ftt. 31.
Ishaja dvakrat aa tedea, in «ioer v sredo in ¦oboto ob 11. uri predpoldue ter stane z teredniroi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti   prejemtsa  ali v Gorici   aa dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 30 h, ali gld. 6 60
pol leta ........  6 , 60 ,   ,    ,   3-30
oetrt teta.......8 , 40 „   ;    .   i-70
?08ami6ne številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema apravoiitvo v Gosposki ulio* tv. 7. t 3orioi v iGoriški Eakarni. A. OabriSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. aveSer; ob nedeljah pa od 9. do tf. are. Na aarallla brei dopeslaae aaretaiae te ae ostrimo*                                            t
Oglasi I h paslaalaa se radnnijo po petit-vrstah fte tiskano i-krit 8 h., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V* Gorici, v soboto dne 16. aprila 1904.
Tečaj XXXIV.
Vrednlitvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Goriol v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 7. v I. nadstr. na leve v tiskarni.            ¦ ¦» ¦ ----- Naročnino in oglase Je plaiatl loco Gorlen.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in druge reCi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le dpravniStva.
»PRIMOREC«
Uhaja neodvisno od cSoSe> vsak petek in stane vsa leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. --1~v-4Sooa»--m--«Fhmoim»-ie--ni»d^Bia'^GoTi-ol-Y~tov~' bakarni Sohwara v Šolski uliol »o Jellersitn v Nunski ulioi; — v Iratu v tobakarni Lavren8i5 na trgu della Caserma.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Občinske volitve.
Klerikafci se trudijo na vse načine, da bi dobili k»;r največ občin v svoje roke. 2e dolgo poprej nego ima priti do novih občinskih volitev, dražijo, hujskajo, prepletajo laži na laži, napravljajo iz milice slona ter iščejo dlako v jajcu. Pri tem pa že izbirajo bodoče staraline in župana si v duhu tudi že postavijo. Kadar se jim zdi zadosti raz-dnženja v občini, storjenega skrivno in očito, potem pride na vrsto pa Se farovško časopisje. Hitro vidimo v »Prim. 1/ ali v .Gorici* dopis iz posvečene roke, nesramen, lažnjivo zavit dopis, češ, to je poper, ki docela raz vname doma nastalo napetost in vzdraženost. Vse giblje in miga, leča in spoved-nica se spustita v boj, pa pohajanje po hišah prične, Ce ni drugače, spustijo tudi nekaj hudičev iz pekla in pogrozijo z večnim pogubljenjem. Le .katolike« može se sme voliti, le one, katere ukaže voliti g. nune. Vprizarja se strašna gonja, in ob takih prilikah je videti marsikaka občina kakor bi se dvigala v njej .staja,, punt, kakor bi prišlo v njo kaj nepričakovanega, kaj strašnega.
Ni se Čuditi, da lutntaro zmagajo s takim velikanskim terorizmom, s tako necu-veno gonjo, Čuditi pa se je, da se kljubu vsemu temu dobivajo vrli možje, ki mislijo s svojo glavo ter stojijo tu trdni, neizprosni, jekleni proti vsemu klerikalnemu navalu. Ako je izid volitev tak, da klerikalci niso ž njim zadovoljni, tedaj napravijo rekurz, pa v fa-rovskih časopisih oblatijo samostojne može. Rekurzi klerikalcev so dvojni, ali prav puhli in le izliv jeze, ker niso zmagali, ali pa si poiščejo že v izvrševanju volitev kake po-greške, katere navedejo v rekurzu, ako ne zmagajo, ako zmagajo, tedaj so pa oni po-greški Ciste pravilnosti. SkuSnje imamo, da v Trstu je gospodi do tega, da bi upravljali občino klerikalci, pa tudi na roko jim gredo v slučajih tako očitno, da se mora Človek, ki pozna razmere, prijeti za glavo pa se vprašati, kaj je pravzaprav resnica in pravica. Klerikalci raCunajo tudi na to okolnost, in čudijo se celo v takih slučajih, ko se od-
bije njihov rekurz, ker je podprt skrajno jalovo in smešno,
Ali kljubu temu ne gre klerikalna sstev tako v klasje, kakor želijo. Nekatere zadnje volitve nam kažejo, da delajo naši pristali lepo odkrito pa pošteno pri občinskih volitvah ter reagirajo v javnosti na vse podle iz» bruhe, obrekovanja in laži farovškega časopisja le toliko, kolikor se jim zdi neobhodno potrebno, nekateri cele popolnoma molčijo ter se sploh ne zmenijo za lajanje razdi-vjaneev, ponekod pa so že tako pomedti po občinah, da so nasprotniki docela poparjeni ali pa nastopajo le domaČe stranke brez tistega pritiska iz farovža.
To je veselo znamenje, in vsa Čast gre onim možem, ki tako dobro umejo koristi občine, da se v blagor nje izpostavijo psovaoju, da se borijo tako dobro, da končno zmagajo.
Saj je znano, da je po mnogih občinah preobilo gnjilobe. Godijo se tupatam reči, ki so naravnost kaznive, ali ostanejo tako lepo skrite, kakor znajo skrivati klerikalni župani. Opozarjamo tu le na dve občini. V veliki kojščamki županiji imajo na krmilu klerikalnega moža. Kaj vse se je godilo po tej občini, nismo vedeli, izvedeli smo Šele, ko se je dvignil lani mož, kateremu gori srce za pro-cvit Brd, ter je prijel za pero in nam opisal v širnih dopisih županijo kojičansko. Strmeli smo, kakor tudi je moral strmeti vsakdo, kdor je čital dopise iz Doberdoba, kako je tamkajšnji nune nasmukai ubogo zadolženo doberdobsko občino za farovž. Da, da, tako je: klerikalci skrbijo le zase, občina jim je mar le kot molzna kravi ca, za pravi procvit občine, za povzdigo nje pa se brigajo toliko kakor za lanski sneg.
Kakor so delali doslej, tako bodo delali tudi odslej. Kakor jim kaže: nekaj časa se laskajo naprednim možem, ali ko ostane hinavSčina brez vspeha, pa lop po njih! Marsikateri vrli župan v naši deželi je bil že očrnjen po farovških listih, na skrajno podel način opsovan in oblajan, «6, kakor pač znajo novodobni oztianjovalci mitu in besede božje 1 Kaj za to jih redijo občine ter jim dajajo mastne zaslužke pa prijetna stanov?.-vanja, da potem pljujejo na može, vse časti
vredne, od katerih naj bi se učili poštenosti in možatosti!!
Proti takemu početju ter proti nasilstvu se pač moramo upreti po vseh občinah in delati toliko časa, da se zdrobi v nič škodoželjnost in blepenenje po izkoriščanju občinskega denarja, ter nastane mir po občinah ter pravo upravljanje kmečkega denarja. Mi polagamo na Brce vsem naprednim županom, naj bodo, ko doslej, celi možje v izvrševanju težkih županskih dolžnostij ter naj se ne ozirajo na bevskanje farovžev in njihovih priveskov, po klerikalnih občinah pa naj gledajo, kako gospodarijo klerikalci, ter pripravljajo tako tla, da preidejo počasi tudi tiste občine v napredne roke. Klerikalcem treba gledati na prste ter nastopati proti njim. Saj klerikalci celo lažejo o naprednih županih ter jih obrekujejo, potem pač smejo naši možje govoriti čisto resnico o ljudeh, ki slabo gospodarijo ter spravljajo občine v nesrečo!
Taktika, katero so izbrali napredni možje, je res lepa r Brez krika in vika, lepo pametno in pošteno, z odkrito besedo na pravem mestu gredo v boj, za farovško surovost imajo pomilovalen nasmeh, le kadar je neobhodno potrebno, pa primejo za pero ter razpravljajo stvarno. To taktiko odobravamo popolnoma in od nje pričakujemo tudi vt (!*i« večjih vspehov. Vemo, da bo treba še obilo dela in truda, potrpežljivosti in vstrajnosti, predne pridemo tudi v naši deželi do boljših "asov, do katerih nam morejo pripomoči nemalo zreli, pametni možje iz naroda. Zategadel pa so boji po občinah ob volitvah velevažni, ter so možje, ki stojijo v njih, predbojevniki za dobo svetlobe iz dobe teme in reakcijonarstva. Is zmag po občinah se razvije velika zmaga naših svetih, naprednih idej, zato le vrlo naprej na delo! V delu je naš spas, v delu naša bodočnost! —
»Slovenija" in njeni nasprotniki.
(Odgovor članku pod tem naslovom v
.Edinosti*   17. in  18. marca t. 1.)
V.
Novostrujar v  .Edinosti*  je  imenoval
,eno najvažnejših načel, po katerih se ravna
moderno (!) dijaštvo*...: vsestranska neodvisnostodpolitičnihstrank. — Sel je še dalje! Rekel je celd; Dijak no sme biti pristaš nobene stranke, ki bi ga izrabljala (!) v svoje strankarske namene.....
Dijaku, ki je zvest pristaš kake stranke, je popolnoma onemogočeno svobodno presoje-vanje političnih in socijalnih razmer. Stranka (!) mu predpisuje, kaki naj bodo njego/i nazori, njegovo čustvovanje, njegove misli. Radi strankarske discipline se mora pokoriti vsem ukazom, ki jih daja voditelj (I)... Kdor hoče izvabiti dijaka v svoj strankarski tabor, kuje mu o k o v e, ki ovirajo svobodni duševni (!) razvltek. Neodvisnost od političnih strank je prvi predpogoj za intelektualni raz-vitek vsakega treznega dijaka.
Tako, zdaj vemo, kaj ne sme biti dijak, ako hoče biti: trezno misleč, razborit, razumen l — Toda novostrujar je osmešil »Slovenijo* s to svojo strašansko kolobocijo, ki se kar krega z zdravo pametjo in sestro logiko.
Akademik je lahko mlad človek nekako med 18. in 26, letom. To je pač doba, ko je lahko vsakdo, ki nima buče na vratu, sam s seboj gotov, da si je že ustvaril neko prepričanje, ki mu narekuje delovanje in čustvovanje. Smešno je, govoriti o kaki stranki, ki bi hotela aka-demično izobraženemu človeku predpisovati nazore, čustvovanje, misli. Tako dela edino.... klerikalizem, ki računa na omejenost duha in na pokvarjenost mladih duš, tu predpisuje vse, kar hoče, in mameluki ubogajo. Le poglejte jih po Sloveniji, cela vrsta jih je, ki niso verjeli že v zreli dobi ne v Boga ne v hudiča, pa so postali nakrat goreči Savli, — in pri vsakem pove" zgodovina, zakaj se je tako zgodilo. Skoro bele vrane iz boljših krogov pa so tisti, ki so po prepričanju klerikalci, in — vsa čast jim! Takega moža spoštujmo in borimo se ž njim odkrito z auma s vitli m mečem", kajti tudi njemu je sveto svoje prepričanje, ki mu narekuje vsak korak....!
Akademiki, ki so že tako daleč dozoreli, da govorč o »modernem (enotnem!) svetovnem nazoru*, o »svobodni vedi in umetnosti*, ki zavračajo srednjeveško nazad-
Trije mušketirji.
Kaptsal Alexandre Dumas.
Drugi del.                        CD8««)
In zasedši svojega konja, ki ga je držal Cahusac, pozdravi z roko ter odjezdi.
Mladi ljudje stoje nepremično ter mu slede z očmi, ne da bi izrekli le besedico, dokler ne izgine.
Nato se spogledajo.
Vsi so imeli poparjene obraze, kajti kljub prijaznemu slovesu Njegove Eir nence so vedeli, da odhaja z gnjevom v srcu.
Samo Athos se je smehljal dostojanstveno in prezirljivo.
Ko se izgubi kardinal toliko, da ni nič veS slišati in videti, vsklikne Porthos, ki se ga je polastilo poze-Ijenje, izliti nad kom svojo slabo voljo:
»Ta Grimand je pazil zelo pozno U
Grimand hoče odgovoriti, da bi se opravičil; Athos dvigne prst, in Grimand molči.
»Ali bi mu bil dal ti pismo, Aramis?c pravi d'Artagnan.
»Jaz,« pravi Aramis, »sem bil odločen: če bi bil zahteval, naj mu izročim pismo, bi mu je bil pomolil z jedno roko, z drugo pa bi mu bil zabodel v telo svoj meč.«
»Jaz sem bil na to pripravljen,« pravi Athos, »in zato sem stopil med vaju. Ta mož je res zelo nepre-
vide««, da govori z drugimi možmi na ta način. Mislili bi, da je imel opraviti vedno z ženskami in otroki.«
»Moj ljubi Athos,* pravi d'Artagnan, »jaz te občudujem, toda v splošnem vendar nismo Imeli prav.«]
»Kako, da nismo imeli prav!« pravi Athos. »Ce-| gav je ta zrak, ki ga dihamo? Čegav ta ocean, nad katerim plavajo naše oči ? Čegav ta pesek, na katerem! smo počivali ? Čegavo to pismo tvoje ljubice ? Vse kardinalovo? Pri moji duši, ta človek si domišlja, da! je ves svet njegov. Jecljajo, pobit, uničen si stal pred njim; človek bi bil mislil, da se dviga pred teboj Ba-stilja in da te gigantska Medusa izpreminja v kamen. Ali je človek zarotnik, Če je zaljubljen? Ti si zaljubljen v žensko, ki jo je dal kardinal zapreti, in zdaj mu jo hočeš iztrgati iz rok, igraš takorekoč z Njegovo Eminenco neke vrste igro: to pismo je tvoja igra; zakaj bi kazal nasprotniku svoj list? To ni navada. Naj ugane tvoje karte, mi pač tudi uganemo njegove,«
»To, kar praviš, je vsekakor polno smislu, Athos,« pravi d'Artagnan.
»Torej ne govorimo več o tem, kar se je pripetilo, in Aramis naj zopet vzame v roko pismo, pri katerega Čitanju nas je motil gospod kardinal.«
Aramis vzame iz svojega žepa pismo, trije prijatelji stopijo k njemu, in trije sluge se nastavijo vnovič okoli velike steklenice.
»Prečital si Šele jedno ali dve vrsti,« reče d'Ar-tagnan, »prični torej še enkrat citati od pričetka.«
»Prav,« reče Aramis.
»Moj ljubi bratranec! Zdi se mi, da odpotv.jem skoro gotovo v Stenajr, kjer je dala moja sestra vsto-
piti našo malo deklo v samostan karmelitaric; ubogo dete se je udalo, ker ve, da je sicer-v nevarnosti blagor njene duše. Ce se obrnejo naše rodbinske zadeve povoijno, menim, da izgubi malička potrpežljivost ter se vrne k onim, po katerih hrepeni, tem bolj, ker ve, da se vedno misli na njo. Zdaj za enkrat ni posebno nesrečna: vse, česar si želi, je pismo od njenega ljubčka. Vem sicer, da najde tako blago le težko pot skozi omrežje; toda kakor sem ti že dokazala, ljubi bratranec, nisem preneokretna in rada sprejmem to naročilo. Moja sestra se ti zahvaljuje, da se je tako dobro in vestno spominjaš. Nekaj časa je bila v velikih skrbeh, a zdaj je poslala tja doli svojega sela, da se ne zgodi kaj nepričakovanega.
»Z Bogom, moj ljubi bratranec; poročaj, kolikor-krat moreš, to se pravi kolikorkrat meniš, da se more zgoditi to brez nevarnosti. Poljubljam te.
»MARIE MIGHON.«
»Ah, iz dna srca se ti zahvaljujem, Aramis!« vsklikne d'Artagnan. »Ljuba Constance, končno imam poročilo o tebi! Ona živi, na varnem je, v samostanu, v Stenavu je \ Kje pa je Stenav, Athos ?«
»Na Lotrinškem, nekaj milj od elzaške meje. Ko končamo obleganje, lahko napravimo o priliki izlet na to stran.«
»In kakor moremo upati, ne bode trajalo do tega. več dolgo,« reče Porthos; »vohun, katerega so obesili danes zjutraj, je rekel, da Rochellanci ne prizanašajo že niti več usnju svojih čevljev. Recimo, ko snedo usnje, da  prično jesti *še podplate, in potem pač ne
njaštvo, klerikalizem itd., so pač že tam ali blizu tam, da so si ustvarili tudi neko politično prepričanje, ki more v naših razmerah voditi le v okrilje ntrodno-napredne stranke. O tem smo se že pomenili obširneje v po-preišnjih Člankih.
Toda brezmiselno je, govoriti tu o stranki, ki predpjsuje nazore, Čustvovanje, misli! Nazori morajo v glavnih, bitstvenih obrisih dozoreti že poprej in ti stvarjajo prepričanje, katero narekuje zrelemu ali dozorevajoCemu možu, kakošno mu bodi Čustvovanje, kakošne misli, kakošno delovanje. O kakih .okovih" tu ne more biti govora, kajU značajen človek bo rad sledil svojemu —prepričanju. Le neznaCaj-niki, le pokvarjene duše, le prodanci postajajo take vrste strankarji, kakoršne označuje novoBtrujar, da si dajo predpisovati i nazore i Čustvovanje i misli, — in ako se jim kdaj zbudi vest, tedaj Čutijo okove, katere so si nateknili sami, — »Strankarska disciplina* ne sme nikogar vznemirjati, ker ta je neobhodno potrebna in je le taktičnega pomena. Lepa vojska, v kateri bi ravnal vsakdo po svoji glavi, kakor mu slučajno v njo skoči! Brez discipline je naprej izključen vspeh, pa bodi stvar Se tako dobra l Izjeme so redke in le slučajne I — Trditve, da: .odvisnost od stranke (!) mora le pogubno vplivati na dijaka", — in da: .neodvisnostjo predpogoj za intelektuvslni razvitek vsakega treznega dijaka", so torej nesmisel, kajti mi ne poznamo .odvisnost od stranke*, marveč le: odvisnost od svojega prepričanja, od naziranja, katero Smo si ustvarili o svetu, življenju, naravi, o nalogi človeštva itd., in to prepričanje nam predpisuje čustvovanje in — kdor je mož! — tudi delovanje! — Stranka ne predpisuje nič bitstvenega, saj stranka je le združenje enako ali vsaj sorodno mislečih glav, — organizacija stranke pa predpisuje le taktiko, sredstva, ki naj se zdaj pa zdaj uporabljajo, zahteva tudi disciplino..., brez katere je nemogoče sleherno vspešno delo! Rad priznavam, da ni vselej najboljša pot tista, katero je predpisala disciplina, ali to spoznavamo navadno Šele potem, ko je prepozno. Tako je bilo, je in bo do konca sveta, dokler bodo ljudje.... samo ljudje!
Podobno govorjenje o nekem .nad-strankarstvu* čujerao večkrat in od različnih stranij. Tudi med učHeljstvom smo culi glasove : .Mi smo nad strankama !* Trgovce in obrtnike bi klerikalci najraje tako daleč ustrahovali, da bi .tudi rekli: .Mi smo nad strankami !" — Uredništvo: .Mi smo nad strankami !• — Kmetje: ,Mi smo reveži. Borimo se za obstanek! Kaj nam man ti »prepiri*: Mi smo nad strankami!" — Delavci: .Vsi vkup ste naši zatiralci! Mi nismo z nobeno stranko na Slovenskem!" —In tako dalje! Končno naj se čuti tudi akademiška mladina nekako kasto, ki naj tvori skupino, katera badi nad strankami, in ki niti ne sme biti
pristaš kake stranke! — Za vraga, kdo naj potem tvori stranko...., pa bodi že to ali ono ?!
Kolikokrat naletimo na silovito modre možakarje, ki se tako-Ie odrežejo: »Jaz sem Slovenec, jaz obsojam obe stranki, obsojam te prepire....!" Kako komodno staliSCe! Ljubši mi je najodloCniši klerikalec po prepričanju nego tako žalostna prikazen, ki nima ali noče priznati nikake barve! Prvi je vreden pomilovanja, drugi zasluži preziranje!
Žal, da so segli taki nezdravi vplivi tudi med akademisko mladež. Toda konjsko kopito teh vplivov je naperjeno prutt na-rodno-napredni struji v očitno korist kleri-kalizmu. .Divide et fmpera!" stoji na pra-^ poru vladajočih življev, in BerlilB&em EoSe" biti vladar sveta! Da bi to dosegel, treba slabiti nasprotnika, ki je med Slovenci pač narodno-napredna struja I Kdor tu seje raz-pore, dela hote ali nehote, vede ali nevede v korist klerikalni strahovladi, kakorSno nam pripravljajo. — V tej struji smo naSli tudi naše .Slovenijane", ki izjavljajo, da akademiška mladež ne sme biti pristal nobene stranke I — Kdor je v letih mladeniškega ognji 18—26 let tako .treznomisleč in raz-borit", da stoji hladnokrvno .nad strankami", ko vse okrog treska in poka, tak ne bo nikdar več goreč delavec za blagor in napredek človeštva v obče in naroda našega posebe na podlagi modernega svetovnega naziranja. Bodisi bo sedel celo svoje življenje nekje v sredi med dvema stoloma ali pa bo še očiten klerikalec. — Zato, pravim, je negativno delo »Slovenijanov* le v škodo napredni, liberalni, protiklerikalni struji, kateri naj bi se prerezale srčne žile dovodnice! — Zato se klerikalci vesele" takega razpora ter. žele, da bi le krepko pokalo.
O .pozitivnem delu* pa prihodnjič.
Ajdovsko-Vipavska podružnica slov. planinskega društva.
Zelo srečna je bila misel, da se vsta-novi podružnica plan. društva za okraj Ajdovščina in Vipava. Kdo bi tajil, da bode ta podružnica eminentnega pomena, ter da je skrajni čas— ,da je beseda meso postala". Odbor in lepo število znamenitih udov vseh stanov nam jamči, da se podružnica lahko prav lepo razvije, da raztegne svoje mreže po naših slovenskih tleh, po naših planinah; da ohrani naš hrib in gaj slovenski; da prepreči, da se imena naših gor, dolin, kotlin, in jam, ki so izključno slovenske, tudi take ohrani;: in ne popačijo; da se postavijo na očitnih in primernih krajih napisi, ki pokažejo ptujcu, da je to — slovenska zemlja, — da to: — dom je naš; da se popiše krasota naših planin, divnih razgledov, očarujočih kotlin, divjeromantičnih prepadov, zajed in sedel; da se naslika ba j ko-
vom, kaj naj jim  Se ostane, če se nočejo snesti med
slovne podzemeljske jame ter neizmerne ledenice, ki segajo tam doli, blizu do  pekla!
Poglejmo nekoliko na okoli in pomislimo, kake znamenitosti naj zastopa naša podružnica in kaj naj pokaže ptujcu.
Ze prekrasna Vipavska dolina s svojimi lepimi vasicami, rodovitnimi poljanami, vinskimi goricami; po hribih in holmih bele cerkve in stari gradovi; razvaline srednjeveških utrdeb in premnoga gradišča iz turških časov, pričajo na zgodovinska tla. Kri-stalnočisli studenci izpod Čavna, deroči potoki, ki gonijo premnogo mlinov in žag; lena in ribnata Vipava, presibajoča Branica in obmejni merzli Hubelj s svojim krasnim slapom ob izvirku, so vode, ki namakajo polja iirlivader
Naša metropola Ajdovščina, ki je zvezana po Vipavski železnici z Gorico, s svojimi lepimi hišami, imenitnimi tovarnami, pa stoji sredi polja, kakor labud na vodi. In tam pod sivim Nanosom se razprostira drugi vipavski trg, mična Vipava.
V trgu izvira reka Vipava. Iz mogočnih pečin in zevajočih lukenj vre izpod skale, praviam konec kegljišča, v divnoromantični .PodskaK*.
Oba trga imata lepih gostilen in Ajdovščina (Šturije) .Hotel Sapla" ter Vipava .Hotel Adrija", ki nudijo popotniku - ptujcu okrepčevalen in mičen počitek. In kaj šele naše planine!
Na severu Vipavske doline se polagoma vzdiguje visoko Cavensko pogorje, ki dela skrajni zid Trnovske planote. Trnovski gozd je državna domena. To je vzvišena planota od 800—1500 m nad morsko ožino in meri sedaj približno 8648 hektarjev. To je največja in najlepša državna šuma, — biser med v državno upravo spadajočirai gozdovi. Na trnovski planoti so vasi Trnovo, Lokve in Dol-Otliea. Prekrasen razgled nam nudi Mrzovec 1444 m, Caven 1268 m, Ku-celj 1348 m, Zelenirob nad Tribušo 1339 m, najvišji vršac v Trnovskem gozdu Golak 1496 m, S Čavna je diven, očarujoč razgled. Pod teboj leži cel pavska dolina, pred teboj Kras, na desn. goriška Brda in Furlanija; tja čez Kras ugledaš isterski po-iutok, jadransko morje tja doli do beneških lagun. Z Golaka je krasen razgled na Tolminsko, Krn, bajnško dolino, Tribušc, Vojsko, ljubljansko barje, ljubljanski grad, Karavanke in Triglav. Iz Anine koCe v Smre-kovidragi si v '/4 ure na Zelenem robu, ki nudi človeku užitek, da nehote zakliče: Oj, ti prekrasna slovenska zemlja, kako si ti lepa! — V trnovsem gozdu so pa prava »čudesa* še ogromne ledenice. Na Cavnu in Golaku je znamenita flora. Tukaj rasto v ve-likej množini aočnice" (Edehveiss), encijan in alpinke. Od čavenskega pogorja proti sevoro-vzhodu nad Ajdovščino se razprostirajo lo-kavške alpe (Doi-Ollica -^ Angelska gora) — 800—900 m. Z obmejnega roba je znamenit razgled. Od tukaj naprej proti vzhodu je Kolk   (Šturska   gora).   S   .Svinjega   vrha"
1004 m, na katerem je rimski spominek, in kjer so Rimljani topili železo, je krasen razgled. Tam blizo — v .Podrti gori" se nahaja beli mramor, kakor v Karari na Laškem.
Od tam naprej ^ znižuje pogorje proti vasi Col; na drugi strani pa se dviguje sivi Nanos. Poleg prelepih razgledov elektrizuje človeka tukaj planinski zrak. — In ko se trudni popotnik napije tega, po gorskih cvetkah parfimiranega božjega blagoslova, ter se vleže pod stoletno bukev ali smreko na ma-hasto blazino matere zemlje, tedaj pa nehote vzdihne: — ,To je rajsko !*
In Ce še navedem, da je razlika med temperaturo Vip. doline in dno Trnov, planote kar neverjetna, da se zdi človeku, ki prikorači hVip. dolineiia Trnov, pranoto, da je prihodil 6—8 stopinj proti severu; da je n. pr. srednjeletna temperatura na Dolu 6-2° C, v Gorici 12'8° C; srednjeletna podnebna padovina na Dolu 8*50 m, v Gorici 1*64 m; in če Se povem, da od kraja, kjer leži osem mesecev v letu sneg, pa do kraja, kjer Se raste vinska trta, lehke porineš kamen, in če še dalje pošepečem, da od kraja, kjer zori zlatorumeno grozdje, mastne smokve, kjer rasto oljke in lovor, prideš v dveh dobrih urah na večen sneg in led, sem nazna-čil le debele vozle na mreži, sem namignil, koliko trudopolnega a hvaležnega dela si je naprtila naša podružnica.
In vsi ti božji čudeži, vse te krasne naravne lepote so dostopne vsaki, in bodi še tako nježni nožici. Vsa ta nebeška stvarstva, vse te velezanimive in slikovite lepote popisat: in pokazati ptujcu, bodi naloga odboru podruž. plan. društva, bodi ponos vseh posameznih članov, bodi sveta dolžnost vsakega Slovenca! — Natančni popisi in slike tuk. krajev pa se polagoma obelodanijo v .Vestniku" plan. društva.
Dodatek.
Ker se približuje čas, ko domačini in ptujci zopet izlete na naše planine, je omeniti, da se smatra Ajdovščina za »centralo" vzletnikov. Tam v ':¦ -.'ižajo lepe ceste, do tam vozi Vip. ž^.viiiica iz Gorice; od postaje do Vipave pa vozijo fini, komodni in ceni vozovi. Iz Ajdovščine prideš po ravnih, lepih senožetih v pol ure do podgorske vasice Slo-karji. V društveni gostilni dobiš razne informacije, ali nosača za prtljago, Od tukaj ima popotnik 6 kilometrov lepe divnorornantiCne ceste — (podobna SemerinSki cesti) — na Dol.
Na Dolu je središče hribolazcev in popotnikov. Tu kreneš v hospic gospe Jelinčičeve ali kako drugo gostilno, da ti priveze dušo z domačimi in ptujirai konforti.
Od tukaj se križajo poti po celem trnovskem gozdu in na vse višje hribe. Tako hodiš n. pr, na Caven 1 uro, na Kucelj 2 uri, na Mrzovec 3 ure, na Golak 2 uri, na Zeleni rob 2 uri; do Lokvi 2y4 ure, do Karnice 2 uri, do Trnovega 3 ure.
(Dalje v prilogi.)
»Ubogi tepci!c pravi Athos in izprazni kozarec izvrstenga bordeauxškega vina, ki tedaj sicer še ni imel one proslulosti kakor danes, a je ni manj zaslužilo, »ubogi tepci, kakor da bi ne bila katoliška vera! najboljša in najprijetnejša izmed vseh ver. Ali ven-1 dar,« nadaljuje, cmoknivši s svojim jezikom, »so to I vrli ljudje. Toda vraga, kaj delaš, Aramis? To pismo vtikaš v žep?«
»Da, reče d'Artagnan, »Athos ima prav, sežgati jO moraš; in kdo ve, če to zadostuje, če ne pozna kardinal kake skrivnosti, s katere pomočjo prisili celo papir, da govori?«
»Gotovo jo pozna,« pravi Athos.
»Toda kaj hočete napraviti s tem pismom?« vpraša Porthos.
»Pojdi sem, Grimand,« pravi Athos.
Grimand vstane in uboga.
»Za kazen, da si govoril brez dovoljenja, prijatelj moj, moraš snesti ta kos papirja; potem izpiješ v plačilo za izkazano nam uslugo ta kozarec vina; najprej tukaj pismo, griži pogumno.«
Grimand se nasmehne, vpre oči v kozarec, ki ga napolni Athos do roba, raztrga papir ter ga požre.
»Izborno, mojster Grimand!« pravi Athos. »In zdaj vzemi to tukaj; prav, prav, oproščam te vsake zahvale.«
Grimand izpije molče kozarec vina, toda dokler traja to opravilo, govorijo njegove oči jezik, ki pač rii izražs". manj, kakor bi mogle izraziti besede.
»In zdaj,« pravi Athos, »menim, da smo lahko precej mirni, samo če ne pride kardinal na duhovito srtisel, razparati Grimandu trebuh.«
Med tem je nadaljeval Njegova Eminenca svoj melanholični izprehod ter mrmral med svoje brke: »Gotovo, ti štirje ljudje morajo biti moji.«
XXII. Prvi dan jetništva.
Vrnimo se k miladv, ki smo jo, ozrši se na Francosko, izpustili za trenotek iz očij.
Nahajamo jo v obupnem položaju, v katerem smo jo zapustili, zatopljeno v globoke misli, kot plen temnega pekla, pri katerega vratih jo je zapustilo vsako upanje, kajti prvič v življenju so se je polastili dvomi, prvič se je je polastil strah.
Pri dveh prilikah jo je zapustila njena stara sreča, pri dveh prilikah je bila razkrinkana in varana, I in pri obeh prilikah jo je pregnal d'Artagnan, njo, to nepremagljivo moč slabega.
Varal jo je v njeni ljubezni, ponižal v njenem ponosu, varal v njeni častihlepnosti, in zdaj jo osra* moti v njenih nadah glede premoženja, dotakne se njeno prostosti, preti celo njenemu življenju, odstrani jej z obličja del njene krinke, s katero se je zakrivala in katera jo je delala tako močnim.
D'Artagnan je odvrnil od Buckingharaa, katerega ona sovraži, kakor sovraži sploh vse, kar je ljubila, nevarnost, s katero mu je pretil kardinal v osebi kraljice. D'Artagnan je igral vlogo grofa Wardesa, za katerega je gojila strast tigre, kakoršno navadno čutijo ženske njenega značaja. D'Artagnan pozna strašno skrivnost, glede katere je prisegla, da je ne sme izvedeti nihče, ne da bi umrl. In v trenotku končno, ko je dobila v roke blanket, s katerega pomočjo se je hotela maščevati nad svojimi sovražniki,ijej izvijejo ta
list iz rok, in zopet je d'Artagnan, ki jo spravi v ječo in hoče odposlati v kak umazan Botany-Bay, v kak sramoten Tvburn Indijskega oceana.
Kajti vse to jej je prizadel gotovo d'Artagnan. Od koga, če ne od njega, naj bi prihajale vse psovke, ki so padle na njeno glavo? Samo on je mogel razo-def* .ordu Winterju vse te strašne skrivnosti, katere je razkul po naključjih usode. On pozna njenega svaka in mu je pač vse pisal.
Kaka jeza jo navdaja! Nepremično sedi v svoji sobi, z blestečimi in v nedoločeno vprtimt očmi, in njeno temno rujovenje, ki sejejizvije iz globočine njenih prsij, kadar gre iskat sape, spremlja šumenje morja, ki se dviga kvišku, besni, se peni ob skalah, na katerih je sezidan ta temni in ponosni grad, ter razbija kakor večni in onemogli obup. Kako kuje "pri luči bliskov, ki jih vnema besneči gnjev v njeni duši, proti gospej Bonacieux, proti Buekinghamu in zlasti proti d'Artagnanu krasne načrte maščevanja, ležeče v daljni bodočnosti!
Da; toda da bi se mogla maščevati, bi morala biti prosta; in da bi se oprostila, ko je v ječi, je treba prodreti zid, prepiliti omrežje, porušiti tla, samo podjetja, ki jih more izvršiti potrpežljiv in močan mož, ob katerih pa se morajo razbiti groznične razburjenosti ženske. Da je mogoče izvršiti vse to je treba časa, mesecev, let, in ona... ona ima, kakor jej je povedal lord Winter, njen bratski in strašni jetničar, samo deset ali dvanajst dnij.
In vendar, Če bi bila mož, bi poskusila vse to, in morda bi se je* posrečilo. Kako se je moglo nebo tako zmotiti, da je dalo tej moški duši tako slabotno in nežno telo!
Tudi so bili prvi trenotki jetništva strašni: krči gnjeva so premagali njeno Žensko slabotnost. Toda
Priloga Jote" ti. 31. i dne 16. aprila 1904.
Ker se istočasno snuje v Trstu sestrica naSi podružnici, jej tim potom pošiljamo iskreni planinski pozdrav, vabeč drago mile člane na veselo svidanje v naših lepih planinah!
Odbornik.
D O PI Si.
Ii LJubljane. — (Občni zbor .Ruskega kružka" v Ljubljani*.) V sredo dne 13. t. m. vršil se je v .Narodnem domu" ob primerni vdeležbi občni zbor. Predsednik g. dr. Lj. Jenko ja-dal svoji navdušenosti duSka z nagovorom, v katerem je naglasal naraščanje zanimanja za ruskrjezikTinfža ruško sTow^^ predek v obeh učnih tečajih. Tajnik g. K. Schweiger je poročal, da se je poduče-valo v 2 tečajih, za začetnike in za člane, ki so v jeziku že napredovali, ter so se prirejali čajevni večeri s čitanjem ruskih poetov in razgovarjanjem, igranjem v ruščini. Blagajnik g. Iv, S m o le je poročal, da ima kružok v minolem letu sicer 183 K 72 h primanjkljaja, ki se je pokril s pribilki prejšnjih let. Inventar je vreden 614 K 14 h. Razen tega ima društvo obligacijo. Knjižničarka ga. Minka Govekarjeva je poročala o velikem prirastku knjižnice, ki ima vse klasične in moderne spise. Namesto zadržanega g. revizorja računov poročal je g. Schweiger — da je računski sklep v najboljšem redu ter se podeli absalutorij.
Pri volitvi novega odbora jo bil jetino-glasno vsprejet predlog g. Armiča ter bil izvoljen per aeclaraationeua sledeči odbor za prihodnje leto: predsednikom bi. g. dr. Ljn-devit Jenko, predsed. namestnica ga. prof. Bartlova Julija, v odbor ga. Terez. dr. Jenkova, ga. Minka Govekarjeva, g. Hinko Se-var, g. Ant. Sjsteršič, jj. F. Smole. Revizorja g. dr. Fr. Novak, g. dr. F. Štor.
Krasno razvijanje ljubljanskega .Ruskega kružka'% te matice vseh drugih rusk. kružkov na Slovenskem, mora veseliti vsakega rodoljuba in mu je želeti najkrasnejsih vspehov in procvita.
Danite in rane lovice.
Telovadno društvo »Goriški Sokol' priredi v prvi polovici meseca junija veliko ljudsko veselico z javno telovadbo in razvitjem društvenega prapora. Da bode ta prava narodna slavnost, ka-koršne smo goriški Slovenci že injno potrebni, so naprošena vsa slovenska društva cele Goriške za prijazno sodelovanje in mnogobrojno udeležbo.
Javen ljudski shod v Dobravljah, — Go3pod Alojzij Čeraigoj iz Dobravelj št. 72. sklicuje javen ljudski shod na dan 17. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne pri g. Ivanu Jerkiču v Dobravljah. Dnevni red: Gospodarsko stanje v deželi in državi.
Kolesarsko drnštvo .Gorica* sklicuje svoj redni občni zbor za drevi ob 8. uri v gostilni .pri Petelinu" v Nunskih ulicah.
Ker pridejo v razgovor važne reči, se obrača odbor do svojih članov s prošnjo, da se udeležijo občnega zbora v kar največ mogočem številu.
PremeSftenl' "soT*%' ofictjal^ Hugon Mullner iz Ljubljane v Trst, oficija! g. Božidar K e i 1 iz Trsta v Ljubljano, oficijal g. Andrej Šumi iz Št. Petra v Ljubljano.
Imenovanje. — Poštni ofieij&I gospod Josip Kurent v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem v Opatiji.
.Pevsko In glasbeno društvo v 6F<F rlcl* priredi v nedeljo dne 15. maja 1904. — in ne 8. maja, kakor bilo pomotoma zadnjič naznanjeno — koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47. v veliki dvorani .Hotela Central".
Vspored; 1. Iv. pl. Zaje: Ouvertura k op. .Graničarji", orkester, t, Stanko Piinat: .Vzpomladna pesem", meSan zbor. 3. Ant. Foerster.* .Povejte, ve planine", možki zbor. 4. P. J. Cajkovskij: .Pesem brez besed", orkester. 5. P. J. Cajkovskij: .Soio-vuSko, mešan zbor. 6. Rich. Wagner: .Rheingold", fantazija iz giazbene drame, orkester. 7. Fr. Bazin: .Križari na moru, moški zbor. 8. J. Michl: Dve simfonični pesmi: a) „Na Golgati", b) .Pred prvimi verzi", orkester. 9. Dr Ant. Dvorak: .Psalni 149.", mešan zbor z orkestrom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Sedeži I.—III. vrste 2 K 50 vin.; IV".—VI. vrste 2 K; VII.—X. vrse 1 K 50 vin.; stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopnice se razprodajajo pred koncertom v pro-dajalnici g. Antona Jeretiča, Via Seminario, na dan koncerta od 77» ure naprej pri bla-gajnici. Društveni pevovodja g. Josip Michl. Orkester vodi osebno g. Benczur. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Županom v Ajdovščini namesto odstopi vsega g. Lokarja je izvoljen dosedanji podžupan g. Ignacij Kovač, podžupanom pa g. A. Bianki. — Na izvolitvi čestitamo novemu g. županu 1
Nadačltoljem v Kozanl je imenovan g. Rajmund Gradnik, dosedanji tamkajšnji učitelj.
III. larednl občo! zbor akad. fer. drnStva .Adrlja* dne 9. t. m. je bil precej dobro obiskan od strani članov in starešin. Pogrešalo pa se je skoro docela gostov. Dnevni red je bil tak, da je mogel zanimati vsakogar.
Po poročilu tajnikovem se je vnela daljša debata v ustanovi ljudske knjižnice v Gorici. Zdi se, da nismo več daleč od realizacije te važne ustanove, posebno sedaj, ko so se tudi drugi faktorji oprijeli te misli. Upajmo, da bode moglo društvo .Adrija" brez drugega prepustiti izvedbo te ustanove tem faktorjem, katerim pa bodo šli bivši in sedanji člani društva .Adrije" radi
na roko s svojim sodelovanjem. Jako pomembna je tudi uvedba .narodnega kolka" na Goriškem, o katerem se je na tem občnem zboru poročalo. Kakor stvari sedaj stojč, -smemo upati, da se .narodni kolek* izgotovi v najkrajšem času. Dobiček od istega se uporabi za slovensko Šolstvo na Goriškem. Moramo pa biti gotovi, da se razširi .narodni kolek" v kratkem" ^6" vsem" Slovenskem, in da bode tako dajal nov vir dohodkom za slovensko šolstvo v vseh obmejnih pokrajinah. — Nadalje se je poročalo o dogodkih na dunajskem vseučilišču in o vprašanju slovenskega vseučilišča. To poslednje vprašanje je posebno važno sedajrko je postalo vprašanje italijanskega vseučilišča v Trstu sila aktuvelno. Da goriško dijaštvo ne morebiti glede nato popolnoma ravnodušno, sledi že iz tega, ako se pomisli, kake nevarnosti bi bila italijanska univerza v Trstu za vse primorske Slovane. Glede na to pa, da Slovenci nismo edini v tem oziru, se društvo .Adrija* na tem občnem zboru ni hotelo spuščati v kake sklepe ali resolucije. — Ker društvo .Adrija" obsega skoro vse goriške akademike, poklicano je seveda tudi v to, da varuje interese svojih članov. Glede na to razpravljalo se je na tem občnem zboru, kakor na vseh prejšnjih, tudi vprašanje deželnih podpor. To vprašanje je postalo danes naravnost klaverno. Vsi slovenski poslanci brez izjeme so aka-| demikom nad vso mero naklonjeni, toda podpor le neče biti od nikoder. Kaj je temu vzrok ?1
Govorilo se je še o marsičem, toda danes o vsem poročati ni na mestu, ker čaka društvo glavno delo za poletne počitnice. Takrat bode moglo društvo vsaj deloma pokazati, da si je svesto stavljenih si nalog, in bode moglo razviti svoje delovanje tudi po deželi, kakor je to pričelo že lansko leto. ~. i Ples na Velikonočni ponedeljek v i Lokavcu pa .Primorski list*. — Pozvali ' smo .Primorski list*, naj obsodi tudi lokav* škega župana Vidmarja, ker so plesali na Velikonočni ponedeljek v njegovi krčmi, kakor je obsodil g. župana v Sovodnjah. Ogorčenje je bilo po »Prim. listu* radi plesa v Sovodnjah, in vpili so, da so skrunili svete Velikonočne praznike! Ali .Prim. list" noče obsoditi lokavškega župana, ker je — klerikalec. Zategadel ker je klerikalec, sme delati, kar hoče, in ker je klerikalec, se sme plesati v njegovi krčmi na Velikonočni ponedeljek, on ni skrunil svetih Velikonočnih praznikov —¦ skrunil jih je le na-prednjak v Sovodnjah! Tako demoralizo-valno vpliva .Prim. list" na svoje pristaše, tako brezvestno se igra z ljudsko dušo ter trga iž nje vse boljše čute, da le vstvarja bitja, ki niso nič vredna ali zvest privesek fa-rovžem. O županu v Sovodnjah je pisal,- da je skrunil Velikonočne praznike, za klerikalca Vidmarja pa nima niti ene grajalne besede. To je dvojna mera, ki kaže, kako brezvestno,
kako falotsko se zaletavajo v napredne može ter vlačijo vmes cerkev in vero, ali zajedno puščajo, da delajo tako tudi njihovi pristaši. Tem je dovoljeno plesati na Velikonočni ponedeljek, naprednjake bo pa radi tega hudič pohrustal! Tu se vidi zopet, kako sleparijo z vero in cerkvijo! Taki politiku-joei duhovniki so pač res smrad iz pekla in izvržki! Taki pač so najhujši sovražniki ljudstva, ker dopuščajo svojim delati to, kar štejejo drugim v greh. Zapeljivci ljudstva so, demoralizatorji, sleparji! Ljudstvo beži, far gre!
Ci;ilen pogreb. — V četrtek opoludne so Pj|^P^&&_deJ|.assal podtajnika v tukajšnji trgovski in obrtni zbornici. Pogreb je bil civilen, brez duhovnika, brez križa. Ot-vorilo je pogreb uredništvo tuk, dnevnika .11 Gasszettino popolare" s krasnimi trakovi, sledili so drugi trakovi gledališke družbe, kateri je bil pokojni tajnik, sledil je voz pola trakov in cvetja, za njim drugi voz s krsto. Tik za krsto med dvema zadnjima kolesoma je jokal tugujoči sin, potem pa je sledila dolga, dolga vrsta udeležnikov pogreba iz vseh slojev meščanstva; župan, nekateri poslanci, zastopniki raznih društev, druga gospoda in občinstvo iz raznih slojev. Po ulicah, koder se je vil sprevod, je stalo premnogo občinstva, drugo pa prisostvovalo po oknih. Na Goriščeku sta govorila pokojniku v slovo Michtstadter in dr. Codermaz.
.Dol klobuke"! Ko se je vil mrtvaški sprevod pok. de Basse v četrtek po Gosposki ulici, so stali ob vhodu v ulico Vetturini 4 duhovni1?', ki so čakali prehoda. Gledali so, ali odkriti se jim ni zdelo vredno, ko je Sla mimo krsta. Občinstvo je zagodrnjalo, dva sta se odkrila, dva pa Se ne, dokler se ni čul glasen poziv .dol s klobuki!" Potem Bele sta se odkrila. Tako častijo posvečeni gospodje mrtve! Vsak čuteč človek se odkrije krsti ob sprevodu, tistim možem se to ni zdelo vredno — pa seveda plačila ni bilo. za tako odkrivanje 1
StraSno preklinjanje. — Monsignor dr. Sedej, stolni župnik-kanonik, je odpovedal cerkven pogreb pok. de Bassi. Pravijo, da je vzrok to, ker je bil ločen od svoje žene, pri kateri, kakor se govori, ni našel željene sreče, ter je živel z drugo pozneje. Naj si bode temu tako ali tako, tu pribijamo le to dejstvo, da se je v četrtek po Gorici strašno preklinjalo duhovnike, in v loškem jeziku se da kleti, da človeku lasje vstajajo. Kdo je temu kriv P! Monsignoru dr. Sedeju priporočamo, naj čita Vogrinčevo knjigo »No-stra maxima culpal*
Kupčija s »porednimi listki. — V soboto so v Celju razpravljali o jako značilnem slučaju. Gosp. Matija Vavpotič, župnik v Skomrah, je bil na 27. januvarja t. 1. pozval fante, da pridejo po izpovedne listke. Med drugimi je prišel tudi hlapec Fran Vrane. Župnik ga je vprašal, koliko da plača za spovedni listek. Vrane je ponudil 16 vi-
polagoma je premagala pojave svoje divje jeze, nervozno trepetanje, ki je stresalo njeno telo, je izginilo, in zbrala se je kakor trudna kača, ki potrebuje miru.
»Bila sem nespametna, da sem se vedla na ta način,* reče, ogleduje se v ogledalu, ki jej je kazalo žareče in blodeče poglede njenih oči j. »Nikake strasti, strast je znak .bosti. Na ta način nisem dosegla še nikdar svojega smotra: če bi imela rabiti svojo moči proti ženskam, bi smela morebiti upati, da so one še j slabejše od mene, in jih torej premagam. Toda zdaj se bc Vijem z možmi in sem za nje samo ženska. Bojuj mo se kot ženska, moja moč je v moji slabosti.«
Kakor bi se hotela prepričati, v kolike izpremembej more prisiliti svoje izrazovito in živahno obličje, poskusi navzeti se vseh možnih izrazov, od jeze, ki je razoravala njene poteze, do najprijaznejšega, najlju-beznivejšega in najzapeljivejšega smehljaja. Nato spravi s svojimi spretnimi rokami svoje lase polagoma v one valovite oblike, ki so moglo podeliti po njenem mnenju njenemu obličju novo vabljivost. Končno za-| mrmra, zadovoljna sama s seboj:                               j
»Ni še vse izgubljeno; vedno sem še lepa.c
Bilo je nekako ob osmih zvečer. Miladv zagleda posteljo ter se spomni, da bi plitek nekaterih ur ne razvedril samo njene glave in njenih raislij, ampak bi1 osvežil tudi barvo njenega obličja. Predno leže, pa se jej porodi neka še boljša misel. Slišala je govoriti o večerji. Ker je bila že celo uro v tej sobi, njena večerja ne more več dolgo izostati. Jetnica ne mara izgubljati časa ter se odloči, poskusiti Še ta večer, opazovati značaje ljudi j, katerih varstvu je izročena, in na ta način spoznati, pri Čem da je.
Pod vrati se prikaže luč: ta luč naznani prihod njenega jetničarja. Miladv, ki je vstala, se vrže hitro na svoj stol, pobesi glavo nazaj, z razpušcenimi in
valovitimi lasmi, s svojim na pol razgaljenim vratom, pod zmečkanimi čipkami, z jedno roko na srcu in z drugo prosto visečo.
Zapahi se otvorijo, Trata zavrazijo, koraki se za-čujejo v sobi in se približajo.
»Postavite to mizo tja,« pravi, glas, po katerem spozna miladv Feltona.
Povelje se izvrši.
»Prinesite luč in zabičite straži, naj dobro pazi,« nadaljuje Felton.
To dvojno povelje, katero da mladi poročnik istim ljudem, dokaže milay, da so njeni sluge isti ljudje kakor njeni stražniki, to se pravi vojaki.
Sploh pa se izvršijo Feltonova povelja molče in a hitrostjo, ki je dokazovala izborno stanje discipline.
Felton, ki doslej še ni pogledal miladv, se ozre končno v njo.
»Ah, ah,« pravi, »zaspala je, to je dobro. Ko se zbudi, bode večerjala.«
In pri teh besedah napravi nekaj korakov, da bi odšel.
»Toda, gospod poročnik,« pravi vojak, ki ni bil tako stoičen kakor njegov predstojnik in ki se je približal miladv, »ta ženska ne spi.«
»Kako, ona ne spi!« pravi Felton. »Kaj pa dela?«
»Omedlela je; njeno obličje je zelo bledo in ni mogoče slišati njenega dihanja.«
»Prav imate,« pravi Felton, opazuje* milady z mesta, na katerem je bil, ne da bi stopil bližje; »povejte lordu "VVinterju, da je njegova jetnica omedlela, kajti ker nisem mislil na tak slučaj, ne vem, kaj naj storim.«
Vojak odide, da izvrši povelja svojega častnika, Felton sede na stol, ki je stal slučajno blizu vrat, in čaka, ne da bi spregovoril, ne da bi se zganil. Miladv
je znala gledati skozi svoje dolge trepalnice — pri ženskah toliko priljubljeno sredstvo —, ne da bi bilo opaziti, da jih je odprla. Opazuje Feltona, obrnenega s hrbtom proti nji; kakih deset minut ga opazuje, toda ves ta čas se neobčutljivi stražnik ne okrene k nji niti enkrat!
Zdaj se zmisli, da pride lord Winter in podeli jetničarju s svojo prisotnostjo samo še nove moči; njena prva poskušnja je bila zaman; dvignivši glavo, odpre oči in nalahko vzdihne.
Pri tem vzdihu se Felton končno obrne.
»Ah, vzbudili ste se, madame!« reče. »Torej nimam tukaj nič več opraviti! Če česa potrebujete, lahko pozvonite.«
»O, moj Bog, moj Bog, koliko sem trpela!« vzdihne miladv z onim melodičnim glasom, ki je očaral vse, katere je hotel pogubiti, kakor glas čarovnic iz davnih dnij.
In dvignivši se na stolu, poslane njena postava še mnogo vabljiv^jša in bujnejša kakor prej, ko je ležala.
Felton vstane.
»Na ta način se vam postreže trikrat na dan, madame,« pravi, »zjutraj ob devetih, čez dan ob eni in zvečer ob osmih. Če vam to ni prav, lahko navedete mesto ur, katere sem vam povedal jaz, druge, ki vam prijajo bolj. V tem oziru se ustreže vaši želji.«
»Toda ali naj bodem v tej veliki in samotni sob? vedno sama?« vpraša miladv.
»Poklicana je ženska iz okolice in pride jutri v grad. In potem pride vselej, kadar bodete želeli njeno prisotnost.«
»Hvala vam, gospod,« odvrne jetnica ponižno.
Felton nalahko pozdravi in odide proti vratom. V trenotku, ko hoče prestopiti prag,  ne prikaže na
narjev, župnik pa je zahteval 20, in ni hotel j hlapcu dati spovednega listka, Ce toliko ne | plača. Vrane je bil že tako jezen na župnika, ker je prejšnjo nedeljo s prižnice vse hlapce v fari imenoval tatove. Ker sedaj župnik ni hotel dati listka, brez katerega fant ni mogel k spovedi, je Vrane dal župniku zaušnico in je odSel. Vranca je državno pravdnistvo tožilo zaradi težke telesne poškodbe, češ, da je tedaj župnik izvrševal svoj ,->VMc in sodnija ''9 tudi postavila na to šte.išče ter je VraiKa obsodila na en mesec v ječo. Ker je vložena ničnostna pritožba, se na drugem mestu reši, Ce je župnik pritako-zvanem .izpraševanju* uradna oseba ali ne. Mariborski ordinarijat je sam priznal, da Jz-praševanje* ni liturgiško opravilo. Ta sluCaj je pa zanimiv posebno zaradi tega, ker kaže, da vladajo dandanes Se prav take razmere, kakor za Časa Tetzla. .Izpraševanje« se porablja za politično harangviranje ljudi in pa za kupčijo. Tetzl je prodajal samo odpustke, sedaj pa se prodajajo izpovedni listki, brez katerih ljudje ne morejo prejeti zakramenta sv. pokore. G. Vavpotič je storil le to, kar se sploh dela, a da se je ta običaj sedaj konstatiral pred sodnijo, v eni tiči važnost tega sluCaja, o katerem bomo Se govorili.
,Prl nas Je korajža!...' — 6. Anton pl. Reja, župan za občino Smartno-Kojsko, je obelodanil v .Prim. listu« poslano, v katerem se obraCa proti dvornemu svetniku in voditelju gor. okr. glavarstva, g. grofu At-temsu, CeS, da je izvedel od verodostojne osebe, da se je izjavil g. grof ne preveč laskavo o njem glede postopanja z občinskim premoženjem itd. Čuti se žaljenega, pa je vložil zato vlogo na dež. odbor in pa na-mestnistvo, naj se izvrši revizija vseh županskih računov ter naj se m« dokaže očitanje... Naši lanjski dopisi iz kojSCanske županije so lepo opisali to občino in gospodarstvo v njej. Pri zadnjih obe. volitvah pa se je ta župan z določili in zakonom naravnost norca delal. O tem smo pisali svoj Cas obširneje. Pa ima korajžo ta kojščanski župan! Pa ga vendar ni zapeljal njegov .svetovalec', tisti mali »advokatCek* v Gorici, s katerim ticita vedno skupaj ? t .Poslano" nekam tako diši...
Saj smo vedeli! — Da »Prim. list« odgovori na naš članek .Na božjih potih*, smo vedeli, vedeli pa smo tudi že naprej, kaj odgovori. Na našo opazko o tisočakih, ki odpadejo iz žepa slovenskega kmeta po romarskih potih, pravi, da gleda iz nje Gabr-SCekov žep. To je že staro, prav obrabljeno. Tako so rekli še vselej, kadar smo povedali, koliko denarja požre romanja. Zato je le smešno, da se zatekajo k tako puhlemu izgovoru. Pač ne vedo nič pametnega reči, in vselej, kadar jih zapusti pamet, kar je še sploh imajo, spravijo na dan Gabrščekov žep, pa če tudi tiče k stvari tako, kakor pest na oko I Slabo zagovarjanje, ki kaže le veliko vrednost našega članka pa resnico, britko resnico!
.Prim. list« priznava, da se godijo po božjih potih stvari, ki so vse drugo, kakor pa lepi vzgledi. Ali kdo dela take reči! Cujtel .Večinoma naprednjaki*. Tako pravi .Prim. list«. Haha! Saj smo vedeli že naprej, da se tako izvije. Tisti, ki delajo grehe po grmih in kotih na romarskih potih, so .večinoma naprednjaki*. Sami naprednjaki torej vendar le niso, ampak večinoma. .Pr. Ust* se ni upal zlagati popolnoma, zlagal se je le .večinoma*. S tem hoče reči, da so med tistimi »romarji* tudi klerikalci. Čudno, da prizna kaj takega; mu je paC le uSlo po pomoti. Tisti .večinoma* je zlagan, zato naprednjaki odpadejo, ostanejo pa le klerikalci, in ti so, ki delajo hudiča naromarskih potih, namesto da brmoliii!------------
FaJmoSter Plesnlear na Lokvah vabi na prvi občni zbor svojega novega društva, kateremu je dal ime .delavsko podporno društvo*, katero pa v resnici nima tega namena, marveč hoče fajmošter ž njim le naloviti nekaj ljudij na svoje liraanice. On je poklican na Lokve, oznanjat božjo besedo ter opravljat duhovska opravila, ne pa ustanavljat društva, v katerih hoče prodajati svojo politiko. Ta občni zbor ima biti jutri. J Upamo, da se zavedni mladenči in možje ne dajo preslepiti zapeljivim fajmoštrovim glasovom, marveč da pokažejo temu brezvestnemu hujskaču iz .misijonarju", da ne opravi niC s tistim društvom. Fajmoštru P), je blagor delavskega ljudstva toliko mar kakor lanski aneg — on ima vse druge namene. — Dalje je široko znano, da taka društva, pri katerih so politikujoči nunci v s e, ne vspevajo nikdar ter ao največ le na š k c d o članom. Potem pa nikarte zaupati politikujoCim nuncem — denarja!
Na BlanČI. — Sedaj je na Blanči živo. Tam ob onem delu proti poti, ki pelje po Žabjem kraju v prijazni Solkan, kopljejo zemljo Makedonci, katero odvaža lokomotiva po tiru v Širokih vozovih naprej gori, kjer posipajo. Ko teče, je videti kakor mal tovorni vlak na kaki majhni lokalni železnici, in pisk, katerega spušča vsako toliko časa, spominja na to, da se bližajo doslej tako tihi Blanči novi časi, polni vrvenja iz življenja. Doslej je bilo lepo tiho romantično na Blanči. Kmetic je molče delal po svojih njivah ali se malce pojezil na živino, po prijaznih potih pa je korakal le posamezen človek, več jih je bilo ob svetkih, idočih v Solkan, kaki zaljubljenci pa so šetali ob nizkem gostem grmičevju ali tik ljubkega drevja ter pogle-davali gori na Sv. Valentina ali na Sv. Goro in na Sv. Katarino ter si stiskali roke.... odslej pa bo vse drugače. Sekira je posekala grmičevje ter drevje je padlo, vidi se lepa prostrana planjava na Blanči, na kateri bo stal novi kolodvor pa mehanična delavnica, ako jo prisodijo Gorici, ter kjer se bo razvijalo živahno gibanje v velikem prometu ob urnem gibanju rok ter ob žvižgu lokomotive. Ako stopiš na Blančo, je ne poznaš več, tako je I že predelana, presekana ter zravnana pa pri-
pravljena na stavbe in ceste, katere jo popolnoma pretvorijo. Vsaki dan hodi sedaj premnogo ljudij na Blančo gledat, kaj in kako delajo železnico, in vse sanja o bližnji bodočnosti, ko prisopiha izza ovinka pod Sv. Valentinom prvi vlak, odkoder se sedaj pa sedaj čuje pok, mine pokajo, da se razlega daleč ter se pokadi proti Solkanu. Kaj šele bo, kadar začno velika dela ter pridejo ista v pravi tir. Takrat bo šele radovednežev na Blanči! Pa tudi Usti napis »Via delle Palude* mora izginiti, saj o kakem močvirju ne bo več ne duha ne sluha, le tam na bljižnem pokopališču je še preveč .palud*,...
Nova železnica, —V prvih dneh meseca maja L 1, prično tehnična merjenja na nameravani železnici Vrhnika - Žiri - Idrija-Gorica.
Razglas. — Razpisujejo se 4 prostori, vstanovljeni od vis. deželnega odbora v spomin ranjega dež. glavarja Nj. E. grofa Franca Coronini za brezplačno zdravljenje v prvi morski kopelji v Gradežu štirih ubogih škro-fuloznih ali rakitičnih dečkov, oziroma deklic te dežele za letošnjo dobo kopelj.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinskega zastopstva, s spričevalom o ceplenji koz in spričevalom pristojnosti prosilcev v kako občino Goriške in Gradiške, kakor tudi s spričevalom uboštva in zdravniškim spričevalom bolezni prosilcev, naj se vlagajo pri deželnem odboru do 15. maja t.l.
Kazpls ustanov. — Finančno mini-sterstvo je razpisalo več ustanov in učnin za rokodelske učence na račun zaklada iz dohodarstvenih kaznij. Pravico, prositi za tako ustanovo, imajo vsi službujoči in vmi-rovljeni uradniki finančne straže in finančni stražniki, potem uradniki dohodarstvenih uradov, kateri so najmanj 5 let pri finančni straži služili in so bili trajno sprejeti, kakor tudi njih vdove in otroci. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do i. majnika t. 1. pri tukajšnjem finančnem nadzorništvu, kjer prosilci dobe tudi navodila.
Tudi pri vsakem oddelku finančne straže se dobi poučilo. —
To razglaša tukajšnji c. kr. finančni višji nadzornik. Razpis priobčujemo, dasi se nam ne zdi prav jasen. Morda pa ga umejo oni, katerim je namenjen.
Častiti gospod »Sprlcenmajster". — Gori v gorah v vasi, ki ima svoje ime po srpu, imajo duhovnega gospoda, ki si špoga kratek čas s tem, da se rad suče okoli briz-galnice. Je že tako. Nekateri merijo dekletom krila, drugi prodajajo petijot, on kot novodobni g. nune hoče biti pa ,feuerwehr*. Očividec nam piše, da je videti komično, kako se suče s črnim frakom pri vajah g. nune okoli brizgalnice ter deli stroge ukaze. Seveda razume o ognjegašenju ter o vajah toliko, kolikor zajec na boben, ali .špricen-majster" biti, to je le lepa šarža! Pri zadnjem velikem požaru je »šraufal* in »šrau-fal* brizgalnico, da  bi bil kmalu tako ,za-
Sraufal«, če so mu pustili Se naprej, da bi bila morala gotovo med staro Saro. — Pričakujemo, da nam pošlje popravek. Dotie pa na zdravlje, gospod .špricenmajster }*
Drugi civilni pogreb. — Včeraj pc-poludne je imel spremljati stolni nikar dr. Pavlica na pokopališče v tukajšnji ženski bojnišnici umrlo 19 letno Justino Ogoretič, katero je zanesla usoda iz Štajerske v tukajšnjo Venerino hišo. Umrla je za jetiko, v bolnišnici je bila o d 2 2. jan. t.l. Njene tova-rišice so jej darovale venec, ki je bil položen na krsto. Ko je prišel dr. Pavlica, je rekel, da morajo odstraniti venec pa toirarišice njene ne smejo za pogrebom, drugače se odstrani. Navzoči so protestirali, rimski doktor pa se je obrnil ter peljal domov, Pogreb se je izvršil brez duhovna. Pripominjamo, da doslej so se taki pogrebi vršili brez ovir ter da je omenjena dekle umrla spravljena z Bogom. Komentar naj si napravi vsak sam!
Streljal i roparskim namenom. — Sinoči ob V\% je streljal 20 let stari krojač Franc Pregelj iz Sv. Lucije, baje z romarskim namenom, na kremarja in krčmaricona Prevalih nad Solkanom. Pišeta se Štefan in Jožefa Cej. Krčraar je zadet nad desno sence, kjer mu je obtičala kroglja, krčmarici je prestrelil levo roko skozi, v vrstniku jej tiči kroglja. Pregelj je že spravljen.
Šine na novih železnicah. - - Meseca julija ali avgusta t. 1, se izvršijo naročila na šine za novo železniško zvezo do Trsta. Iste bodo obsegale okoli 250.000 me za veC let. Dosedaj uporabljene šine tehUjo 35*4 kg, ki se pa poveča pri novih na 35*5 kgr Take šine se porabijo na odprtih delih železnice, v tunelih pa Sine na stol. Po let se vozi s hitrostjo 108 km. Taka sina za. tunel tehta 42 do 43 kg ter je že uvedena na črti Neulengbach-Št. Pčlten. Te šine so jako trpežne. Poleg &me na stol se utegne vporabiti tudi vinjol-šina, ki je težka 44V, kg pa ceneja od prve. Treba pa jo 8e preskusiti, potem se   odločijo za eno ali drugo.
Nesreča blizu Skopega. — Blizu Skopega se je zgodila nesreča, kakor smo že na kratko poročali v sredo. V voz, ki je prišel preko železnične črte, sta bila uprežena dva konja, a vodil jih je 45 1. Andrej Bizjak iz Lož pri Vipavi. Na vozu pa so bili še: njegova 40-letna soproga Ivana, 59-letna Marija Vovk z Goč in 80-letna Marija Jam-šek iz Lož. Vagon z materijalom }e zadel v zadnji del voza z veliko silo, ker je tam železna cesta močno nagnetla. Jamšekova in Vovkova sti odleteli z voza z grozno silo. Prva je ostala mrtva, druga pa je obležala, ker se ni mogla dvigniti. No, potem so jo odpeljali v Dutovljc v provizoricno bolnišnico, prirejeno tam za železniške delavce. Zdravnik dr. Gregorič, došel s sodno komisijo, je konstatiral, da je poškodovana na glavi, da ima dva prsta I. ve noge popolnoma strta in da ima več drugih poškodeb na levi nogi. Truplo Jimšekove so bili prenesli v mrtvaš-I nico v Skopo.
hodniku lord Winter v spremstvu vojaka, ki mu je donesel vest o miladvni nezavesti. V roki je držal majhno steklenico.
»Torej, kaj je ? In kaj se godi tukaj ?« vpraša z zaničljivim glasom, ko vidi, da jetnica stoji in Felton hoče oditi. »Mrtva je torej zopet vstala. Ej vraga, Felton, dete moje, ali nisi vide? da te smatra novincem in ti igra prvo dejanje komedije, katero bodemo imeli zdaj vsekakor veselje zasledovati do konca.«
»To sem si pač mislil, milord,« odvrne Felton, »toda ker je jetnica vendarle ženska, sem bil do nje obziren, kakor mora biti obziren do ženske vsak dobro odgojen mož, 5e že ne zaradi nje, pa zaradi samega sebe.«
Pri teh Feltonovih besedah se miladv strese in kri jej zastane po žilah.
»Torej,« odvrne lord Winter smehljaje, »te ti umetno razpuščeni lasje, ta bela koža in ta tožeči pogled Se vedno niso zapeljali, ti kamenito srce t«
»Ne, milord,« odvrne brezčutni mladi mož, »in verjemite mi, če se hoče zapeljati mene, da je treba več nego takih ženskih umetnostij in koketerij.«
»V tem slučaju, moj ljubi poročnik, pustiva miladv, naj misli kaj drugega, in pojdiva večerjat; ah, bodi brez skrbi, ona ima rodovitno domišljijo, in drugo dejanje te komedije bode kmalu sledilo prvemu.«
In po teh besedah vzame lord Winter Feltona za roko in ga smeje odvede.
»O, že najdem, česar ti je treba,« zamrmra miladv med zobmi, »le bodi brez skrbi, ti ubogi, ponesrečeni menih, ti ubogi, spreobrneni vojak, ki bi moral dati prekrojiti svojo uniformo v meniško obleko.«
»Sicer pa, miladv,« reče lord Winter, obstavsi na pragu, »ne rabite vsled tega poraza izgubiti okusa. Poskusite to kokoš in to ribo, ki — pri moji dufei —
nista zastrupljeni. Jaz se razumem s svojim kuharjem j precej dobro, in ker ne bode moj dedič, mu popol- i noma zaupam. V tem me posnemajte. Do svoje bodoče nezavesti zdravstvujte, ljuba sestra.«                  j To je bilo več nego je mogla vzdržati miladv: njene roke so se krčevito oprijemale naslonjala, njeni zobje so silno škripali, njene oči so zasledovale premikanje vrat, ki so se zapirale za lordom Winterjem in Feltonom, in ko vidi, da je sama, se je polasti nova kriza obupa: ozre se preko mize, zagleda leskeči se nož, plane proti njemu in ga pograbi. Toda njeno razočaranje je bilo strašno: ostrina je bila zaokrožena in iz upogibajočega se srebra.
Glasen smeh zadoni za slabo zaprtimi vrati ; in vrata se zopet odpro.
»Ah, ah,« vsklikne lord Winter, »ah, ah, ah! Vidiš, moj ljubi Felton, vidiš, kaj sem ti rekel? Ta nož je bil namenjen tebi; dete moje, ž njim bi te bila usmrtila. Vidiš, jedna njenih posebnostij je, da se iz-nebi ljudij na ta ali oni način«, Če bi bil jaz poslušal tebe, bi bil nož z ostjo in iz jekla. Potem bi bil Felton mrtev, odrezala bi ti vrat in za teboj vsakomur. Le poglej, Felton, kako izborno zna držati svoj nož!«
Res je držala miladv orožje še vedno v krčevito sklenjeni roki, toda pri teh zadnjih besedah, pri tej najstrašnejši žalitvi so jej odpovedale njene roke in njene moči, in celo moč njene volje je pričela omahovati.
Nož pade na tla.
»Prav imp.te, milord,« reče Felton z izrazom silnega studa, ki najde odmev globoko v miladvnem srcu, »prav imate, in jaz nisem imel prav.«
In vnovič se oba oddaljita.
Toda to pot posluša miladv pazljivejše nego prvič
in Čuje, kako se oddaljujejo njuni koraki in potihnejo polagoma ns hodniku.
»Izgubljena sem,« zamrmra miladv; »v rokah ljudij sem, proti katerim ne zmorem več nego proti kipom iz brona ali granita: popolnoma me poznajo in proti vsem mojim orožjem so oboroženi.«
»Vendar stvar ne more končati tako, kakor so sklenili oni.«
»Kakor je kazala ta poslednja misel, ta instinktivni povratek k upanju, v tej globoki duši res niso mogli dolgo vladati strah in čuti slabotnosti. Miladv sede k mizi, je od več jedij, pije nekoliko španskega vina, in vsa njena odločnost se jej vrne.
Predno je legla spat, je že komentirala, analizirala, opazovala z vseh stališč ia preiskovala besede, korake, kretnje in celo molk oseb, ki sta govorili ž njo, in to globoko, okretno in zvito razmišljanje jo je prepričalo, da je v splošnem lažje raniti Feltona.
Zlasti jedna beseda je zvenela jetnict ves čas v ušesih.
»Oe bi bil poslušal tebe,« je rekel lord Winter Feltonu.
Felton je torej govoril v njen prilog, ker lord Winter ni hotel poslušati Feltona.
»Močan ali slab,« ponovi miladv, »ta Človek ima torej vendar iskrico usmiljenja v svoji duši; iz te iskrice zanetim ogenj, ki ga požre.«
Kar se tiče drugega, me possna in ve, česa ima od mene pričakovati, če se iuvijom njegovim rokam; zato je brez vsake koristi, da bi pri njem kaj poskušala. Toda Felton, to je druga atvar, ta je naiven, in, kakor je videti, tudi kreposten mož; tega je treba pogubiti.«
Načelnik godbe v PrriUHiil naznanja glede na vest o javnem plesu v Ozeljanu, da bo svirala tam prvaška godba — da prvaška godba o tem nič ne ve ter naj se ne zlorablja njenega imena.
Razpis nagrad. — Uredništvo »Domačega Prijatelja' razpisuje s tem sledeče nagrade za tri najboljše humoreske ali šaljive črtice in sicer: 1. cena 5 dukatov v zlatu, 2. ceria 3 dukati v zlatu, 3. cena 2 dukata v zlatu.
Pogoji so sledeči:
1. Humoreska naj bo pisana poljudno,
in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
POZ©*1!
Slavnemu   občinstvu naznanjamo   tira
potom, da bivši naš  potovalec gosp. Josip
KerŠevanl iz Bilj ni več pooblaščen na naš
naj bo originalna in kratka (do 250 vrst na« J, TaCurt_skiepaU pog0dbe.   Tvrdka Saunig &
šega lista) in naj ima tudi literarno vrednost. 2. Pisatelji naj se na svojem rokopisu ne podpišejo in naj priložijo svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi označen naslov dotične humoreske. 3. naj se dopo-šljejo najkasnejše do 15, junija t. I, na naslov: .Domači Prijatelj*, Praga II., Ječna ul. št. 5.
Humoreske, katerim ne bo prisojena nobena cena, ali bi jih našlo uredništvo sposobne za odtisk, se bodo pisateljem takoj honorirale.
Uredništvo .Domačega Prijatelja6.
V    opozorjenje občinstvu. — Na podlagi § 80. niinisterske odredbe od dne 22, sept. 1883. držnvnega zakon št. 156 se daje s tem na obče znanje, da so pristojna policijska in politična oblastva podpisala železniškemu, stavbenemu podjetju »Kupka Orglmeister i n S u p a n či č- na Opčinah za redno prevažanje raznesil k svojemu porabnerau skladišču za dinamit na Opčinah med drugim lo-le: Prevažanje raznesil od kolodvora v Sežani k porabnemu skladišču za dinamit na Opčinah vrši se po potrebi v času od 7. do 9. ure predpoludne izvzemši nedelje in praznike in tržne dneve v Sežani, in ako bi tak dan padel na nedeljo ali praznik, izvzemši naslednji delavnik. Prevažanje se vrši po državni cesti iz Sežane na Op* čine, po vozni poti mimo pokopališča in občinske klavnice do pogozdovalne površine pri Kot 345 po vozni poti stavbenega podjetja do skladišča za dinamit.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-GHubteh.
V  Batujah priredijo fantje javni ples dne 24. aprila. Svirala bode prvaška godba.
Pevsko druStvo ,Kolo* t Trstu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 17. aprila 1904. t prostorih »Narodnega doma-pri sv. Ivanu. Na veselici svira orkester peš-polka Št. 97. Začetek veselice ob 4. uri in pol popoludne.
40.000 kron zn&ša glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. Opozarjamo, da bodesrečkanje nepreklicna 23. aprila 1904.
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obveao. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega
Dekleva nima ž njim nobene zveze več 1. oktobra 1903.
ŠauRig & 0YMeva#
zaloga švalnih strojev, Gorica.
Razgled po svetu.
Daljša poročil« o vojni, — Veliki knez Ciril se je regij s plavanjem. Kljubu temu, da je bil ranjen, je skočil v morje ter prišel na suho. Sedaj leži vsled mrzlice, katero provzrocajo rane. Stanje je celo nevarno. —• Število pri katastrofi utfmr-čenih se sodi na 900. — O eksploziji ladije .Petropavlovsk" se čuje, da je zadela na ruako mino ter se pogreznila, sliši se pa tudi mnenje, da bi bila tista mina japonska, ali da je nastala eksplozija na ladiji, kateri so tudi japonske torpedovke pripomogle k poginu. — Naslednik Makarovu bo podad-miral Skrvdlov, zapovednik brodovja v Ornem morju. — Današnja poročila govore vedno jasneje, da je zadela ladja »Petropav-lovsk" na japonsko mino. — Udarec s smrtjo Makarova je za Rusijo res velik, ali časopisje je mirno ter pravi, da ima Rusija še Maka rove. — Japonci so seveda veseli ruske nesreče pri Port-Arlurju, aH obžaljujejo smrt Makarova, katerega so visoko čislali.
Oklopnica »Pelropavlovsk* je bila prvotno piideljena ruskemu baltiškemu bro-dovju, a je bila sedaj v Port Arlurju. Dolga je bila 113 metrov, široka 21 metrov z 79 metrov globoko gažnjo. — Imela je okolu 11.840 ton in okolu 12.000 konjskih močij. .Petropavlovsk' so spustili v morje 1894, njeni družici .Scvastopol" in »Poltava* so lani spustili v moje. Imela je 54 topov in 642 mož posadke v mirnem času, sedaj je bilo na ladji več mornarjev.
Japonci so bombardirali z nova Port-Artur, pa brez vspeha. — Stanje vel. kneza Cirila je povodno.
Državni »bor, ki prične v torek zopet svoje delovanje, bo imel pred vsem nalogo, izvoliti člane za delegacijo. Poljaki so baje dosegli od Čehov, da ne bodo ovirali volitev v delegacijo.
Nov Škandal v Italiji. — Posl. Mi-rabelli je mterpefiral zaradi porabe vojne odškodnine,  ki jo je morala  plačati Kitajska
Italiji. Sploh U imenoval to, da so si velesile dale od Kitajske plačati vojno odškodnino, do katere niso imele nikake pravice, pravcat rop. In Italija se je udeležila tega nemoralnega dejanja. Od 75 milijonov lir, ki jih je pacala Kitajska, se je dalo misijonarjem in duhovnikom 23 milijonov, dasi niso zahtevali več kot 3 milijone, dočim so vse rodbine padlih ali ranjenih vojakov dobile skupno le 650.000 frankov. Nobena'teh"rocf-" bin ni dobila več kot 1000 frankov, dočim je vsaka misijonarska rodbina dobila 30.000 frankov. Minister Salvago Raggi si je dal nakazati 740,000 frankov, vsak njegovih tajnikov po 30.000 do 60.000 frankov. In tako se je potem Kitajska prisilila, da je plačala še 2 milijona več oškodnine. —-Ministrstvo baje hoče uvesti strogo preiskavo.
Tožba proti rimski kurljt. — Ogrski odvetnik dr. Ant. Faid je vložil tožbo proti rimski kuriji radi neke dedščine. Stvar je ta-le: V bojih leta 1848/49 so morali bežati v komitatu Zemplin živeči moški družine Hlebasko. Trije bratje so šli v Ameriko ter tam umrli, o četrtem, Josipu, pa se ni vedelo nič. Lani meseca novembra pa je došlo na županstvo v Zem plinu pismo rimske kurije, v katerem se naznanja, da je konsistorijalni prisednik Josip Hlebasko umrl v Rimu ter zapustil svoto 5000 K svojim sorodnikom. Pismu je bila priložena jedna številka lista •Osservatore Romano", v katerem je popisano, da je zapustil Josip Hlebasko 500.000 K v vrednostnih papirjih, 400.000 pa v gotovini. Sorodniki so se na to obrnili do rimske kurije za pojasnilo o življenju in smrti Jos. Hlebasko. Državni tajnik papežev Merry del Val je na to obširno odgovoril, daje bil pokojni od leta 1860. od 1890. župnik v Teracini pri Rimu, potem v Rimu, kjer je umrl. Premoženje si je pridobil v Teracini. Večji del je zapustil rimski kuriji. Na to so zahtevali sorodniki po svojem odvetniku najmanj polovico premoženja, drugače vložijo tožbo. Vatikan je odgovoril, da da 200.000 K, in s tem je vse pri kraju. Ali sorodniki s tem niso bili zadovoljni — in tožba je vložena!
Srbija. — Dočim se na eni strani zatrjuje, da je izjavil kralj Peter, da ne sme nobeden častnik kritikovati dogodka z dne 1. junija 1. I., temuč mora vsak odložiti častniško suknjo, kdor hoče o tem razpravljati, prihaja z dru^a strani vest, da je vlada na sledu razsežni vojaški zaroti. Zapleteni so v zaroto mnogi častniki v Belgradu, Valjevu in Šabcu. Zarota pa ni naperjena zoper dinastijo ali kralja, temuč zoper takozvano sabljaško kamarilo, ki baje zahteva, da se pošlje 15 štabnih častnikov in 60 subalternih častnikov v pokoj. Zarota tudi javno graja umor Obrenovičev ter zahteva, da se vsi morilci odstranijo iz armade. — Značilno za preobrat v Srbiji je vsekakor to, da je ministrski predsednik Gruič na velikonočno nedeljo dal na grobu umorjene kraljeve dvojice prižgati sveče ter le tam molil.
Ban na hranilnico t Plana. — Iz
nepojasnjenih vzrokov se je bilo vznemirilo prebivalstvo, češ, da je mestna hranilnica pasivna. Od 6. do 9. t. m. je vzdignilo 1027 oseb 1,059.538 K. Sedaj so se vlagatelji že večinoma pomirili. Koncem leta 1902. je hranilnica izkazala vlog za 29,554.157 K, a mesto jamči neomejeno za vse hranilnične obveznosti.
40.000 kron za slepce je zapustil te dni v Ljubljani umrli monsignor A. Stare. Pokojnik si je postavil s tem najvredneji spomenik.
Kakor oreh debela toča je padala na belo nedeljo v Slov. Goricah na Štajerskem. Toča je padala nekaj sekund,
Iaseljevanje lansko leto. — Kakor poroča ravnokar izdano konzularno poročilo, se je lani izselilo iz Avstro Ogrske : 37.499 Poljakov, 34;412 Slovakov, 32.892 Slovencev in Hrvatov, 37.113 Madjarov, 23.597 Nem. cev, 18.759 Židov, 9.819 Malorusov in 9.577 Cehov.
Naraščanje prebivalstva t Zedlnjc-nlh državah. — Ljudsko štetje leta 1903. je pokazalo, da imajo ameriške Zedinjene države 79,900.000 prebivalcev, prebivalstvo se je potemtakem v treh letih pomnožilo za 3,906.000 ljudi. New-York ima 3.716.000, Cikago 1,874.000, Filadelfija 1,363.000 in St. Louis 600.000 prebivalcev.
Vojna med Rusi in Japonci.
Uradni vojni poročevalci za ruske liste.
Iz Pctrogada se br?ojavlja, da je vlada imenovala za ruske liste dva uradna vojna poročevalca, katera bo vlada sama plačevala, in skrbela, da bosta o vseh dogodkih na bojišču kar najbolje informirana. Poročevalca sta že odpotovala na Daljni Vztok. »Varjag* hočejo dvigniti.
Kakor poročajo londonski listi iz Jo-kohame, se je ponudil japonski vladi laški podjetnik Faccanoni, da dvigne, oko se mu plača 200.000 rubljev, rusko, pred Cemul-pom potopljeno križarko vVarjag*.Faccanoni je svoječasno po naročilu angležke vlade že dvignil neko angležko križarko, ki se je v Sredozemskem morju potopila.
Koliko stanejo vojne 1
Koliko bo stala rusko-japonska vojna, se sedaj niti približno ne more izračunati. To pa je gotovo, da Japonci v vojni ne bodo imeli stroškov kakor Rusi, ki so toliko tisoč milj oddaljeni od bojišča. Da se približno razvidi, koliko stane v današnjem času vojna, navajamo statistične podatke o izdatkih v zadnjih večjih vojnah.
V   krimski v o j n i je izdala Rusija 3550 milijonov frankov ali mesečno 125 milijonov, Francija 125 milijonov, Angleži pa 75 milijonov.
Avstrijsko-prusk a vojna 1. 1866. je stala P rušijo 352 milijonov, Avstrijo pa 500 milijonov in 75 milijonov vojne odškodnine.
V  nemško-francoski vojni I. 1870. so izdali Nemci 1280 milijonov, torej mesečno 195 milijonov, Francozi pa 14 ml-
in miladv ležo ter zaspi s smehljajem na ustni-j cah ; kdor bi jo bil videl tako spati, bi jo bil imel za mlado deklico, ki sanja o vencu cvetlic, ki ga jej polože na čelo pri prihodnji slavnosti.
XXIII.
Dragi dan jetništva.
Miladv je sanjala, da fe končno zasegla d'Ar-tagnana, prisostovala je njegovi smrti, in pogled njegove sovražene krvi, ki je brizgnila izpod krvnikove sekire, je porodil na njenih ustnicah dražesten smehljaj.
Spala je kakor spi jetnik, ki ga je uspavalo njegovo prvo upanje.
Ko so se odprla prihodnje jutro vrata njene sobe, je bila še v postelji. Felton je ostal zunaj na hodniku pripeljal je žensko, o kateri je govoril včeraj in ki je danes došla. Ta ženska vstopi, gre k miladvni postelji ter jej ponudi svojo postrežbo.
Miladv je bila navadno bleda, barva njenega obličja je torej mogla Človeka, ki jo je videl prvič, varati.
»Mrzlico imam,« pravi; »vso to dolgo noč nisem spala niti trenotek in strašno trpim. AH bodete ravnali z menoj bolj Človeško, kakor so ravnali včeraj?
Sicer pa je vse, kar želim, samo dovoljenje, da smem ostati v postelji.«
»Ali hočete zdravnika?« pravi ženska.
Felton posluša ta pogovor, ne da bi rekel besedico.
Miladv uvidi, da jo bode čuval lord Winter tem pazljivejše, s čim več ljudmi jo obdajo in čim več ljudij ji bode torej možno ganiti. Poleg tega bi mogel
zdravnik razkriti, da je njena bolezen hlinjena, in ker je izgubila prvo igro, ni hotela izgubiti druge.
»Zdravnika,« pravi, »zakaj! Ta gospoda sta se včeraj izrazila, da je moja bolezen komedija, in danes bi se zgodilo skoro gotovo prav tako; kajti izza sinoči je bilo dovolj časa za dogovor z zdravnikom,«
»Potem vsaj povejte, madame,« pravi Felton nestrpno, »kako hočete, da ravnamo z vami.«
»Ah, moj Bog, ali vem jaz! Čutim, da trpim, da je vse. Dajte mi, kar hočete, na tem je malo ležeče.«
»Pojdite po lorda Winterja,« pravi Felton, sit teh večnih tožb.
»O ne, ne!« vsklikne milady, »ne, gospod,ne kličite ga, rotim vas; saj sem zdrava, ničesar mi ni treba, ne kličite ga!«
Te besede zakliče s tako Čudovito silnostjo, s tako mamljivo zgovornostjo, da stopi Felton omamljen nekaj korakov v sobo.
• Prišel je,« pomisli milady.
»Če ste torej res bolna, madame,« reče Felton, »tedaj je treba iti po zdravnika, in Če nas varate, bo to za vas samo tem slabše; toda mi si potem nimamo ničesar očitati.«
Miladv ne odgovori ničesar, ampak položivši svojo lepo glavo na svoje vzglavje, se prične solziti in ihteti.                                                                                 I
Felton jo opazuje trenotek s svojo navadno neobčutljivostjo, potem pa, ko vidi, da se hoče kriza podaljšati, odide ven; ženska mu sledi. Lorc" Wihter ne pride,
»Zdaj se mi zdi, da pričenjam /ideti jasno,« zamrmra miladv z divjim veseljem ter se zavije v svjjo odejo, da bi skrila ta pojav notranjega zado-»oljstva vsem, ki bi morebiti prisluškovali.
Dve uri mineta.
»Zdaj je čas, da bolezen poneha; ostati hočemo in od danes naprej poskusimo žeti vspehe; samo deset dhij imam, in od teh mineta danes zvečer že dva.«
Ko pridejo danes zjutraj v miladvno sobo, jej prineso zajutrek. Računala je, da pridejo kmalu po namizno orodje, in upala, da vidi pri tem zopet Feltona.
Mi!ady se ni motila; Felton pride vnovič, in ne da bi pogledal, če se je miladv dotaknila jedij ali ne, pomigue, naj odneso vse, kar je bilo na mizi.
Felton ostane do zadnjega, v rokah je imel knjigo,.
Naslonjena na naslonjalo svojega stola poleg kv mina, lepa, bleda in resignirana, je bila miladv videti kakor madona, ki pričakuje mučer*ške smrti.
Felton stopi k njej in reče:
Lord Winter, ki je katoličan k& or vi, madame, jo mislil, da bi vam bilo težko, odreči so navadam in obredom svoje vere. Zato vam dovolj «ije, da citate vsak dan svojo navadno masno molitev, ter vam pošilja tukaj knjigo, katera obsega ritual.«
Pri izrazu, s katerim položi Felton to knjigo na mizico poleg miladv, pri naglasu, s katerim je izgovoril besede »svojo navadno masno molitev,« pri prezirljivem smehljaju, ki je spremljal ta naglas, dvigne miladv glavo in opazuje častnika pazljivejše.
Po strogi noši las, po obleki pretirane priprostosii, po čelu, ki je bilo kakor iz marmorja, toda strogo in prav tako neobčutljivo kakor on sam, spozna v njem puritanca, kakoršne je srečavala tako pogosto i na dvoru kralja Jakoba i na dvom francoskega kralja, kjer so iskali zdajpazdaj pribežališča kljub spominom na Sveto Jernejsko noč.
(Dalje pride.)
lijard in so vthutega Se izgi:hili Elzaško in Lotaringijo.
Rusko-turška vojna je stala Rusijo 500 milijonov rabljev, to je 162 milijonov na mesec, Turčija pa je plačala vojne odškodnine 802 milijona rubljev.
V  vojni zBuri so protrosili Angleži 6056 milijonov, torej 190 milijonov frankov na mesec.
V   fcitajsko-japonski vojni so imeli Japonci 420 milijonov frankov, to je 50 milijonov mesečno, Kitajci pašo plačali Tojne odškodnine 780 milijonov.
* * * Po poročilih iz Tientsina je pričakovati pravega stalnega prodiranja od strani Japoncev šele začetkom maja. — Japonske oblasti potrjujejo, da je prišlo že doobilo prask med "®S«S in fidšu. Večji del japonske armade se nahaja v bližini VidSu.
%* Oklopnlca   .Petropavlovsk" ponesrcžlla.
Poveljnik pristanišča portarturskega je | dne 13. t. m. brsojavil carju: Oklopnica .Petropavlovsk* je naletela na mino, eksplodirala in se pogreznila. Naša eskadra je zasidrana pod zlato goro: Japonci se bližajo. Admiral Makarov je mrtev. Veliki knez Ciril, ki se je rešil, je ranjen. — Iz Port Arturja je brzojavil carju poveljnik pristanišča admiral Grigorovič; Poročam Vašemu Veličanstvu, da so bili do sedaj reSeni iz oklop-nice .Petropavlovsk* veliki knez Ciril, 6 častnikov« mej temi težko ranjeni kapitan Jakovlev, potem 2 poročnika, 2 kadeta in 32 mornarjev, ki so vsi ranjeni. Dosedaj so potegnili z morja trupla 4 častnikov, t zdravnika in 12 mornarjev. Japonsko brodovje je izginilo iz vidika. O podrobnosti bo poročal fcontreadmiral knez Uhtomski, ki je prevzel provizorično poveljništvo nad brodovjem. — Od namestnika Aleksejeva je prišlo na carja sledeče brzojavno poročilo: Glasom poročila poveljnika iz Port Arturja so odplule naše oklopnice in križarke, ko so videle prihajati sovražno brodovje, pod poveljnistvom admirala Makarova iz pristanišča ter so preganjale del sovražne mornarice na odprtem morju. Ko je pa ta narasla na 30 ladij, se je povrnilo naše brodovje v notranjo luko. Oklopnjača .Petropavlovsk" je zadela na podmorsko mino, vsled česar se je pogrez-nila. Veliki knez Ciril, ki se je nahajal na ladiji, je bil rešen. Japonsko brodovje se nahaja pri Liaočavu.
Na rek! Jaln.
Vrhni poveljnik general Kuropatkin je brzojavil carju: General Kašalinski je odposlal v noči 8. t. m. oddelek lovcev na levo obrežje reke Jalu nasproti mestu Vidšu. Oddelek se je prepeljal v čolnih na otok So-malinde, kjer je iznenadil patruljo japonskih ogleduhov broječo 50 mož in sicer v tre-notku, ko so ti hoteli na vztočni obali otoka iz treh ladije stopiti na suho. Lovci so jim pustili priti na suho, na to so pa začeli nanje streljati. Skoraj vsi Japonci so bili ubiti ali so pa utonili. Čolni so bili pogreznjeni. V noči od 9. t. m. so se prepeljali 4 lovci čez reko pri Jongamfn ter so zadeli pri neki vasi na skadron japonskih konjenikov. Lovci so ostali skriti 12 ur, dokler jih niso izdali Korejci, na to so se pa skušali rešiti čez reko pla-vaje, ker je njihov čoln zadel na suho. En vojak je utonil. Več Japoncev, kateri so lovce • preganjali v čolnih, so naši vojaki, ki so prišli plavajočim lovcem na pomoč, napadli in skoraj vse pobili, sovražne čolne pa po-greznili.
Rešitev možtVA   % oklopnice .Petro-pavloTsk*.
Veliki knez Ciril in drugi preživeli z oklopnice .Petropavlovsk" so bili po dogo-divši se eksploziji najprej sprejeti v čolne, ki so jih poslale na pomoč druge vojne ladije ter potem preneseni na te poslednje. Veliki knez je bil ranjen od kosa ladje, ki se je razletela, njego* 7 *iRnje se je poslabšalo.
14. t. m. je bila vPetrogradu zahvalna služba božja za rešitev velikega kneza Cirila. Za žrtve oklopnice .Petropavlovsk* so se vršile pa svečane zadušnice.
Poročilo knesa Uhtcmskega.
Brzojavka kontreadmirala kneza Uhtora-skega na carja Nikolaja se glasi: Medtem ko je zjutraj ob 10. uri manevrirala eskadra v pristanu portarturskem v oCigied japonskemu brodovju, ki se je bližalo, je zadela oklopnica »Petropavlovsk*, na kateri je bil admiral Makarov, na podmorsko mino,
ki je razletela. Oklopnica se je pogreznila, admiral in njegov štab so utonili. Rešeni so bili veliki knez Ciril Vladimirovič, poveljnik .Petropavlovskega* kapitan Jakovlev, 5 častnikov in 52 mornarjev. Torpedovka ,Bez-strašai\ ki je šla po noči na rekognoscira-nje, se je vsled goste megle oddaljila od eskadre, je prišla med japonske torpedovke ter bila uničena, 5 mož se je rešilo. Po katastrofi .Petropavlovskega* sem jaz prevzel poveljništvo nad brodovjem. Medtem ko je eskadra manevrirala, je zadela neka torpedovka ob bok oklopnjače »Pobjeda", ki se je na to umaknila v pristanišče. Ubit oziroma ranjen ni bil nihče.
Admiral Makaron
Admiral Makarov, ki je na toli tragičen^ načinfegubilživljenje, je M 23. februvarja t. 1. imenovan poveljnikom ruske vojne mornarice na Daljnem Vztoku na mestu admirala Starka. Makarov je bil rojen leta 1848. v Nikolajevu na južnem Ruskem in je bil torej star 56 let. V vojni mornarici je služboval od 1. 1864. V rusko turški vofnj 1. 1877. je bil Makarov poveljnik oklopnice .Veliki knez Konstantin* in se je posebno odlikoval s tem, da je neke noči poskusil v pristanišču v Batumu usidrane vojne ladje s torpedi razstreliti v zrak. Makarov je postal slaven radi svoje iznajdbe novih oklopov za vojne ladje, ki so se izkazali izvrstne. Leta 1881. je bil Makarov prideljen voju generala Skobeleva in se je udeležil zavzotja trdnjave Geokztepe. L. 1882. je bil Makarov poveljnik ruske eskadre v Carigradu. Pozneje je služboval v baltiški mornarici in je bil poslan leta 1894. kot poveljnik fregate .Knez Požarski" povodom japousko-kitajske vojne v vzhodno Azijo, kjer se je posebno odlikoval kot poveljnik ruske eskadre v Cifuu. Od 1. 1899. je bil Makarov komandant mornarice v Kronštatu. Kot tak se je mnogo bavil z znanostjo in je napravil več ekspedicij v Severno ledeno morje. Poznat je bil kot iz-boren raziskovalec morske globine. Ledolo-mec .Jermak" je bil zgrajen na njegovo ini-cijativo. Leta 1901. je vodil Makarov posebno ekspedicijo na .Jermaku" v Severno ledeno morje; dosegel je Fran Josipovo otočje, kjer je ladja 28 dni tičala v ledu. Admiral Makarov je bil znan kot eden najboljših in najnadernejših ruskih pomorskih oficirjev in poveljnikov. Kc je Makarov odšel na Daljni Vztok, je bila vsa pozornost Rusije vprta v njegovo osebo. V resnici je ruska eskadra takoj ob njegovem prihodu prešla iz pasivnosti v aktivnost in admiral Makarov je s svojo agilnostjo in energijo provzročil, da so postali Japonci veliko bolj ponižni in se celo niso teč upali v neposredno bližino Port-Arturja. Brez dvoma bi bil Makarov dosegel še veliko uspehov, da mu ni na tak način prestrižena nit življenja. Koliko jih je potonilo!
število   mrtvih   pri   nesreči oklopnice .Petropavlovsk* je 596. Časopisje o Makarova.
Vse angleško in ameriško časopisje je polno hvale o Makarovu. časopisje ga slavi kot enega prvih mornariških strokovnjakov sveta. Makarov je bil na Angleškem, ko se je ondi po njegovih navodilih gradil rušilec ledu .Jermak". Makarova dela o brezžičnem brzojavljenju in drugih strokah, ki spadajo v delokrog mornarice, so svetovno pripoznana. Ako bi Rusija izgublia polovico svojega bro-dovja, bi zanjo to ne bil tako hud udarec, kakor smrt admirala Makarova.
Kako je nastala nesreča %
Listi opisujejo, da se je nesreča zgodila takole: Zvest svoji taktiki, odpluti s svojim brodovjem iz Iuke, kadar zagleda sovražnika, je tudi to pot odplul Makarov iz Iuke takoj, ko je zagledal prve japonske ladje. Dočim je pa japonski admiral Togo doslej prišel pred Port Artur le s 14 ali 16 ladjami, je to pot priplul s 30 ladjami. Makarov je uvidel, da bi bila pomorska bitka proti toliki premoči brezupna, ter je obrnil svoje ladje. Hotel je vse svoje ladje zbrati pri .zlati gori* in z vso silo braniti vhod v luko. Pri tem je njegova ladja zadela v mino, ki je imela 80 klg. streljiva. Pojasnjeno še ni, ako je mina bila ondi pritrjena, ali ako se je .Petropavlovsk* zadel v kako odtrgano mino. Tudi pri ladjah, ki imajo dvojno dno, povzroči taka mina več metrov široko luknjo.
—   Kako bi mignil je bilo v ladji vee tisoč kilogramov vode; ladja le zgubila ravnotežje.
—  Gorenji del ladje je dobil pretežje in v par sekundah je potegnil s seboj moatvo na
krovu. V takih slučajih ni mogoča nikaka rešitev, ker če se tudi mornarji hočejo plavaje rešiti, jih nastali vodni vrtinci potegnejo v globočino.
Narodno gospodarstvo.
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše
politično ii gospodarsko življenje.
(Konec). Ta pregled podaje mnogo zanimivega. Skupni dohodki Vipavske železnice so preseženi prav izdatno od 8 železnic, torej bi ranžirala šele na devetem mestu, dočim se more resno isto primerjati izmed vseh 21 železnic le z dvema, in sicer z železnico Fehring-Furstenfeld ter Mori-Arco-Riva.
Vipavska železnica ima 3 39 K za žel. kilometer, Fehring-Fftrstenfeld 5*26 in Mori-Arco-Riva 325. Celo tako čislana Furlanska železnica s prevoznim prometom ter s svojimi brzovtaki ostaja s svojima §73 K za žel,kilometer za Vipavsko železnico za 19% delavnosti.
Torej prihajajo izmed 21 lokalnih železnic v konkurenco le gori navedene 3 železnice, in med temi tremi je Vipavska železnica druga, kajti presega železnico Mori-Arco-Riva še s 4V3°/o glede dohodkov, kar je toliko več vpoštevati, ker ima železnica Mori-Arco-Riva s svojimi 70 vlaki po voznem redu in "po svojem velikem prometu s tujci gotovo nerazmerno velike režijske troške nego Vipavska železnica s svojimi 32 vlaki po voznemu red.
Kar se tiče železnice Fehring-Furstenfeld, ima ta od Gradca čez Gleisdorf v Fehring s 70 osebnimi vlaki na teden živahen osebni promet in iz Fehringa v Fur-stenfeld z 42 vlaki na teden služi veliki c. kr. tobačni tovarni; torej delavno polje, ka-koršno je le redkoma na razpolago kaki lokalni železnici.
Iz povedanega sledi, da se mora o Vipavski železnici reči, da je med 31 navedenimi lokalnimi železnicami najboljša.
Rezultat prevoženih železniških kilometrov (ker mi ni znano :•¦.¦•.: nčno, kdaj je bil uveden tretji vlak ob k jnedeljkih in sobotah, sem vzel pri računanju 26 tednov s tretjim vlakom in 26 tednov le z dvema vlakoma na dan) pa ne govori le o dobrem stanju železnic, marveč tudi o živahni obrtni delavnosti okraja, po katerem teče ta železnica, in nič manj o marljivosti pri tej železnici nastavljenega osebja.
Ako se vpošteva vse to, potem je le častitati onim, ki so se pobrigali za to železnico, ter je želeti, da upravni svet spoznava vedno svoje dolžnosti, skrbi potrebno za osobje ter daje upravi v roke sredstva, da se promet še razširi.
V Lokavcu, meseca marca 1904.
I. Rollett.
Injiževnosf.
»Slovenska Matica". — Ravnokar so izšle knjige »Slovenske Matice', in sicer: 1. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, uredil L. Pintar. (Zbornik obsega sledeče razprave; f Ivan Vrhovec: Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani; Avgust Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa; dr. Ivan Zcoavc: dr. František Ladislav Rieger; Evgen L»h: Statistične črtice o ljubljanskih občinskih volitvah v dobi od leta 1866.—1903; dr. Janko Stebinger: Slovenska bibliografija za 1.1902.
2.   Slovenske narodne pesmi, uredil dr. K. Štrekelj. (S tem snopičem je končan drugi zvezek t« zbirke.)
3.     Slovenska bibliografija, sestavil dr. Franc Simonič. (1. del. Knjige 1550.-1900.)
4.   Zabavna knjižnica. 16. zvezek. (Pri Jugoslovanih, spisal Josip Lavtižar.)
6. Knezova knjižnica 10. zvezek. (Ivan Cankar: Življenje in smrt Petra Novljana; Josip Kostanjevec: EUa.)
6. Letopis »Slovenske Matice* za leto 1903., uredil Evgen Lah.
Vodnik po Gorenjskem. — V Kranju je izšla lična knjižica s takim naslovom. Kaj obsega, pove že ime. Pridjan je zemljevid z novo bohinjsko in tržiško železnico. Vodnik je tudi ilustriran.
I« knjige življenja. — II. zvezek. Josip Kostanjevec, Vsebina: Vid Dobrin; Utrinki: 1. Začetek ali konec? 2. Prijateljeva povest, 3. »Pet pedi*, 4. V poštnem vozu, 5. Brez naslova. Bila je pomlad, Kaj je prinesel Božidarcku Miklavž?, Kotanjska elita. Založil pisatelj. Tiskal Šeber v Postojni. Priporočimo.
Štev. 165.
Razglas.
Potom javne dražbe se bode oddalo popravljanje pokopališča v Kožbani dne 26. aprila 1904. od 10. ure pred-poldno do 12. uro opoldne v občinskem uradu v Kožbani in zidanje novega pokopališča v Mirniku dne 28. aprila \\)H. od 10. ure predpoldne do 12. uro opoldne v Šolski sobi v Mirniku.
Prvo delo je cenjeno 1919 K 4t vin., drugo 3016 K 85 vinarjev.
Vsaki dražbenee mora pred dražbo položiti 10 & varščino.
Delo se odd& onemu, kateri podsi najugodnejšo ponudbo.
Dražbene pogoje, načrte in troškov-nike si lahko vsakdo ogleda v občinskem uradu v Kožbani.
Županstvo v Kožbani,
dne 11. aprila 1904. Župan:   Blaži č.
V najem se da takoj
žaga in mlin
skupaj, ali tudi vsako zase. Mlin na 5 tečajev in popolnoma novo vrejen. Žaga z 1 klinjo. Ponudbe do 1. maja f. 1, na
Dosip Hoio^šeH
v Idriji
kjer je dobiti tudi ustraenlh al! pismenih porodil.
TrgoVsko-obrtna regijtroVarja zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorlol.
Hranilno vlog* obrestuje po *»/»%, — večje Btalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranile.- knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil* daje na poroStvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih aH
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplafavanj Zatfruiniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903.:
ilalail: a) podpisani.........K 1,210.300-
b) vplačani.........»    405.188-
Daaa pasajlla...........1,831.164*—
VI«B«................» 1,203.438-—
št. 314.
Dražbeni razglas.
V tukajšnem županstvu se oddu na dražbi graditev »Občinskega doma«, ki bode obsegal hram, pritličje in prvo nadstropje v dolgosti J 6'08 m in širo-kosti 13'46 m.
Načrti in dražbeni pogoji so vsakemu ponudniku na razpolago v občinski pisarni, kjer dobi tudi izpis podrobnih načrtov z vsemi potrebnimi merami in s predmetnim troškovnitforiC kateremu mora pri vsaki točki dodati sam namerovane cene.
Pismene ponudbe z varščino 5% ponudne svote sprejema županstvo do 12. maja t. 1.
Podrobnosti o vsem podaja podpisano.
Županstvo v Mirim,
dne 13. aprila 1904. Župan: I. K. Faganeli 1. r.
Kerševani & Čuk
v Gorici v  ulici Biva Castello štev. 4 (konec Raštelja.;
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih stroj«* in dvokoles iz tovarne „Puch"  ter  drugih  sistemov
Sprejemava viako popravo in rekonslru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih stroje? ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.

nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalniee nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
i i 129 odlikovanj 11
Josip Rovan - Gorica.
Rabatišče štev. 20 In 22.
•^--^J^rip^roča^                                in  zasebnikom iz mesta-in—
dežele v svrho čenj. naroČil 'na  izborno eksportno
B*^»   marčno pivo   *^fl|
Iz   prve   kranjske  eksportno   pivovarne   In  sladovno   na   par
T. Frdhlich na Vrhniki.
Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na Goriclcl pri Rebkii.
Obenem opozarja uljudnd, da Ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochmann Iz Ajdovščine. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pSeniČen in turSčin zdrob (Gries) in drobni otrobi.
Anton Pečenko
Vrlaa ui.ea 8 -
Via Giardioo 8
GORICA
prtporofia
briških, dalmatinskih in tatarskih vinogradov
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici ne vse kraje avstro - ogerske monarhije r sodih od 56 'itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uioro«.
Gostilna
„pri Žagarju"
tik nove postaje na Blanči,       j toči vedno naravna domača bela ii Črna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.         «
i Veliki požar!
Wj   zamore se lahko in naglo po-W                gasiti samo s
Smekalovimi =
Anion Potatzky v Gorici.
Nh »redi RaStolJa J.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval iče nirnbarikega In drobnega blaga ter tkanin, preja In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaie in čevljarje.
SfctlnJIec. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Kisna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2     35   8
kkkkkkkkkkkkkp
4        Prva koncesljonlnuia  deliivulcn z mo-
^  tonil nt obratom za lino mehaniko, liziko, ma-
<   temaliko, optiko, fino brušenje In poliranjo itd, I
4   Vpeljava strelovodov,   hrzojavov,   hisnib   tele*
^   fouov, plina in vode, *      Popravo se IzvrSajeJo hitro In po ceni.
I Ivan Fotočnilc & A. Hngel |
j              Gorica, za vojašnico.
3  Precizijska delavnica predmetov za merjenje.
Bogata zaloga
raznih predmetov za razsvetljavo za plluovo j
in električno \uh
Posamezni deli za električno, plinovo, vodno I in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske cevi.   Zaloga  mesarskega   orodja,   kuhinjskih I nožev, hrivnkih britev, škarij itd. Ka/p Slljatev na dezolo so   izvi-SI hitro in | — po ceui. —
V^arol praščil^,
pekovski n.r.:]8tep in  8ladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za
birmance, terte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
nmogobrojna naročila ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Edina slovenska kleparska delavnica
: v Gorici
Karol Čufer
ulica Sv. Antona štl.
Se   toplo  priporoča slav. občinstvu v mestu in na de- ) želi za izdelovanje vseh kleparskih Izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave    Itd.    Prevzame   tudi I vsako   popravo   po  zmernih cenah.   Zagotavlja  točno  postrežbo in pošteno delo. Izdt-lujf tudi zlate iinplso 8» treotliic.
Josip Marmolja
v Mirnu,
trgovina na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah
kolonijalno blago.
Zaloga make.  otrobov   prvih  mlinov.
Potrebščine za čevljarje.
Obširna zaloga mavca (ttajile) prve vrste.
Razna vrtna semena,
zelenjave, cvetlic, detelje In
trave za umetne, stalne še-
nožetl.
Posebnost: Novolznaill    prah,    ki    un!6u|o
predilnico (las), ki ne škoduje detelji, ampak provzroCi, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja Se močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od 2 do 5 kg po zmerni ceni.
1 Predzadnji teden. -^H	Glavni dobitek kron  40.000 »m 1
1       Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904.	
Me za pite zato* B. Sentilli, V. A. Jona, V. Michelstaiiter&GBj. Pincfierle, 1 1                Ž 1 Krono                                 menjalnice v Gsrici.                 1	
1                   Dobitke v blagu se ne Izplačajo v gotovini,                 1	
Božjast®
Kdor trpi na božjasti, krfiih in drugih nervorait. boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwannen-Apoteke, Frankfnrt a. M,
•MMUMHmimum!—t—>»
Andrej Fajt  j
I pekovski mojster i
i    Y Sopici ia teatra št. 5.    i
X Sprejema naročila vsakovrstnega-| J peciva, tudi najfinejega, za nove ' i maše in godove, kolače za bir- ! I mance, poroke itd. Vsa naročila \ t izvršuje točno in natančno po želji ' i naročnikov.                                    |
1 Ima tudi na prodaj različne moke, ] t fino pecivo, fina vina in likerje < 8 po zmernih cenah.                         !
• 1% veliko no« priporoča goriško ! Z              pinec, potice Itd.                j
•••••••Bttstsisssisesasagaae—
Odlikovana kamnoseška delavnica
Ivana Culot
kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij v porcelan!, raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja odslej v
ulici Sv. Antona št. 16
(blizu cerkve) = ne več na Komu. =
Gorica  ~*e~   Gorica Klinidfično zdravišče.
Hotel Siidkhn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Zahtevate
moj iluslrovani cenik z ve6 kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih lo muzikallčolh predmetov, katerega poSilja zastaa] in poitnlne
Hanns Konrad,
tvornica ur in ekspertna hiša ¦•¦t it. 249.   — (Češko).
= Anton Krušič .=¦.'
trgovec in krojaški mojster
v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da  je dobil ravnokar sveža angleiko in avstrijsko blago raznih  vrst v veliki izberi za
bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov za  pomladansko   sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Sprejema zavarovanja flovefikega življenja po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujooimi ae vplačili.
Vaak član ima po preteku petih let pravico do dividendo.
vzajemno zavarovalna banka vPrtgt,
Rezerva! fondls 25,000.000 K. Izplačane filkidihe la kapltallja: 75^100.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x vaaskozl s!avaask«-Mi-«4*» «pi-«v«.
Vi« pojasni!* daj« i
Getiarfilal zastopv LJubljani, Sigarpisarne so t Iistiij bmčnij hiši
Gospodskih ulicah Štev, lžž.______
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih | cenah. Škode cenjuje takoj in Mj«j kulantneje. Uživa najboljši Bloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Sistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristne
Ženska tttini
Christofle & C.^
-----------1~^i-kr-dnru založniki
Helnriehhof Dunaj I. Opern RinG 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodja vsoti vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbira najlepših modelov.
|JV~ Ilustrovan cenik na zahtevanje.-•« Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno  znamko  in ime Christofle.
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnag ker vslcd te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, praško domač* mašilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
BJap-   Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3-i6 se poSilja */i skalljic ali K 3-30 •/„ ifc., ali K 460 •/, št, ali K 4'9G •/, §k. franko na vse postaje avstro-sgersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.                                                                   ____________
"   Glavna zaloga  =====
B. Fragner, e. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerova ulice 6. 203.
Zalofft t lekarna* Avstro-Ogerske. — T Gorici v lekarnah   Crlstofoletti, Gliublch, Fontoni In GIroncoll.                                    .                                                                            2
LMIMEHT. CAPSICIC1IP0S.
Iz Ble»l»fJ#w Ifksrm v Pragi pripoznaoo kot izvrslno bol nblažojoto ¦azllo; za ceno 80 farfcroa 1-40 inSkroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splolno priljubljeno domače «dra-tIIbo iredstvo vedno le v erif. atekle-mleab. z naio zaSčitno znamko a »SIDROM" namred, ia R1GHTERJEVE lekarne in vzame kot orif laalal Izdelek le tako steklenico, ki je previden« a to zaščitno znamko.
Richttrjeira Ukania „prl zlate« lwi-
t PBAOI. BllsabetbffaMe it.6.|
Dobi ¦• ˇ lekarni ,Prl Znittarii* Utart Ullatr, Titan.
C. kr.
priviligirani
aparati za krojiti obleke
M, Poveraj
v Gorici,  na  Travniku   štev. 5.
Edina civilna, vojaška in uradniška krojafiniea I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih to varen, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Cene brez vsake konkurence.
želo znižane vozne cene v
Ameriko
Prej gli 105
Kavno ista vožnja in postrežba ,.• kakor prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Oliio, Illinois,   Minnesota, Montana,  Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna eena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober proslor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov :
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
»Gorišk* TiskArnA" A. G^bršček v Gorici
— telefon št. 83 rr     v Gosposki ulici št. 7     = telefon si. 83 zz
izuršuje ločno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušluena poročila, Irgouske in obrtne
račune, pisma In kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa
tabelama dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča
==   dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska.   —r.....:¦•.......
Delika zaloga izgotouljenih tiskouin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodntjo in druge urade.
V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige:
»Slouanska knjižnica",
izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je fcšfo 133 snopiča* najrazličnejše zabaune in poučne usebine. ,       Celoletna naročnina stane K 3*60   ===.
(,Salonska knjižnica",
Izhaja o nedoločenih rokih. 1. knjiga: „0 te   Ženske",   noode in črtice, K 2-—; 2. knjiga: „Hamlet" Zaloigra, K 104; 3. knjiga: „Ruska   antologija" o slouenskih preuodih, K 3'-
4. knjiga: „Splsi Zofke Kuedroue", k 2— :::;::;::::
»mladinska knjižnica",
izhaja d nedoločenih rokih. : Doslej je izšlo 28 snopičeu.
„Križarji".
== Poljski spisal H. Sienkieujicz. =
Romati » Štirih delih.
Obsega 1038 strani. Cena K 5-20.
Po pošti 30 uin. uef.
„hegijonarji".
Igra s petjem iz nnpoleonouifi časou. --------: Spisal ?ran Goužkar, zz=
Cena 80 uin.
Pripouesti o Petru Delikem.
>^j              Poslouenil luan Steklasa.
LT!)-------------------------cena K 1'60.-------------------
m m
„Talija",   prinaša  jednodejanske burke in ueseioigre.
Doslej so izSIf slede« zoezki: I. knjiga: Pri puščavnifcu. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. - 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. - 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? .Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. -5 oseb;VIII. knjiga: Čitatnli* pri branjevkl. Burka v enem dejanju. - 5 oseb; IX. knjiga: Idealna taJca. Veseloigra v enem dejanju.
— 4 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Durka v enem dejanju. — J) oseb;
XI. knjiga: Dve ta!5l. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; XII. knjiga:
IHeaalina.Veaeloigra v enem dejanju. — 6 oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več.
Da zaMeuo pošiljamo na ogled katerikoli zvezek.
Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo
m—