vsako soboto	^^^^^^^	^^^^^^^
vse leto..................^^^^^
leta..................^^ ^H	^g^Rv^Sjj
leta....................mM KaB	^^H^k	m^&fLM
stane	^^^^^^^	^^^H
= Pri večkratni inserciji po dogovoru. =	^^^^	^^^^^	^^^
=	Politično-satirični tednik.
Uredništvo sprejema le frankirane rokopise ter jih ne vrača.
Uredništvo je v Ljubljani, Knaflove ulice 5, I. nadstr., upravništvo pa ravnotam spodaj.
Posamezna številka 20 vin.
Gospod z Iga v bengalski razsvetljavi
ali prizor iz peklenske kuhinje za golaš.
Političnim mešetarjem.
Od papeža nekdaj imeli Germani lačni so oblast, požigati in klati smeli so po Slovenskem v božjo čast ter opustošeno to zemljo med sabo si deliti v last. Tako od naše domovine odpale cele pokrajine nasilnim Nemcem so v posest; takrat je še železna pest pravico narodom delila.
Tiranstvo Nemcev je ob moč, a njih pohlep po naši zemlji še večji zdaj je kot nekoč: Germani so se nam zakleli, da ne odnehajo popred, dokler pod njih podplat ne pride slovenske zemlje zadnja ped. Ker pa ,,kulturi slavnih dedov" so polomili se zobje in ker ne morejo Slovencev pometati več z njih zemlje, se trudijo zdaj, da duševno naš narod zastrupili bi in da bi lahko še ostali svet njemu uplenili bi!
Zato pri nas po rimskih hlapcih
vzgojili črno so drhal,
ki tujcem rada za naval
prodaja vse, kar poštenjaku
nad vse drago je in sveto.
Zdaj Nemci vriskajo glasno
in pijejo na naše kože,
ker setev njih tako lepo
gre v klasje, kakor so želeli!
Črnuhi naši pobesneli
so ponujali jim sami
ključ do osrčja domovine,
kjer nemški svoj mandat dobi
že štir' najsttisoč Hinderhondrov,
nad stotisoč Slovencev pa
na meji naj ponižno voli
zastopnika-sovražnika!
A kaj nesramnim izdajalcem požrešni Nemci dali so za to nizkotno barantijo? Ničesar! Farji naj samo pomagajo jim zadušiti rojake, ki dozdaj srčno za narod svoj so se borili ter črnih trotov ga branili, da niso ga že do kosti obrali in v pogin pognali! Zato sedaj vesele dni obhajajo v brlogu nemškem in bratsko stiskajo roke umazane črnuhom našim, ki najsrčnejše njih želje tako nenadno in po ceni uresničevat jim hite!
A čakaj, Mihelj, čakaj, far naš, nekoliko prerano je veselje vajino nečedno! Mar nič ne vidita, kaj se godi med mejnimi Slovenci? Poglejta dvignjene pesti, srdite poslušajta kletve! Naposled pa odpre oči kupčija vajina še kmetu na Kranjskem in takrat oba bežala bosta s Kranjskega!
Slovan.
0
Dekanijske konference v ljubljanski škofiji.
(Po zapiskih v „ Škofijskem listu".)
II.
Radovljica, 14. konferenca. Predmeti: „Kaj naj tolaži dušnega pastirja, kadar vkljub vsemu trudu ne doseže zaželjenega sadu." Poročal Okorn.
Vodilne misli: Zaželjenih sadov je več vrst. Ako si želi dušni pastir hranilne knjižice, pa mu jo iztrga sodišče, naj išče tolažbe pri dekanu Ko bi ar ju. Ako si želi lepe Marijine hčerke, pa mu ta obrača hrbet, naj se tolaži, da je še več drugih deklet. Ako pa si želi nrav-nega življenja pri faranih in ga ne doseže, se mora poboljšati najprej sam. — „0 pokori grešnikov." Poročal Bleiweis. Elaborat sta izdelala dr. Mauring na Žabjaku in Schlamber-ger v Karlau pri Gradcu. ,,0 duhov-ski mlačnosti." (Se ni oglasil noben poročevalec.)
Ribnica, 15. konferenca. Predmeti: „Napake pri oskrbovanju cerkvenega premoženja." Poroča Ramovš. Glavne podatke je dal škof z oziram na svoje posestvo v Gorenjem gradu in na škofove zavode. „Kako škoduje duhovniku neprevidnost v govorjenju in obnašanju." Poročal Rihtaršič. Vodilne misli: Govori in obnašaj se tako, da boš lahko utajil vse, če treba tudi s prisego. Nasvetovalci:
kanonik Sušni k, dr. Žitnik, goški Ferjančič i. dr. — Nezadovoljnost pri duhovniku." Spisal Golf. Podpisali so se vsi duhovniki do 50. leta razen škofa in kanonikov.
Šmarje, 16. konferenca. Predmeti: „0 izpraševanju ženinov in nevest." Poročal Viderger. Obravnava tajna. — „0 pouku za prvo izpoved." Po navodilih Schiffrerja.— „0 grešnikih iz navade." Poročal Sitar. Navodila so dali iz lastne izkušnje dr. Mauring, dr.Žitnikin dr.Lampe.
Trebnje, 17. konferenca. Predmeti: „0 poligamistih." Poročal Zgaga. Za zgled navaja perutnino in farovže. „0 čem naj poučimo ženina in nevesto?" Poročal Dež man. Vodilna misel: Povabi nevesto v farovž po drugem oklicu, ko se ne more več razdreti poroka. Ako je nevesta dovolj poučena, odpade pouk za ženina. — „0 testamentih." Spisal Kocijančič. Navodila sta dala škof in Koblar.
Trnovo, 18. konferenca. Predmeti: „Odgovornost duhovnikova." Poročal Pehani po navodilih dr. Žitnika. — „Kako se da najbolje p r i d i g o v a ti." Poročal G rožni k po navodilih preškega B renče t a in škofa Jegliča. ,,0 nepoboljšljivosti duhovnikovi." Poročal Vole. —„0 vzrokih duhovnikove nepoboljšljivosti." Poročal Oranič. Oba referata sta sestavila dr. Mauring in Bezeljak. — „Kako naj se postopa z gostilničarji in godci v izpovednici?" Poročal Lovšin. Vodilne misli: |Ako nisi gostilničarju ničesar dolžan, ako nisi bil pregrdo pijan v njegovi gostilni ter te ni nikoli zalotil pri ženi ali hčerki, smeš biti ž njim prav osoren. To velja tudi glede godca, ako nisi nikoli brezplačno plesal po njegovi godbi. —»Duhovniška ponižnost." Poroča O r e h e k. Navodila so dali vsi kanoniki, dekani in bolje situirani župniki. Kaplani ne pridejo v poštev, ker so le nekaj malega več kakor Marija in angeli. — „Kako pridobiti mladeniče?" Poročal Oranič po navodilih Bezeljaka, Lauriča in Cagrana.
Vrhnika, 19. konferenca „Kaj naj katehet najbolj priporoča otrokom?" Poročal Sušnik. Vodilne misli: Marijine družbe, ofre in mržnjo do šole. — „Duhovnik in njegovi sorodniki." Po navodilih štajerskega župnika Vidmajerja, ki je spodil svojo mater z besedami: „Matere ne poznam, moja
mati je rimska cerkev!"	B.
*
Nova slovenska posest.
Dr. Šusteršič si je nabavil novo 2 m visoko zrcalo; v njem bo občudoval po sankciji volilne reforme svoj dekorirani frak.	; F. Pl.
Prebrisana kuharica.
V Suhi vasi je umrla imovita vdova. Zapustila je tritisoč kron za cerkvene »potrebščine" . Župnik Trebuhač jo je bil namreč skrivoma nagovarjal, naj zapusti kaj malega za sv. cerkev. Posebno zadnje dni je bil vedno pri njej. Če sam ni mogel tja, je pa poslal mežnarja Cimbonglja, da ne bi se mu izjalovil načrt. Seveda cerkovnik Cimbongelj ni brusil jezika zastonj; gospod so mu obljubili tretjino vsote, katero bi prisleparila obadva.
Gospod župnik je bil prijetno izne-naden, ko je zvedel veselo novico; zakaj pričakovali niso tako velike vsote. Zaeno pa ga je popadla tudi jeza, ko se je spomnil, koliko je obljubil mežnarju Cimbonglju. Sklenil je, da ga opehari na vsak način.
Še tisti dan ga je povabil na večerjo. Ko sta se dobro najedla, sta se začela pridno zalivati. Kmalu je bil cerkovnik Cimbongelj ves trd.
Ko se je zdelo župniku, da je prišel ugodni trenutek, je dejal: „Ti, mežnar, ti si velik grešnik! V pekel pojdeš!"
„Zaka-aj pa?"
„Kaj ne veš več, kako si nalegal rajnico vdovo?"
„Vi ste me pošiljali tja! Vi ste me učili, kako naj govorim!"
„Saj bi bil lahko ostal doma! Pogubljen boš na vekomaj!"
„Joj, joj 1" je vzdihoval mežnar in glava mu je lezla na prsi.
„ Vidiš," je rekel fajmošter Trebuhač in ga potresel, „svojo dušo lahko rešiš, če pustiš meni tistih tisoč kron. Daroval bom zate vse leto svete maše!"
„Hočem, hočem!" je kimal cerkovnik.
Pol ure pozneje ga je spremljal sam župnik Trebuhač domov.
Drugo jutro je srečala Cimbonglja — pamet. Hitro se je spomnil včerajšnjega dogovora.
„Aha," si je mislil, „ta lisjak bi rad vse pograbil zase, pa ne bo!" — Takoj se je oblekel in pohitel v farovž.
„Moj denar sem!" je zavpil, preden je voščil gospodu Trebuhaču dobro jutro. Fajmošter ga je pogledal kaj debelo.
„ Ali si že pozabil, kako sva se zmenila včeraj?"
„Spominjam se! Toda včeraj sem bil pijan, in s tem je povedano vse!"
„0, prijatelj," mu je zažugal razjarjeni Trebuhač, „svoje besede ne smeš snesti!"
„Saj nisem obljubil ničesar!"
„Pomiri se, pomiri se ! Rešiti moram tvojo dušo! Jaz sem tvoj dušni pastir in moram . . ."
„Mojega denarja ste se polakomnili, toda ne boste ga imeli, ne! Ako vi ne pojdete v pekel radi tistega denarja, potem se tudi meni ni treba nič bati!"
„Šleva, ti si pijan! Poberi se!"
„Tisoč kron sem, pa pojdem !"
„Ne dam ti nobenega počenega groša!"
»Goljuf!"
Mežnar Cimbongelj se je penil od jeze, fajmošter pa je bil rdeč, kakor kuhan rak.
Še tepla bi se bila naposled, da ni nastopila kuharica z metlo kakor angel z žarečim mečem.
„Vse sem slišala!" jima je dejala.
»Goljufala sta obadva! Takoj vaju ovadim orožnikom!"
Zdaj je padlo obema junakoma srce v škornje. Prosila sta kuharico prav lepo, naj molči in prepustila vseh tritisoč kron njej za »cerkvene" potrebe.
Pravijo, da se je dogodilo kaj podobnega že večkrat, samo da so bile po-darovane vsote še večje, nego zapuščina premožne vdove v Suhi vasi.
Fred.
Iz kluba modrijanov.
Krmavželj: Pst! Pst! Sicer je prav, da se ne bavimo z lokalnimi dogodki, ker to je le snov za katoliški politični dnevnik, vendar se gode v Ljubljani stvari, o katerih se moramo pogovoriti.
»Golobček čedna stvarica, vsak ljubi te in rad ima, posebno pa pečenega!"
Tako smo se učili svoj čas. Iz Ljubljane pa je odletel Golob, ki je odnesel s seboj baje mnogo tisočakov, da si naredi toplo gnezdo kje v Ameriki.
Podrepnik: Srečno pot do prvega jarka!
Petoliznik: Pst!
Krmavželj: Pst! Pst! Nemški cesar Viljem čudno rad govori o vsem mogočem in nemogočem. Ako pa drug kaj izpregovori o njegovih razmerah s knezom Bis-marckom, potem pa piha od same jeze, kakor dr. Šusteršič, ako ga kdo spomni 16% žlindre ali pa prodanih Korošcev. Knezi Hohenlohe v Nemčiji vedo pač marsikaj, avstrijski Hohenlohe pa ni vedel niti tega, da dr. Šusteršič nima pravice, ž njim mešetariti o volilni reformi v imenu vsega slovenskega naroda.
Podrepnik: Mene pa afera Hohenlohe-Bismarckova ne zanima tako, kakor kulturni boj v Španiji. Španjoli so pač razvajen narod. Borbe z biki se jim ne zde več zanimive; sedaj se hočejo lotiti črnega bika, ki je v teku stoletij razteptal in razbodel vso Španijo. Bojimo se pa, da bo razjarjeni črni bik nasadil na rogove slabega kraljička Fonzeljna ter ga zanesel v — Kanoso.
Krmavželj: Pst!
Petoliznik: Tudi jaz se veselim vsakega boja,ki — ga gledam od daleč. Boj pa mora biti neizprosen in odločilen! V Avstriji se že dolgo borimo proti grščini v gimnazijah. Vsi pametni pedagogi se strinjajo v tem, da je treba grščino odpraviti, ne store pa ničesar. Učit se naj bi šli v Varno. Tam so Bolgari kratkomalo vzeli Grkom cerkve in šole, in konec je grškemu pouku!
Krmavželj: Pst! Pretekle tedne sem zanemarjal svetovno politiko, ker sem se bil vglabljal v misterije „Škofijskega lista". Posebno globokoumen se mi zdi škofov nauk: „Ako hoče duhovnik stati na višku časa, mora skrbeti tudi za hrano, za telo, kajti današnji čas nima samo viškov, temuč tudi globine!" Celsissimus je imel najbrže v mislih cerkveno bisago. Pst!
Podrepnik: Ali ne veš, da so si klerikalci pravkar ustanovili svoj „Čas"? ..Katoliški Obzornik" je namreč izgubil veljavo in ugled kakor izgublja poslednje čase vrednost vse, kar imenujejo »katoliško". Krstili so revijo po lepem pregovoru: »Čas je zlato."
Pobožnega klerikalca žalostni konec.
Rad postil se je, v cerkve lazil, se z molkom po kolenih plazil — pa vse ni pomagalo nič: naposled ga je vzel hudič!
Je mnogo bil na božjih potih, je mnogo molil po vseh kotih — pa vse ni pomagalo nič: naposled ga je vzel hudič!
Mož je prav rad dajal za maše, da včasih še imel ni kaše — pa vse ni pomagalo nič: naposled ga je vzel hudič!
Je zmerom vero v ustih nosil, je zmerom za nebesa prosil — pa vse ni pomagalo nič: naposled ga je vzel hudič!
In bližnjemu je kradel čast, in bližnjemu nastavljal past — le dobrega ni storil nič zato pa vzel ga je hudič!
Device je zapeljeval, in pri konsumih goljufal, prisegal krivo je ta ptič: zato pa vzel ga je hudič!
Novi pravilnik slovenskih klerikalcev.
I.	Veruj edinole v Šusteršičeve članke!
II.	Ne izgovarjaj po nemarnem imena: „Žlindra"!
III.	Voli samo ob nedeljah!
IV.	Na shodih lučaj v liberalce kamne, vrčke, stole in druge take argumente!
V.	Daruj mnogo za škofove zavode!
VI.	Obrekuj liberalce, posebno pa liberalne učitelje!
VII.	Oddaj pred smrtjo svojo hranilno knjižico v prave roke, da olajšan mirno zaspiš v Gospodu!
VIII.	Bodi uverjen o dobrem vplivu „duševnih tolažiteljev" svoje žene!
IX.	Ne zahtevaj nobenih pravic za Korošce!
X.	Bodi veren pristaš S. L. S., pa se ti bo dobro godilo — po smrti! F. Pl,
Priljubljen izpovednik.
Prišel sem v cerkev. Šolska mladina je ravno opravljala svojo izpoved. Opazil sem, da se gnetejo skoro vsi dečki okoli srednje izpovednice, dočim so postajali pri drugih bolj poredkoma.
„Ta duhovnik je pa tič," sem si mislil. „Kako si zna pridobivati mlada srca!"
Sklenil sem počakati konca izpovedi, da se seznanim z izvanrednim možem. In res, čez dobro uro je izstopil debel starček, ves rdeč in izmučen. Približal sem se mu in mu razložil dvakrat, kaj želim.
In kaj mi je odgovoril? —
„Gluh sem, gluh, in to vedo ti navihani smrkavci prav
dobro."	F. Pl.
*
Zabava za vsako ceno.
„Gospoda, enajst je že, in mi se držimo tako kislo pri rajnem vincu! Malo zabave mora biti! Tedaj predlagam: Ali vržemo Jožeta Zbadljivca iz krčme, ali pa pošljemo dr. Šusteršiču kakšno zaupnico. Aut-aut!"
0
Iz Celja.
Ker župan Jaborneggggg ne more postaviti raznim zaupnikom pri občinskih sejah stola pred vrata, tudi v avditoriju noče postaviti nobenih stolov.
0
Primeren napis.
Nad vhodom župnišča v M........
se vidi še sedaj tale napis:
R. F. M. J. J. P. R.
Zaradi teh črk si je sedanji m......ški
župnik mnogokrat belil glavo. Prebrskal je vse knjige, toda ni našel nikjer odgovora, kaj pomenijo zagonetne pismenke.
Nekega dne je vprašal šaljivca, blizu farovža, če ve morda on, kaj pomeni napis.
Ta je malce pomislil in odgovoril
hudomušno: ,,Rajni fajmošter m......ški
je jedel, pil rad".	Moro.
Škof novim duhovnikom.
Sedaj greste, o sinčki, na raznovrstne kraje, oj čujte torej uke, ki vam jih škof vaš daje:
Pobožnost in molitev, to je postranska stvar, politika naj bode nad vse vam vselej mar!
Na leči, v spovednici kričite in drugod, da je liberalizem peklenski spak, falot.
Ko boste pa delili bolnikom zakramente, le glejte da vlovite bogate testamente!
Recite, da naravnost v nebesa romal bode kdorkoli kaj daruje za škofove zavode.
Kdor izmed vas spolniti je to najbolj voljan, ta prvi bode župnik, za župnikom — dekan!
Zorislava.
Lepa razlika
Ljubljanski škof Tone sprejema milodare in deli vernikom svoj blagoslov, zagrebški škof pa deli milodare in sprejema blagoslov vernikov.	F. Pl.