zbor pod vodstvom Vanje Kranjc, nato pa sta se predstavila otroški in mladinski
Zvezdice zasijale že sedmo leto
Med najboljšimi tudi Grižana
Za Galičane znova posijalo sonce
Po ugotovitvah o vzrokih požara so se lotili odstranjevanja posledic
Mesec dni po požaru je stanje povsem drugačno
Pred božičnimi prazniki je v Krajevni skupnosti Galicija zagorelo. V uničujočem požaru je zgorelo stanovanje in osemčlanska družina Kuder--Zdolšek je tako ostala brez strehe nad glavo. Med njimi tudi trije otroci, 6-letni Andraž, 10-letna Klavdija in 11-letna Tamara, ki so živeli z mamo Simono in očetom Ivanom v mansardnem delu hiše. Požar, ki ga je povzročil vžig saj v dimniku, je popolnoma uničil stanovanje in vse, kar je bilo v njem. Na pomoč so jim takoj priskočili sokrajani, krajevna skupnost in Rdeči križ.
Nekaj prvih ur so preživeli pri sosedovih Borinčevih, zvečer pa so se nastanili v začasnem domu v sosednji nenaseljeni hiši, kjer živijo tudi zdaj in bodo vse do takrat, ko se bodo znova lahko vrnili domov, v svojo novo hišo, v novo stanovanje. In to dobesedno. S pomočjo krajanov in številnih donatorjev od blizu in daleč se bodo lahko kmalu vselili v novi dom. Od stare hiše so ostali le spodnji prostori, ki pa so bili zaradi požara in gašenja prav tako močno poškodovani in neprimerni za bivanje.
Neverjetna pomoč in solidarnost
Natanko mesec dni po požaru sem znova na prizorišču pogorišča in zelo prijetno presenečen, saj ima hiša že novo streho, zgornje stanovanje pa tudi novo betonsko ploščo in podložne betone, napeljali so instalacijo za vodovod in centralno talno gretje. Z gradbenimi posegi nadaljujejo tudi v spodnjem delu hiše. V prihodnjih dneh bodo začeli z izolacijo stropa, oblačenjem sten, beljenjem in drugimi deli. Konec meseca bodo vstavili še okna, ki bodo nova tudi v spodnjem delu hiše, in vhodna vrata za obe stanovanji. Po predvidevanjih se bodo v spodnji del hiše lahko že kmalu vselili, sicer pa do konca marca, kot so se na krajevni skupnosti dogovorili z lastnikom, ki je družini omogočil bivanje v sosednji hiši za nizko najemnino, 150 evrov na mesec in plačilo stroškov za elektriko. Te stroške bodo pokrili z zbranimi sredstvi, ki jih zbirajo na posebnem transakcijskem računu pri Območni organizaciji RK Žalec. Pomoč družini je presegla vsa pričakovanja. Kot sta nam povedala predsednica Krajevne organizacije RK Galicija
Dragica Tratnik in predsednik KS Galicija lože Kruleč, je RK s pobiranjem sredstev po hišah do zdaj zbrala več kot 15.000 evrov, na transakcijski račun pa je bilo nakazanih že okrog 6000 evrov. Dodatnih 2800 evrov so zbrali tudi na OŠ Petrovče in njihovi Podružnični osnovni šoli Trje, ki ju obiskujejo Zdol-škovi otroci. 2500 evrov je prispeval tudi Rdeči križ Slovenije, nekaj tudi Občina Žalec in še nekateri. Deset tisoč evrov predujma pa je nakazala tudi zavarovalnica. Seveda bo za celotno sanacijo potrebno zbrati še kar nekaj denarja, saj družina, ki že tako ali tako živi bolj na socialnem robu, obnove, vredne najmanj 80.000 evrov, ne bi nikoli zmogla.
»Številka zbrane pomoči je še mnogo večja ob upoštevanju vseh tistih donatorjev, ki so svoj velik prispevek darovali v materialu in storitvah. Med njimi so se močno izkazali obrtniki iz Ljubljane, ki so prispevali za strešnike, napeljali so vodovod, centralno kurjavo, prispevali so za izolacijo in opravili še nekaj drugih del. Prav tako donatorsko so bili narejeni žlebovi, podložni betoni in še marsikaj. Nekdo iz Slovenskih Konjic je pripeljal tovornjak desk, veliko pa jih je, ki so pripravljeni družini pomagati pri opremljanju stanovanja. Ob tem smo v krajevni skupnosti še toliko bolj presenečeni, saj gre za ljudi, ki ne živijo v našem okolju, a so ob nesreči odprli svoja srca in nesebično pomagali,« pravi Jože Kruleč in dodaja, da so k takšnemu odzivu pripomogli mediji, ki so poročali o tem žalostnem dogodku. Nedvomno pa brez dobre organizacije, brez sosedov, sokrajanov, ki so pomagali na sto in en način, od čiščenja po požaru do podiranja lesa za ostrešje, s hrano, posteljnino, pijačo ...
Boleč spomin na požar
Po ogledu opravljenih del sem v prostorih začasnega domovanja skupaj z 49-letnim Marjanom Kudrom in njegovo 30-letno nečakinjo Simono Zdolšek obujal spomine na tisti grozni četrtek, 19. december, ko se jim je podiral svet in so bili na robu obupa.
»Ura je bila blizu pol enih popoldan, ko je sosed, ki živi malo višje od nas, opazil, da iz našega dimnika šviga ogenj. Hitro je poklical gasilce in pritekel do nas. Poskušali smo gasiti, a so bila naša prizadevanja brezplodna. Kmalu nato so že pridrveli gasilci in začeli z gašenjem,« se spominja Marjan Kuder, lastnik pogorele hiše, ki je živel v spodnjem delu skupaj z 52-letno sestro Marjano Zdolšek in njenim sinom Sebastjanom. Nečakinja Simona, ki je z družino živela v mansardnem delu hiše, je k temu dodala: »Ta dan sem bila v službi v Celju, kjer sem pogodbeno delala v kuhinji Zdravstvene šole Celje. Poklical me je brat Sebastjan in mi povedal, da naša hiša gori. Sprva sem mislila, da se norčuje, a sem se takoj nato usedla v avto in se hitro odpeljala proti domu. Že od daleč sem videla dim, ogenj in gasilce, ki so se trudili rešiti, kar seje dalo, oziroma so pazili, da ne bi požar zajel sosednjega poslopja. Bila sem v šoku, pred mojimi očmi se je vse spreminjalo v nič, z ognjem pa je izginjalo tudi vse tisto, kar smo si s težavo in trudom ustvarili. Vse, kar smo imeli, je zgorelo. Z ognjem so bili uničeni tudi marsikateri spomini, v tolažbo mi je bilo v tistem trenutku le to, da so bili otroci med požarom še v šoli. Kaj bi bilo, če bi do požara prišlo ponoči, ko bi vsi spali?! O tem raje ne razmišljam. Se pa zato vsak trenutek z vso hvaležnostjo spominjam neizmerne in hitre pomoči gasilcev, sosedov in vseh, ki so nam lajšali prve ure in dneve po nesreči. Ob tem sem spoznala, da solidarnost, dobrota in nesebična pomoč človeku v težkih trenutkih pomenijo več kot gora zlata. Nimam dovolj bogatih besed, s katerimi bi se zahvalila vsem in vsakemu posebej za pomoč in podporo, ki smo je deležni.«
Življenje z nekaj sto evri
Simona Zdolšek je trenutno brezposelna oziroma pogodbeno zaposlena, v podobnem položaju je tudi njen življenjski partner Ivan. Družinski proračun je tako skromen, z otroškimi dodatki le okrog 700 do 800 evrov na mesec. Za petčlansko družino je to veliko premalo, a, kot pravi Simona, so vajeni živeti bolj skromno, nekako pa si pomagajo tudi s tem, kar sami pridelajo na vrtu, njivi in v hlevu. Vsi v hiši si pomagajo med seboj in tako nekako gre. Ob takšnih skromnih dohodkih je bilo potrebno veliko odrekanja, da so lahko otroci dobili računalnik in druge potrebne stvari, ki jih je zdaj uničil požar.
»Bil sem zelo žalosten, ko sem videl, kaj se je zgodilo, danes pa je vse drugače in se že veselim dneva, ko se bomo vselili nazaj v našo hišo, kjer bom imel zdaj tudi svojo sobo. Mami pa je rekla, da bom lahko tudi brez copat, saj so nam dobri ljudje uredili talno gretje,« je o sreči v nesreči povedal najmlajši Andraž. D. Naraglav
Železna zvestoba
Takole sta slavljenca družno zarezala v torto ...
Praznovanja visokih življenjskih jubilejev so vedno vredna pozornosti. Če zakonski par praznuje kar 65 let skupne življenjske poti - železno poroko, pa je to res nekaj izjemnega.
Ta jubilej, imenovan tudi železna poroka, sta v soboto, 18. januarja, praznovala Jožefa in Ferdo Krk iz Andraža nad Polzelo, njuni priči pa sta bila sinova Jože in Ferdinand. V domači cerkvi v Andražu nad Polzelo je župnik Jože Kovačec zanju daroval sveto mašo in opravil cerkveni poročni obred, nato pa je spregovoril tudi Konrad Brun-šek in se v imenu Andražanov zahvalil za njuno delo v kraju. Civilni obred sta v dvorani tamkajšnjega doma krajanov opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in upokojena matičarka Mira Majhenič.
Jožefa in Ferdo Krk sta Andra-žana. Ferdo se je rodil leta 1927 kot drugi otrok, Jožefa pa leta 1929 kot deveta od dvanajstih otrok. Po končani osnovni šoli je Ferdo ostal doma pri sestri na kmetiji. V času vojne vihre je bil poklican v nemško vojsko, a je raje odšel v partizane. Malo pred koncem vojne, 10. marca 1945, je bil ranjen v glavo in se je zdravil v bolnišnici v italijanskem Bariju. Po vrnitvi domov je do leta 1949 kmetoval na sestrini kmetiji, nato pa se je poročil. Zaposlil se je v Rudniku Velenje, kjer je kot rudar strojnik delal vse do upokojitve. Ferdo je bil
tudi ustanovni član društva upokojencev ter smučarskega in gasilskega društva v Andražu.
Življenjska pot žene Jožefe je podobna Ferdovi. Kljub temu da je bil njen oče zaposlen, je bilo za enajst otrok doma premalo kruha, zato so starejši otroci služili pri okoliških kmetih. Ko je odrasla, je na željo staršev ostala doma na kmetiji. Z Jožetom sta bila soseda in tako je iskrica ljubezni lahko hitro preskočila in ju pripeljala na skupno življenjsko pot.
V zakonu so se jima rodili Ferdinand, Jože in Marijana. Ob vzgoji otrok, delu na kmetiji in gospodinjstvu je Jožefa pogosto poprijela tudi za vsako delo pri sosedih. S trdim delom in z odrekanjem sta si zakonca zgradila novo hišo, otroci pa so si vsak zase ustvarili svoj dom. Na kmetiji je ostala hči Marijana z družino. Jesen življenja uživata v miru in sreči ter sožitju s prijaznimi sokrajani, čas pa jima krajšajo njuni otroci, šest vnukov in enajst pravnukov. Vsi jima želijo zdravja in da bi bilo še dolgo tako.
Ferdu in Jožefi v dolgih letih skupnega življenja ni bilo dolgčas, saj sta resne življenjske preizkušnje vedno spremljala dobra volja in medsebojno spoštovanje. In kaj je Ferdo odgovoril predstavnikom medijev, ko so ga ti vprašali, kaj bosta počela na poročno noč? »Ja igrala se bova, tako kot na prvo poročno noč pred 65 leti.«	T. Tavčar
FEBRUARJA 2014
na odru Doma 11. slov. tabora Žalec
THE MOONLIGHTING ORCHESTRA
1. 2. ob 19.30 in 2. 2. ob 18.00
TANJA ŽAGAR Z GOSTI
14. 2. Ob 19.30
VALENTINOV KONCERT NAJLEPŠIH MELODIJ DALMACIJE - Z OJLA
16. 2. ob 16.00 in 19.00
Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si mmmmmmm ZKŠT Žalec, WWW.ZkSt-zaleC.Si
POPRAVEK
V decembrskem Utripu Savinjske doline so bila v članku z naslovom Libojske mažoretke napačno zapisana nekatera imena, nekatera pa izpuščena. Vpletenim se opravičujemo in navajamo prava imena. Libojske mažoretke, katerih imena so bila napačno navedena, zadnje ime pa izpuščeno, so: Mia Gluhak, Tia Tešič, Eva Cokan Kos in Saša Reher. Na harmoniko sta zaigrali Metka Rezec in Zala Goltin, na flavto pa Lea Jurak.
Uredništvo
Franci Solčavski: duhovit, nabrit, z glasbo navit!
Franci Podbrežnik je strasten harmonikar samouk
S Petrom Kavčičem sta odličen voditeljski tandem, vedno poln humornih domislic
Vedno dobre volje
Kdo ga ne pozna? Njegovih duhovitih povezovanj različnih prireditev po dolini skoraj ne moreš spregledati. Od Žalske noči do Športnika leta, Razpnimo jadra, Savinjskega izziva, Najlepši kraj, hiša, kmetija, Žalska noč ... Športno, zabavno, formalno ... Kdo bi si mislil, daje Franci Podbrežnik nekoč razmišljal o tem, da bo električar, čeprav je bil že od malih nog povezan z glasbo, s prireditvami, športom. »Ves čas sem mislil, da sem naravoslovni tip,« je povedal ob najinem pogovoru pred 10. obletnico in svečanim koncertom The Moonlighting Orchestra, v katerem igra še eno svojih prepoznavni vlog, glasbenika, pevca. Najbrž pa mu njegov naravoslovni del vendarle pomaga uravnotežiti svet družboslovja. In da ne pozabimo, Franci je pravoveren Solčavec, Zgor-njesavinjčan, ki ga je pot (beri ljubezen) zanesla v Žalec, v Spodnjo Savinjsko dolino, profesionalno pa ga »zanaša« po vsej Sloveniji.
Svojo glasbeno pot je pravzaprav začel že pri treh let, ko je moral zaradi tega, da je lah-
ko natopil s pesmico »V tihem gozdu ob tabornem ognju«, zmetati stran vse dude. Po dudah se je torej zapisal glasbi za vse življenje, čeprav nikoli ni hodil v glasbeno šolo, nekaj let pa je obiskoval ure solopetja in postal prepoznaven glas v vseh kasnejših glasbenih zasedbah. Že v 6. razredu osnovne šole, pri rosnih dvanajstih letih, so s sošolci ustanovili ansambel Diamanti. Vadili so v stari solčavski šoli in so igrali celo za Silvestrovo. »Podpirali so nas starši in učitelji. Zanimivo, kako brezmejno so nam zaupali starši že v 6. razredu ... Tako otroštvo in mladost bi privoščil vsem. Starši so nam veliko bolj zaupali, pustili so nam, da smo se sami kalili, zato nismo bili mehkužni, kot velikokrat vidimo starejšo mladino danes,« pravi Franci. Na splošno so bili generacija sošolcev, ki se je res dobro razumela, še danes pa se dobivajo prav vsako leto.
V drugi polovici osemdesetih je Franci nadaljeval šolanje na srednji elektro šoli v Celju, kamor je odšel, zanimivo, da bi kasneje lažje našel službo, in tudi sam zase je menil, da je naravoslovni tip. V srednji šoli, pravi Franci, je bilo eno samo veselje. Sicer ni stanoval v internatu, ampak pri teti v Celju. Takrat so s fanti od 1. do 3. letnika ustanovili ansambel Zmaji. »Najbolj kulsko je bilo, da smo veliko igrali za alpiniste, športnike.« Z denarjem, ki so ga zaslužili z žetvijo podrasti v gozdu med počitnicami, z lovci so se namreč dogovorili za čiščenje gozdnih poti, so si kupili prvo ozvočenje. Kupili so celo fičota 850 za prevoze, z nostalgijo in ponosom pove Franci. »Včasih si moral znati, če si hotel biti frajer, peti ali/in plesati, zato se je splačalo po-
Svojo strast do smučanja deli Franci z družino
zdi pri tem poslu najpomembneje? »Največ mi pomenita odziv in pohvala publike. Noben honorar ne odtehta tega.« Med številnimi vlogami, ki so bile del voditeljskih zgodb, je tudi Franci Solčavski. »Tudi ta je nastal spontano, ko sem na Radiu Goldi soustvarjal oddajo Goldijev zanedeljek, so mi kar prilepili to ime. To so bile res dobre oddaje. Na prvi recimo, ko smo delali na terenu, je telica povrgla dvojčka. Res je škoda, da ta dolina nima več takega lokalnega radia, tak lokalni medij je res pomemben ...« je še povedal Franci, ki se še vedno rad vrača v rodno Solčavo in pomaga na prireditvah pa tudi po zgornjesavinjsko še vedno 'zategne', tako kot se spodobi za pravovernega Solčavec.
Naključje ni niti, da je tudi zagrizen smučar in da mu tudi strelstvo ni tuje. »V Zgornji Savinjski dolini je 40 odstotkov ljudi jagrov, 40 muzikantov, večina pa je smučarjev. S strelstvom sem sicer prenehal lani, ko sem si poškodoval ramo, zdaj pa puška ne leze več dobro,« se pošali Franci, ki je veliko bolj zvest smučanju. Opravil je tudi izpit za vaditelja smučanja, sicer pa je reden tekmovalec na državnih pa tudi svetovnih prvenstvih smučarjev glasbenikov. Najvišja uvrstitev je 5. mesto na svetovnem prvenstvu v Schladmingu.
S smučanjem je okužil tudi svoja otroka, ki zelo rada smučata, spodbuja pa ju tudi k temu, da bi prav tako postala vaditelja smučanja. Zaradi povezanosti s smučanjem in športom lahko zelo iskreno vodi tudi številne športne prireditve, kot so denimo Savinj-SKI izziv, pa Razpnimo jadra... Zaradi svojega dela je spoznal številne znane ljudi, veliko ljudi pozna njega, ampak to je lahko tudi problem. Če denimo na znanem slovenskem portalu zapišejo: »Kdo je ribič, ki je osvojil Tanjo Žagar?« Sicer v nadaljevanju pojasnijo, da je Franci Podbrežnik zaigral ribiča v Tanjinem videospotu za skladbi Zame zakantaj, ampak sumničavi Slovenceljni bi
si kmalu lahko napletli kakšne pogrošne zgodbe. Kako je torej s tem? »Hvala bogu imava z ženo Alenko te stvari razčiščene, pa tudi če se profesionalno ukvarjaš s prireditvami, bi se bilo težko čustveno odzvati na vsako pripombo, ki je kje zapisana ali navržena. To enostavno spada k poslu.«
Franci je, kljub temu da ga vidimo v številnih drugih vlogah, tudi družinski mož in oče šestnajstletnega Jana in enajstletne Naje. Kakšen oče je? »Strog zagotovo ne, za tisto je mama. (smeh) Kaj pa vem. Želel bi si biti tak fotr, ki bi jima lahko dal otroštvo, kot sem ga imel sam. Rad bi jima dal več prostega časa, čeprav se ukvarjata s stvarmi, ki ju veselijo (sin srednješolec s košarko, hči osnovnošolka s plesom). Se mi zdi, da to, kar lahko dobiš z enim sproščenim druženjem s prijatelji, tega ne moreš nikjer drugje, je res nekaj, kar potem neseš s seboj. Brez dvoma pa imata moja otroka nekaj, česar jaz nisem imel, pa sem si neizmerno želel, smučanje in vsak svoj šport. Vem pa, da sem premalo strikten starš, zelo hitro me 'najdeta'. Vedno pa jima rečem, naj poskusita od mene črpati tista praktična znanja, ki smo jih. mi z drugačnim načinom življenja kar mimogrede pridobili, naši otroci v časih elektronskih medijev pa sploh ne vedo zanje, na primer v roke prijeti orodje, popraviti kolo in podobno. Zadnje čase pa opažam, da se sina Jana precej prijemlje moj način humorja, tudi Naja rada nastopa. Kri ni voda. Jan trenutno razmišlja, da bi igral električno kitaro. Bomo videli...«
In katera od Francijevih številnih vlog, ki se prepletajo v tvojem življenju, se mu zdi najpomembnejša? »Gotovo, to da sem starš, oče, da imam družino. Družina je zagotovo tisto, kar je v življenju najpomembneje, nekaj, kar ostaja, ko ti ničesar drugo ne gre, ali kjer se spočiješ od dela. Pri nas je organizacija življenja zelo drugačna, ker zaradi glasbe in prireditev manjkam takrat, ko so druge družine skupaj, ob vikendih in ob večerih in nočeh, to pomeni, da je na moji ženi res velik delež, a to ima tudi svoje prednosti, saj sem kdaj med tednom, ko drugih staršev ni. Vsekakor je vse v organizaciji, v razumevanju, medsebojnem spoštovanju partnerjev, potem se vse da,« še doda Franci.
In če se vrneva h glasbi. Tisto, kar Francija od dogodkov čaka najprej v naslednjih dneh, je jubilejni koncert ob 10-oble-tnici The Moonlighting Orchestra 1. in 2. februarja v Domu
II.	slovenskega tabora. Sedem-najstčlansko zasedbo najbolj poznamo z bolj svečanih prireditev, kot so maturantski plesi. K Moonligthintu so Francija povabili, ko so se razšli z Urošem Peričem. »Ja, takrat so si nèkoliko drugače zamislili svoje ustvarjanje in so me povabili. Zdaj pojem pa tudi nekoliko povezujem, ampak tukaj prevladuje glasba. S tem orkestrom res uživam, polna glasba, ki jo lahko ustvarijo tako dobri in številni glasbeniki, je res nekaj. Tudi za jubilejni koncert pripravljamo nekaj posebnega, bolj 'vintage' predstavo, ampak naj bo to presenečenje. Gotovo se bo splačalo priti ta vikend v Žalec.« L. K., foto: T. T. in osebni arhiv F. P.
truditi.«
Leta 1992 je Franci z dvema od njegovih Zmajevih kolegov ustanovil Happy Band (v izvirni zasedbi je bila še Alenka Lesjak in zdajšnji solčavski župan Lojze Lipnik), ki uspešno deluje že 22 let.
In kje vmes se je začelo vodenje prireditev?
»Že v študentu v Mariboru, kjer sem nadaljeval študij na elektro fakulteti, sem vodil vse študentske prireditve. Prišlo je spontano, po naključju. Ker sem že od nekdaj zavezan športu, sem delal, komentiral tudi za univerzitetno športno zvezo in tam se je lepega dne pojavil Zvezdan Martič in me pobaral, če bi vodil oddajo na nacionalni televiziji Resnična resničnost. Malo sem bil presenečen, saj imam narečni zgornjesavinjski »1«, ampak mi je rekel, da se da vse popraviti. Ponudbo sem sprejel, leto in pol obiskoval govorni tečaj pri Ajdi Kalan, Veri Žnidaršič in drugih. Iz te generacije so denimo Matjaž Ambrožič, Mateja Janežič in drugi televizijci, s katerimi smo skupaj hodili k njej. Potem pa sem dve leti in pol v oddaji Resnična resničnost vodil sproščeno rubriko ...« je Franci pojasnil svoj profesionalni vstop med voditelje. Tako je naneslo, da od njegove »štro-marske« kariere ni bilo nič, kajti vodenje in petje sta kmalu postala tudi njegov kruh. Leta 1996 je odšel na svoje in od takrat so prireditve, petje in vodenje, vodenje in petje v različnih kombinacijah njegov vsakdan.
Katere prireditve najraje vodi? »Dobro se počutim, kjer je jasna neka zgodba. Najbolj mi odgovarja, če lahko kar sam dramatiziram. Pri vodenju lahko uporabim vse svoje talente: igro, humor, petje ... Res pa je, da sem že skoraj stigmatiziran z bolj sproščenim vodenjem.« Ali to pomeni, da ga za 'resne' prireditve ne najemajo? Ne, ampak ljudje že v osnovi vedo, da se bo humorju in sproščenemu vodenju pri njem težko izogniti. In zakaj bi se? Ljudje imajo radi takšen način. Kaj se mu
Z The Moonlighting Orchestra ob desetletnici obljubljajo atraktiven koncert v "vintage " stilu (Franci na sredini fotografije v svojem elementu)
Trinajsti praznik ljudskega petja
Utrip Etnološkega društva Srečno
Otroci radi prepevajo z ljudskimi pevci iz Šešč
“down*,
S srečanja
Tretji januarski vikend je v preboldski občini že tradicionalno v znamenju ljudskega petja in glasbe. Zaslugo za to imajo ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč, ki so tudi letos organizirali prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Tokratna je bila že trinajsta po vrsti.
Že v petek večer so v preboldski knjižnici poskrbeli za zanimiv večer. Knjižničarka Lea Felicijan je s sogovornikom Zvonetom Babičem predstavila začetke in dosedanjo pot skupine Prijatelji 6 Še. Med drugim so se spomnili tudi na obdobje, ko so v Preboldu kar nekaj let pripravljali vseslovenski simpo-
Prvi večer o slovenski ljudski glasbi je vodila knjižničarka Lea Felicijan
Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si
ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si
OBČINA ŽALEC Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žale
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2014
Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov:
A - veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever in Združenje borcev za vrednote NOB Žalec) in
B - drugih posebnih skupin (upokojenska društva žalske občine, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2014.
Okvirna višina razpisanih sredstev: za sofinanciranje programov pod točko A: 7.700,00 €, za sofinanciranje programov pod točko B: 25.190,00 €.
Rok za predložitev vlog je 1. 3. 2014. Vloge lahko dostavite osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Bojanu Jerebu na tel. št. 03/713 64 38 ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si.
zij o ljudski pesmi. Spregovorili so tudi o domačinki Ani Mariji Petek, ki je zanje napisala kar nekaj tekstov. Vse njene pesmi so tudi na zgoščenki Vaška veselica, ki so jo izdali predlani. Lani so naredili še korak več in posneli tudi deset videospotov.
Prav javna predstavitev teh videospotov na velikem platnu nekdanje preboldske kinodvorane je tokrat služila kot nekakšen uvod v drugi večer, posvečen ljudski pesmi, ki ga je vodila Polonca Marzel, voditeljica na TV Celje. Najprej pa so zapeli Prijatelji 6 Še in otroški pevski zbor iz preboldskega vrtca.
Snemalec videospotov Ivan Lebr je ob tej priložnosti avtorici tekstov Ani Mariji Petek v imenu pevcev iz Šešč podaril DVD z vsemi desetimi videospoti. V goste so tokrat povabili ljudske pevke Lastovke iz Mislinje, pevce in godce Studenček iz Ivančne Gorice, skupino Sosedje iz Golega pri Ljubljani, Reški bend iz Marije Reke, Stare znance iz Vrbja, Kresnice KUD Božo Račič Adlešiči in njihove tamburaše. Za slastno vzdušje pa so z domačimi dobrotami in pijačo poskrbele gospodinje iz Šešč.	D. Naraglav
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je potekal tretji Utrip domoznanstva, na katerem se je predstavilo Etnološko društvo Srečno iz Griž.
Člani društva ohranjajo rudarsko in kulturno dediščino, negujejo rudarsko izročilo in iščejo etnološke posebnosti kraja, ki mu je svoj pečat pustilo večstoletno rudarjenje.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline že vse od osamosvojitvene vojne .ohranja stike z družinami, ki so v prelomnem času rojevanja naše države skrivala orožje Teritorialne obrambe in takratnega sekretariata za ljudsko obrambo žalske občine.
Tudi letos so obiskali pet družin, ki so skrivale orožje na severnem delu doline, in sicer v Zgornjih Grušovljah, Za-ložah in Andražu, in dan pozneje družino Lobnikarjevih v Mariji Reki. Veteranom se je
Prireditev sta vodili Karmen Jezernik in Tanja Pilih, ki sta se pogovarjali s predsednikom društva dr. Jožetom Hribarjem, z vodjo rudarskega muzeja Janušem Grobelnikom in vodjo rudarske čete Antonom Pintarjem. K besedi sta povabili tudi Bredo Veber, odgovorno za založništvo, in Robija Gabra, odgovornega za snemanje filmov.
pridružil tudi žalski župan Janko Kos, obiska v Mariji Reki pa
Prireditev so s svojimi glasbenimi nastopi popestrili Ubrane strune, Timeja Pinter in Franc Žerdoner ter recitatorja Olga Markovič in Drago Seme, Fanika Burjan pa je poskrbela za pogostitev oziroma rudarsko malico. Obiskovalci so si lahko ta dan ogledali razstavo društva in filme iz zbirke Izviri slovenske dediščine, otroci pa so bili navdušeni nad rudarskim rovom. T. T.
se je udeležil tudi preboldski župan Vinko Debelak. D. N.
Tradicionalni obiski družin
Na obisku pri družini Zdenke in Danija Satlerja v Založah
Podoba krajine skozi čas
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Sa-vinovem likovnem salonu pripravil prvo iz sklopa predavanj mag. Alenke Domjan z naslovom Podoba krajine skozi čas. Predavanje je bilo uvod v dojemanje »vizualnega prostora«, téme, ki bo zapolnjevala program Savinovega likovnega salona vse do poletja
2015.
Kot je dejala mag. Alenka Domjan želijo s kratkimi utrinki iz tisočletne zgodovine umetnosti predstaviti tiste izkušnje, ki se pojavljajo v različnih časovnih in stilnih obdobjih in govorijo o večplastnosti tega motiva. Vzporedno s predavanji bodo pripravili devet razstav (6 letos, 3 prihodnje leto). Tako bomo motiv pokrajine obravnavali po funkciji (sa-
Četrtek, 30. 1. 2014, ob_ 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
PETKA, KVINTET HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK in gostja DARJA ŠVAJGER
S prvega predavanja
mostojni, simbolni), po vsebini (brezosebna, idilična, portretna) in po formi (per-spektivična, arhitektonska) ter s slikovnim gradivom vzpostavljali dialog med tradicijo in sedanjostjo.
V zgodovini slikarstva le redko najdemo motiv, ki bi se tako pogosto pojavljal in bil hkrati zanimiv za sleherno dobo, kot je podoba pokrajine. V dediščino preteklosti so ga zapisale že stenske sli-
karije pred našim štetjem in čeprav se je v očeh umetnika njegova vloga spreminjala skozi čas in razvoj znanosti, ki je odpiral novo in drugačno dojemanja sveta in prostora, je ostal prisoten vse do danes. Le da se je spremenil njegov likovni konstrukt, ki ta motiv, skozi sodobno tehnologijo in času pripadajoče idejne koncepte in izkušnjo zaznave, preobraža v novo vizualno pokrajino. T. T.

r07^0^777777'
✓% /
^STAV1-
Borisi |>|8§!|B>|
IME
SLO.
IGRALCA
NAKRSTA
OBLAČILO,
OBLEKA
(KNJIŽ.,
REDKO)
f <7/? <7 77:77 f 777
VRHNJE OBLAČILO IZ KOŽE, NAVADNO I__OVČJE
Z777/7C
FRANC
LESKOŠEK
I PRIPADNIK KUŠITOV
SUMERSKI BOG NEBA, PRVI V TROJICI:
..ENULIN EA
INDIJANSKO PLEME V ZDA
GRŠKI
BOG
PASTIRJEV
SNOV V ČESNU IN ČEBULI
STANJE
ČOKATEGA
MESTO
NA
FINSKEM
*
ČRNA
ŽIVAL
MESTO NA OTOKU HONŠU
MINUTA
(OKRAJŠ.)
OVČJI SIR, PREPREDEN Z ZELENO PLESNIJO
PRISTANIŠČE V EGIPTU
NACISTIČNI
VODITEU
HITLER
RISAR
VZORCEV
PADAVINA V OBLIKI VODNIH KAPELJ
GOLOGLAVA
AFRIŠKA
ŠTORKLJA
USEDLINA
(PPG.)
JAJCE
(LAT.)
BERA,
ZBIRKA
NEMŠKA
PLAVALKA
GEWENIGER

AMERIŠKI
IGRALEC
ALAN
REKA V RUSIJI
SLOVENSKA
PEVKA
PITKA
ANTON
VODNIK
SLOVENSKI
VESLAČ
ERIK
RIZIKO
(PPG)
ŠVICARSKI
PISATEU
PETER
ŠKRIPANJE
HELENA
IVANČIČ
PRIPADNIK
KLUBA
(ŽARG.)
ESKIMSKA
KOČA
ŠPORTNA
MAJICA
KOVANJE
(KNJIŽ.)
KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ
SLOVENSKI
OPERNI
DIRIGENT
BORIS
PREBIVAL.
ARKTIKE
ZMES
ŽIVINSKE
KRME

JUNAKINJA V POVESTI JAKOBA ŠKETA
MOJZESOV
BRAT
MUSLIMAN.
VERSKI
PREDPISI
«flil
—
—
REKA V TURČIJI
VRSTA
SODOBNEGA
PLESA
SILVO
TERŠEK
KOŽNA
BOLEZEN
ČOPASTI
PAPAGAJ
AMERIŠKA PISATELJICA AMY
POKRAJINA
V
VIETNAMU
DELNI
ZLOM
IGOR
ŠTERK
TKANINA
ZA
ZAVESE
SLOVENSKA
IGRALKA
POLONA
HOMERJEV
EP
KRAJ POD KOZARO V BOSNI
	
>
PAPEŠKA
DRŽAVA
S
SIRSKI
POLITIK
MNJANMAR.
BOŽANSTVO
TLA, POD (KNJIŽ.)
SLOG,
STIL
ZADNJA
BRAZDA
ANTON
ŽAKELJ
SODARSKO
ORODJE
IRENA
ROBNIK
LEPOTNA
KRAUICA
VASICA NAD BAŠKO GRAPO
OTOČJE V TIHEM OCEANU, V POLINEZIJI
GLAVNO
PRISTANIŠČE
ALBANIJE
GREGOR
TOMC
JANEŽ
(LAT.)
NIZOZEMSKI SIR
DRSTENJE,
RIBJE
PARJENJE
TRTNI
HROŠČ
ORIS,
OPIS,
NAČRT
DECILITER
(POG.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA NAPITNICA, ?
JARH
IMATRA: finsko mesto ODOR: zadnja brazda OMARSKA: kraj pod Kozaro ŠERIAT: verski predpisi DRMA: živinska krma SKABIES: kožna bolezen ANU: sumerski bog neba ŠVARA: slo. dirigent Boris
Nagradna križanka "Zlatarstvo Kočevar"
Rešitev križanke Brglez, objavljene v decembrski številki Utripa: SREČNO-IN-ZADOVOLJNO-Z-NAMI-TUDI-V-NOVEM-LETU.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marjan Pinter, Rimska cesta 87, Šempeter; 2. Justina Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče; 3. Manja Rajh, Dolenja vas 115 a, Prebold. Rešitev križanke Maprof, objavljene v decembrski številki Utripa: KDOR-PRI-NAS-KUPUJE-DOBRO-NAČRTUJE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Gaber, Podvin 3, Polzela; 2. Kristina Okorn Raušl, Griže 4 b, Griže; 3. Anica Petek, Sveti Lovrenc 69, Prebold.
Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani obeh podjetij.
Pokrovitelj križanke v tej številki je Zlatarstvo Kočevar, Šlandrov trg 29, Žalec.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 17. 2. 2014.
Waldorfska šola in vrtec Savinja v Žalcu - poučevanje za življenje
Starši spoznajo glavne značilnosti waldorfske pedagogike na predavanjih, ki potekajo od septembra do februarja. Zadnja predstavitev šole za vpis v prvi razred v šol. letu 2014/2015 bo 12. februarja ob 17. uri.
Pravi naslov za odgovore na vprašanja o waldorfski šoli je gotovo mag. Boštjan Štrajhar, ravnatelj Waldorfske šole in vrtca Savinja v Žalcu. Povedal je, da se je prva waldorfska šola pri nas odprla pred dvaindvajsetimi leti v Ljubljani. Največ šol s celovitim pedagoškim pristopom imajo v Švici, Nemčiji, Skandinaviji, sicer pa jih najdemo na vseh celinah sveta. V Sloveniji je od lani prisotna tudi v Žalcu. Obiskujejo jo otroci iz kar dvanajstih občin.
Za waldorfsko šolo je značilen poseben, umetniški način poučevanja predmetov, tujih jezikov (praviloma angleščine in nemščine) od prvega razreda dalje, ročna dela (šivanje, kvačkanje, pletenje, krojenje) igranje na glasbila, lesorestvo, evritmija, gledališke igre ter od četrtega do devetega razreda kar trinajst šol v naravi.
Katere so glavne pedagoške značilnosti waldorfske šole?
Osrednje načelo je osredotočanje na naravo odraščajoče osebnosti ter celostni pristop
k učenju. Poudarek je na razvijanju vseh otrokovih sposobnosti, pouk pa poteka tako, da so vse vsebine optimalno prilagojene razvojnim obdobjem otrok. Waldorfska pedagogika poudarja pomembnost pristnega človeškega stika med učencem, učiteljem in starši.
Na kakšen način otroke pripravite na realno življenje?
Otrok ni računalnik, ki ga je treba čim prej 'sprogramirati' in poslati na delovno mesto. V zgodnjem otroštvu je zelo pomembna prosta igra, ki odločujoče vpliva tako na socializacijo kot na razvoj intelekta in ustvarjalnosti. Današnja nevrotična storilnostno naravnana družba pa želi prosto otroško igro izključiti iz otrokovega vsakdana. Posledice tega se kažejo v zelo omejenem razvoju otrokovih zmožnosti. Gledanje v zaslone (tv, računalnik, telefon) ni prosta igra. Za razvoj širokega spektra sposobnosti moramo poučevati tako, da so nagovorjeni vsi človekovi vidiki, mišljenje, čutenje in volja. Tak pouk omogoča razvoj resničnega znanja, ne zgolj ponavljanja faktografskih podatkov, vzporedno pa se poleg matematično-logične inteligence razvija še čustvena, jezikovna, medosebna, avto-refleksivna, ustvarjalna, glas-
bena, prostorska in duhovna inteligenca. Če spodbujamo razvoj vseh inteligenc, potem bodo otroci odrasli v prilagodljive, iznajdljive, moralne in ustvarjalne ljudi.
Nekateri menijo, da postavljanje meja otroku zmanjšuje ustvarjalnost.
Pred petdesetimi leti je bilo zagotovo premalo razumevanja otroštva kot posebnega razvojnega obdobja. Današnji vzgojni model otroke zlorablja, saj jih prekomerno razvaja in jim vse dopušča. Strokovnjaki govorijo o uničujočih učinkih takšne vzgoje. Mi naših otrok ne razvajamo, jih imamo pa radi - postavljamo jim jasne, a ljubeče meje.
Med slavne waldorfce na tujem lahko štejemo norveškega predsednika vlade Jensa Stoltenbergerja, igralki Sandro Bullock in Jennifer Aniston, ustanovitelja koncerna Porsche ...TU so še starši, ki so svoje otroke vpisali v waldorfsko šolo: Clint Eastwood, Lenny Kravitz ... Zdi se, da si lahko šolo privoščijo le bogati. Kako je s šolnino?
Ko Harrison Ford še ni bil slaven, je hčerko vpisal v waldorfsko šolo, ker pa ni zmogel plačevati šolnine, je opravljal hišniška dela. Stvari so se sicer kmalu spremenile. Naše načelo je, da moramo biti do-
segljivi vsem. Ker izvajamo javno veljavni program, večji del stroškov krije ministrstvo, manjši del tudi lokalne skupnosti, preostalo pa starši. Šolnina tako znaša 125 evrov na mesec. V primerjavi s tujino, kjer je šolnina tudi tisoč in več evrov na mesec, lahko rečemo, da naša šola ni draga. Otroci dobijo v šoli tudi vse zvezke, staršem pa ni treba kupovati učbenikov.
Vse več mladih je brez služb, tudi visoko izobraženi so po več let nezaposljivi.
Ena izmed najpomembnejših stvari v šoli je priprava otroka na (po)klic. Vsak se namreč rodi s klicem, treba ga je le prepoznati. Če zmoremo to, potem bodo otroci sledili svojemu klicu in našli pravi (po) klic. Človek, ki nekaj dela zgolj zaradi dobrega plačila in v delu ne vidi globljega smisla, v življenju na dolgi rok ne more biti ne uspešen nezadovoljen. Tak človek prej ali slej postane nevrotik in današnji čas to potrjuje. Priča smo namreč krizi (ne)smisla in vrednot. Čas pogodb za nedoločen čas in udobnega pisarniškega dela je minil. Prihodnost pripada ustvarjalnim ljudjem, ki se ne bodo bali padcev, temveč bodo imeli dovolj volje, da se vedno znova poberejo. Pogoji za razvoj takšnih kompetenc pa so prosta igra v zgodnjem
otroštvu, razvoj volje, čutenja in mišljenja ter skladen razvoj vseh inteligenc.
Veliko govorite o delovnih navadah, o volji. Imajo učenci veliko domačih nalog?
Pouk je zasnovan tako, da pri vsaki učni uri krepimo otrokovo voljo. Zgolj nadarjenost ne zadostuje za dosego dobrih rezultatov; v večji meri sta potrebni močna volja, vztrajnost. Odločilno vlogo odigra čutenje. Če otroci ne hodijo radi v šolo, če se učijo na pamet in so prezgodaj podvrženi inte-lektuaiizaciji in abstraktnemu mišljenju, potem jim že.v zgodnjih letih odvzamemo žar. Posledice tega so odsotnost radosti in čudenja, ki sta gonilni sili razvoja in ustvarjalnosti. Strah, nevroza in pretirana tekmovalnost so pogosta občutja, ki destruktivno vplivajo na razvoj osebnosti. Kompleksne intelektualne naloge in socialno obnašanje temeljijo namreč na uspešno integriranih raznovrstnih življenjskih izkušenj, ne pa na ozko preračunljivih in logičnih operacij. Domače naloge imamo zaradi tega od četrtega razreda dalje, do takrat pa se otroci vse, kar morajo vedeti, naučijo v šoli. Pri nacionalnem preverjanju znanja naši otroci sicer dosegajo tri do štiri točke nad slovenskim povprečjem.
PROMOCIJSKO BESEDILO
Naročnik oglasa: Waldorfska šola Ljubljana, OE Savinja, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec
Kmetijstvo je zakon
Pred dnevi je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) predstavila svoje delo v preteklem letu in rezultate projekta Kmetijstvo je zakon. Njene promocijske dejavnosti so bile namreč usmerjene v utrjevanje zavesti o pomenu kmetijstva in skupne kmetijske politike. To pa je le del dejavnosti zbornice.
Skupna kmetijska politika (SKP) je »orodje«, s katerim Evropska unija uravnava pridelavo hrane, ohranja obdelanost kmetijskih zemljišč, usmerja razvoj kmetijstva in podeželja ter skrbi za varnost hrane, pravijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Za vse to EU namenja finančna sredstva. KGZS je del sredstev za promocijo te politike uspelo pridobiti preko enoletnega projekta Kmetijstvo je zakon. V sodelovanju z Generalnim direktoratom za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije je aprila lani začela izvajati številne aktivnosti, kot so sodelovanje na različnih prireditvah, posvetih, okroglih mizah, organizacija strokovnih dogodkov. Pripravili so razstavo in promocijska gradiva, s katerim je KGZS sporočala, da delo v kmetijstvu omogoča samostojnost in da pomeni kmetovanje priložnost. Projekt spodbuja mlade, naj se odločijo za kmetovanje, na drugi strani pa pri starejši generaciji zbuja zaupanje v mlade.
Kmetijstvo za mlade
Pri pripravi in izvedbi projekta je KGZS sodelovala z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM), osnovnimi in s srednjimi šolami, kmetijskimi svetovalci, kmetijami, z mediji in izjemnimi posamezniki, ki so v kmetijstvu z inovativnim pristopom že našli poslovni izziv, so poudarili v KGZS, kjer so poleg izdaj več tematskih brošur izdelali tudi spletno stran www. zarazvojpodezelja.si. Z njo želijo zgodbo o SKP približati ljudem, ki iščejo informacije preko spleta. Namenjena je predstavitvi projekta, informacijam o SKP in primerom dobre prakse.
Z organizacijo okroglih miz in različnih dejavnosti, namenjenih mladim, je KGZS vzpostavljala povezave med mestom in podeželjem ter zbudila zanimanje za kmetovanje. Dobro obiskane so
bile okrogle mize na državnih kmečkih igrah, izboru inovativnega mladega kmeta in kvizu Mladi in kmetijstvo. S fotografskim natečajem Utrip podeželja skozi objektiv za ljubiteljske fotografe do 19 let so mlade nagovarjali in jih spodbujali, naj v objektiv ujamejo utrinke življenja na podeželju ali podeželja v mestu, delovna opravila na kmetijah, kaj počnejo ljudje na podeželju in kako se podeželje povezuje z mestnim okoljem. Na fotografskem natečaju je s 131 fotografijami sodelovalo 64 mladih avtorjev.
Skrb za naše korenine
V	sklopu skupne kmetijske politike je Evropska komisija konec lanskega leta začela novo kampanjo obveščanja, katere namen je ozaveščanje o pomembnosti kmetijstva v našem vsakdanjem življenju ter o njeni vlogi pri podpiranju kmetijstva. Kampanjo bodo z novim geslom »Skrb za naše korenine« letos postopoma razširili v vse države članice EU, in sicer z dogodki, avdiovizualnim gradivom in s spletnimi publikacijami.
Evropski parlament, Svet ministrov EU in Evropska komisija so konec junija lani dosegli politični dogovor o reformi skupne kmetijske politike. Namen nove SKP, ki je zasnovana tako, da bo okolju prijaznejša, pravičnejša in učinkovitejša, je okrepiti partnerstvo med Evropo in njenimi kmeti v korist več kot 500 milijonov potrošnikov EU.
Računovodstvo tudi na kmetijah
Med aktivnostmi KGZS v preteklem letu je uspešno izveden projekt FADN, to je kmetijstvu prilagojeno knjigovodstvo. Zbornica je za 908 vzorčnih kmetij dolžna pripraviti zbirno letno poročilo za Republiko Slovenijo v informacijski sistem RICA-1 Evropske komisije.
V	letu 2014 je več kot 1000 kmetij začelo voditi poslovne knjige. Po kmetijsko gozdarskih zavodih so potekala številna izobraževanja kmetov. Računovodske storitve opravljajo za kmetije tudi v okviru računovodskih pisarn na kmetijsko gozdarskih zavodih.
KGZS je bila med glavnimi pobudniki za preprečitev uveljavitve novih (po njenih trditvah
višjih in nesorazmernih) izračunov katastrskega dohodka na podlagi ZUKD-1.
KGZS se dnevno sooča tudi z reševanjem težav članov na področju dohodnine, računovodstva, DDV, trošarin, davčnega postopka in drugih področij obdavčevanja kmetijske in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Lani je pomagala skoraj vsem vlagateljem tako imenovanih zbirnih vlog (skoraj 59.000 vlagateljem). V sodelovanju s kmetijskim ministrstvom in Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bodo s pomočjo KGZS slovenske kmetije pridobile približno 220 milijonov evrov evropskih sredstev.
Izobraževanje je nuja
Kmetijska politika od kmetov zahteva, da nepovratna investicijska sredstva uporabijo namensko in da nove investicije pomembno vplivajo na dvig konkurenčnosti njihovih kmetij. V podporo tega cilja so kmetijski svetovalci ob petletnem obdobju obiskali vse kmetije mladih prevzemnikov, ki so na 2. javnem razpisu za mlade prevzemnike prejele sredstva. Teh kmetij je bilo blizu 400. Prav tako so se uspešno zaključili sodni postopki glede pridobitve sredstev iz Ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij.
Zbornica je kmete redno obveščala tudi o razpisih in jim nudila pomoč pri pripravi vlog na razpise PRP.
Za potrebe kmetijsko okoljskega programa (KOP) so izvedli 605 izobraževanj, ki se jih je udeležilo več kot 32.000 udeležencev. Organizirali so tudi številna druga izobraževanja. KGZS je dosegla, da bodo prejeli denarna nadomestila za izpad dohodka na najožjih vodovarstvenih območjih za leti 2012 in 2013, ter pripravila zgibanko o kmetovanju na teh območjih.
Krepitev zelenjavne verige
Pripravili so izbor sort krušne pšenice za leto 2014 glede na kakovost, odpornost na bolezni in primernost za različna tla ter posredno tolerantnost na sušo. Pogajanja v okviru zelenjavne verige so se avgusta 2013 zaključila s podpisom dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi med KGZS, GIZ Slovenska zelenjava, GZS--ZKŽP, Tušem in Mercatorjem.
Kmetijski svetovalci so opravili dve oceni poškodovanosti kmetijskih kultur zaradi suše in dosegli, da je prišlo septembra do uradnega ocenjevanja suše za leto 2013 in takojšnjega izplačila škode zaradi suše iz leta 2012.
KGZS je sodelovala pri pripravi stališč Slovenije pri pogajanjih za novo obdobje skupne kmetijske politike, kjer je Slovenija dosegla ugodno besedilo, na podlagi katerega bo lahko izvajala bolj prilagojeno kmetijsko politiko. V kratkem naj bi bil sprejet zakon o kmetijstvu, s katerim bodo tudi zaradi dejavnosti KGZS uvedeni krajši plačilni roki za hitro pokvarljivo blago. Pri skorajšnji uvedbi zakona o promociji je bilo doseženo, da se bodo stroški kontrol in certificiranja načeloma
povrnili iz programa razvoja podeželja, zakon pa uvaja tudi bolj prilagodljivo shemo kakovosti.
V okviru projekta Nacionalne poklicne kvalifikacije je v letu 2013 pridobilo certifikate 257 kandidatov. Zbornica je sodelovala pri pripravi priročnika za navzkrižno skladnost in opravila 3700 svetovalnih pregledov kmetij za odpravo morebitnih napak, povezanih z zahtevami navzkrižne skladnosti.
Fitofarmacija
Dosegli so razširitev registracije fitofarmacevtskega sredstva Centium 36 CS talnega herbicida za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela v posevkih strniščne repe in podzemne kolerabe, pridobili dovoljenje za nujne primere za pripravek FFS ADMIRAL za zatiranje ameriškega kaparja ter dovoljenje za nujne primere za pripravek Wülfel vaba - za zatiranje voluharja. Na pobudo KGZS je MKO izdalo dovoljenje za podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili do 15. decembra 2013.
Zbornica je zagotovila dovoljenje, da se je v letu 2013 zaradi izrednih vremenskih razmer na zemljiščih, kjer so bili prizadeti ozimni posevki oziroma jarih žit ni bilo mogoče sejati, koruza lahko sejala tudi, če je bila na istih površinah posejana v letu 2012. To pomeni, da je bilo mogoče sejati koruzo dve leti zapored v okviru integrirane pridelave, kar drugače ni dovoljeno. Zbornica je pripravila specifikacijo za shemo kakovosti »Preverjena kakovost« v sadjarstvu (skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij) in obsežna tehnološka navodila za pridelavo jabolk. Pripravili in objavili so smernice dobre prakse pri obdelavi nastri-žene ovčje volne ter navodila za učinkovito varovanje drobnice pred napadi velikih zveri.
KGZS je tudi uspešno povezala pridelovalce in shemo šolskega sadja (v shemo je vključenih kar 90 % osnovnih šol). Pripravila je parametre za sadje in zelenjavo, ki naj bi jih v javnih zavodih uporabljali pri prednostnem izboru pridelkov in živil s kmetij. Aktivno je sodelovala pri izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka in na vseh konferencah o kratkih dobavnih poteh neposredno s kmetij v javne zavode. Predvsem pa so veliko naredili pri pripravi prožnejše zakonodaje za lažje izvajanje lokalne oskrbe, kot so predelava živil na kmetijah, turizem na kmetijah, neposredna prodaja, poudarja vodstvo KGZS.
O dopolnilnih dejavnostih
Pri dopolnilnih dejavnostih so večji dosežki vidni na področju novih registriranih dejavnosti na kmetijah in pridobivanj znakov specializacije turističnih kmetij ter na področju aktivnega sodelovanja pri spreminjanju zakona o kmetijstvu, ki zagovarja obstoječo ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Veliko aktivnosti je namenjenih uvajanju in razvoju socialnega podjetništva na kmetijskem področju. Zbornica je organizirala več dogodkov, predavanj in
OBVESTILO
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2007-2013 bo Občina Žalec predvidoma dne 31. 1. 2014 v Uradnem listu objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2014.
Predmet javnega razpisa je dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2014.
Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
2.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
3.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU
4.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Javni razpis in prijavni obrazci bodo objavljeni na spletni strani http://www. zalec.si/razpis/, lahko jih dobite tudi po elektronski pošti ali na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Urad za prostor in gospodarstvo (Tilka Potočnik).
Na javni razpis se lahko prijavite do 28. februarja 2014 oziroma do porabe sredstev za posamezne ukrepe, toda najkasneje do 16. junija 2014.
OBČINA ŽALEC
delavnic ter se povezovala z drugimi resorji (MDDSZ, MGRT). S potencialnimi socialnimi podjetniki so iskali najugodnejše rešitve za njihov razvoj ter skušali vplivati na razvoj ugodnega podpornega okolja (zakonodaja, finančni viri). KGZS in JSKS bosta letos svetovanje in promocijo socialnega podjetništva kmetijam vključila tudi v program ukrepov za izvedbo strategije za razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji v letih 2014 in 2015.
Dobro počutje živali
Na področju živinoreje je zbornica dosegla ohranitev AT4 kontrol mlečnosti in učinkovito vodenje in koordinacijo dela pri izvajanju javne službe strokovnih nalog v živinoreji. Skupaj z MKO so pripravili ukrep dobro počutje živali (DPŽ) v prašiče-rejskem sektorju, ki bo izboljšal pogoje reje. Dobro je tudi sodelovanje in nudenje pomoči rejskim organizacijam, ocenjujejo v KGZS.
Zbornica pa svojim članom pomaga tudi s pravnimi nasveti. Z osebnimi, s pisnimi in telefonskimi pravnimi nasveti so pomagali v več kot 900 posameznih primerih. Med drugim so dosegli odpravo 427 nezakonitih odločb v zneskih od 2.000 do 7.000 evrov pri davku na nepremičnine večje vrednosti.
KGZS se je na tiskovni konferenci pohvalila tudi z nadgradnjo spletne strani Kupujmo domače s ponudbo za javne zavode in novo aplikacijo za Android. Spletna stran omogoča brezplačno promocijo kmetijam, njen namen pa je povezovanje kmetij s potrošniki. Trenutno je na strani registriranih 528 ponudnikov z 986 različnimi ponudbami.
Gozdarstvo
Na področju gozdarstva so vzpostavili sistem certificiranja po sistemu PEFC in pridobili ustrezen certifikat. Izdali so približno 280 potrdil za PEFC,
tako da je v sistem vključenih že 15.000 ha gozdov. Hkrati pripravili novo shemo za PEFC, ki je pravkar v potrjevanju. Pri zakonu o gozdovih so preprečili plačevanje odkazila in dosegli omilitev pri prevoznicah za les za domačo porabo. Vložili so pobudo za spremembo 5. člena ZGO in zakona o divjadi in lovstvu. Pri katastrskem dohodku so dosegli, da se je delno zmanjšala višina za gozdove, saj so izločili zavarovane gozdove. Pri davku na nepremičnine so uspeli zmanjšati davčno stopnjo za gozdove.
Mednarodni projekti
Skupaj s projektom Kmetijstvo je zakon je zbornica izvajala sedem mednarodnih projektov. Lani so zaključili projekta Knowin target in New Adviser, ki sta bila namenjena vzpostavitvi poti za prenos znanj v kmetijskem svetovanju.
Aktivno so sodelovali v projektu Agrostart, ki je namenjen vzpostavitvi podpornega okolja za kmetije, mala in srednja podjetja v kmetijstvu za območje jugovzhodne Evrope. S tem so omogočili ponudnikom opreme in storitev, da so enakovredno vključeni v bazo ponudnikov za celotno območje. Pridobili so dva nova projekta Sagiter. Prvi se ukvarja s spoznavanjem tradicionalnih metod kmetovanja in z njihovim posredovanjem v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja (svetovalcev, učiteljev in mladih) v državah Mediterana. Drugi projekt bo namenjen uskladitvi sistemov neformalnega izobraževanja za (NPK) v območju JV Evrope. V letu 2014 nadaljujejo z delom v projektu GuardEn, ki je namenjen postavitvi socialno odgovorne in trajnostno naravnane proizvodnje v podjetjih agroži-vilskega sektorja na območjih partnerskih držav. V letu 2013 so sodelovali kot partner tudi pri projektu Interaktivni strateški management.	K. R.
SNEŽNA FREZAMTD ME 76 cena 1.199,99 € SNEŽNA FREZAMTD ME 66 ceno 899,99 €. SNEŽNA FREZAMTD ME 61 cena 750 18 SNEŽNE LOPATE že od 4,50 € naprej
PANTIMd.o.o. Laikova v« 81 d 3312 Prebold T 03 7771423,051665566 trgovlno@unHoreit.si
DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 7.00 *15.30 sobota: 7.00* 11.00
m
OBČINA ŽALEC Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žale
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec (z dne 21. 6. 2012) je Občina Žalec objavila
JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC, KI JIH BO V LETU 2014 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA.
Vrednost poziva, ki bo odprt do 21.2. 2014, je 82.540 EUR.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Uroš Govek, e-naslov: zkst.kultura@siol.net, tel.: 03/712 12 66.
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RNa podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov, projektov in prireditev na področju turizma v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 31/2012) je Občina Žalec objavila
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV, PROJEKTOV IN PRIREDITEV NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2014.
Vrednost razpisa, ki bo odprt do 11. 2. 2014, je 34.000 EUR.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Sabina Palir, e-naslov: zkst.turizem@siol.net, tel.: 03/714 03 90.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (ZSpo), Ur. list RS, št. 22/98, 72/02, 110/2 in 15/3, objavlja Občina Žalec
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2014
Na razpisu za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Okvirna višina razpisanih sredstev za vsebine, razvojne in strokovne naloge je 191.270,00 EUR.
Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si), kjer so na voljo tudi obrazci za prijavo. Obrazce lahko dvignete tudi na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec ali na Občini Žalec (I. nadstropje, soba št. 36 - ga. Nataša Vasle). Več informacij o razpisu, prijavah in pogojih zanje lahko dobite na ZKŠT Žalec, OE Šport, tel.: 712 12 67.
Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2014« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 27. februarja 2014.
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
4
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
V spomin Janji Ramšak
Dovoli, Janja, da ti v imenu tvojih nekdanjih sodelavcev podarim nekaj izbranih besed... To je edino, kar ti ta trenutek lahko damo v znak zahvale, da smo se v letih druženja s tabo lahko marsikaj naučili o ... življenju ...
Pravijo: »Človeško življenje je stkano iz srečanj in postavljanj. Je čas, ko se sadi, in čas, ko se vsajeno izruva.«
Spomini na skupna leta sobivanja in pedagoškega delovanja prebudijo v nas razmišljanje o tebi, o pomenu tvojega dela z učenci, kulturnega udejstvovanja v šoli in kraju, predanosti literarni in dramski dejavnosti.
Nehote smo se včasih spraševali, ali ni bilo tudi tvoje življenje podobno odrskemu delu. Včasih veseloigra, drama, spet drugič satira, tragedija ... Človek, ki zmore vse to spremljati kot igralec ali kot gledalec, mora imeti v sebi ogromno pozitivne energije. Le od kje jo jemlje, smo se spraševali.
Ker te poznamo, nas to ne preseneča. Tvoj pogled na življenje je bil pozitiven, humoren ... Ljudi, ki si jih srečevala, si s šaljivimi mislimi vedno spravila v dobro voljo. Znala si poslušati in opogumljati. Tvoje pedagoško delo z učenci je temeljilo na prepričanju, da ni otroka, ki ne bi zmogel premagati samega sebe in dati od sebe največ, kar zmore.
Zahtevna si bila do sebe. Nikoli nisi popuščala otožnim mislim in brezciljnosti. Ko je bilo najtežje, si našla izziv v literarnem ustvarjanju, na kar bodo lahko ponosni tvoji najbližji in kraj.
Podobno je bilo tudi z odrskimi stvaritvami in delu z igralci, pa naj so bili to najstniki ali tisti starejši. Prebuditi v njih samozaupanje, da se prepustijo vlogi na odru, pustijo vtis na gledalcih ...To zahteva ogromno osebnega pristopa in zaupanja v osebo, s katero delaš.
Vse to je odražalo tvojo moč, tvoj pogum, tvojo voljo pri premagovanju težav v življenju. Tudi takrat, ko seje začel boj z boleznijo ...
Najbrž bi bila, draga naša Janja, vesela, ko bi življenje razumeli kot... čas veselja in čas jokanja, čas rojstva in Čas umiranja ... Želela bi, da človeško življenje jemljemo kot dragocenost, saj nam le življenje daje izjemno priložnost biti, bivati in delovati v zelo omejenem času v zelo omejenem drobcu vesolja. Vse drugo - prej in potem - je skrivnost, o kateri lahko le ugibamo, domnevamo ali verjamemo vanjo.
Rojstvo je začetek, življenje je pot, smrt je izpolnitev. Zdaj je trenutek slovesa. Obljubimo, Janja, da bo v nas ostal vsaj delček tvojega poguma in pozitivnega pogleda na življenje...
Tvojim sorodnikom in prijateljem pa izrekamo iskreno sožalje.
Ravnateljica OŠ Griže Marija Pavinik s sodelavci
V spomin Anici Lesjak
Nepričakovano in nezaželeno se je v predzadnjem decembrskem ponedeljkovem dopoldnevu razpršila vest, daje umrla Anica Lesjak. Čeprav smo vedeli, daje že nekaj časa bolezen njena sopotnica, smo verjeli, predvsem pa upali, da seji bo še nekaj časa upirala.
Pobliže sem jo spoznala šele lan i poleti. Ob obisku tašče sem tudi z njo kdaj pa kdaj spregovorila nekaj besed. Ni me poznala, vendar je bila vesela, ko sem ji povedala, da sem iz Žalca. Pred tem sem o njej slišala le pripovedovati. Veliko dobrega. Povedali so mi, da je bila izredno načitana in razgledana. Daje bila polna zgodbic o pisateljih, poznala je mnoge, sledila jim je v zapisih v časopisih. Rekli so mi, da je bila živa enciklopedija. Da je bila svetlih oči in širokega nasmeha. Po postavi drobna in krhka, a odločna, kadar je bilo potrebno. Skoraj četrt stoletja je ta elegantna in vedno urejena ženska prebila med kopicami knjig na borih 85 m2. Spominjajo seje, kako je bila stisnjena med njimi. Izza kopic je gledala njena delovna miza. Pred njo je našel svoj prostor stolček za obiskovalce. V tem prostoru je vzklilo seme, kije pognalo močne korenine. Kmalu po tistem, ko seje knjižnica preselila v nove, svetle prostore, seje upokojila.
Po trdni in dobro uhojeni poti knjižničarstva, ki ga je tlakovala Anica Lesjak, stopam četrt stoletja. Čutim stabilen in varen korak, ker so tlakovci položeni strokovno, preudarno, odločno in odgovorno. Hvaležna sem ji, ker je v časih, ki so potrebovali veliko iznajdljivosti, znala ohraniti in širiti ljubezen do knjig med prebivalce po vsej Spodnji Savinjski dolini. Želela je, da pride dobra knjiga do čim več bralcev. Pustila je neizbrisen pečat in dragoceno sled v spodnjesa-vinjskem knjižničarskem prostoru.
Ker so bile knjige njeno življenje, sem se v imenu Medobčinske splošne knjižnice Žalec od nje poslovila s poezijo Mile Kačič. Izbrala sem Misel o smrti: Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas...
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik
V	spomin Mariji Krajnc
Zima prihaja. Trudna zemlja se pripravlja k počitku, da bo spomladi, globoko spočita, pripravljena na nov letni krog.
Tako je utrujena od življenja, v večni počitek zaspala tudi Marija Krajnc ali Užbičeva Mici, kot smo ji po domače rekli v Gotovljah. Svoj življenjski krog je sklenila v 86. letu življenja.
V	kresu 1928 so na manjši hribovski kmetiji v Panečah pričakovali tretjega otroka. Na svet je prijokala Marija, zdravo in živahno dekletce. Ko je dobro zlezla iz plenic, se je že morala ozreti za kašnim delom na domačiji, da je družina preživela. Z učenostjo seje srečala v šoli na Planini, po končani ljudski šoli pa je ostala doma v pomoč staršem in sosednjim kmetom, kamor je že hodila na dnino. Skupaj so preživeli hude čase druge svetovne vojne in se pomladi 1945 skupaj veselili lepše prihodnosti. Začela je obiskovati Zvegličevo gostilno pri pošti v Rimskih toplicah, kjer se je učila in poklicno preizkusila v kuharskih veščinah. Tam jo je v cvetu mladosti prvič ugledal Užbičev Ivan, zaradi katerega je prišla v Gotovlje, kjer stajo prevzeli ravnina, tako drugačna od zelenih kozjanskih hribov, in urejena srednje velika kmetija.
Leta 1954 sta se vzela. V zakonu sta se jima rodila Franci, ki sta ga poimenovala po dediju Franchi, in hči Ivica. Mici se je težko znašla v vlogi ta mlade in se ni najbolj razumela s taščo, toda ljudje so v tistem času znali marsikaj potrpeti.
V	šestdesetih je pri dveh majhnih otrocih in zaradi nacionalizacije ostala na 'gruntu', Ivan pa seje zaposlil, se v službi poškodoval, kasneje zbolel in konec sedemdesetih umrl. Kmalu za njim je umrla tudi tašča in tako je Mici podpirala vse štiri vogale domačije, pri čemer ji je bil v veliko pomoč in oporo »dedi« Franci. Kljub težavam je uspešno spravila h kruhu svoja otroka, se veselila ob vnukih in pravnuku, toda zaradi skrbi in trdega delaje zbolela in je zadnji leti preživela v domu upokojencev na Polzeli.
Mici je živela polno in bogato življenje, pri čemer sta ji pomagali vedrina in dobra volja. Spominjamo se dolgotrajnih priprav na praznike v soseski, pričakovanja pusta vsako leto, ko so z Marto in Marico komaj čakale na odhod v maškare, pa »kofetkanja« s prijateljicami in sosedami, njene velike ljubezni - prepevanja. Pela je v kar v dveh zborih, bila pa je tudi ustanoviteljica ZePZ Gotovlje.
Mici, takšne, vedno pripravljene na »hec« in dobrovoljne, se te bomo spominjali, kadarkoli se bomo pogovarjali o tebi. Mici, radi smo te imeli..
Sosedje
Pogrebna služba - cvetličarna
i MOMMA-
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.sl
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
1 Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 OO |		
		
		Spomin ...
		Edini, ki ostane močan nad vsem,
	vmmn	edini cvet, ki ne ovene,
	i j	edini val, ki se ne razbije,
	! I	edina luč, ki ne ugasne.
	1 v ' » ... it..	(Jimenez)
	w	ZAHVALA
Kljub bolezni je nepričakovano za vedno zaspal
RADI ROZMAN
(25.11.1947-15.1.2014)
Od njega smo se poslovili v žalni vežici v Šempetru, njegovo zadnje počivališče pa bo na pokopališču v Spijkenisse pri Rotterdamu.
Hvala vsem, ki ste delili bolečino z nami.
Vsi njegovi
V tihem grobu zdaj boš spal, a v naših srcih kot svetel žarek boš ostal.
ZAHVALA
V 84. letu je zaspal naš dragi
FRANC TRAVNSEK po domače PUŠNIKOV FRANCI
iz Liboj 95
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in krajanom za darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za tako lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku gospodu Banku, pevkam skupine M.J.A.V. za njegove najljubše pesmi in odpeto sveto mašo. Hvala godbi za odigrane žalostinke, posebej hvala dr. Đuriču in sestri Tatjani, sestri Lauri in patronažni sestri Cvetki za nego na domu.
Hvala tudi sosedu Bojanu z ženo Cvetko.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel, vse življenje boriti si se znal, a v tem zimskem jutru za vedno si zaspal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, brata, svaka in tasta
IVANA LUKEŽA
iz Liboj 7 a
(22. 12.1947-11.1. 2014)
Zavedamo se, da v težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za pomoč pri negi,
vsem sosedom, znancem in prijateljem za izkazano pomoč, pozornost in izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, Godbi Liboje, g. Pungartniku za besede ob slovesu, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Bilo je lepo - prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in svaka
STANISLAVA RIBIČA
s Polzele, Savinjska cesta 286 (21.9. 1956-27.12. 2013)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem podjetij Vivapen, d. o. o., Polzela, d. d., in Tehnos, d. o. o., prijateljem iz DRFD Celje in KZA Žalec, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče, svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Sabini Rezar in sestri Jožici Emeršič, gospodu župniku Jožetu Kovačcu in pogrebni službi Morana za opravljeno storitev in poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Valerija, sin Tilen s Polono in sin Blaž z Rokom

POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal...
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila ljubljena mama, stara mama, prababica in sestra
DRAGA ŠKRABE roj. DROBNE
iz Latkove vasi, Prebold
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za iskrene izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Nejcu Gorenjaku. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, DU Prebold, PGD Latkova vas in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, kjer zdaj počiva v miru, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
24. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
FRANCI STAKNE
iz Letuša
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko.
Žalujoči: žena Darinka, sin Dani, hči Nataša in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice
MARIJE KRAJNC po domače MICI MAME
iz Gotovelj
(29. 6. 1928-6.12. 2013)
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pevcem, govornici gospe Ireni Krajnc in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Franci in hči Iva z družinama
Vse do zadnjega si upala, da bolezen s trdno voljo boš premagala, a pošle so ti moči in odšla za vedno si...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in orne
ANTONIJE VIHER
iz Podvina 11 (25.11.1939-9.11.2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo, za darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Dušan in Tomi z družinama, sestri Minka in Ivanka ter brat Rajko
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
11. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ate in stari ate
BRUNO MLAKAR
iz Šempetra
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žena Lida, sin Milan z Mileno ter vnuka Damjan in Andreja z družinama
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame in tašče
MARIJE MENCAK roj. GRM
iz Pongraca 2 d, Griže (28. 8.1943-3.1. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Domu upokojencev Polzela, gospodu župniku Jožetu Planincu, Godbi Liboje, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Zaman je bil tvoj trud, bolezen je bila močnejša od volje tvojega življenja.
Tiho odšel si, ostal je le še spomin tvojih rok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
AVGUSTINA GROSA
iz Zabukovice 146 (6. 11. 1957-25. 12. 2013)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem, trobentaču in govornici za opravljen obred.
Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči: vsi njegovi
Vse je tako, kot zapustila si, v vsaki stvari si, kije v hiši.
V mislih ti si noč in dan med nami, le solza tuge naj te kdaj predrami.
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga
žena, mama, babica in prababica
MAGDALENA PETEK
iz Sv. Lovrenca, Prebold (22. 4.1936-31.1. 2013)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ali ji prižigate svečko.
Vsi njeni
Kdor umre, pozabljen nikoli ni.
Spomin nanj večen je, v naših srcih še naprej živi...
ZAHVALA
... tako kot bo večno v mislih z mano tudi moja ljubljena žena
ELIZABETA PAVLIC -RAZPOTNIKOVA BETKA
iz Sv. Lovrenca 94, Prebold,
ki me je v 70. letu starosti mnogo prezgodaj za vedno zapustila. V najtežjih trenutkih nisem bil sam, zato se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi kakorkoli pomagali, mi stali ob strani, ter vsem ostalim, ki so jo skupaj z mano pospremili na njeni zadnji poti do groba.
V globoki žalosti: mož Mirko, ki jo močno pogrešam
UKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi IS % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Prazen dom je in dvorišče, naše oko povsod te išče ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega ata
FRANCIJA
RANČIGAJA
z Gomilskega (16. 5.1922-2. 1. 2014)
V težkih trenutkih nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali za cerkev, cvetje, sveče in svete maše ter pospremili našega ata na njegovi zadnji poti.
Iskren hvala osebju Zdravstvenega doma Vransko, gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred, Sekstetu Gomilsko in cerkvenemu zboru za petje, sosedi in govornici Magdi Šalamon, pogrebni službi Ropotar, PGD Gomilsko in hmeljarskim starešinam.
S spoštovanjem in z ljubeznijo vsi njegovi žalujoči
H Vsa toplina njenega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami...
V SPOMIN
17. januarja je minilo devet let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama in stara mama
TEREZIJA VENGUST
iz Hramš
Kogar imaš rad, nikoli ne pozabiš, spomini so tisti, s katerimi se tolažijo naša srca. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu, obiskujete njen grobek in prižigate svečke.
Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamah ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu.
Zvezda sem, njena blaga luč v noči.
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.
V SPOMIN
Danes mineva pet let neizmerne bolečine in žalosti, odkar si za vedno zatisnil trudne oči in sklenil svoje delovne roke, naš dragi mož, ati, brat, dedek in stric
IGNAC VINDIŠ
iz Zg. Grušovelj 14, Šempeter (14. 1. 1938-29. 1. 2009)
Ni konca, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj, med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj pristna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh, od korenin do vej.
Njegovi najbližji, ki ga nosimo v srcu
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel, vse življenje boriti si se znal, a v tem poznem jesenskem dnevu si zaspal.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil dragi mož, ati, ate, brat, stric in tast
SILVO KORUN po domače TIŠLARJEV SILVO
iz Šentruperta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti do groba, kjer počiva v miru in brez bolečin.
Vsi njegovi
LEOPOLDA KOŠTOMAJA
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
iz Velike Pirešice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala gre dr. Strouhalu in dr. Artičkovi ter obema sestrama in patronažni sestri Cvetki za spodbudo in zdravljenje. Zahvala gre tudi društvu upokojencev in združenju šoferjev, gospodu Ropotarju in govornici ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Družina Koštomajevih
Hudo je otrokom za starši jokati, še težje je staršem brez sina ostati.
Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in na najbolj krut način nam je usoda v trenutku vzela,
kar nam je bilo najdražje - naš sončni žarek.
V	cvetu mladosti, polnem življenjske radosti ter ustvarjalnosti,
delovne navdušenosti in entuziazma, nas je nenadoma zapustil naš
TILEN SUHOLEŽNIK APNAR
iz Petrovč
(4. 5. 1988-23.12. 2013)
V	nesreči spoznaš, kdo so dobri in iskreni ljudje. Najtopleje se zahvaljujemo Miranu, Nani, Roku in Dali, ki so nam v najtežjih
trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nudili vsestransko pomoč. Iskrena zahvala tudi družini Bungič za vso podporo in požrtvovalnost, hvala sosedom iz naše ulice za tolažbo in denarno pomoč, zahvala sostanovalcem bloka, sodelavcem "iz mehanske" podjetja SIP, sodelavcem Panhygie, pogrebni službi Usar, sorodnikom, prijateljem, znancem za cvetje, sveče, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga poznali in ga pospremili na njegovi, žal, mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Odgovorov na vprašanja večna ni, spominje tisto, kar živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
DOMINIKA KOSMAČA
iz Dolenje vasi, Prebold (8.8. 1935-1. 12. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, gospe Ivanki Ropotar, pogrebni službi Ropotar, pevcem MoPZ Prebold in gospodu župniku Damjanu Ratajcu.
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, babice, prababice in tete
SILVE HREN
iz Pariželj
(20. 12.1937-30.12. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene svečke in darovane svete maše. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Kvinteta Lastovka za odpete pesmi, pogrebni službi Morana in gospodu Pungartniku za lepe besede slovesa. Najlepša hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste se ji še zadnjič poklonili in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 17. februarja 2014 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela.
V tihem grobu zdaj spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
25. januarja je minilo pet let, odkar nas je zapustila draga
mama, babica, prababica, sestra in svakinja
SILVESTRA ROVŠNIK
iz Trnave 20
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
V SPOMIN
20. januarja je minilo 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
RUDI ZUPANC
Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in velika ljubezen pa ostajajo vedno z nami v uteho in kot stalni spremljevalci naših žalostnih dni.
Vsem, ki mu prižigate svečko in ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Nenadoma in veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast in brat
SLAVKO KOSTANJŠEK
iz Prebolda
(17. 7.1939-30.12. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje, izrekli sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi govorniku gospodu Valterju Zupancu za lep govor, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, Pihalnemu orkestru Prebold in pogrebni službi Ropotar.
Zelo ga bomo pogrešali...
Žalujoči: žena Pavlika ter sinova Roman in Zlatko z družinama
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Oblačila preteklosti na koledarju Pred koncem sneg zamrznil prenovo
Tudi KD Gomilsko je izdalo koledar za leto 2014. A koledar je drugačen od drugih, saj na štirinajstih straneh s petintridesetimi fotografijami prikazuje otroška oblačila in življenje v preteklosti.
V okviru gomilskega kulturnega društva že od leta 2009 deluje otroška folklorna skupina, ki ju od lani vodita Maja Rojnik in Barbara Tro-gar, ob ustanovitvi pa sta jo vodili Majda in Manja Ranči-gaj, tudi avtorici fotografij na koledarju. »Lani smo za Folklorno skupino Srajčke pridobili kakovostne folklorne
kostume. Po raziskavi starih fotografij z našega območja iz prve polovice 20. stoletja je šivilja Metka Škorjanc Šte-pic pripravila skice oblek. S strokovnim svetovalcem za folklorno dejavnost pri JSKD RS dr. Bojanom Knificem sta ugotovila ustreznost in dorekla podrobnosti glede krojev in šivanja ter primernosti blaga in ostalih materialov. Oblačila so narejena iz naravnih materialov (bombaž, lan in volna, gumbi so pretežno iz biserne matice). Mlajše deklice imajo obleko s predpasniki, malo večja dekleta nosijo
Med najboljšimi maketarji
Sneg jih ni presenetil
Dan pred tem, ko so se snežne napovedi po večkratnem "odlogu snega" dokončno uresničile, je po spletnih forumih krožila dilema, ali bo tudi letos sneg presenetil cestarje.
Mnogo komentatorjev se je strinjalo, da zima ni zima, pa naj bo še tako pozna, če jih ne preseneti. A kolikor smo uspeli spremljati po dolini, zima ni presenetila Savinjčanov, pa naj bodo komunalci ali navadni občani. Gotovo pa ni presenetila stanovalcev bloka s hišno številko 207 b na Polzeli, ki so si snežno frezo nabavili sami in z njo takole poskrbeli za red v okolici njihovega domovanja.	L. K., T. T. Stanovalci so sami poskrbeli za novozapadli sneg
bluze, krila in predpasnike. Naj večji dekleti sta oblečeni v krilo, predpasnik in kočamaj-ko. Fanta sta oblečena v hlače, srajco in brezrokavnik,« nam je povedala Marija Rančigaj. V nadaljevanju je {»jasnila tudi pripravo koledarja: »Za sceno so pri fotografiranju za koledar služili neokrnjena narava, hmeljišče in hmelj ter perišče in Rezarjeva domačija, ki sta neprecenljiva kulturna spomenika v Grajski vasi. To ni navaden koledar, je dokument časa, v katerem so živeli (pra)dedki in (pra)babice naših plesalcev«	L. K.
vse, ki so želeli predstaviti svoje makete, med njimi sta bila tudi dva preboldska sed-mošolca, člana celjskega ma-ketarskega društva.
Tekmovanje je potekalo v dvajsetih kategorijah za seniorje in juniorje. Izdelovalci so na ocenjevanje prinesli makete cestnih in ostalih civilnih vozil, figur, vojaških vozil in sredstev, diorame in vinjete, makete zračnih plovil, ladij in ostalih plovil, makete iz znanstvene fantastike, filmskih objektov ter astronavtike, posebna kategorija so bile makete iz slovenske zgodovine.
V kategoriji LIJ - L5J (makete in dioreme zračnih plovil v vseh merilih, juniorji) sta sodelovala tudi Matic Klemenčič in Mitja Kerič, sed-mošolca iz OŠ Prebold. Matic Klemenčič iz Šešč je z maketo
P-51D Mustang (1/48) osvojil drugo mesto (na tekmovanje je prinesel še maketi Hawker Hurricane in Bristol Beaufighter), tretje mesto pa je z maketo Mig-21PF osvojil Mitja Kerič iz Latkove vasi. K. R.
Matic Klemenčič (desno) in Mitja Kerič ob ogledu maket iz slovenske zgodovine
Ledeno tihožitje nadzoruje žalski »štangar<
Zima, ki je prejšnji petek z zamudo le prišla, je zaustavila dela pri prenovi žalskega starega mestnega jedra. Skoraj dokončana prenova kanalizacije na celotnem omrežju bo tako morala počakati na konec zimskih razmer.
Potem ko so se v Žalcu odločili tudi v tem letnem času
nadaljevati s prenovo kanalizacije na področju 2. in kasneje še 3. faze, kanalizacija namreč ni toliko odvisna od vremenskih razmer, so uspeli prenoviti kanalizacijo po celotnem območju 2. faze (od križišča Šlandrovega trga, Trubarjeve ceste in Ulice Ivanke Uranjek do križišča Šlandrovega trga,
Savinjske ceste in Ulice Savinjske čete) in nadaljevali že na območju 3. faze (po Savinjski cesti do križišča z Aškerčevo ulico). Na tem območju so uspeli končati severni del kanalizacije, na južnem pa jih je zalotil sneg in za nekaj časa skupaj s stroji zamrznil tudi dokončanje prenove. T. T.
Novoletna osvežitev
Takole so si po "zgledu" od drugod rekli naši rojaki iz Levca: »Zakaj pa ne bi tudi mi opravili z letom nekoliko drugače?!« In so si omislili "osvežilno" no-
voletno kopanje v Ložnici.
Res da letos zima začetka leta ni pospremila s tako pasjim mrazom, kot zna, a temperature vode so bile vse prej kot primerne za
namakanje. Letos so si podobno plavanje omislili na Špici v Celju, a v naši dolini so levški junaki gotovo edini ali vsaj med redkimi novoletnimi plavalci. L. K.
V soboto je prostorih osnovne šole v Račah pri Mariboru potekalo tekmovanje izdelovalcev maket za Maistrov pokal, ki jo je organiziral Maketarski klub Maribor. Tekmovanje je bilo odprto za
I	VSTOPNICE PREKO SPLETA
Mladi braslovški folkloristi ponosni na nova stara oblačila
V/a&6\V
IELEN8 ŽUTO
Savinjski hram
na žalski tržnici ^ ^
Akcijska ponudba v februarju!
Kislo zelje, JERNEJO, lkg... 1,50 €	Testenine, rdeča pesa/špinača, PEPEL, 150 g... 1,65 €
Prekajena svinjska krača, banovšek, l kg... 4,50 € Testenine, tribarvne, pepel, 200 g... 1,95 €
Sir navaden/zeliščni, četina flis, 250 g... 1,90 € Valentinovi čokoladni srčki, PEPEL, 40 g... 2,20 € Česen, Rotovnik, o,5 kg... 3,50 €
Ponedeljek-petek: 10.00-12.00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00
Cene vključujejo DDV. Akcija velja od 1.2. do 28.2.2014 oz. do prodaje zalog.
ZRŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, www.zkst-zalec.si

foto: arhiv KD Gomilsko