^ ^ (Un raxen sobot. nedelj in prsznikov. , ^ «cepi Saturday* 1T¿undayi and Holidays PROSVETÂ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški Id upravntikl prostori: 1607 bou t h Lswndate Ava. Office of Publication: 1087 South Lawndale Am Telephone. Rockwell 4004 —tow« - mt»,m4 !.. m« CHICAGO, ILU PETEK, S, SEPTEMBRA (SEPTEMBER SUN! Subecription 90.00 Yearly ŠTEV.-NUMBER 173 Acceptance for mailing at special rate of postage provided 1er in section 11 OS, Act of Oct 3, 1917, authorised on June 4, 1910. >odmornica napadla ameriško no ladjo na Atlantiku 1 Sovjetske armade strle nemško ofenzivo na ukrajinskih frontah. Berlinska poročila omenjajo obupen odpor ruskih čet v Odesi, pri-itaniftcnem mestu, ld ga oblegajo nemški, ru mimiki in ogrski vojaki. Angleške bombe unetile ogromne požare v Berlinu. Borba xt kontrolo Atlantika se razvija v prilog Veliki Britani ji Kil f^hington. D. C., 5. septični department je sino-ail, da je podmornica, identiteta ni bila ugotov-torpedirala ameriški ruši-Jreen na Atlantiku, ko je bil «ti proti Islandiji s pošto za piko oboroženo silo, ki je ¿rala ta danski otok pred meseci. Naznanilo do-ja, da torpeda ni zadela ru-Ta je takoj po napadu globočinske bombe v toda rezultat ni znan. riarični department pravi, poveljnik rušilca Laurence Frost in da posadka šteje eoi i l 5. sept.—Danes ob-|)en uradni komunike pravi, tbila nemška ofenziva na ijinskih frontah in pri Leti zlomljena. P o s k u si lah kolon, da prekoračijo , so se izjalovili. Scomisar za zunanje zade-iiiovski je izjavil, da se sr-bitke nadaljujejo med Nov-adom in Leningradom. On je anikal osiščna poročila, da rad obkrožen. 4. sept. — Obupen od-»vjetskih čet v oblegani O-kki ob Črnem morju in fcbltke na centralni fronti so itiler Churchill ostro pokaral Ijene v nemških vojnih poli s sovjetskih front. Vrli poveljstvo prpvi, da so vrgli na stotine tankov na o fronto, ndna časopisna agentura poroča, da je bilo 178 ru-fcnkov razbitih v zadnjih dneh. Nemci so zaplenili kikih topov in velike zalomiva in bojnega materia-V Berlinu so priznali, da se k upirajo Nemcem na fron-"*ki Dnjeper. K leži zapadno od te t je ostala brez vode, ker so •fte bombe uničile vodovod-•prave. V obleganju tega ne#a mesta so udeleženi rumunske in ogrske čete. P*oea, da je nemški bom-¡•Nel in potopil rusko «o v bližini Odese, t 4 sept. — Jameljan «ki, član eksekutivnega ■ komunistične stranke, je L ii nemške »/.*ube od za-1 »ojne znašajo 2,930,000 S^ilo uključuje ujete, u- * r*njene nemške vojake. tJ ¿are, poroča "»nuter Po|eg Berlina bombai diranja iz ■S FW, mesu, med ' Kolin. Drugi JTZtt 1 - »stočasni) * na Dunkirk, O- fca oporišča na Cr 'br^u n^nanila, da h: r"h 'kršeni na Tri-,^'ter vojaška leta- WE2*r ArchibtW Kl,7Jš1. » borba za Rudarska unija oklicala stavko Klavniski delavci se vrnili na delo Birmlngham, Ala.. 4. sept. — Skoro vsi premogovniki v tukaj šnjem distriktu so morali ustaviti obrat zaradi stavke, katero je oklicala rudarska unija. Okrog 15,000 rudarjev je zavoje-nih v stavki. - 1 Premogovniki so od maja doslej obratovali na podlagi začasne pogodbe, ki določa dnevno mezdo $5.50. Prej je bila mezda $4 50. Stavka je nastala, ko so operatorji zavrgli zahtevo glede zvišanja plače za 40 centov na dan. Chlcago. 4. sept. — Okrog 1,-500 klavniških delavcev, članov unije CIO, se je danes vrnilo ns delo, ko so uradniki preklicali stavko, katera se je pričela zadnji petek. Stavka je zajela klavnice Agar Packing Co., Provision Co., P. Brennan Packing Co. in Empire Packing Co. Predstavniki unije in kompanij so sinoči naznanili dosego sporazuma, na kar je bil* stavks preklicana Kongresnih zahteva preiskavo odbora America First ' 1 potopila K? k ' ^»naporu y New York, 4 sept -Kongre* ■ , . nik Samtiot Pichatein, načolhit odaeka za naturalizacijo in iml-grecijo. je naznanil, da je poslel telegram kongresniku Msrtinu Dieeu, naj odredi preiskavo aktivnosti odbora America First. à., - ^ inirM xa uvnusii nama ----- iJir,tika ia/vlja v pri- ki vodi agitacijo proti vstopu Rusija dobila ameriško olje Anglija ojačila vojaške posadke v Sin ga poru Waakington. D. C« 5. sept.— Državni department je potrdil poročilo, da je parnik L. P. St. Clair, last Union Oil Co., srečno dospel v Vladivostok, sovjetsko lujco ob Sibiriji. Parnik je pripeljal 95,000 sodov olja za ruako letalsko silo. Parnik je odrinil iz Los Angolesa, Cal., 15. avgusta. Naznanjeno je bilo, da sta nadaljnja dva parnika, naložena z oljem, odrinila proti Vladivostoku v nedeljo in pondeljek. Japonska ni ovirala transportacije olja v sovjetsko luko. Tokio. 4. sept. — Premier Fu-mimaro Konoje razpravlja s člani svoje vlade o ustanovitvi varnostne cone okrog Japonske, ki naj bi uključevala vse vodovje ob japonskih obrežjih. Razprava se je pričela po naznanilu, da je ameriški parnik, naložen z o-ljem in gasolinom, na poti v Vladivostok, sovjetsko luko v Sibiriji. Tokijiks vlada je ie prej po-slala protest v Washington, da pošiljanje gasolina, orožja, streli vs in drugega bojnega materiala v Vladivostok po njenih te-ritorijalnih vodah ograia varnost Jsponske. General Sen juro Hajaši, direktor Zveze za razvoj Azije, katero tvorijo vodilne japonske nacionalistične grupe, se je izrekel za ustanovitev pomorske varnostne cone, ki naj bi uključevala vsa vodovja ob Japonski in njenih otokih. Haja-ši je pozval premierja Konoja, naj nadaljuje sedsnjo politiko in se drži obligacij z osiščem Rim-Berlin sklenjene pogodbe. Ursdni krogi se pritožujejo, ker sts Velika Britanija in Amerika povečali ekonomski pritisk na Japonsko. V tem vidijo premišljeno kampanjo, ki naj bi po-tegnils Japonsko proč od osišča. Časopisna agentura Domej poroča, da ao nove angleške in av-strslske čete dospele v Singapor, glavno britako trdnjavo na Daljnem vzhodu, in na Malajske o-toke. Vojaške posadke so bile ie prej ojsčane. V Tokiju sodijo, ds angleška oborožena sila tamkaj šteje čez 250,000 mož. Enote britske bojne mornarice so koncentrirane pri Singaporu. SanghaJ. 4. sept. — Potniki, ki prihsjsjo sem iz japonakih mest, pripovedujejo o ooteikočah tokijske vlsde. Reprezentantl na-cijske Nemčije zahtevajo takojšnjo agresivno skcijo proti Veliki Britaniji na Daljnem vzhodu, dočim zmerni elementje svare vlado, naj stori vse, kar more, da se izogne vojni na Pacifiku. Borba se deloms vrši za kulisami. Japonska militaristlčna klika zahteva od vlade premierja Konoja odločno akcijo proti Angliji in Ameriki in možnost je, da se bo uklonila. Amerike v vojno Dtes Je načelnik odseka, kateremu je bila po-verjens preiskava neameriških aktivnosti. "Nobenega dvoma ni, da jrrrtj odbore pomirjmje diktatorjev in podii-ganje odpora proti Rooeeveltovl politiki." pravi Dicksteln v tele-grsmu 'Ta grupa noče objaviti imen onih, ki financirajo njen« kampanjo. japonska odredila totalno mobilizacijo V- ~ AngUiki general iridi razUgnitw konflikta OSlSCNJi SILA SE KRHA Tokio. 4. sept — Premier Konoje je sinoči opozoril japonski narod, da stoji pred največjo krizo v zgodovini! saeno pa je odredil totalno mobilizacijo japonske sile. V svoji prvi javni izjavi po petih tednih je omenil, da se ameriški parAiki, naloženi z oljem in gasolinom, na poti v Vladivostok, rusko luko ob Sibiriji, bližajo japonskim teritori-jalnim vodam. Konoje je prej podprl načrt voditeljev skrajne nacionalistične grupe glede Ustanovitve varnostne cone okrofe Japonske. Dejal je, da bi taka cona blokirala transportacijo ameriškega gaso-lina v Vladivostok. List Times and Advertiser, publikacija v angleškem jeziku in glasilo japonskega zunanjega u-rada, piše, da polet dveh sovjetskih veleletal čas severni tečaj v Alasko dokazuje bodočo nevarnost na severu. Veleletali sta pripeljali rusko misijo 47 člsnov, ki bodo dsnes ali jutri odleteli iz Alaske v Wfphit.gton. List omenja, da ta polet kaže možnost ustanovitve direktne letalske črte med Rusijo in Združenimi državami. Govornik na tokijski radiopo-staji je naznanil, da se bodo letalski napadi na Čungking, kjer je sedež kltajsk# vlade, nadaljevali v večjem obsegu zaradi pomoči, oki jo general Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, dobivs od Anglije in Amerike. Japonska ve, da so bila zgrajena nova vojaška letališča pri Cungkingu in ta bodo tarča bombardiranja iz zraka. Singapor, 4. sept. — General Robert Brooke-Popham, poveljnik angleške letslske sile v tej trdnjavi, je dejsl, da vsa znamenja kažejo, da se bo konflikt na Daljnem vzhodu raztegnil. "Japonske čete so v Indokini in na meji Slama," je reke!, 'To dejstvo moramo upoštevati. Naš» oborožena sils je pripravljena na vse, kar pride." Simla* Indija. 4. sept. — "Sila osišča Rim-Berlin-Toklo se krha", je izjavil general Archibald P. Wsvell, vrhovni poveljnik o-borožene sile v Indiji, v svojem govoru ob drugi obletnici Izbru- ha vojno y furnpi._"Pokarala so se že znamenja, da sovražnik postaja šibkejši. Iz arogantne vere v nepremagljivost svoje oborožene sile nastaja zaskr-bljerujst, ki se bo kmalu izpre-menila v obup, ko bo sovražnik spoznal, da je poraz neizbežen. Hitlerjeva propaganda bruha la ži, da prikrije ogromne izgube v bitkah na ruskih frontah." Wavell Je dejal, da Indijska srmada šteje že milijon mož In da se 100,000 vojskov bori proti sovrsžnikom Velike Britanije na frontah na drugi strani mor J« _ Federalni detektivi prijeli nemškega špiona New York, 4 sept. — Kurt t Ludwig, v Ohiu rojeni Nemec, ki se Je skušal Izogniti aretaciji na obtožbo špionaie z begom v Seattle, Weeh., Je bil prijet po federalnih detektivih v Spoka nu, Waah. Z nJim vred Je bilo aretirano oeemnajst let staro dekle, ki ga je spremljalo na bogu Ludwig se bo moral ugovarjati pred federalnim sodiščem na ob-oFbö fptönite m Itrtetijs zakona, ki zahteva registracijo agen tov tujih vlad. Detektivi so izjavili, da Je Ludwig pošiljal In formacije v Berlin o transports d ji ameriških bojnih letal in bojne opreme v Anglijo Zaščita ženskih pravic v Angliji Unije se izrekle sa izenačenje mezde London. 4. sept. — Kongres strokovnih unij se je na zborovanju v Edinburghu izrekel aa apel na vlado, naj garantira len-skam, ki oo ao rogiatrirale sa vojna dola, da bodo dobilo nazaj svojo aluibe, ko bo vojna končana. Kongres jo tudi podprl načelo, ds ženske, ki opravljajo ista dela kot moški, prejemajo isto plačo. V prvih mesecih vojne jo vlada obljubila delavcem, ki so bili pozvani v armado, da bodo dobili dela v obratih, v katerih ao bili upoaleni, po vojni. Kongres strokovnih unij je na svojem zborovanju zaključil, da mora to pravilo veljati tudi za ženako, ki so se registrirale za vojna dela. Pričakuje se, da bo pol milijona žensk pozvanih v prihodnjih meaecih, naj se prijavijo za dela v vojnih industrijah. Veliko število žensk je ie zdaj u poslanih v municijskih In letalskih tovarnah. Predlog glede reorganiiiranja unij na industrijski podlagi namesto strokovni je bil zavrien, sprejeta pa je bila resolucija, da Kongres imenuje posebni odbor za proučevanje načrtov industrijskega organiziranjs, Dolega-tje so izrazili mnenje, da imajo le unije praviet) odločevanja, ali naj se vzdrie sedanje obliko organizacije, ki sliči obliki unij Ameriške delavske federacije, ali pa jo izpremene v tip, kakršnega predstavljajo unije Kun« greaa Industrijskih organiaacij. Angleški delavski voditelji ao edtnl v tem, da ne smo priti do razkola med strokovnimi unijami glede vprašanja reorganizl-ranja. Hitlerjeva koncesija Franciji Sorodniki prostovoljcev izpuščeni iz zaporov Parte. 4. sept. — Hitler je odredil izpustitev vseh sorodnikov Legije francoskih prostovoljcev, ki so se prijavili za boj proti Rusom na strani nemških armad, iz jetnišklh taborišč, Odlok je bil naznanjen, ko jo prvi kontingent prostovoljcev odpotovsl na Poljsko, kjer jih bodo veibeli nemški častniki, dokler ne bodo poslani ns ruske fronto. Prosto voljci bodo nosili nemško vojs-ške uniforme. Poveljnik kontingenta je polkovnik Durvy, ki Je bil ranjen zadnjo sredo v atentatu na Pler-ra Lavala, bivšega francoskega premierja in glavnega ssjovoi nike kooperacije med Francijo in Nemčijo, in Marcela Deata, bivšega ministra. Paul Colette, atentetor, Je bil aretiran in se nahaja v pariškem zaporu Oba, Laval In Deat, so nahajata v bolnišnici in njuno stanje se je izboljšelo, Vicky. Francija. 4. sept * Margueritte Kroef, učiteljica po poklicu, je bila na obravnavi pred perišklm sodiščem obsojena na deset let zapora na obtožbo širjenja komunistično props* gande. Vladni dolgovi ne vznemirjajo WillUeja New York, 4. sept. — Wendell L. Willkte, predsedniški kandidat republikanske strank* pri novembrskih volitvah, Jo dejal, da raje last u je federalni bond. drt naiMnifn 't'-V:i f'Opl.- naraste na 160 milijard dolar jev, da se uniči Hitler In vse, kar on predstovljs, kot pe bond dolgs 50 milijard s Hitlerjem ie na avetu Wltlkie Je govoril v Ko-; ckWellerJrvem centru ob otvo- Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredniitvo Prosvctc so obiskali 2. t. m,: Jakob in Uršula Am-brožič ter John in Rose Usnik, vsi iz Eveletha, Minn. Pomošnl odbor v Waukegsnu Waukegan. 111. — Zadnje dni se je tukaj in v North Chicagu organiziral slovenski lokalni pomožni odbor, ki bo nabiral prispevke za stari kraj. Deset slovenskih podpornih društev je zastopanih v tem odboru. Anton Kobal je predsednik, Jennie Kober, podpredsednica, Jos, Zore, tajnik, Frank Nagodc, blagajnik; Matt Slana ml„ John Mikš in Louis Košir so pa nadzorniki. Nov grob na sapadu Denver, Colo. — Pred dnevi je tu umrl Jakob Jelnikar, star 75 let, ki zapušča pet sinov in štiri hčere. Bil je član ABZ. Smrt koal v MUwaukeeJu Milwaukee. — V drugi polovici avgusta, torej v dveh tednih, so bolezni in nesreče spravile o-sem milwauških in westallških Slovencev in Slovenk v grob. O nekaterih med temi je bilo v Prosveti ie poročeno. Med ostalimi pokojniki in pokojnicami je Kunigunda Tratnik, stara 70 let in doma a Pustega polja v Savinjski dolini na &taierskem. V Ameriki je ilvela čas 40 let in zadnjih 13 let je bila vdova. — Dne 16, avgusta je bil pri neki avtni nesreči v okolici Wauke-she ubit 22-letni Fr, J. Jerov-Šek. Druge podrobnoati o njem niao znane. — Dne 20. avgusta je umrl Jos, Certallé, atar 60 let in doma od fit. Jerneja na Do-lenJakom. V Ameriki je bil a» let in tu zapušča ieno, sina in pohčerinjo. — V bolniški postelji se nahajajo Katarina Muika-tevd, Marv Bukovnik, Jennie Perko in Ana Planovšek. — Poroko: John Gazvoda in Hortense Kwiatovaki ter Fr. J. Zam-Ijen in Jeanette Hauerwaa. V Sheboyganu sts pu bila poročena Frank A. Koren, znani po-grebnik, in Klizabeth K. Alten-bach. Il Pennaylvanlje West Newton, Pa. — Dne 2, septembra Je tukaj naglo umrl Pavel RoŠiČ, stsr 67 let in doma od Sv. Trojice na Dolenjskem, Tu zapušča brata. Kanedake novice Kirkland Lake, Ont. — France Kraje, po domače Tonkov is Cerknico, je bil v tukajšnjem zlatem rudniku težko pobit 21. a v» gusts. Do pet ton kamenja se je zrušilo nsnj. Upanje Je, da ostane pri življenju. — Pred kratkim Je tukaj umrl John Mi-helič is Bereče vasi pri Suhor-ju v Beli Krajini. Pokopala ga je rudarska naduha. V Kanadi Je bil 12 let in v starem kraju zapušča ieno in Šest otrok, v Leadvillu, Colo., pa mater in dva brsta. Zahteve za zvišanje cene gasolinu Philadelphia, Pa., 4. sept-Reprezentantje lastnikov gaso-linskih stenic so ns svojem zborovanju pozvali federslno vlado, naj Informirs Javnost, da je treba zvišati cene gasolinu. Zvišanje Je potrebno za kritje stroškov zaradi padca v prodaji ga-solina, ki je posledica vladne odredbe, da morajo biti gasolinske slanice v sedemnajstih vzhodnih driavah zaprte od sedmo ure zvečer do sedme ure zjutraj. J. J. Pelley, predsednik American Aasociatlon of Kailroada, je prej pri zaališanju pred senatnim odsekom isjevll, da je ne razpolago 20,000 železniških vagonov za tranaportacljo olja In gaoolina na vzhod železnice lahko pripeljejo 200,000 sodov olja ne vzhod dnevno, zalogo, ki lah-.ko zadustl vsem «nhtovem IVI lry je ddfje rekel, da nI nobene ga vzroka za pomanjkanje olja na vzhodu rltvl urada za prodajanje obrambnih bondov in znamk. VSI ZASEŽENI PARNIKIV PROMETNI SLUŽBI Ameriške republike naznanile sporazum WELLES POHVALIL AKCIJO Waaklngton. D. CL 4, aept. — Zastopniki amerfšklh republik so se zedinili, da se postavi vse parnike, ki so bili zaradi evropske vojne pognani v pristanišča zapadne hemiafere, v promet. Ta zaključek je bil aptejet na konferenci v neameriškega ekonom-skega in finančnega odbora, ki je bil ustanovljen pred sedmimi meseci, da Študira problem pomanjkanja parnikov sa vzdrie-vanje prometa v ameriških vodah. Pomanjkanje Je naatalo, ker Je več parnikov zapoalenih a prevaianjem oroija v Anglijo in na Bliinji vzhod. Driavni podtajnlk Sum nor Wellea, načelnik odbora, je pohvalil akcijo kot nadaljnji dokaz, da ae lahko mnogo doaeie a skupnimi napori. Natančno število tujih parnikov, ki ae nahajajo v pristaniščih zapadne hemiafere, nI bilo naznanjeno, doznava pa ae, da Jih Je čez sto. Odbor Je lajavll, da bodo driave, katerih parniki ao bili zaaeieni, dobile pravično odškodnino. Rečeno jo bilo, da Je bil korak storjen v interesu utrditve gospodarstva ameriških republik, kakor tudi zaščite in varnoati ameriškega kontinenta. Ameriška federalna pomorsks komisija bo operirata parnike, ki se nahajajo v lukah držav, ki nimajo prave organizacijo, da bi prevzele to nalogo. Naznanilo pravi, da Je Velika Britanija odobrila načrt glede tranaferira-nja parnikov in ao odpovedala avojim pravicam in pridrtkom, da morajo parniki operirati v amialu določenih pogojev. Eden pogoj je, da dohodkov, ki pridejo od operacij teh parnikov, ne bodo dobile driave, pod katerih zastavami ao pluli, dokler ne bo sedanja vojna končana. Federslni momarični department Je naznanil kampanjo sa rekrute. Kvota je 13,000 rekru-tov mesečno v tem letu in 15,000 mesečno v prihodnjem letu. V načrtu je povečanje števila moštva na :tfltf,000 moi do 30. junija prihodnjega leta. Izur jeni delavci v angleški armadi Apel poljedelskega ministra Hudsona London, 4. sept. — Kmalu potem, ko je poljedelaki minister Robert H. Hudson apeliral sa 10,(NJO delavcev za opravljanje dela na polju, Je delavski minister Ki nest Bevin prejel poročilo o potrebi konskripcije Izurjenih delavcev, ki ao zdaj upoaleni v industrijah, za aluibo v treh branžah angleške oboroiene sile Poročilo je predloiil Bevlnu Williain lieveridge, načelnik nedavno imenovanega odbora, kateremu je bila poverjena študija konskripcije izurjenih delavcev za službo v armadah Poročilo nag lata da armada, bojna mornarica in letalaka sila potrebujejo izurjene moči za operiran je vojnih mašin, te pa Je trebe potekati med delavci V Industrijah, ki so bili zaradi svojega poklica oproščeni vojaške sluibe. I»u Hmlxuwivem apelu Jo «roj* ni urad naznanil, da bo dopuet vojakov, ki so bili puelani na polja. da pomagajo pri pospravljanju pridelkov, podaljšan sa nadaljnja dva tedna, če bodo krajevni odbori tu zahtevali. PETEK, 5. si Glasovi iz naselbin trebno in se pripravi za vse slu to »vit« is stavke, katero sem opiaal v zadnjem dopisu. Naj navedem moj slučaj. V rovu smo štirje delavci v enem prostoru, dva na dnevnem in dva ne nočnem šihtu. Pri delu se zlagamo 100' <. Najina partnerja »ta bila nesrečna, ker sta takrat delala na nočnem šibtu, ki je pričel s spontano stavko, ker nismo prejeli plačanih počitnic. Ona dva sta izgubila dva šihta, midva s partnerjem pa enega. Ko je prišel plačilni dan, sva midva dobila $7.18 več kot pa najina sodelavca. Toliko je namreč prišlo na dan čistega na vsakega izmed nas po odbitku "checkoffa", v katerem je bila všteta tudi globa, katero smo vsi enako plačali radi neavtorizira-ne stavke. Ko par dni pozneje stojimo pred rovom in čakamo, da pride-10 ven z dnevnega šihta, stopi pred me naš partner, po rodu Litvinec in zakriči na ves glas: "You are a hell of a union man! Take one shift more!" Mene je bilo sram, toda sem mu rekel, naj pri kompaniji skuša dobiti plačano, če ne dela. Evo vam, pri delu smo složni, pri delitvi denarja je pa nesporazum in sovraštvo. Kot omenjeno, sta najina partnerja izgubila dva dni dela, midva pa en dan, kaznovani smo bili pa vsi, ki smo se udeležili stavke, od enega do dveh dolarjev—ne sedem, kot je bilo pomotoma v mojem zadnjem dopisu številko eno namreč zapišem po sta-rokrajsko, v uredništvu so jo pa vzeli za sedem. A novine baš tudi ne izhajajo zato, da prinašajo čisto resnico, katere pa tudi ni v današnji vrtoglavi kapitalistični anarhiji. George Vucellch, 258. Kako zdaj stoji vojna, to vemo — najbolj pa ve Hitler, ki se je uračunal — "prepozno je udaril." Tako so se tudi vsi oni, ki so prerokovali poraz Rusije — uračunali. To je prvi del druge svetovne vojne. Kakšen bo drugi del? Roosevelt in angleški premier Churchill sta osnovala program osmih točk, ki naj bi bil izveden, ko bo Nemčija poražena. Teh osem točk se lepo glasi, kot so se tudi lepo glasile Wilsonove točke, 14 po številu. Ta program naglaša varnost in svobodo vseh narodov. Teh osem točk naj bi popravilo zmote, na katerih se je sklepal versa j ski mir, obenem pa dajejo tudi razumeti sovjetski Rusiji, da mora tudi ona izpustiti — vsaj meni se tako zdi. Stalin je to že storil, ker govori le o "slovanstvu}' in je klic na "delavce" opustil. Fto mojem mnenju je to približanje demokratičnim državam, s katerimi je zdaj v prijateljstvu. To pa še ni nobena garancija, da bo Rusija sprejela kapitalistični sistem. Ravno tako ne bosta Churchill in Roosevelt upostavila komunizma v svojih deželah. Torej to je tisto, o čemer se mnogi delavci in kapitalisti vprašujejo, namreč, da se ta dva sistema ne moreta združiti, to je na programu kot ga ima socializem. Ampak zbližanje je mogoče na znanstveni gospodarski podlagi. Seveda ne smemo biti fanatični in verjeti v nemogoče stvari. Nekateri tudi prerokujejo, da sistem kot je, po vojni ne bo več mogoč, toda noben dopisnik niti uredništvo ne pove, kaj prav za prav bo, ako ne kapitalistični sistem. Samo govoriti o demokraciji, ni s tem nič povedanega, ker abstraktna demokracija nima nobenega programa, kot ga nima niti komunizem. Program ima edino socializem. In vse, kar ima demokracija ali komunizem kaj vrednega, je iz socialističnega programa. Tudi komunizem v Rusiji se bo umaknil socializmu. Upostavljen je bil, ker so bile razmere take. Citajte in boste videli, da je sam Lenin priznal, da je v Rusiji socializem nemogoč brez sodelovanja drugih industrijsko razvitih držav. Sam Lenin je napovedal diktaturo proletariata, ker je bila Rusija vsa razbita, opustošena in blokirana; same intrige, špionaža in ovaduštvo vsepovsod. Vsakdo, ki hoče razumeti, vidi, da je v takih razmerah zelo težko graditi. Se nekaj drugega. Prav kar sem prejel 165. štev. Prosvete, v kateri vidim Barbičev dopis. Ta dopis me je opomnil na mojo pomoto, oziroma sem se sam spomnil, da je JSKJ spremenila svoje ime v "American Fraternal Union". /Torej, ker je že tu organizacija z enakim imenom kot sem ga jaz sugestiral, bi bilo neumestno enako ime za > SNPJ. Kljub temu pa priporočam, du 1 se beseda "slovenska" izpusti iz jednotinega imena in naj se glasi: Narodna podporna jednota— National Benefit Society. Jaz 1 sem prepričan, da je ta beseda med drugorodci le hpotika, mo- • goče majhna in nedolžna, vendar i pa med mladino neslovenskega pokoljenja bolj odbija kot privla-f čuje. Vem, da so razmere glede ■ tega tam na vzhodu popolnoma i drugačne kot so tukaj, ker tu- • kaj je zelo malo, sploh nobene , agitacije za nove člane. Zakaj ■ vsaj mož, član jednote, ne pripe-i lje vanjo svoje žene in svojih otrok? Zakaj ne poagitira in pobara svojega prijatelja Američana za pristop? Da, zakaj ne? Well, nagovorjeni najprej vpraša, kakšna organizacija je. Potem se, pa začne vpraševanje na dolgo in široko, Ker je "would be candidate** v megli radi besede "Slovene", ali pa tudi "Slovak". "Slavish"*, "Slavonian". Saj veste, da ve naša mladina zelo malo ali pa nič o zgodovini dežele svojih roditeljev, to je Slovenija ali Jugoslavije. Vse, kar ve. je, da «no •Austrian". In fant ali dekle, član SNPJ, se bo prej * premleltl dvakrat prodno se bo spustil v razpravo vprašanja: "What that means--Slovene?" 1 "I think it's Austrian." bo nje-! gov odgovor In ker "Austrian" ' tudi vtf popularna beseda kot sta I "English" in "French", zato na-as I. siraai.) . tbe ENLIGHTENMENT clasho im lastnima abovkms** sasomi rooroa** jiwwti - tains in Pockeepsy . ob reki Hudson. Vožnja po tej cesti jt zelo alikovila. Videli smo lepa polja in rodovitne Larme. Usta vili smo se trikrat, da smo se malo odpočili in okrepčali« po tem pa spet naprej preko lepili gora v Freehall. Tam je vse polno hiš za turi ste in tudi doati ljudi iz raznih mest. Srečali smo sc z dvema družinama, čijih možje delaj«» skupaj z našim pri Standard Oil Co., kjer dobe počitnice po tri tedne in gredo na čisti zrak. In v tistih hribih je res lepo in mirno. Ljudje se sprehajajo po vrtovih, kjer je dofrti sadnega drevja. Jabolka in hruške so tako polne, da komaj drže. Tudi trte so velike in polne grozdja. Na misel mi je priala Semiška gora na Dolenjskem, kjer sem preživela svoja mlada leta in včasih šla tudi v Toplice. Zdaj sem zopet dočakala tako prost čas, da smo se usedli k qbl oženi mizi in ni bilo treba kuhati ne pomivati. To so bile res prave počitnice. Najbolj smo pogrešali Prosveto. Komaj sem jo čakala, da zopet vidim novice. Že je več tednov, odkar je bilo poročano o smrti Johna Un-derwooda. On je enkrat prenočil tudi pri pas na Thomasu, W. Va., kamor je bil prišel po opravkih. Ravno tiuti čas sem bila nevarno bolna. Moj mož mu je povedal, da ležim v gornjem prostoru, toda me ne more videti. John pa se ni zmenil, vzel v naročje. osem mesecev starega otročičza in ga prinesel k moji postelji. Imela sem ušesno bolezen in bila vsa zatečena v glavo, da nisem nič videla. Tako tudi Johna Underwooda nisem videla, le spominjam sc, da je bil pri nas. Blag mu spomin! Agnes Psssrlch, 540. O delu In drugam Minors Mtils. Pa.—Kar ni od naše strani nobenega deg>i»a, se bom pa jaz malo oglaslL Kar se tiče dela, smo precej zaposleni, dasi jih je še prece; brez dela. Delamo po pet dni v tednu in tudi plačo so zvišali na $7.50. Dobili smo tudi plačane počitnice, ampak $20 bomo prejeli šele za božič. Tako so te naše "plačane" počitnice malo čudne, ker moraš na tistih 20 copqkov čakat več ko pol leta. Vidite, takšno dobroto nam je storil Lewis. Sedaj so nam pa premog in vse drugo podražili in smo ravno na tistem konju kot smo bili prej. Dokler se ne tyomo znebili Lewi-sa, bo vedno tako. Sedaj so se tukaj začeli že briti norce iz unije, češ da nimamo več United Mine Workers of America. Jaz delam tukaj že 17 let, zadnjih osem let sem na nočnem šihtu od 11. do 7. ure zjutraj. Sedaj čistim tračnice oziroma progo kar v dveh majnah dve milji daleč. Imam električno lokomotivo, katero včasih poženem kar 15 milj na uro. Ce bi me videla kakšna t dekle, bi rekla, da sem res fant od fare ali pa "big inženir". Pred par tedni sem čital v tedenski ProsVeti kon venčna priporočila naše antracitne federacije, namreč naj se kaznuje člana z enomesečno suspenzijo, če ne poseti vsaj ene seje vsake tri mesece. Bratje, s silo ne bomo nikamor prišli. Dogaja se pri društvih, da se kakemu članu krivica godi, česar se pa člani ne zavedajo, Zgodi sc tudi, da krivičnega člana volijo v odbor, kar se je že zgodilo pri nekem društvu. Jaz bi priporočal delegatom 12. redne konvencije, naj nekaj ukrenejo za take člane, ki se ;lm krivica godi pri tem ali onem društvu. In sicer naj bi tak član imel pravico, da vzame prestopni list k drugemu bližnjemu društvu. S tem bi marsikomu dobro delo storili. Upam, da bi se potem bolj redno udeleževal društvenih sej, čeprav bi >ilo malo bolj oddaljeno. In če bi tak član zbolel, naj bi ga tudi obiakavali od njegovega društva, če je oddaljeno 10-20 milj. Ta daljava danes nič ne šteje. Vozni stroški obiskovalcev naj bi se plačali iz društvene blagajne, kar bi ne bilo pretirano. Upam, da bi se potem dobilo več novih članov. Pri nekaterih društvih so še toliko nazadnjaški, da se vedno prepirajo. Iz tega razloga tudi ne moremo dobiti novih članov. Jaz sem jih že več nagovarjal na pristop in jim raztolmačil jednoto. Odgovor sem dobil: Vem, da je dobra, ampak pri vaa sc zmlraj prepirate. Frank Oale. 432. peofiveta ^Mrttfgo radovedov še danes ugiblje, zakaj Je Hitler napadel Rusijo—potem ko je imel skoro dve leti z njo nenapadalno pogodbo, ko je večkrat poudaril "pravo prijateljstvo" do Rusije in ko je takoj po nastopu diktature postavil železno pravilo, da Nemčija se ne sme nikoli več vojskovati hkrati na vzhodu Vsa ta svoja pravila in "prljatcljstva**> pa Hitler enostavno pogazil, ko se je letošnjo pomlad odločil za napad na Rusijo. Kaj je bil vzrok temu? Nič ne bo škodilo, če navedemo, kaj pravi o tem ameriški časnikarski poročevalec John T. Whitaker. On piše, da je Amerika vzrok Hitlerjevega napada na Rusijo. Amerika je zmešala štreno cesarski Nemčiji v letih 1917-18, da je bila poražena—in zdaj spet meša štreno hitlerjevski Nemčiji na vseh koncih in krajih, tako da mora Hitler, hočeš ali nočeš, izpreminjati svoje načrte in račune. Whitaker pravi, da med Hitlerjem in njegovo zmago leži Amerika. Kakor je bila Amerika leta 1917 in 1918 sposobna zaobrniti nemško zmago v poraz, tako je sposobna tudi danes. To Hitler dobro ve, ampak pred dvema letoma Je računal, da Je njegova peta kolona v Združenih državah tako močna in ameriška opozicija proti vojni tako velika—da bo on prej dosegel zmago v Evropi na vsej črti, predno se bo mogla Amerika spustiti v vojno. Ta Hitlerjev račun pa vedno bolj pada v vodo. Kljub silni aktivnosti pete kolone in vzlic mogočni opoziciji ameriških Ircev, pacifistov in vseh možnih apizarjev—je bil Roosevelt v stanu doseči celo vrsto obrambnih ukrepov, ki zagotavljajo Angliji in drugim nasprotnikom na-cijske Nemčije vedno več in več pomoči v bojnem materialu—in med tem je vedno več in več možnosti, da se Združene države aktivno udeleže vojne. Whitaker je mnenja, da je Hitler danes uver-jen, da se Amerika prej ali slej pridruži Angliji t vso svojo oboroženo silo. Ta možnost je toliko večja čim dalj traja vojna. Hitlerjev načrt je bil zmešan že pred enim letom, ko je hotel zlomiti Anglijo takoj po zlomu Francije. NI sc mu posrečilo. V oktobru 1940 Je bilo Hitlerju jasno, da bo morala vojna trajati še eno leto. Ali pride v tem letu Amerika zraven? Ne—če bo mogla njegova peta kolona s pomočjo apizar-ake In pacifiatičnc opozicije v Združenih državah kaj pomagnti! Ampak Hitlerja je prvo leto vojne podučilo, da mora dvomiti v uspeh svojih zaveznikov v Ameriki—vendsr še lahko stavi na to karto. V enem letu tč lahko atavl! V enem letu bodo morda petokolonci in njihovi domači sopotniki še lahko zadržali Roosevelto-vo stranko? Med tem |>a mora Hitler odtehtati ameriški bojni material, ki neprestano in v vedno večji meri odhaja v Anglijo. Kako tn kje? Rusija! Rusija ima dovolj surovin, ki lahko odtehtajo ameriški material! Da pa bo Hitler neomejeno kontroliral ruski material, mora Iiuaijo invadl-rati in zlomiti njeno rdečo armado. V januarju 1941 se Je Hitler definitlvno odločil, da napade Rusijo sredi poletja in računal je. da bo ruska oborožena sila zlomljena v dobrih dveh mesecih. Med tem bo njegova ruska kampanja dala njegovi peti koloni v Ameriki novo psihološko orožje proti Rooseveltu. On rešuje svet pml boljševiško kugo in Amerika naj pomaga tej kugi? Amerika—in zraven Anglija —bo parulirirana! Munaolinl je imel nalogo, da pritisne na |Ki|M^a, naj blagoalovt Hitlerjevo "sveto vojno" proti boljšcviški kugi In—ves katoliški svet l» na njegovi strani. Amerika bo resnično |>aralizirana in njen vstop v vojno bo definitlvno preprečen! In ko Hitler opravi s Rusijo—ko bo njegov hi bet zavarovan od vzhodne strani in ko ae' pi ost rana Rusija ispremeni v njegov "veliki rtv servar" materiala—tedaj ponovno napade An-iiluo. kitUre im arilaa sto)I med nJim in Amc-riko . . . V a** to ae ima zgoditi v enem letu. To Je le- toinje leto* Ampak—«pet ne gre po Hitlerjevem računu. V Hitlerjevi "sveti vojni zoper boljše v Uko kugo" vidi vsakdo kruto feln. Pa pel molči In ve-t Dalje v sedaj! halam.) O Rusiji in še o imeau Bellingham, Waeh~Še pred kratkim časom ni nihče verjel, da se bosta Rusija in Anglija skupno borili proti Nemčiji^ Sen-timent se je zasukal. Mnogi so (seveda tajno) želeli zmago Hitlerju, danes jo pa žele Stalinu. O obeh se je veliko razpravljalo in pisalo. Mnogi so za Hitlerja, ker upajo, da bo ustvaril enotno državo, v kateri bo dovolj dela za vse. Nasprotno pa mislijo, če Anglija zmaga, da bo postavila nazaj na prejšnje mesto lastnike velikih in rodovitnih zemljišč in drugega bogastva ter jim podala nazaj oblast čez svoje pod-loŽnike, da jih bodo lahko svobodno izkoriščali pod pogojem, da bodo v bodoče vse države in državice pod izključno kontrolo Velike Britanije. Vesti iz starega kraja so res grozne, ampak mnogi jih sprejmejo po svoji sodbi — z rezervacijo. Prav nič jim ni žal za one, ki so imeli kako oblast nad kmetom in delavcem in ki so zdaj preganjani po Hitlerjevih teroristih. Mnogi celo verujejo, da je Hitler za—delavce! Odkar je Hitler napadel svojega "zaveznika" Stalina—v tisto pogodbo ni verjel ne prvi ne drugi — se je sentiment mnogo spremenil. Stalinu sicer ne verujejo, du je za demokracijo; od časa onih "čistk" si je nakopal preveč nasprotnikov po vsem svetu. Meščansko kot tudi delavsko časopisje ga je kazalo kot brutalneža, ki z železno silo in ustrahovanjem drži rusko ljudstvo pokorno. Splošno mnenje je bilo, če se Rusija zaplete v vojno,'bo razpadla. Najbrže se je tudi Stalin bal Hitlerja in zato tudi iskal "prijateljstva" z njim, da pridobi na času, uredi vse po- Pred dvaj»«tinM ti iz poqjarmljene are domovine PRQgVlTA oblasti v «asede»* ^o prlit^o oblasti so izdale na krajev v Sloveniji, |ll"pod Italijo, poziv, v zahtevajo, da mora , prijaviti ves zivez, ki .nahaja. Kdor ne bo Vrival ali dal netočno 'bo obsojen na dosmrt-k ^li kaznovan s smrtjo. razumljivo je, da bo-" poskušal i marsikaj za-^JTprav dobro za vedeli lakota neizogibna. La-W itak že tare grozno , bodo hoteli imeti ¿"je čisto gotovo, da bo ¡naš človek prišel v je-, bo še kaj hujšega. dojenčkov v piuJ-¿aai okraju _ bilanca petnajstih m dokazuje, da število sorazmerno racional-Uko da naravni pri-L posledica velikega ljgt.v pn visokem številu [ jhjnegativnejšo sliko v Mu daje ptujski okraj. V aju se je rodnost znižala i neri kot sicer v Slo-pa se je tudi urr»r-Z orirom na umrljivost k lu se je pri nas v po-[jitib popravila, stoji da-ptujski okraj, bolezenskim nadlo-i j« pridružilo novo po-• na prav tistih področ-itvenega skrbstva, kjer ni v Sloveniji naj-uspehi. Upravičeno i ptujski okraj za okraj tjim zdravstvenim stan-i v Sloveniji. V tem pre-i k strnile v karakteri-tisko sliko skoraj ezne komponente, ki blijvažnejšo vlogo v pro-irljivosti dojenčkov, ah, kjer marsikdaj je umrljivost dojenč-kakor na bogatejšem [T predvojnih letih je bila i dojenčkov v Halozah i Ptujskem polju pa 20.3 rljivost dojenčkov je ino od Ptuja in okoli na vzhodnem Drav-to je tam, kjer je in najbolj izrazi-i umrljivost dojenčkov em in Središčem ne etila nikogar, kdor podnje napredne kraje, I»» na samem robu ozju Slovenskih goric. > se je umrljivost do-' v času od prvih povojni» do prvih let zadnje kri?e popravila. ' v Halozah je večja v kjer je odstotek tuje Posesti večji, kjer je 1 m kv. km. manjša in *ladujejo kočarji nad rtih noricah se je dojenčkov poslabša-v dveh okoliših dolina in Jeruzalem-H kjer je večinoma vi-1 ^'ja, s katere po-dohodke tu-- pi .^ dr. Fedar Ef Branko Šalamun v V«'stn,ku". 1P * ubil« «radi s ima im je divjala na , y ur*-* gromom in „7" viharjem Je udar-**k"f «redi poletja. C1 Vahi ''"dglavici je v ,;1>'< posestnika Mata Živkoviča in na mestu ubila 13 letnega sina Antona. Oče, mati in dva druga sinova so dobili zelo hude opekline. Zaradi strele so popokali zidovi in vsa hiša se je stresla. Vest o nenavadni nesreči se je hitro razširila po okolici. Ljudje so prihajali kropit nesrečnega dečka in tolažit hudo prizadeto družino, ki se je morala zateči v šibeni-ško bolnišnico. Takšnega divjanja streLe sredi zime domačini sploh ne pomnijo in si ga ljudje po svoje razlagajo. Morilci kralja Aloksandra apelirajo sa svobodo Zdaj, ko je Hrvaška po milosti diktatorja Hitlerja postala "neodvisna država", aJi bolje rečeno "italijanska kolonija", se je pričela kampanja za osvoboditev treh hrvaških ustašev, ki so bili obsojeni v dosmrtno ječo v Franciji na obtožbo sokrivde umora jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Louisa Bajrthouja v Marseillesu 1. 1934. Ti so Mio Kralj, Ivan Račič iu Zvonimir Pospešil. Apel za izpustitev iz ječe je bil vložen pri francoskem justičnem ministru po Georgesu Desbonsu. Slednji je bil zagovornik obtožencev na obravnavi pred sodiščem, najela pa ga je Hrvatska zveza, katere sedež je v Pittsburghu, Pa. Desbons je |>ovedal justičnemu ministru, da jetniki niso teroristi, temveč patriotje. Ker je Hrvatska dobila "neodvisnost", iy nobenega vzroka, da bi še nadalje ostali V zaporu. Italijani odnašajo is sasedenih krajav hrano Medtem ko so v začetku italijanske zasedne oblasti in vojaštvo plačali za hrano v gotovini in kupovali samo za pokritje svojih dnevnih potreb, sedaj plačujejo s kuponi, katerim ni nikakor določen rok odkupa (čas veljave). V poročilu se pravi: "Kako dolgo bo še za nas domačine zadosti hrane, da se preži-vimo, je težko reči, kajti sedaj moramo v prvi vrsti hraniti toliko drugih, in takih, kateri niso niti tukaj kot naši gosti."— Posebno možje težko občutijo skoraj popolno pomanjkanje vsake vrste tobaka za kadenje. Vsokako jemljejo ljudstvo ▼ vojsko Medtem ko so italijanske oblasti s svečanim razglasom obljubile narodu podjarmljene Slovenije, da ga nikakor ne bodo jemali v vojsko in ko so odpošiljali domov nekatere Slovence jugoslovanske vojske, kateri so se nahajali v zasedenem okrožju, ali so se vračali iz vojske od drugih krajev Jugoslavije. Italijani niso zaupali bivšim jugoslovanskim vojakom, ali sedaj jemljejo v svojo armado mlade rekrute, kateri še nikakor niso služili vojake, iz celega okraja "provincije Lubia-ne", V bivši vojašnici 16. jugoslovanskega artiljerrskega polka v Ljubljani so opravili nedavno "slavnost" polaganja prisege teh novih rekrutov. Vsled slabe predidoče priprave in želje po paradah, se je zgodilo, da večina rekrutov ni vršila kretenj, katere so se od njih pričakovalo, kajti prečitani razglas kakor tudi tekst prisege je bil čitan edino le v italijanskem jeziku, katerega oni ne razumejo. Smešni so bili prizori, ko so nekateri sneli kape, medtem ko so drugi istočasno moteli roke v zrak. Kradonjo umetnin is Ljubljaa- Med ostalimi predmeti redke umetniške in zgodovinske vrednosti, katere je posedoval Ljubljanski muzej in katere je leta in leta zbiral ip drago plačal, se je nahajala tudi zbirka risb in slik starega italijanskega mojstra Giovanni Ba* tista Tlepolo (1696-17TO). Spravljene so bile v posebnem albumu v stekleni razstavni omari. Po prihodu italijanske vojske je tržaški župan, renegat Fauato Franco pohitel na čelu neke delegacije iz Trsta v Ljubljano in zahteval "iz nacionalnih in kulturnih razlogov" od italijanskega civilnega komisarja Ljubljane, da se te umetnine odvzamejo Ljubljanskemu muzeju in izroče muzeju mesta Trsta, ki je najbližje italijansko a je šel na temelju svežih izkustev Še dalje in je uvedel-v sovjetsko vojsko zopet strogo disciplino, pokorščino brez ugovora ter vsakdanje vežbe na terenu. Kot najbolj nujna novost so bili uvedeni vežbalni tabori, pri čemer je najzanimivejša okoliščina, da se vežbe vrše tudi v zimskem času, ko Je v Moskvi hud mraz in kaže toplomer v okolici mesta 30 in več stopinj pod ničlo. Posebnost vež-balnih taborov je ta, da ima vsak bataljon novincev posebno skupino mladih oficirjev, absolventov vojne akademije, ki vsak manever pokažejo v skupini in se potom vaje nadaljujejo tako dolgo, da jih novinci popolnoma obvladajo. Poročevalec moskovske Prsvde Vsevolod Višnjovski takole popisuje življenje v enem izmed zimskih vežbalnih taborov: Gozdovi pod Moskvo so v globokem snegu. Po gosto obraslih drsgah prodirajo smučsrji. Izginjajo v gošči 1n se na Jssah zopet prikazujejo, nakar odbrze v daljavo. To so vojski strelskegs bataljona kapitana Ot reška Prišli so v ts krsj pred kakimi tremi dnevi, da se nsuče prsve vo-JsŠke znanosti. Prišli so v deviško nedotsknjeno prlrodo in so morali najprej skrbeti za pri- pravna bivališča. Daleč naokoli ni drugega kakor gozd in zasneženo prostranstvo. Izkopali so si zakope in utrdbe, v gozdu pa nasekali dreves sa svoja bivališča. Vse je še sveže in aovo, povsod vlada duh po smoli, vse je na« stlano s svežimi jelkovimi vejami. Tu in tam se dviga dim iz kupov snega, pod njimi se grejejo vojaki ali pa je tam pohodna kuhinja. Vstopimo v enega izmed za-kopov: povsod sami nahrbtniki, pušk«, vojaško orodje, orožje, o-doje ki šinjeli. Spomnim se vojaških šal in sprašujem: "S čim ae vojak (»okriva, kadar spi?" Novinci oči vidno še poznajo do-vtip in resno odgovarjajo: 'S ši-njelom." "Kaj ima pod seboj?" — "Šinjel." — "Kaj Ima za vzgla-vje?" - "Spet šinjel." — "Koliko pa ima vojak šinjolov?" "I, samo enega." Tako pridemo od šale k rosnim razgovorom. Nekateri oficirji so se udeležili finske vojne in ti hočejo na vsak način naučiti vojne umetnosti poverjeno jim moštvo. Poveljnik bataljona hoče svoje ljudi seznaniti z resnimi težavami zimske vojne. "Treba jim bo morda samostojno delovati, ako bodo v resnem primeru odtrgani od svoje edinice," pravi, "naj vidijo, kako je v gozdu, kadar so sami nase navezani. Hrano naj si kuhajo v svojih kotličlh, toda tako skrito, da jih sovražnik ne odkrije niti po duhu niti po dimu niti po o-gnju, kajti če jih najde, ne bo večerje. Vsi morajo vedno imeti na nogah smuči, tega se morajo vsi naučiti popolnoma, tudi oni z juga. Najprej jih bomo nekoliko okrepili in utrdili, nato pa preidemo k bojnim vežbam, naj vidijo, kaj pomeni v boju naglica, zvijača in presenečenje." Nedavno je bil ves bataljon alarmiran. Napraviti je bilo treba pohod 25 kilometrov, deloma po gozdu, deloma po odkritem polju. Bataljon je bil obveščen, da so v teku pohoda mogoči napadi iz zasede sovražnika. Premikati se je bilo treba z vso naglico hi spotoma odbijati napade manjših čet, ki so se prikazovale iz gozda, nekoliko postreljale in se zopet umaknile. Treba je bilo spoznati njihove namene In se ne dati zavesti, da ne bi kdo manjše skupinice imel za veliko četo in ukazal svojf četi, naj se razvije za boj s sovražnikom. Nekateri izmed novincev so se pri tem forsiranem pro-diranju po gozdu in goščavi, pri večnem leganju na zemljo in vstajanju res močno utrudili, kar kaže na pomanjkanje vojno-športne trenaže. Poveljstvo si prizadeva, da popolnoma izkorenini stari mane-verski način vežbe. Vse mora iti tako, kakor bi četa v resnici stala pred sovražnikom. Del possdke hodi izmenoma na jutr-nje pohoda s prvim svitom. Ta čas je najprimernejši za nenadne napade, ker se sovražnik še ni popolnoma otresel metljavosti in zaspanosti. Najprej napadajo utrjeni sovražnikov |>oložaJ, ki je gosto zaseden s strelci, oddelki novincev. Vržejo se v napad z izrednim sunkom, razdrli so žično ograjo ter s klici "hura" zavzeli položaj«. Pričakovali so pohvala, ki je pa ni bilo. Namesto nje so prod očmi novinc«v pod vzeli napad na isto pozicijo absolventi vojne akademij«. Premikali so se premišljeno, mestoma so popolooma izginili v snegu, napredovali «o po trikrat sli celo štirikrst hitreje nego novinci. Naenkrat so šinili v napad, ki sio«r ni bil tako šumen kakor pri novincih, zato pa no-primerno učinkovitejši. Novinci so spoznali, kaj napravi šola in marljiva vežba. Prizor napada mladih oficirjev je bil res vreden vat pozornost». Sami zdravi in krepki mladi ljudje. odlično opremljeni s zimskimi kapami, dolgimi šinjel i in močnimi škornji. Vsak ima puško, paa a patronami. pištolo, po štiri ročn« granate, škarje sa rezanje žice k» proti pttaako krinko. Na«nkrat so začutili kje Je slabotna točka sovražnika, začeli ao ga obkrožati z boka. da bi zavzeli položaj in ga vrgli v reko. Ko so planili iz oknpov, ao naglo prodirali dalje, niso izgubljali z v «s« mod seboj, po seve da nikoli niso zgostili v grueo Z leve strani so jih podpiral« skrite strojnic«, sami pa ko začeli vo načelo se glasi: pritisk, pritisk in pritisk, da sovražnik nima časa za oddih. Mladi oficirji so ae vadili obenem pa učili novince, pokaaujoč jim metodiko boja. Po vežbi so se spustili v razgovor z njimi, poudarjajoč zlasti okoliščino, da je njihov pohod tako priroden in silovit. Eden izmed njih pravi: "Tako tudi mora biti. Jaz ne dam prav nič na vojaka, ki pravi, da je sedaj samo vaja in mu ni treba napeti vseh moči in da bi se v resnem primeru drugače potrudil. Taka obetanja niso nič prida in jim ne dajemo nikakršne vrednosti, V vojni ni časa, da bi sc človek Šele učil, zlasti sko je nasprotnik temeljito izvežban." Medtem ao se po vsem gozdu razlegali posamezni streli in v skupinah, vsem se je culo grmenje topov: Bitka se je razvila očividno po vsej dul-žini in s vsem orožjem. Ravnokar se odpravljajo v pohod smučarji. To so izbrana četa, sami krepki in močno razviti ljudje. To zimo se sovjetska vojska pripravlja, da si bo osvojila temeljito znanje smučarstva. Prodrlo je spoznanje, du so smučarji pehota, ki ima obenem vso gibljivost konjenice. Taka pehota je pozimi dvakrat več vredna. Nje udarci in napadi so bliskoviti." ftlmirnakaNariiihiq Jluii*iirua Mebnatu 1SS7-M lo. Uwiáali Ava. OLAVItl ODBOR ISVntCVALM! ODSKKl I a. l—jih aas. caí—f. IM? a LavaSate An, CkUmw. •al*--------------- air a UaaMi K**.. lote Voariok. «L kte««)alk Piliti!» Oodina upiavllsi) Jaka MoteS. ur»iQiUiil»l> ____________Sta SSV. OmrIIiu S«ratea -ime Slovenska narodna pod po i na j«dnot«? — i me brez kakim ga strankarskega duha, kot je tu di postopanje SNPJ. Pustil« svoje narodno i m« kot j« in i.< delajte nepotrebnih stroškov Lahko M mi kdo zabrusil: Za skakali naprej In v m ran, ao skrivali. toda prodirali »spre) z železno vztrajnostjo. Ta način ko- boj z ro&Uarpansumt. Ne 0+1** ,—J» de na to, da je btla vse vaja, so Tam so im«Ji druga/,. ime. ki sploh ni odflovarjalo Am pek ime jednote Slov enak a n« rodna pori poma jedrvla- or pa SlUu grap« nuklh kmrtor M W*»1t»1 k®*"11 ja m vrtb» iwprMUno. NJ«f«- "» * "l«v«i*Ciiié kvl Federalna oblast je v šestih mesecih odprla stanovanjske hiše za 125JM ljudi V teku prvo polovice toknče- $i letu, kakor jxvt£t Natknn traus, USHA Administrator, je federalna stanovanjska oblast (United States Housing Authority) priskrbela nove stanovanjske hiše za približuo 12B.000 ljudi, vštevši obrambne delavce. Število hiš je bilo 35,508, od katerih je bilo 29,875 zgrajenih v svrho najemanja oh nizkih cenah In odpravo zastarelih stanovanjskih predelov. Druge so bile zgrajene v krajih, kjer se vršijo obrambna dela. Istočasno se je začela konstrukcija 103 drugih stanovanjskih skupin, ki bodo imele na-dsljnjih 28,888 hil. Med tem se odpravljanje "ulu-mov" nadaljuje Jako uspešno. 18,773 stanovanjskih hiš. ki so bile obsojene kot neprimerne, je bilo v tem obdobju porušenih. V krajih, kjer se dela na obrambnih projektih, je bilo porušenje zastarelih hiš odloženo, ker je pomanjkanje stanovanj zelo ve- Odborl proti visokim atanarlnam v dsaaiih dršavah Gibanje proti hišnim posestnikom, ki zahtevajo pretirane stanarine v obrambnih okrajih, je dovedli do ustanovitve posebnih odborov, takoz\anih Fair Ront Convmittees, v 21 mostih v desetih državah. Najemninski oddelek (Rent Seetion) Urada administracije cen in civilnih zalog (OPACS) poživlja tudi druga mesta, naj storijo isto in njeni uradniki sodelujejo v to s vrbo x odličnimi meščani v prizadetih občinah. «Do sedaj so se ustanovili taki ixiborl v mestih South Jlond, rrief., San Diego, Calif., Ravenna in Warren, Ohio, Pontiac, Mich., Hartford, Now London, Groton', Waterbury In Bristol, Conn., in v obrambnih okrajih v državah North Carolina, VirjMnia, Loui siana, Georgia in Alabama. Pritožbe pokazuj«jo, da preti ran* stanurine zahtevajo v ¿os 100 obrambnih okrajih in najemninski oddelek OP ACS pozi vljs na hitro akcijo proti teki tendenci. Kjerkoli so pritožbe upravičene in hišni poetfstniki nočejo po» puatiti, se taki profitarji izpostavljajo publlciteti. a Stroški sa narodno obrambo pre-aogajo 50 milijard Po računih raziskovalnega in alsUstlčnege urada federalne o-blaati Office pf Production Management so str<4ki za narodno obrsmbo, kar ae tiče potrošene ga denarja in odobrenih koti iraktov, meseca julija presegli tudi v angleščini. Tudi prva slo venska organizacija je pravilno atorila, da si Je ohranila svoje ime — Kranjsko slovenska pod porns Jednote Cmal odbornikom naših ^«k i pornih organizacij, ki ao podvso-! H zdru>eno skrljo za pomoč ubo-i giro brstom v U'ptani in muče-I niškl stari d or rv »vini. Matije Peforole. Ie|x» število 50 milijard dolarjev. Več kot tri milijarde in pol do-larjov je šlo do srede junija sa britanska vojna naročila. Okroglo več kot 12 milijard dolarjev je šlo sa aeroplane, 8 milijard sa bojne ladje, trgovske ladje in prometne opreme, 5 in pol milijarde za industrialni razvoj, 4 milijarde za ncindustri-alne gradnjo, 4 milijarde sa druge opreme in skoraj 8 milijard za razne svrltv. Cosamon CouncU-^TUft. Unija CIO ima novega predsednika ju Car«y pora fea na konvenciji Csmden, N. J.. 4, sept. — Konvencija unije United Clectrlcal, Radio & Machine Wo r ker s (CIO) Je dala brco Jamesu B. CareyJu, svojemu dosedanjemu predsedniku, ko je ponovno kandidiral za predsednika. Za predsednika Je bil lsvoljen Albert L. Fitzgerald iz Lynna, Mass. • Carey Je na konvenciji vodil borbo proti komunistom, ki imajo velik vpliv v uniji. In temu pripisujejo vzrok poraza. On Je dvignil unijo iz neznatnosti na stopnjo pete najvtčje organizacije CIO. "Pod njegovim vodstvom v zadnjih sedmih letih, odkar Je bila ustanovljena, se Je število članov povečalo na 31 fl,-000, Carey Je tajnik Kongresa industrijskih organizacij, On je na konvenciji udrihal po komunistih, nactjlh ln fašistih in vseh drugih elementih, ki delujejo proti interesom Amerike In unija. Včeraj Je konvencija sprejela resolucijo z ajielom na Roose-veltovo administracijo, naj nudi vso mogočo (jomoč sovjetski Ru» siji in Veliki Britaniji v borbi proti llnlrijii, kukor tudi Kitajski, ki je prrstala žrtev jsponske agresije. Nadaljnja angMha mi&ija pride v Ameriko London, 4. sept.~l/rad premi-erja Churchilla je naznanil, da bo industrijska misije odjxrtova-la v Združene države na povabilo odbora za produkcijo bojne opreme in obiskala orožne, letalske in municijske tovarne. Člani misije so bili Že izbrani. TI so Y C. Braby, C. P. Lister, A. H. Kindlay, Q< A. Isaaes, J. Kkvlor in W. Uwth«r. Rečeno j« bilo, da angliaška in ameriška produkcija ne mor« zadostiti vsem zahtevam za bojno opremo in da bodo druge države (»»zvene, nej prispevajo orožje In strelivo v večjem obaogu Rusija in Kitajska a|i«lireta sa pomoč v orožju in drugem bojnem materialu. fLOVEMaKA NAAODNA PODPORNA JEDNOTA lade ja avaja puk lik acije in Aa oe lisi Pres vala as krnim, trn po* irabne aouacija svekb árnhw Im fia—Iva i« sa Idej. Nikakor pa ae sa ánofth podpornik irfialiaMJ. Vsake erpaotaactja i «a akOsjsi aea|a Tara) afllalasišnl éapMi In aruoik piáfwMk arpa ai* Meij ki n|tk dre*lev oo| as ne paši-ijeie Hal« Prsavele» PROSVETA ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAK JONTEZ (Se nadaljuj«.) Vse skupaj je trajalo le nekaj bežnih sekund. Kpmaj sem bil divno prikazen ugledal, že je ni bilo več ln tam, kjer je stala hipec poprej, so zdaj videle oči zgolj bujno grmovje, ki jo je pogoltnilo. Jaz sem postal plen čudno mešanih in zamotanih občutkov. Njena slika se je bila tako ostro vtisnila v moje možgane, da se mi je zdelo, da jo še vedno vidim pred seboj; in vendar je ni bilo več nikjer ln jaz sem moral biti žrtev sanjske prevare, kajti nemogoče se je zdelo; da bi taka krasna bitja sploh obstojala. Tako sem se nazadnje moral zadovoljiti s podobo, ki se mi je bila vtisnila v spomin, kajti tisti dan je nisem več videl, niti slišal znanega melodičnega glasu. Zdaj sem bil namreč prepričan, da sem v ti divji gozdni dcklici odkril skrivnostnega pevca, ki mi je vedno sledil na mojih gozdnih potih. Nazadnje, ko je začelo postajati pozno, sem se napil vode iz studenca k» počasi, nerad odrinil proti domu. Naslednji dan sem se poln prijetnih pričakovanj spet napotil v gozd in jedva sem zavil med prva drevesa, že so mi zadoneli v ušesa žvr-golečl glasovi, slično kakor prejšnji dan tik preden sem zasačil gozdno deklico pri njenem počitku. Upajoč, da jo spet zasačim, sem začel naglo pa oprezno stikati po gozdu, vendar nisem mogel ničesar najti; nazadnje, ko sem iskanje opustil in sedel na velik kamen, da se odpočijem, pa se je žvrgolenje ponovilo in takoj zopet utihnilo. Uro pozneje so mi sladki glasovi zadoneli spet v ušesa, toda daleč od prejšnjega mesta. To se je ponavljalo ves dan, toda pred oči mi gozdna pevka ni prišla. Meni se je zdelo kakor bi bila huda, ker sem jo prejšnji dan zasačil v njenem skrivališču, zdaj pa mi nalašč nagaja in me draži, da se na način maščuje nad menoj. Zvečer sem se utrujen in razočaran vrnil domov. Drugi dan se je ponovila zgodba prejšnjega dne. Gozdna deklica se je oglašala zdaj tu zdaj tam, kakor bi me dražila, češ naj jo poskusim še enkrat najti, ampak vse moje stlkanje po gozdu je bilo zaman. Nazadnje sem se razsrdil ln sklenil, da gozda nekaj dni ne bom obiskal. Ko bo videla, da mi ni do tega, da bi me dan za dnevom vlekla za nos, jo bo minila njena > porednost, sem si mislil na poti domov. x Tako sem sledeče jutro spremil Kva-ka in dva druga lovca v oddaljeno lovišče, kjer so upali najti mnogo ptic. Lov pa je bil pičel in tudi sadje kašuvih dreves, ki smo ga upali nabrati, ja bilo še zeleno. Domov gredoč, sem imel ob svoji strani Kva-ka, s katerim sva kmalu zaostala za njegovima tovarišema. Tedaj ml je Kva-ko zaupal, da som postal dober strelec, dasl nisem ves dan niti. enkrat pogodil cilja. "Kmalu boš znal tako dobro streljati," je dejal, "da boš lahko zadel ptico, tako veliko kot majhna ženska." Nato se je zarežal kakor bi se mu bila posrečila silno imenitna šala. Potem je postal zaupljiv ter dejal, da bom kmalu imel svojo lastno zabatano; on bo naredil pšice zame, njegov stric Otavink, ki ima zelo ostre oči, pa strelno cev. Jaz sem mislil, da se šali, toda fant me je svečano zagotovil, da misli popolnoma reano. Prihodnje jutro me je vprašal, ali ne bom šel nemara pogledat v gozd onstran skalnega grebena in ko sem odkimal, je na moje presenečenje napravil zelo razočaran obraz. Nato me je skušal celo nagovoriti k temu, dasl je minulo komaj nekaj dni, odkar ml je bil prav to na vso moč odsvetoval. Ko je uvldel, da jo njegov trud zaman, me je povabil s seboj na lov. Ko sva bila v gozdu, pa se je vrnil k predmetu ln ker nikakor ni mogel razumeti, zakaj nisem maral več iti tja, me je nazadnje vprašal,, ali se morda ne bojim. "Niti malo," sem mu odgovoril; "toda prostor ml je postal docela poznan ln me začel dolgo-čaaitL Videl sem vse, kar skriva—ptice in živali—ln čul vse glasove, ki odmevajo tamkaj." "Seveda si slišal čudne glasove," je oni prikimal kakor da mu je to že znano, "vendar pa nisi videl nič takega, kajti tvoje oči niso še dovolj bistre." Jaz sem se pomilovalno zasmejal ter ga zavrnil, da sem videl vse, kar skriva v svojih nodrih "zakleti" gozd, uključivši neznano tuje , dekle. Nato sem mu opisal neznanko ln ga vprašal, če misli, da se belci ustrašimo ob pogledu na mlado dekle. MoJe pripovedovanje je Kva-ka silno presenetilo in vplivalo nanj, da je postal še bolj velikodušen kot prejšnjega dne; zaupal mi je, da ne bo dolgo, ko bom najvplivnejša osebnost v vasi. 'Ko sem se temu zasmejal, je bil nejevoljen, potem pa začel govoriti na moč resno o pihalniku, ki mi ga je bil obljubil; pri tem se je obnašal kakor bi mi obljubljal v dar bogato velepoaeetvo ali governersko službo v kaki provinci severno od Orinoka. In ko to ni zaleglo, jO začel omenjati svojo sestro, šestnajstletno, sramežljivo, molčeče in mehkooko Olavo, bolj suho in umazano dekle, ne sicer grdo na pogled pa tudi ne očarljivo. In to rjavopoltno divjo cvetko mi jo fant zdaj pomolil za ženo! Mene je zasrbela pest, vendar pa sem se krotil in ga vprašal, kako njore on nekomu ponujati svojo sestro, ko aam še ni toliko napredoval, da bi si mogel kupiti ženo. Odgovoril je, da bi ne bilo nobenih zaprek: Runi bi drago volje podelil svoj blagoslov, prav tako Otavink, Pjak in oatali sorodniki; in nazadnje, — kajti nevestino mnenje pride v teh krajih zadnje iia vrsto — bi tudi Olava z veseljem pristala na možitev a tako čislanim človekom. Da bi stvar zvenela vabljivejše, me je tudi zagotovil, da bi mi ne bilo treba iti skozi ostre preizkušnje in telesno trpinčenje, s katerim mora vpak Cfuayanec jtokazati, da je možak, preden se sme oženiti. Meni se je zdelo, da je postal vse preveč popustljiv napram meni ter ga vprašal, seveda kar najbolj mogoče resno, kakšno trpinčenje bi on priporočal zame. "Nikakršnega," je velikodušno odgovoril, nato pa mi začel pripovedovati, kakšne muke si je izmislil zase, kadar napoči njegov dan. Dejal je, da bo spuatil v veliko vrečo zvrhano prgišče srbečic—"Toliko!" mi je pokazal blišče-čih oči in zajel zvrhano prgišče peska, — nakar bo nag zlezel vanjo ter si jo dal tesno zavezati okrog vratu, da dokaže gledalcem, da mu tudi peklanaka bolečina žgočih mravljinčjih ugrizov no more izvabiti stoka Iz prs niti spačiti njegove obraza. Siromakova misel seveda ni bila nič novega, kajti med guayanskimi divjaki je ta način samotrpinčenja zelo udomačen. Toda njegovo navdušenje za muke, ki al jih jo tako živo predstavljal, je vzbudilo v meni gnus ln grozo. Obenem je vzbudilo v meni sum, da ti divjaki, «ki se tako radujejo lastnega trpljenja, niso bili tako krotki kot so bili vldotl — da je bila njihova miroljubnost zgolj varljiva krinka, pod katero spe kruti, barbarski inatinkti. Vendar bi se vse skupaj šo videlo smešno, toda pogled na mojega spremljevalca, čigar obraz je žarel od najbolj krutega zadovoljatva, mi je obračal želodec ln izrazil sem željo, da bi o tem več ne govoril. ' (Dalje prihodnjič.) v objema preteklosti MIlan Medvolek - (Nadaljevanja) "Mati! Mati! To ni real To ne more biti rea! Cvetka! Cvetka ni mrtva! Ni mrtva! Ni mrtva! Cvetka ne sme biti mrtva!" — Tako je vrelo iz dna Markove ranjene duše. Mati ga Je tolažila kot majhnega otroka, a utolažltl ga ni mogla. "Kje je pokopana?" je vprašal. "Nikjer, ker še do danes niso našli njenega trupla. Našli ao ob bregu reke samo njeno obleko in pismo, v katerem Je sporočila. da ne more živeti s nikomur drugim razen a teboj, z«, to gre prostovoljno v smrt " Marko je nenadoma akočtl tnko silo pokoncu, da ae ga je mati ustrašila. Zgrabil je za pa sji bič, ki je visel na atrm že mnogo let. odprl s tako allo vrata. da bi jih kmalu snel Is tečajev in nato izginil v noč. Pot ga je vodila ™oS soteski proti reki Krki. Kolikokrat Je v tujini hrepenel po tej pott jn po Kozdu. skozi kaUrega je vodila? Kolikokrat ae Jo v aanjah videl Iti po tej poti v naročje svoji ljubljeni Cvetki. A nocoj? Nocoj Je drvel skozi gozd kakor na amrt ranjena zver. Končno je dospel na breg roke, kjer so našli Cvetkino obleko in njeno poalovilno pismo. Zastrmel ae je v globoko reko, kakor da bi ji hotel z očmi prodreti do dna. Ifako je stal ob bregu reko več ur, ne da bi se ganil, ne da bi izgovoril besedico, a nenadoma pa se vrgel na tla ln zače> jokati kakor otrok. ■"Cvetka! Kje si, moja Cvetka! Cvetka! Tvoj Marko te kličaP Reka ae ni zmenila za Markovo bolečino, nI odgovorila njegovim klicem, ampak so jo brezbrižno vila naprej. V grmovju ao so budili ptiči in začudeno prlslulkovall nočnemu obiskovalcu: nekje jo zaako-vikala sova, nočne živali ao o prihuljlle In poakrile v luknjo. Solnce je vsšlo, ko so je Marko dvignil. Njegov obrat Je bil ra-zoran od bolečin. Is oči pa ae mu je svetilo maščevanje. S srdito kretnjo je pobral pasji bič ln siknil predse: "Prokleti Mejak, ubijem to! U s smrtjo boš jpral svoje tiran sko početje!** Nato Je kakor grozeč vihar hitel proti Mejakovt hiši. Na Mejakovem dvorišču Je bila alužlnčad >e pOkoncu in pripravljala na delo. Val so po- stali in se silno čudili, kdo pri haja tako zgodaj na obisk. Jeli ao slutiti, da se bo zgodilo nekaj hudega, kajti tujec je že od daleč naznanjal, da ne prihaja kot prijatelj. Nekdo je spoznal v tujcu nekdanjega potepuha Marka kot •o ga tedaj nazivali Mejakovl. Oh pogledu nanj so od samega sačudenja onemeli "Amerikanec Mirko prihaja po svojo nevesto Cvetko, a ona je mrtva," je dejala klepetulja-ata dekla Mica hlapcu Janezu. Deček In deklica na pikniku unije Farm Equipment Werkers. kl Jo zmagala pri volitvah v tovarni International Harvester Co. ▼ Chicagu. t _. • .'""I ..--,J -, ^ I Ko je Marko dospel do služin-čadi, je srdito vprašal kje je gospodar Mejak. Od strahu mu ni nihče odgovoril. "Kje je stari Mejak?" je vprašal še bolj osorno. Tedaj pa se je prikazal oskrbnik Jošt, Markov ¿tari znanec in dejal: "Odkar je gospodarju umrla hčerka Cvetka, ne pusti nikogar k sebi, zato ga nikar ne motite!" Marko se ni zmenil za oskrb-nikove besede in se napotil naravnost v hišo, oskrbnik pa za njim. Vrata, ki so vodila v Me-jakovo stanovanje, so bila zaprta. "Odpri vrata!" ukaže oskrbniku. Oskrbnik se je obotavljal, tedaj pa se Marko zaleti z vso silo v nje in jih zlomi iz tečajev. Na divanu je sedel ves osivel in postaran Markov sovražnik Mejak. To ni bil več nekdanji oholi Mejak, ki je Marka neprestano preganjal in ki ga je pretepel skoro do smrti, temveč star, od bolečin skrušen mož. "Kaj hočete od mene?" je medlo vprašal grozečega Marka, katerega ni spoznal. Marko je stal nekaj časa kakor prikovan, nato pa z groznim glasom zarohnel: "Stari, vprašaš, kaj hočem od tebe? Prišel sem, da ti vzamem življenje, da te ubijem kakor psa! Ali razumeš? Ubijem te s tem pasjim bičem!" "Kdo si, ki hočeš mojo smrt?" je vprašal začudeno stari mož. "Ali me ne poznaš več, Mejak? Ali si že pozabil, koga si preganjal kot psa? Ali si pozabil, koga si z bičem skoro na smrt pretepel? Spomni se, stari okrut-než, čigavo izvoljenko si poslal v smrt. No, ali me poznaš? Govori, če ne, te opalim s pasjim bičem!" je Marko divje rohnel nad starim Mejakom. "Marko? Sosedov Marko? Ti si prišel iz Amerike?" se je silno začudil stari mož in se nemirno zganil v naslonjaču. "Da! Sosedov Marko, potepuh Marko, kakor si me vedno klical, stoji pred teboj! Prišel sem, da ti dvojno poplačam vse krivice, ki si mi jih storil! Prišel sem, da te umorim, kakor si ti umoril svojo hčer, mojo nevesto Cvetko!" Stari Mejak Je mimo, brez strahu zrl v obraz svojemu nasprotniku in odgovoril: "Marko ... Ne prosim te pri-zanašanja. Sam sem, star in nesrečen. Udari, ubij me, če mi- sliš, da ti bo lažje. Odkar mi je umrla edina hči Cvetka, moje življenje ne pomeni nič." Marko si je otipaval z eno roko brazgotino, ki mu jo je zasekal z bičem pod levim očesom pred leti Mejak, z drugo pa je krčevito stiskal ročaj biča in se pripravljal, da zamahne. "Ne obotavljaj se! ga je pozival stari mož. "Udari! Udari, Marko!" Marko je dolgo neodločen stal pred Mejakom, v katerem ni bilo niti sledu nekdanjega oholega in surovega bogataša. Ob pogledu nanj mu je plahnelo sovraštvo in jeza nanj in nenadoma je dejal s hripavim glasom: "Mejak, sam si se udaril, sam si se kaznoval!" nakar je ves potrt in žalosten zapustil Mejakovo hišo. Služinčad, ki je radovedno čakala na dvorišču, kaj se bo zgodilo med starim Mejakom in Markom, se je nemalo začudila, ko je zagledala prihajajočega Marka. To ni bil več mladi mož, ki je pred nekaj trenotki pridr vel na Mejakovino kot grozeč vihar, temveč je izgledal kakor onemogel starec, kateremu je ži vljenje izteplo vso moč. Marko se ni zmenil za njih začudene poglede, temveč je nemo zavil preko polj proti koči svoje matere. Mati ga je že nemirno pričakovala. Nepopisno se je bala zanj. Bala se je, da si bi morebiti vzel svoje življenje ali pa da bi kaj hudega storil staremu Mejaku. Končno ga je pričakala. Ob pogledu nanj je krčevito zajokala. "Marko, Marko, pozabi na nesrečo, pozabi. Mlad si še, še te sreča čaka, samo utolaži se malo, utolaži." "Ne morem, mati, ne morem ..." ji je tako žalostno odgovoril, da je mati takoj vedela, da ne bo sin nikoli prebolel bolečin, da ne bo nikoli več srečen. Preteklo je že nekaj mesecev po opisanem dogodku, toda Marko se še vedno ni utolažil. Pohajal je ob Krki po cele dneve in iskal Cvetko. Večkrat je obhodil breg reke tja do Kostanjevice, a Cvetkinega trupla ni našel. Ko so ga ljudje srečavali, so se ga oddaleč ognili in šepetali: "To je Amerikar.oc Marko, ki išče svojo nevesto." Nekega dne pa je Markotova mati hudo zbolela. Poklicala ga k sebi in govorila: < "Marko, moji dnevi so šteti. Čutim, da prihaja neizogibna smrt. Toda prodno se poslovim, mi obljubi, da zapustiš te kraje in se povrneš v Ameriko. Mlad si še in sreča te še vedno čaka, samo poiskati jo moraš. Obljubi mi, da storiš, kar te prosim." Marko je obljubil, da bo u-stregel njeni prošnji, da bo odšel nazaj v Ameriko in skušal pozabiti na svojo nesrečno preteklost. Drugi dan je Markotova mati umrla. Sedaj je bil popolnoma sam na vsem svetu. Njeno truplo je dal pokopati, še enkrat obhodil vse kraje, na katere ga je vezalo toliko srečnih in nesrečnih spominov, petem pa odšel nazaj v Ameriko. PETEK, 5. ni bila irazu se mu nikoli jih je znal ličal je naveličan ga je • * Stopil wrsü mišljevati, kakegr J • • * Bratranec Frank Marka skoro ne bi spoznal. Preden je odšel v staro domovino, je bil poln življenja in mladosti, a sedaj je izgledal kot živ mrlič. "Kaj se ti je zgodilo, Marko?" je poizvedoval. "Ne vprašuj!" mu je Marko skoro osorno odgovoril. "Ali hočeš kupiti moj delež v tovarni?" ga je nato vprašal. "Nikar ne prodajaj, Marko," ga je svaril Frank. "Podjetje imenitno napreduje. Sedaj ima mo zopet velika naročila, ki bodo prinesla lep dobiček. Za ča sa tvoje odsotnosti smo tudi po-trojili število delavcev in strojev." Marko se ni dal pregovoriti bratrancu, da bi še nadalje ostal v podjetju in proda! je svoj delež za lepo vsoto, nakar se je poslovil in odšel v druge kraje. Dolgo časa je potoval po Amer riki iz kraja v kraj, iz mesta v mesto, a nikjer ni našel miru svoji boleči duši. • Ustavil se je v enem kraju za teden ali dva in nato ga je gnalo zopet naprej Denarja je imel dovolj, da mu ni bilo treba skrbeti za jutrišnji dan. Na svojem romanju po deželi je večkrat srečal lepa, mlada dekleta, ki so se zanimala za mla dega in postavnega moža, toda on se ni zmenil za nje. Nobena septek Podobna Cvetki kak(»' tiste imeli prave bar^ veT*1, 4 JUtri'j* Končno pa se j« Mark v«*nega popotov« velican vsega. Vsai utrujala, pa Cesar koli. z*ee, fvati- da bi se 20n ¿• dela in »e z num saj malo pozabi; na » položaj. takem razpoloženju v industrijsko m« 11 tako srečni V spel troit. (D»lje prihodnjič humor Nerodan ču roj* — Da, moj sinček ie i ob eni ponoči, bas ko«(_ nil iz gostilne, kjer m tali. — No, ta pa ne bo im< jem očetu posebno dobr« nja. zahvala Podpisana se želiva na, hvaliti vsem, ki so naju p in nama naredili "Surprk za proslavo najinega peti letnega zakonskega življen lepše se zahvaliva bratu ii in vsem prijateljem za & za krasna darila, kipiva j od vas. Srčna hvala: < Maren, Ella in Tony Mayi in Joe Golia, družuu F. Frances in Vin, družini V Laurencia, Joe, Ann in Jim in mrs. Jurca Sr., mr. in n Jr., mr. in mrs. Anzeck, m J. Grum, mrs. Trusnovič, m Spendal, mr. in mrs. Kon mrs. Kos, mr. in mrs. Gorji mrs. Intihar, mrs. Stupti mrs. Forbas, mr. in mn. mr. in mrs. Skofič, družil Menton, mr. F. Gaber, mr. mr. Benak, mr. L. Kocjan, lieh, mr. in mrs. Seliänik, Polk, mr. in mrs. L. Reta mr«. Majer, mr. in mr». P« družina, mr. in mrs. Koti mrs. Morgan, mr. in mrs. i mrs. Evec. Lepa vam h» skupaj. Nikdar vas ne i bila in želiva Vam vie Vaia prijatelja: mr. in in Julija Zrimec. Detroit, m TISKARNA S.N.F SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoči M Tlaka rabila sa Ttaallna In «kodo. vlzlinios. časnika, koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, sloral češkem, angleškem Josiku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJI TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI *l ♦ j Vsa pojasnila daje vodatvo tlskarna—Cana srnama. unlJ«ko d* I Pišite po Informacija na naakrri SNPJ PRINTERY 2657-59 8. LAWNDALE AVENUE - CHICAOO. H TEL. BOCKWCLL 4S04 naroČite si dnevnik prosve kaavanailaaa lahko naroči «»'¡J Slika avtaik klšic. v katerih pri Baltlmoe«. Md. sla nu|* t o dalavet V tovarni Glenn L. Martin Aviation Co. -a Po sklope II. tedne keavsaU« so »anno prišteje edaa. dve. trt štiri ali pat êiana* la ma druttaj»- • . - • - «----- -----—tako. m člana all aailra* »■ ja plačajo pri «i » m Jim le prišteje k «moč-lnl. tm člana SUP J. Ust Pmamta Ja vala mm druiÏÏ aide. M bi md ČUal Itol * de Je Ust _ gotovo Je v maki i........... — — — -— _ ua Pojaanlloi—Vsolej kakor hitro kateri teh članov p««* » SNPJ, ali ča m praaell proč od družina in bo rahU^a «a» tednik, bode moral tisti član Is dotična dnifto^ldN«» naročena na dnevnik Prosvato, to takoj aamaniti «mjj^j in obenem doplačati dotično vsoto ltotu Prosmte* stori, tedaj mora upravaištro «nižati datum «. to v*>to n. Caaa Hale Pimmte J*« Sa Zdruš. država In Kanado SS.00 Za Clcaro la Chk*T> P | tednik te—- t tedaika te—■—- in 1M I 10 --££ 4 tkalka la -li | tadaik«* la Ordar V PHOS VETA. SNPJ. MIT Se. Lawndal* An. Chlcapo. IIL - . Priloi.no potil!.« nerotnl.» «a SU Pro."* a. * Za Krvopo Ja--------------------^| te si naročit* Psss*rt*>,UI ' ** 1) Naslov Ustavit* »*dnik Hi W prlpOita k me\l