poštnina Dlgčana vqotovtni Leto II L'Ut>l*ana 19 novembra 1<*28 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V LJubllanl Mariboru In Celju dostavllen na dom mesečno l Din vet — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva al 5- telefon Št 2034. 2072 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo ni 54+ telefon št 2036 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani Pre-Sernova al 4. telefon it 2492 Ste* 47 Krvavi pretepi na radikalskem shodu Režimski radikali so razbili manifestacijski zbor radikalskega glavnega odbora - Pri pretepih je bilo baje okrog 50 ljudi ranjenih - Silno ogorčenje med radikalskimi voditelji Beograd, 18. novembra. Za shod radikalske stranke, ki je bil za danes sklican v Prokuplje, je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Vsti beograjski listi so že več dni razpravljali o važnosti tega shoda in so ga slikal, kot pričetek ofenzive radikalskega glavnega odbora proti Vubičevičevemu vladnemu krilu. Kot govorniki so bili za ta shod prijavljeni najuglednejši prvaki glavnega odbora, med njimi Marko Trifkovič. Nikola Uzunovič, Krsta Miletič. Boža Maksimovič in drugi. Zanimanje za shod se je še oovečalo, ko^se ie izvedelo, da gre na shod tudi močna delegacija vladnfh radikalov pod vodstvom ministra ver Dragiše Cvetkoviča, ki se je proslavil s svojim znanim nastopom v Nišu proti tamošnjemu oblastnemu odboru. Pričakovalo se je sicer, da bo prišlo na shodu do ostrih spopadov med obema taboroma, vendar pa ni nihče pričakoval, da se bodo vladinovci poslužili takih sredstev, da preprečijo javno besedo svojim nasprotnikom v lastni stranki. Shod se namreč sploh ni mogel vršit?, ker je prišlo do krvavega pretepa, tako da je končno moralo nastopiti orožništvo ,ki je s silo razgnalo zborovalce. Za shod je vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje. Z vseh krajev so se zbrali delegatje radikalskih organizacij. Ceni se, da je bilo navzočih 5 do 6 tisoč ljudi. Obe struji sta bili skoraj enako močno zastopani. Že od vsega začetka je vladala med obema taboroma, ki sta bila sprva strogo ločena, veKka napetost. Shod bi se imel prvotno vršiti na prostem. Ker pa je začelo deževati, so se zH",rovalci umaknili v kavarno »Glogočnik«. 2e tu je nasta' prepir, ker so skušali pristaši ministra Cvetkoviča izriniti pristaše glavnega odbora iz dvorane, da bi jim na ta na čin preprečili shod. Sklicatelji so nato res izdali parolo, nai se zborovalci umaknejo na trg, kjer je bil že priprav-jen govorniški oder. Prijavljeni govorniki so se zbrali ob odru, obkoljeni od številnih svojih pristašev. Še preden pa je bil shod otvorjen, so padali klici na vseh straneh. Cvetkovičevi pristaši, ki so sc zbirali v ozadju, so neprestano klicali: »Doli uničevalci stranke!« »Živijo kralj!« »Ne pustimo vam govoriti!« »Izginite!« itd. Iz nasprotnega ta bora so jim krepko odgovarjali: »Ni< mate pravice tak0 nastopati! Vaše poslance ie izvolila policija, naše pa narod!« Prerekanje je neprestano naraščalo. Medtem je stopil na govorniški oder sklicatelj shoda I lic, ki je s par besedami otvoril shod, naglasil potrebo sporazuma s Hrvati in sloge v stranki ter takoj podal besedo kot glavnemu govorniku Nikoli Uzunoviču. Ko se je pojavil Uzunovič na odru, je na trgu završalo Na eni strani so mu ploskali in vzklikali: »Živel naš vodja!«, na drugi strani pa so odmevali neprestano klici: »Do1! ž njim!« »Ne damo mu govoriti!« »Fuj! »Nočemo ga poslušati!« Še preden je mogel Uzunovič priti do besede, je nastalo splošno prerivanje. Pristaši ministra Cvetkoviča, ki jih je vodil poslanec Bojovič (prijatelj in sorodnik Puniše Račiča!), so začeti pritiskati proti govorniškemu odru. Pristaši glavnega odbora so skušali braniti svoje voditelje in so se jim krepko uprli Že tu je prišlo do posameznih spopadov. Ko je Uzunovič uvidel, da ne more govoriti in da bo prišlo do pretepa, se je umaknil z besedami: »Bratje, prišel bo dan, ko bomo mogli zopet svobodno govoriti, ko ne bo več teh političnih razbojnikov!« Za Uzunovičem se je povzpel na oder bivši prometni minister posl Anta Ra-dojevič. Godilo se mu je prav tako kakor Uzunoviču. Niso ga Pustili do besede. Proti njemu je rohnel zlasti poslanec Bojovič. ki se je medtm s svojimi Pristaši preril io govorniškega odra. Pričakujoč da bo pomiril maso. je za-nec Radojevič klicati: »Živel naš vodja Aca Stanojevič!« Toda iz nasprotnega tabora so mu odgovarjali: »Doli! Živel Vukičevič!« Prerekanje in prerivanje je od minute do minute naraščalo in atmosfera ie postaiala vedno težja. Vu-kičevičevci so pritiskali od vseh strani in so končno dobili tako oretnoč, da so zasedli govorniški oder. V splošnem prerivanju se je povzpel na oder ugleden domačin Selmič. Za hip je zavladal mir. Pa tudi on ni mogel govoriti. Ko je omenil, da je treba poslušati predstavnike glavnega odbora kot vrhovnega strankinega foruma, se je dvignil znova krik in vik, tako da je moral tudi Selmič kmalu odnehati. Pristaši minisra Cvetkoviča so ga fizično vrgli z govorniškega odra. Pristaši glavnega odbora so navalili proti odru in ga skušali znova osvojit!. Vnel se je pretep, v katerem je tekla kri. Neprestano so padali klici: »Doli Dragiša« (Cvetkovič). »Naj gre v Makedonijo, tam je morda teren za njegove policijske metode!« »Živel Stanojevič!«, Živel Vukičevič!« »Doli glavni odbor!«, »Živel glavni odbor!« itd. Prepir je postajal vedno hujši in se je končno razvil v splošni pretep. Oba tabora sta se spoprijela in nastala je srdita bitka. Obdelovali so se s koli, kamenjem in giolimi rokami. Padlo je tudi več strelov. Pretep je trajal precej časa, dokler se ni pojavil sreski poglavajr z oddelkom orožništva in shod razgnal. Pretepanje se je nato omejilo na posameznike, ki so se spopadli v raznih kavarnah. Miru pa ni bilo vse do večera. Govorniki in delegatje iz Beograda so se v spremstvu svojih pristašev podali v kavarno ter nato s prvim vlakom odpotovali nazaj v Beograd. Minister Cvetkovič s svojimi je ostal še v Prokuplju In se vrne bržkone šele jutri. Njegovi pristaši so mu po odhodu nasprotnikov prirejali manifestacije in ga slavili kot junaka dneva. Med prebivalstvom, ki je večinoma na strani glavnega odbora, pa vlada radi postopanja vladinovcev silno ogorčenje. Trg. kjer bi se imel vršiti shod, nudi žalostno sliko. Govorniški oder je porušen, trg je postlan s kamenjem, vse šipe v okolici so razbite. Tu pa tam se vidijo sledovi krvi, kakor na bojišču. Govori se, da je nad 50 ranjenih. Niš, 18. novembra. Pred odhodom na shod v Prokuplje je imel Nikola Uzunovič konferenco s svojimi pristaši v Nišu. Med drugim je v razgovoru naglasil. da je glavni odbor doslej molčal, ker je smatral, da je to najboljša taktika, da pride v stranki končno do pOmlr-jenja in očiščenja. Zato doslei nI spre govoril na shodih nobeden prvak glav nega odbora. Ta politika pa je ostala brez uspeha in sedaj vidfjO, da morajo končno stopiti na plan, sicer bo postal položaj tako kompliciran, da ga sploh ne bo več mogoče rešiti. Državno politiko vodijo ljudje, ki gazijo najosnovnej ša načela narodne svobode in principe radikalske stranke. Beograd, 18. novembra. Vest o krvavem radikalskem shodu v Prokup lju se je bliskovito razširila po mestu in izzvala splošno senzacijo. Pristaši glav nega odbora so naravnost besni in ne štedijo z besedami v ottsodbi tega nasilja. Pristaši vlade so seveda zadovoljni in naglašajo. da je narod s tem dokazal, da odobrava politiko sedanje vlade. ★ Mesto Prokuplje leži kakih 15 km za-padno od Niša v centru plodne in gosto obljudene doline Toplice, dotoka Mo-rave. Kralj Aleksander se vrne danes v Beograd Vladarska dvojica je v soboto zvečer zapustila Pariz, danes ponoči z dvornim vlakom pasirala Ljubljano in prispe okrog poldneva v Beograd, Sijajna zmaga KDK pri občinskih volitvah v Splitn KDK je dobila skupno 3710 glasov in 23 mandatov, nevtralci dr. Tartaglije 1293 glasov in S mandatov, vladne stranke pa 759 glasov in 3 mandate Split, 18. novembra. Današnje občinske volitve v Splitu so prinese zopet sijajno zmago KDK Zanimanje za volitve je bilo ogromno. Vadne skupine so napele vse sile. da bi onemogočile napredovanje HSS in SDS. vendar pa jim to ni uspe'o. Radikali, klerikalk in davidovičevci so se poslužili vseh dopustnih in nedopustnih sredstev ter pritiskali na voli'ce. da bi glasovali za vladne stranke. V mestu je zavlada'o nepopisno veselje, ko se ie zvedelo da je KDK dobila ogromno večino ?!a?ov Velika povorka je korakali skozi me- sto in vzklikala vodite jem KDK. Rezultati so naslednji: Split (mesto brez okolice): SDS 705. HSS 1120 HFS 944, listi bivšega župana dr Tartaglie 712 radikali 3S5, HSS neodvisna skupina 27 gospodarska 'ista 92. repubMkanska delavska zveza 1075, H P? 1R6 davidovičeve -*7. Split (cela občina, t. j. mesto z okolico: SDS 912 (6), HSS 1 '>54 (iO). HFSS 1149 (7). lista dr. Tartaglie 1293 (8) radikali 413 (2) HSS sinska 95 (—), gospodarska lista 102 (-) repub?ikansk.i delavska zveza 1248 (7). HPS 233 (l), davidovičevci 113 (—). Niti narodni fondi niso več varni! Režimovci so fond za zagrebško veterinarsko fakulteto uporabili za zgradbo palače v Beogradu. — Protest veterinarjev in slušateljev veterinarske fakultete v Zagrebu Zagreb, 18. novembra. V soboto zvečer se je vršilo zborovanje združenja mestnih veterinarjev, na katerem so razpravljali o novem načrtu zakona o veterinarjih, ki zek> zapostavlja mestne veterinarje ter znatno omejuje njihove dosedane pravice in funkc;je. Obenem so protestirale proti temu. da se je fond za izpopolnitev veterinarske fakultete v Zagrebu uporabil za zgradbo palače v Beogradu. V zvezi s to zadevo se je vršil da- nes dopoldne na univerzi protestni shod slušat^jev veterinarske fakultete, na katerem so sprejeli obširno resolucijo Resolucija slika kako je prišlo do osnovama fonda, ki se ie zbiral tekom 50 let in je dosegel več milijonov. Najodločneje protestirajo proti temu. da se je ta denar proti lasnim določbam >tatuta uporabil za druge svrhe, kakor oa is določen. Resolucija končuje z zahtevo, naj se denar takoi vrne in Izroči voje-mu namenu. Pariz, 18. nov. Včeraj popoldne je kralj Aleksander v hotelu Ritz sprejel v avdijenci upravni odbor jugosloven-ske kolonije v Franciji, nadalje jugoslovenske novinarje, ki živijo v Parizu, in predstavnike tukajšnje jugoslovenske dijaške organizacije. Vse tri deputacije je sprejel maršal dvora Dimitriievič, nakar jih je opoldne v salonu kraljevih apartmanov predstavil kralju poslanik Miroslav Spalajkovič. V imenu jugoslovenske kolonije je kralja pozdravil predsednik akad. slikar Svetislav Jo-vanovič, v imenu novinarjev dopisnik »Obzora« Mato Vučetič, v imenu dija-štva N. Lalič. Krali je vse prisotne prijazno nagovoril in s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje zatrdilo g. Vuče-tiča. da so vsi naši novinarji v Parizu složni in v vsakem pogledu medsebojno kolegijalni. Svoi pozdravni govor je g. Vučetič zaključil s poudarkom, da imajo naši novinarji v Parizu vedno pred očmi državne interese. Ljubeznivo se je kralj pogovarjal s posameznimi novinarji, med njimi tudi z dopisnikom »Jutra« g. Urlepom. Pred slovesom je dr. Arnavtovič poklonil kralju v imenu vseh treh delegacij dragoceno se-vresko vazo, ki jo je izdelal naš znani umetnik Jankovič. Popoldne je kralj sprejel francoskega ministrskega predsednika Raymonda Poincarčja. nato pa še oba vseuciliška profesorja, ki sta v Parizu zdravila kralja. Istotako se je prišel h kral.iu in kraljici poslovit romunski princ Karol, ki je bil pred par dnevi pri kralju ir. kraljici tudi na večerji. Zvečer ob 20.40 sta se kralj in kraljica s spremstvom vrnila iz Pariza v domovino. Beograd, 18. novembra. V vladnih krogih potrjujejo vest, da je kralj s kraljico sinoči odpotoval iz Pariza ter se vrne tekom jutrišnjega dne v Beograd. Beograjski politični krogi pričakujejo, da bo s povratkom kralja iz inozemstva prišlo do važnih političnih dogodkov. Kraljevemu bivanju v Parizu pripisujejo veleva žen političen značaj in Zadnji fotografski posnetek kralja Aleksandra v pariškem «Matinu». domnevajo, da ni v zvezi samo z zunanjepolitično situacijo, marveč da bo imelo odločilen vpliv tudi na notranjepolitični razvoj. Predvsem se pričakuje, da bo stopila zopet v ospredje akcija Miloša Savčiča. Že prej se je napovedovalo, da čaka Savčič na povratek kralja, kateremu hoče poročati o poteku svojih dosedanjih razgovorov s prvaki četvorne koalicije. Ljubljana, 19. novembra. Kralj in kraljica sta se v soboto zvečer odpeljala z orijentekspresom iz Pariza. Na Rakeku so odklopili njun vagon od eks-presa in formirali poseben dvorni vlak, ki je pasiral Ljubljano okrog pol 1. zjutraj. Na kolodvoru, kjer je imel dvorni vlak običajni postanek, so se zbrali predstavniki oblasti, vendar pa se vladar ni pojavil. Občinske volitve v ljubljanski okolici Skoro povsod lep napredek protiklerikalnih glasov. — V Mostah so se napredni glasovi pomnožili za 122, klerikalni glasovi pa padli za 90. Tiskovna svoboda pod režimom Zagreb, 18 novembra Povodom pisave beograjskega tiska da vlada preganja samo beograjske liste obiavlia današnii »Ju-tarnji list« statistiko zaplemb pred in po ?0 iuniiu Glasom te statistike ie bilo v Zagrebu ored 20 i urinem samo 42 konfiskacij. dočim iih ie biln v kratki dob; 5fi nh mesecev p© 20 himiiu nič mani ko 197 Zaplenienih ie bilo 120 dnevnikov in 77 ednikov V Beogradu ie bilo v istem času tO zaplemb. Izredna skupščina Novinarske zadruge Zagreb. 18 novembra Danes se ie vršila v prostorih hotela »Esolanade« izredna skupščina Novinarske zadruge ki ie razpravliala o spremembi pravil v smislu zahtev ministrstva treovine Glavne spremembe se nanašaio na oreno* sedeža iz 7emun? v Zagreb na oovečanie oosmTt-nine in poglobitev zadružnega dela Skle-lieno ie bilo da ivistopi zadrug? k za-družn' zvezi da se more na ta način oo-služiti zadružnega kredita Ljubljana, 18. novembra. V občinah Devici Mariji v Polju,, Gro-supljah. Medvodah, Mostah. Podgorici, Št Vidu nad Ljubljano in Zgornji Šiški je bila današnja nedelja namenjena občinskim volitvam. Po močni agitaciji, ki jo je na eni strani povzročala klerikalna bojazen pred nazadovanjem in na drugi strani agilnost naprednih skupin, je za izid volitev v teh velikih okoliških občinah vladalo precejšnje zanimanje tudi v Ljubljani in splošno v vsej široki ljubljanski okolici. Zvečer je bilo naše uredništvo neprestano oblegano s povpraševanjem glede rezultatov, ki podajajo zopet nov in v marsikaterem pogledu značilen dokaz, da klerikalna stranka nazaduje in da so napredne skupine v stalnem porastu Splošno so današnie volitve navzlic temperamentni osebni agitaciji v posameznih občinah notekle brez večjih incidentov. Rezultati so naslednji: V Mostah pri Ljubljani, kjer se je vršila borba zgo!i med napredno in klerikalno listo, se je volitve udeležilo 718 volilcev, kar ni niti 60 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Vzroka toliki abstinenci je iskati zlasti v razveljavljenju delavske kandidatne liste. Napredna giospodarska lista ie dobila 282 (pri zadnuh volitvah v Narodno skupščino 160) g'asov; Krščansko-socialna pa 436 (526) Prva lista je dobila 13. druga pa 20 mandatov; v dosedanjem občinskem odboru so imeli klerikalci 26 naprednjaki pa 7 mest. Za Napredno gospodarsko listo so glasovali po'eg pristašev KDK tudi posam-zni uvidevni socialisti dočim so se komunisti in pretežna večina socialistov zlasti oni od Kristanove struje volitev vzdržali po predloeu ki ea ie neki Ce-lešnik stavil na socia'ističnem shodu v netek zvečer Nanredni glasovi so se nomnožili zp 122 (za 76 odstotkov) dočim so klerikalni pad'i za 90 g'asov d7 odstotkov) V Zgornji Šiški je dobila Gospodarska 'ista (SKS) 89 glasov (4 mandati): Gospodarska lista g. Ivana Zakotmka fSDS) 223 (11) SLS 114 (5). Splošna delavska lista 114 (5). Od 735 volilnih upravičencev jih je volilo 540. V Devici Mariji v Polju je izid naslednji: Gospodarska lista (SLS in drugi) 286 glasov (9 mandatov); Krščansko-socialna lista 56 (2); Lista združenih delavcev in kmetov 116 (3); Delavska zveza (SLS) 120 (4); Socialistična lista 92 (3); SDS 131 (4). Št. Vid nad Ljubljano SDS 79 glasov (3 mandati); SKS 73 (3); Lista javnih nameščencev (napredni) 81 (4); Delavska lista (SLS) 156; Obrtna (SLS) 66; Kmetska (SLS) 132 (skupno zadnje tri liste 15 mandatov). V Grosupljem je dobila lista SKS 70 glasov (3 mandate). klerikalna Kmečka zveza 28 (1), lista malih obrtnikov (SDS) 43 (2) in Adamičeva (SLS) 200 (11). Volilnih upravičencev je 480. volilo pa je 341. Iz Medvod in Podgorice zaradi pomanjkanja telefonske zveze še nismo dobili podatkov o izidu. Velika nesreča v Atenah ' Atene, 18. novembra. Pri polaganju temeljnega kamenja za filantropični zavod se je zrušil oder. na katerem so bili župan, metropolit, člani sv. Sinoda in druge od» lične osebnosti. Vsi navzoči so padli v globino, pri čemur so bili metropolit, nadškof i Z Halkinsa, in tri ženske lahko ranjene. Avtomobilska nesreča na Dunaju Dunaj. 13. nov. Na Ringu se je pripetila danes, ko je bila cesta polna ljudi, pred parlamentom velika nesreča. Neki avtobus se je prevrnil, pr! čemer je bilo 19 oseb ranjenih, med njimi ena težko. Nesreča je končala dovolj srečno, ker se avtobus ki :e bil polno zaseden ni neposredno prevrnil temveč zadel najprej v drog cestne električne napeljave ter šele nate polagoma padel na tla. Sila udarca se je vsled tega znatno rmanišala. Grški odgovor Beogradu Atene, 18 novembra Poslanik Polvchro-niades je odpotoval z grškim odgovorom na jugoslovenske predloge v Beograd .Današnja Rusija" V založbi Karla Reisnerja v Draždanih je pravkar izšla knjiga »Današnja Rusija«, ki jo je spisal sedanji nemški pravosodni minister Erich Koch-Weser. Izmed dolge vrste knjig, brošur in člankov o Rusiji je ta knjiga ena najbolj pomembnih, ker vsebuje kritična opazovanja o politični, socijalni in gospodarski strukturi ogromne ruslce države. Iz knjige posnemamo naslednji markamtna mesta: »Vrašal sem svinjskega pastirja ...« V Rusiji je nastal popoln kaos. Mnogi so se spoprijaznili s svojim novim položajem in so veseli, da so ostali pri življenju. Novi ljudje so na svojih mestih le po milosti vsemogočne stranke in so v neprestanih nevarnostih. da jih ta vrže. Kdor pa pade. pade v prepad. Smisel za družine je uničen, možje in žene so se izgubili, otroci so izolirani in brez varstva. Kmečke družine potujejo zaradi lakote iz kraja v kraj. Kmečki sinovi množe armado brezposelnih v mestih. Vprašal sem svinjskega pastirja, odkod je. in mi je odvrnil, da je bil veletrgovec s svilo v Pe-trogradu. Ogovoril sem pri skednju stoječega moža in mesto njega mi .je odgovorila v brezhibni nemščini ženska, ki i,e sedela na tleh in krpala vreče, vdova po ustreljenem guvernerju baltiškega pokolenja. Tzprašujte kogarkoli, vsak vam bo pripovedoval pisane zgodbe o pustolovščinah, trpljenju. nadah in udarcih, ki so jih doživeli v zadnjih letih. Dolgo bo trajalo, preden bo vse to pozabljeno. Zločinec, ki ga menijo ustreliti Toliko razcapanih, lačnih in brezposelnih delavcev nisem še nikdar videl. Revščina je v teh mrzlih deželah mnogo hujša kot na Španskem ali v Italiji, kjer pripeka vroče, južno solnce. Poizkusi, da bi izpodkopali vrednost denarja, so se izjalovili. Denar je tu mnogo bolj važen kot drugod, ker ga je malo. Za denar lahko dobite vse, brez njega ničesar. Služiti si denar pa je prepovedano. Kdor ima denar ali pa si ga služi, je sumljiv in je že z eno nogo v zaporu. Izvedena ie revolucija besed. Celo šahovske figure so prekrstili. Krali; je postal kmet in kraljica kmetova tajnica. Z1 >?inec, ki ga menijo ustreliti, uživa zadoščenje, da ga ne obsodijo na smrt. temveč na »najvišo kazen?. Zavori, v katerem vzgajajo kriminalno mladino, imenujejo » Dom za mladoletne kršilce zakona«. Povsod cvetoč evfenizem, ki je največkrat smešen, ki pa ni brez vtisa ra ljudi. Ponoči spijo v viharju in dežju Število potepuhov stalno narašča. Najhuje se godi zapuščenim otrokom. Na cestah prosijo pasanle in jih zmerjajo ali celo pretepo, če jim ničesar ne dado. Vozijo se pod vagoni in zlezejo na postaj,ah iz svojih skrivališč. Ponoči spijo v viharju in dežju. Na postaji sem dal nekemu razcapanemu fantu gorko klobaso, s katero je takoj stekel k svojim trem tovarišem, nakar so si jo razdelili. Vsak je hlastno pojedel svoj del — pravi komunizem, ki sem ga videl v Rusiji. Noben uradnik, noben policist se ne meni zanje, kajti kaj naj naredi z njimi? Večkrat se boji ugrizov sifilitičnih. Vsak se jim. če le more. izogne. Samo v neki restavraciji sem opazil, kako je natakar vrgel nekega klateža po tleh. Ležal je, dokler niso prišli njegovi tovariši in so ga odnesli. Vsi, ki ne najdejo prostora v zavetiščih, se klatijo, tuji in sovražni človeški nravnosti in kulturi, od sela do sela. dokler ne poginejo ob cestah ali na železniških tirih. Nihče ne ve, odkod so in kam gredo. Oni, ki niso hoteli umreti lakote Vse uvidevne, ljudi v Rusiji boli, ker se ni posrečilo, da bi se uredile nove razmere drugače kot z ogromnim številom birokracije. Vse politične in gospodarske organizacije so polne »nadstrankarskih« uradnikov, ki so zaradi svojega strokovnega znanja in pisarniških sposobnosti nenadomestljivi in so. kolikor so služili staremu režimu, bili dovolj spretni, da so se mu pravočasno odrekli ter se prikupili noran gospodarjem. Z njimi pomešani delajo kot zaupniki države in stranke bivši delavci in kmetje komunističnega prepričanja. Slabo je, da so uradi prenapolnjeni, ker so se zatekli vanje v?i, ki niso hoteli umreti od gladu. Da so uradniki v službah, ne da bi imeli Dosla, ni nič čudnega. Uradi so, kjer je več osobja kot pisalnih miz ter en del uradnikov poseda in kadi cigarete. Vohunski sistem je isti. kot je bil poprej. Kar je bila pod čarom obrana, je sedaj čeka. Tudi način, kako postopa policija z ljudmi, je prav tako brezobziren. kakor prej. Ječe so za politične jetnike še sedaj kraji strahu in groze. Pogostokrat so ječe ob cestah v kleteh. Sijih oknn Moj mož Dve dami v tramvaju. — Vi greste tudi naikupovat? — Kajpada ... Prva: zastore, hladilnik, kanarčka. Druga: posteljne odeje, žepno svetiljko. — In brez moža? — Kakopak, moj mož ni za nakupovanje. — Tudi moi ne! — Predvsem je takoj nervozen, menca, stopica . . . — Če je moj mož zraven, kar ne morem prav izbrati — Izključeno. Poleg te®a plačam vse predrago, če gre mož z menoj. — Moj mož je tako nervozen, da kupi rajši najdražje, samo da je prej zunaj. — V prodajalni moj mož sploh -ne vztraja. ker tam ne more kaditi. — Tudi moj mož kadi preveč. Ce že gre x menoj, za vzamem vedno s seboj v trgovino. ker tam ne more kaditi. — Kadar si kupim novo obleko, vzamem svojega moža zelo rada s seboj. Ako mi je kaj predrago, ga prodajalka gotovo PregO- VOri- r, — Tudi jaz sem to opazila. Pn pomerjanju klobuka je moj mož sploh nemogoč, ker dobi . . . (hoče šepetati.) — Bolečine . . . zašepeta druga. Smeh. — Moj mož v obče nima pojma o cenah. _ Moj mož tudi ne. Ako miu rečem, da potretnijem to in to, se čudi bnez konca. zaslanjajo duri, da so jetniki brez zveze z vnanjim svetom. Straže, ki korakajo pred ječami, odženo vsakogar z rezkimi klici, kdor slučajno obstane. Jetnike, ki so jih v verige vkovane eskortirali, sem pogostokrat videl. V Vladikavkazu je nekoč proti večeru od-dirjala mimo mene odprta droška, v kateri je ležala ženska, ki so ji vklenjene roke molele iz droške in ite strahovito kričala. Nad njo je bil sklonjen, opirajoč se na sabljo, stražnik in se ji režal. Strašno naraščanje spolnih bolezni Nevednost prebivalstva, razvratno spolno življenje, pomanjkanje zdravnikov, vse lo je preprečilo, da bi bilo pobijanje spolnih bolezni tako učinkovito kot v zapadni Evropi. Poročamo o strašnem naraščanju spolnih bolezni prav med kmečkim prebivalstvom. Poj proti alkoholizmu ni več tako rigorozen, kakor je bil poorei. Vodko izdeluje država in jo ie povsod dobiti. Delavci v tovarnah postopajo Da je sodelovanje neizobraženega in fanatičnega delavstva podjetjem kvarno, je opaziti povsod v Rusiji. Če ravnatelj delavca, ki pride k njemu med delovno uro s fantastičnimi in dalekosežnimi predlogi, vljudno iz-komplimentira iz pisarne, se mu utegne pripetiti. da odide razžaljeni na sejo delavstva ter doseže sklep, da mora ravnatelj odslej dnevno pismeno obveščati delavstvo o stanju in delovanju podietja. Pri tem nista delavna zmožnost in veselje do dela niti v najmanjšem skladu z delavčevo zahtevo po go-spodstvu v tovarni. Nič nenavadnega ni, če delavci v tovarnah postopajo in se pomenkujejo. Zgodili so se že primeri, da je celokupno delavstvo nrišlo prepozno na delo, s Čimer je povzročilo velikansko škodo. Prometna sre^tva ne funkcionirajo Železniška zveza ie v Rusiji smešno majhna ne samo v razmerju z zapadno-evropski-mi državami, temveč tudi z bodočimi državami, kakor ie Kanada. Zelo mučno vpliva na zapadne Evropce, da se vlaki ali parniki nenadoma ustavijo ali pa iznre.mene vozni red. Značilno pa je, da zelo dobro funkcijoni-ra letalstvo. Stanie cest je obupno. Že neposredno pred moskovskimi vrati obtiči avtomobil v blatu in jamah. »Samo vodko si napravil -..« V Rusiji je morda milijon komunistov in 4 milijone delavcev. Obstoji 23 milijonov kmetij, obsegatočih t>o 12 ha, na katerih dela 120 milijonov mož. žen in otrok. Obdelovanje zemlje je življenski vrelec teh ljudi. Ruski kmetie pripovedujejo, da sta se srečala v nebesih Ljenin in car in da je ta nagovoril Ljenina: -»Vladimir Ilic. vesel sem, da te končno vidim! Vedno sem te hotel vprašati, zakaj si me dal umoriti in zakaj si povzročil revolucijo? Saj nisi ničesar izpremenil! Kmet mora še danes delati za vse, prej zame v Petrogradu. zdaj za vas v Moskvi. Samo vodko si napravil za 2 odstotka redkejšo, toda zaradi tega pač ni bila ootrebna ^evolucija !« »Kdor ima palico, je korporal!« Rusija je dežela nasitila. Že Ivan Grozni je odvrnil holandskemu poslaniku, ki mu ie izrazil nejevoljo holand. vlade nad njegovimi vladnimi metodami: »Reci tvojemu gospodu, da obglavljam svoje podanike, ker poznam svoje ljudstvo. Če ne bi delal tega, bi jo meni odsekali!« Nasilje je, pred katerim se trese rusko ljudstvo, pred katerim se je ra-učilo upogibati hrbet in pred katerim ima edino spoštovanje. Stara, lepa prislovica: »Kdor ima palico, je korporal«. velja še danes v Rusiji boli. kakor kdaj poprej - . -'-v, - W"> Hitite in oglejte si veliko ljubavnico Greto Gartoo v najlepšem filmu ljubavi in strasti - - - ŽENA - - - Film, ki navdušuje slehernega gledalca! Triumf lepote! Višek ljubsvnih scen! Mladini prepovedano! Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Najnižje cene! Najnižje ceno! KINO IDEAL. Ako pa vzamem s seboi svojega moža, se prav nič ne čudi, ampak kratkomalo kupi vse. — Za plačnika vzamem zelo rada svojega moža s seboj. — Toda moj mož nima nikdar časa. — Moj mož pravi vedno: ti trosiš denar, jaz ga moram pa služiti. — Pri tem mi ne da moj mož nikdar denarja za izdatke . . . — Moj mož . . . Tramvaj se ustavi. Dani;; sfrčita na cesto Zdelo se mi je, kakor da sta govorili ves čas o enem in istem možu. Menda vendar —? Nesmisel. Potem nenadno: aH sem morda jaz eden izmed obeh? Ali ne bi mogla tako govoriti tudi moja žena.J Aij — smo mi možje zares vsi enaki? (Slin«) Tako mine slava tega sveta Mrtvi in živi Habsburgovci Ni baš malo članov presvetle habsburške rodovine, ki niso doživeli nasta.ika avstrijske republike. V dunajski kapucinski gr.obn;ci je njihovo poslednje bivališče: dvanajst cesarjev je med njimi, petnajst cesaric, dvoje src cesaric, en rimski kralj, ena rimska kraljica, ena navadna ' ''ica. eno srce kraljičino, štiri in dva'?- 'vojvodov, dve veliki vojvodinji, dva in eset vojvodinj, trije vojvode, dve vojvodia ,i in ena grofica. Skupno čaka sodnega dne v cesarski grobnici slo sedem in trideset članov habsburške rodbine. Med grobovi Kapucinska grobnica je razdeljena na tri delo. Od zunaj prideš najprej v srednji del, ki je prazen, prostor na desni pa je zaprt z visoko pregrajo. Nad zamreženimi vrati se blesti pomemben napis: Pozor pred žep.irji! Zdaj si v prazni grobnici. Radovedno se ozreš naokoli: vsepovsod krste, pravcate umetnine iz bakra, brona in kositra, nekatere že razjedene od časa, a vendar nič manj dragocene in vredne. Razkošna, pompoznn. najmogočnejša med mogočnimi je krsta Marije Terezije Velika cesarica si jo je naročila sama, šest in dvajset let pred njeno smrtjo je bila gotova. Na kakih šestdeset centimetrov visokem marmornem podstavku stoji sarkofog; nad tri metre je dolga, malone podrugi meter visok, dva metra širok. Tu počiva s svojim možem Francem I. Pokrov, ki nosi njuni sta-tui, tehta pet in dvajset stotov. Vse okrog reliefi, prikazi bitk, kronanja. In zraven crste njune dece, manjka le ena: Marija Antoinette — njo je obdržala revolucija v Franciji... Ob vznožju tega velikana preprost, gladek bakren sarkofag brez slehernih okraskov: cesar Jože! II. Zdi se, da mu kapucini še danes niso odpustili, da jih je bil pognal iz samostanov. Zakaj vodnik, ki ve toliko povedati o vseh cesarjih in kraljih, ki celo ponekod poziva po-setnike, naj poklejraep in pomolijo očenaš za dušni blagor kronanih glav, ima za ta grob le kratko opombo: »Tu počiva oesar Jožef II., naslednik Marije Terezije na avstrijskem prestolu.« Potem Franc I., poslednji rimski cesar, a okrog njega njegove štiri žene in otroci. Za trenutek le skoro prevzame, ko zagledaš preprosto krsto njego.c hčerke Marije Lujize, Napoleonove žene, ki je kakor je sama izjavila, žrtvovala svojo srečo biagru domovine. Poleg nje krsta Napoleona II., vojvode Reichstadtskega: šopek cvetic in trak v francoskih barvali ležita na njegovem pokrovu. Francozi so ga že večkrat reklamirali zase. da ga polože k večnemu počitku po-kraj njegovega očeta v pariškem Invalidskem domu. Franc Jožef I. počiva na vzvišenem mestu sredi med dvoma tragedijama med Elizabeto in prestolonaslednikom Rudolfom ... Stanovske razlike Po smrti smo si vsi enaki, pravijo. V kapucinski grobnici tega ni videti. Tam točno ločijo ne samo med nadvojvodami in vladarji, nego tudi med člani raznih linij: čisti Habsburgovci do Karla VI. so ločeni cd Habsburg-Lotringa. A v starejšem delu grobnice je ločitev še rigoroznejša: ženske posebej. posebej moški. Kapueinec razlaga: »Na levi so dame. na desni gospodje.« V najstarejšem predelu se čuti lahen duh po razpadanju Vzlic balzamu in vsej umetnosti v mumificirani« se neizprosni zob časa ne da ugnati: tudi kronane glave morajo odriniti svoj tri-but! Duh po trolinobi, ki sili skozi znojnice v telo, nikdar ne ostane brez učinka na poset-nike: nemo, brez besede poslušajo kapucina in skoro boječe stopajo za njim. Lt menih drdra nemoteno dalje imena in letnice... Oni, ki so ostali... . Ne bilo bi pravično, če bi ob spominu na mrtve prezrli žive. V »svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda,« čigar vladarji deloma počivajo v dunajski kapucinski grobni- Spodai priobčujemo 20 slik filmskih igralcev in igra'k ter režiserjev s povabilom na naše cenjene čitatelje, naj jih skušajo pogoditi. Vseh najbrže nihče ne bo zadel; zakaj razen znanih, slo-večih imen — kakor so n. pr. Gloria Swansonova. Buster Keaton, Dolores del Rio ali Lily Damita — jih utegne : biti tudi nekaj, o katerih večina naših čitateljev morda še nikdar ni čula. Nič za to; komur se hoče nekoliko razvedrila, naj le vztrajn-o išče in naj najde čim več; kdor bo pa najbolje pogodi!, bo za to dobil nagrado v obliki treh lepih knjig. Odgovori nai obsegajo samo števil ke in pripadajoča imena; komur kak igralec ni znan, naj zanj napiše samo številko in poleg nje črtico (—). Odgovori naj bodo naslovljeni na uredništvo »Ponedeljka«, Ljubljana, Knafljeva 5, ter opremljeni z značko »Natečaj«. Natečaj bo trajal do torka 20. t. m. Odgovori, ki naj pridejo v pretres, morajo biti oddani v naši redakciji najkasneje do ft rka, 20. t. n. zvečer ob 20, uri za odgovore, oddane po pošti, pa velja kot skrajni rok datum poštnega pečata 20. novembra t. 1. Izid natečaja objavimo v prihodnji številki »Ponedeljka«. Ako prejmemo več enakih rešitev, odloči žreb. »Ponedeljek« »Imate gotovo dobro stenotipistko. Kako hitro vam piše?« Mnogoženstvo pri mormonih Američan C. M. Werner je izdal knjigo o Brighamu Youngu. početniku mormonskega gibanja. V knjigi popisuje zgodovino mor-monstva in njegovega ustanovitelja, ki si ;e znal v kratkem času pridobiti na tisoče in tisoče naivnih vernikov in jih umel tako pritegniti nase, da so šli zi njim na Divji za-pad in tam osnovali despotsko-teokratsko državo zelo nenavadne strukture. Kakor znano, je Young uvedel tudi mnogoženstvo, ki je bilo odpravljeno šele proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To poglavje mormonizma je najzanimivejše; v naslednjem podajamo iz njega nekaj odstavkov: Bila je doba, ko so se veseli rodbinski dogodki tako pogosto pojavljali, da je Brigham Voung svetoval svoji ženi Zini, naj se izuči za babico. Preden s? je Young predal nic.r-monizniu, je preteklo pet let med rojstvom prvega in "drugega njegovega otroka; ko pa je zares začel izvajati mnogoženstvo. re n u je v naslednjih letih povprečno vsake štiri mesece rodil nov otrok. Leto 1849 je bilo rekordno: rodbino mu je obogatilo nič manj kot pet novorojenčkov. V šestdesetih "etih starosti sta se mu še zmerom rodila povprek po dva otroka, v februarju 1863 trije: eden 9., drugi 15., tretji 22. tega po nembnega meseca. Njegov poslednji otrok — bila je hči — se mu ie rodil, ko mu je bilo že osem in šestdeset let. Drugi mormoni so marljivo posnemali svojega velikega vzornika. William H. Dixon je ci, je bilo treba ob revoluciji odstaviti ena in dvajset vladajočih knezov. Evo jih: 1. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj. 2. Kari I., avstrijski cesar in ogrski kralj, 3. Ludvik III., kralj Bavarski. 4. Friderik Avgust II.. saški kralj. 5. Viljem II.. kralj wiirttemberški, 6. Friderik II.. veliki vojvoda badenski, 7. Ernest Ludvik veliki vojvoda hessenski, 8. Friderik Avgust, veliki voivoda oldenburški, 9. Friderik Franc I., veliki vojvoda meklenburški-schwerinški. lO. Viljem Ernest veliki vojvoda weiniarski. 11. Ernest Avgust, veliki voivoda brunšviški. 12. Ernest II.. vojvoda anhaltski. 13. Ernest II.. voivoda saški-altenburški. 14. Kari Edvard, vojvoda saški-koburški in gotbaški. 15. Bornhard. vojska saški-meinigenski 16. Henrik XXIV.. knez reusški starejše linije. 1?. Henrik XXVII.. knez reusški mlajše linije. 18. Giinther. knez rudolsta-Hski. *ch\varzb. in sondershausenski. 19. Leopold III.. knez lippe-detmoldski. 20. Adolf. knez schaum-burški-lippeski in 21 Friderik knez wal-deokpvrmnntski. Enega kneza niso mogli odstaviti: velikega vojvode mecklenburg-strelitzškega. Ko so mu namreč hoteli dati podpisati odpovedno listino, so našli, da nikogar ni na prestolu Iz nerazumljive zanikarnosti ie namreč ta prestol po smrti poslednjega velikega vojvode ostal prazen in revoluciji je bilo pridržano, da to odkrije! Knjige Vodnikove družbe so dotiskane in se pričnejo te dni razpošiljati. Vzbudile bodo splošno pozornost in posebio pratika bo v svoii krasni opremi v veselje slehernemu članu Število članstva je tudi letos na odlični višini. Nove knjige pa naj dajo pobudo za takoišn.io propagando, da bodo tisoči članov do nrj hodnieza leta zopet porastli Predavanje o Tolstem Opozarjamo cenjeno občinstvo na predavanje vseučiliškeza lektorja z. dr. Nikolaja Preobraženskeza o izredno zanimivi in aktualni temi: Lev NikolaJevič Tolstoj ob stoletnici. Predavanje se bo vršilo dre- vi ob 20. v mali dvorani Kazine v I nad-strop;u. — Zveza kulturnih društev. Koncert Muzike dravske divi-zijske oblasti pod vodstvom višiega voiaškeza kapelnika dr. Josipa Čerina, se bo vršil drevi ob 20. uri v Un:onski dvorani. Pri koncertu sodeluje pianistka gdč. Jadviza Poženelova. Muzika dravske diviziiske oblasti bo pomnožena s člani mariborske voine muzike. Program ie naslednji: Drž. himna. Bach: Dva korala: a) Objokui človek svoie zre-lie. b) V tebi ie radost. Obe deli se izvaiata v počastitev padlih iunakov 3.) Milenko Paunovič: Juzoslovenska simfonija (posvečena kapelniku dr. Josipu Čerhu. 4) Cesar Franck- Simfonične variiaciie za klavir — gdč. Jadviga Poženelova in orkester. Dosedanji koncerti muzike dravske div oblasti so bili vselej na visoki umetniški stopnji Prepričani smo. da naše občinstvo zna ceniti požrtvovalno delo članov godbenikov, predvsem pa niihovesra umetniškega vodje. dr. Josipa Čerina Opozarjamo. da ie vstopnic še vseh vrst dovolj na razpolazo ves dan v Matični knii-garni. od 7. ure dalle pa pred koncerttv dvorano Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Drevi ob 18.15 skupna skušnia za mešani zbor in važen sestanek. Vsi in točno! — Odbor. Smrtna kosa V Črnomlju ie včeraj umrla zospa Zofija H a r i n g. Pogreb bo v torek ob 3. popoldne. — V Mokronogu je v soboto umrla Marija M e .i a k v starosti 76 let Pogreb bo danes ob 11. dopoldne. — V St. Vidu pri Stični je umrl po kratki in mučni bolezni posestnik g. Jakob Zoreč. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Ako še ne veš Tanke letnice Kalifornijsko veledrevo sekvoja tvori tako tanke letine, da sto obročkov, ki predstavljajo sto let rasti, koma i za en palec (eno colo) poveča premer debla. Donebnice Ni se reklo brez vzroka, da so ameriški nebotičniki ali neboderi. kakor vele Hrvatje, pravcata mesta v miniaturi. Tako na priliko Equitable Building s 37 nadstropji in 12.000 prebivalci. V njem obratujejo 63 dvigala, ki napravijo 420.000 km na leto. Pošta prinese poprek 60.000 pisem oziroma zavojev na dan in 80.000 j,ih odnese. Za razsvetljavo je 20.000 električnih žarnic. Donebnica šteje 5000 oken in 10.000 vrat. pisal po svojem posetu v Utahu: : Sleherna hiša jo prenapolnjena. Če sie-čaš žensko, si lahko v naprej uverjen. da bo dojila. V vsaki hiši so nam pokazali vsaj dva ali tri otroke v plenicah. Ta dolina je pravcata dežela otrok; nekaj povsem navadnega je, ako vidiš sedeti očeta pri mizi in okoli niega' dvajset dečkov in deklic. Včeraj smo obedovali pri nekem trgovcu, ki je moral pogledati v knjige, dn nam je povedal, koliko ima dece. Ena njegovih žen. prav zda Angležinja. z dojenčkom na prsih, ga ie očilaje pogledala spričo tolike ignorance: toda l ila je 'čista resnica, da je moral prebrskati knjigo in računati, nreten nam ie mogel postreči s točnimi podatki v svojem potomstvu. Temu patrijarhu e bilo — tri in Irideset let.r Konfuznost. ki jo je mnogoštevilna družina morala povzročiti v glavi marsikakeea očeia. najbolje ilustrira izjava Josepha SmitVia. nekdanjega predsednika mormonske cerkve, ki jo je podal pred preiskovalno komisijo ameriškega senata. »Koliko otrok ste imeli po letu 1890 s ^vojo ženo Mary?< »tri, namreč Silo, Ratoelo in Jamesa.« »Čigav otrok pa je Agnes?* »Saj sem hotel reči Agnes. Zmotil Torej: Silo, Agnes in Jamesa.t »Čigav pa je potem Samuel?« »Tudi on je njen.Res ne vem ilatančno. tomcev. Imel pa ie seveda n'č mani kol šti-**ideset pPt žena. skoro dvakrat toliko. kak »r Bragham Young. Nvegov biograf piše. ia je mnogokrat čul. kako je Kimbrdi klical svoje otroke: Abraham. Tzak. Jakob, k molitvi!« Svojim sinovom in hčeram je dal imena vsel" svetopisemskih očakov . . . ISSK Maribor - državni prvak v hazeni Slovenska bazenska družina prvič osvoji najvišji naslov - Pester nogometni pgram v prvenstvu LNP - Ostale nogometne tekme - Kolesarske dirke ASK Primorja Maribor, 18. novembra. I. SSK Maribor kakor sploh vse naše mesto praznuje danes velik dogodek. Prvak naših športnih klubov si je v finalni tekmi z beograjsko Jugoslavijo zasluženo priboril tudi prvenstvo države v lepem hazenskem športu. S tem Je postal prvi klub iz Slovenije nositeti te ga častnega naslova. Današnja tekma naše bazenske družine, ki je 12. v letošnji sezoni, Je bila kljub prvenstvenemu značaju najlepša propaganda za to panogo športa. Ljudje, ki jih nI bilo še nikoli na športnem prostoru, so se začeli zara-mati za šport in so se vračali s tekme nadvse zadovoljni. Vrla in vse pohvale vredna družina Maribora pa Je prinesla s to zmago pač najlepše darilo svojemu klubu ob bližajoči se lOletmci. I SSK Maribor : SK Jugoslavija 11:8 (5:4) Tekmi Je prisostvovalo oko£ 800 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili po-teku. Med odlično publiko, ki Je prisostvovala od kraja do konca, so bili zastopniki civilnih in vojaških oblaste v ter korpoe popolnoma zasluženo zasedla agilna Svoboda. Jesenska prvenstvena tabela kaže sedaj defi-nitivno sledečo sliko: I. razred: I. Primorje 4 4 — 21: 5 8 II. Ilirija 4 .3 i 26: 7 6 III Hermes 4 2 2 12:13 4 IV. Jadran 4 1 3 6:25 2 V. Slovan 4—4 1:19 1. B razred: I. Svoboda 3 3 — 19: 4 6 II. Reka 3 2 1 11:9 4 III. Krekovo 3 12 6:11 2 IV. Slavija 3—3 2:14 — II. razred: I. Grafika 2 2 — 14: 3 4 II. Natakar 2 1 1 6:11 2 III. Panonija 2 — 2 0:6 — Jesenski prvaki so torej: v I. racredu ASK Primorje v I. B razredu SK Svoboda v II. razredu pa SK Grafika. Zanimivo je da v 19 jesenskih prvenstvenih tekmah vseh treh razrelov ni bila cdgraoa ndti ena neodločena tekni. V i. .azredu sta ASK Primorje in SK Ilirija ohranila prvo oziroma drugo mesto, dočim Je tretja m» sto, ki je bilo lani za Slovana, zai u-ženo zasedel Hermes. Slovan je moral nazadovati kar na V. mesto, ker se Je Jadran z zmago nad rujiim spravil pred njega. V I. B razredu vodi Svotoda, nato sledita Reka m Krakov'., dočim je nedavno prvorazredna Sla-rja na zadnjem mestu Njen padec Je zelo Vili* V II. razredu ie sigurno prvi SK Grafika, dočun morata SK Natakar in SK Panonija zaklat vrstni red dvanajstorice ljubljanskih nogoroa^iih k'ubov. Kot prva včerajšnja nasprotnika sta nastopili moštvi Svobode in Reke. Izid SK Svoboda : SK Reka 5:3 (1:3) ni presenetil, dasi je prva polovica igre potekla v lahni premoči Rečanov Svoboda je šla v boj kot precejšen favorit, ker je znano, da je ravno v zadnjih mesecih često pokazala dobro vigrano formo. Njene vrline pa so se pokazale šele po odmoru, ko je energično potegnila vodstvo nase in ne samo izenačila razliko dveh golov, temveč tudi z lahkoto odnesla še zmago. Moštvo odlikuje skrajna požrtvovalnost; posamezniki (Bon-celj) so tudi tehnično pokazali mnogo sposobnosti, tako da zmagi nI mogoče oporekati. Reki očividno primanjkuje pravega treninga, prav dobro je igrala leva zveza Bau-mel, ki je ustvaril svojim tovarišem marsikatero ugodno pozicijo. V drugi polovici je enajstorica podlegla pritisku nasprotnika in kmalu med njo ni bilo več prave vezL Posamezniki so divje nabijali žoso in napad Je bilo opaziti le v par prodorih ki pa niso imeli uspeha. Igra je kljub važnosti na placement potekla mirno. Tekmo je dobro sodil g. Betstto, ki pa spričo discipliniranosti moštev res ni imel težkega posla. Koti 7 : 3 za Svobodo. Zadnji par za jesensko prvenstveno konkurenco I. razreda sta tvorila Ilirija in Jadran. Visoka zmaga SK Ilirija : SK Jadran 11:0 (7:0) že dovolj kaže, kakšen je bil r^tek igre. Z ozirom na nestalno formo Jadrana je bila zmaga Ilirije že od vsega početka zasigura-na. Ker je Jadranu vsled indiscipliniranosti takoj po otvoritvi odstopilo desno krilo, je moral že itak slabši nasprotnik držati neprestane atake Ilirije samo z 10 možni. Efekt je bil že v prvih 45 minutah poguben; v drugi polovici je Ilirija mnogo zastreljala. tako da razlika ni dosegla dvojne izrnere prvega pol časa, kakor se je sprva zdelo. Pri tem pa gre del zasluge tudi Jadranovi obrambi ki je trdovratno vztrajala do konca in pobrala precej žog napadu. Napad Jadrana brez desnega krila seveda ni igral vidne vloge. Rape se ie zelo trudil, da bi spravil linijo v akcijo, vendar ni prišel dalj« kod do prodorov ki so obtičali na nogah nasprotnikovih krilcev Pozneje je tudi napad prešel v obrambo in tako je zadnjih 30 minut poteklo na^ Jadra trn vi polovici v hudem boju za žogo in gole. Ilirija, ki je nastopila s Plešem kot srednjim napadalcem, ie imela lahko delo. Večino je morala opraviti napadalna vrsta, ki je stalno pritiskala na Jadranova vrata. Pri tem so jo krepko podpirli tudi krilci in često tudi branilci Junak dneva je bil Doberlet. ki je ustrelil šest golov. Manj razpoložen je bil šiška, ki je preveč okleval. Pleš je mojster v izrabljanju nepričakovanih situacij: tudi delil je prav dobro. Izmed kril je desno daleko boljše in gotovo v formi, kakršne na tem mestu v moštvu po odhodu Osječana Hermana še ni pokazal noben naslednik Krilska vrsta je pobirala Jadranove predlož-ke v glavem pa stala za napadom kot druga napadalna vrsta. Podajanje semintja ni bilo točno. Ožja obramba je opravila z lahkoto. Igra je potekla v absolutni premoči Ilirije. Moštvi sta igrali fair in sodnik g. Deržaj, ki je sodil odlično, ni imel sitnosti. Gole so zabili Doberlet 6. Šiška 2, Košenina in Lado po 1, peti gol pa je padel po lastnem branilcu. Koti 12 : 0 za Ilirijo Tekmo je gledalo malo ljudi, ker vsled slanja v prvenstvu in razmerja sil obeh moštev ni prav »vlekla«. ASK Primorje : Vojaško moštvo 9:2 (4:0) Kot trening-tekma za nastop vojaške re« prezentance Ljubljane proti vojaškemu moštvu Zagreba se je vršila včeraj na 'g"scu ASK Primorja prijateljska tekma med Ai>K Primorjem in vojaškim moštvom Ljubljane. Vojaško moštvo se je kljub visokemu porazu pokazalo v dobri kondiciji, dasi je na* stopilo samo z 10 igralci. Od nominiranih sta manjkala Erman in Verovšek. Duša moštva je bil Slamič. Primorjaši so nastopili brez Ureiča tn Dolfeta ter niso predvedli pričakovane igre. Forsrrali so igro notranjega trija, ki je za uspeh nemogoča. Zemljak, ki je namesto Vindiša igral srednjega krilca, ne spada na to mesfto. Najboljši v moštvu je bil Svetic, njegov partner pa zelo slab. V drugem pol« času je Jug izstopil radi blezure. — Grajati moramo neprestano prerekanje med igralci, kar napravlja zelo neugoden vtis na publi« ko. Sodnik g. Šetina je sodil dobro, Ie preveč ležerno. Mariborski nogomet Rapid : Železničar 3 : 2 (2 ; 2). Na novem igrišču ŽelezničaTev se je vr« šila včeraj prva težja prvenstvena tekma med Rapidom in Železničarji. Topot se je jasno videlo, da je igrišče za reden potek igre premajhno Žoga je bila skoraj tretjino vsega časa v outu Gole za Rapid so zabili: Tergletz, Vidovič in Barlovič iz prostega strela, za Železničarje pa Konrad iz enajst« metrovke in Paulin. Barlovič je zastreljal enajstmetrovko. Koti 6 : 3 za Rapid Sodnik g Schneller iz Ljubljane je sodil strogo in objektivno Maribor : Svoboda 7 : 0 (5 : 0) Tudi ta prvenstvena tekma se je vršila na igrišču Železničarjev. Da je bilo mogoče glavno tekmo, ki jo je sodil ljubljanski sod« nik, pravočasno pričeti, je bila tekma v 20. minuti drugega polčasa prekinjena. Gole so zabili: Pepček 2, Neža 3, Čmrlj 1 in Lalič I. V tekmah mladin za prehodno darilo medklubskega odbora LNP je zmagala mk» dina Maribora nad mladino Rapida s 3 : 2 (1 : 2) m si priboril lično prehodno danilo v letošnji jesenski sezoni. Ostale nogometne tekme Novo mesto: SK Grafika (Ljubljana) — SK Elan 5 : 5 (1 : 2). Sodnik slab. Zagreb: VIL kolo prvenstva: Hašk — Derby 8 : 0 (4 : 0), Gradjanski : Željezni« čari 7 : 1 (5 : 1), Concordia : Croatia 7 : 2 (2 : 1), Viktorija : Sparta 4 : 2 (0 : 1). Re» zerve: Hašk : Derby 10 : 0 (6 : 0), Gradjan« ski : Željezničari 2 : 0 (1 : 0), Viktorija : Sparta 10 : 1 (6 : 0), Concordia : Croatia 3 : 0 par forfait. Dunaj: Rapid : Vienna 3 : 1 (2 : 0), Au« stria : FAC 2 : 2 (1 : 1), Sportklub : Her« tha 4 : 2 (1 : 1), Admira : Slovan 6 : 2 (3 : 1), Wacker : Nichobon 2 : 1 (0 : 1); Cricketer : Weisse Elf 7 : 1. Praga: Semifinale za pokal: Slavia : Klad« no 3 : 2 (0 : 1), Sparta : Viktoria*Žižkov 2 : 1 (0 : 1), Čechie Karlin : Liben 3 : 3 (3 : 3), Nuselsky : Meteor VHI 2 : 2 (0 : 0), Bohemians : Union*žižkov 6 : 2 (3 : 1). Budimpešta: Ferenczvaros : Nemzeti 1 :1 (1 : 0), Hungaria : Somogv 9 : 2 (5 : 1), Ujpest : Kispest 7 : 1 (2 : 1), Bocskay : Va» sas 2 : 2 (1 : 0), Bastya : c33» 6 : 1 (2 : 0), m. okraj : Sabaria 2 : 1 (1 : 0). Berlin: Hertha F. C : D. F. G (Praga) 5 : 2 (2 : 2). Vratar je bil bleziran; poraza je kriv nadomestnik. Tennis«Borussia — Preussen 4*1 Niirnberg: Bayern 1 : 0, SP. V. Fiirth — Wiirzburg 7 : 1. Bratislava: SK Bratislava : ISKE (Budim« pešta) 3 : 2 (1 : 1), Ligeti : Vasas 4 : 3 (3 : 0). Gradec: GAC : Sportklub 4 : 0 (2 : 0). Kolesarske dirke Kolesarska sekcija ASK Primorja je pri« redila včeraj kot zaključno tekmovanje le« tošnje jeseni prav lepo uspele dirke. — Re» zrultati posameznih točk so bili naslednji; Juniorfi 5 krogov (2 km): 1. Cihlaf (Primorje) 3 : 27»/s; 2. Kočevar (Sava) 3 : 27«/8; 3 Škof (PrimorjeV Glavna dirka 10 krogov (4 km): 1. Prodan (Primorje) 7:35; 2. Cihlaf (P.) 7 : 35 V8; 3. Zanoškar (P.). Dirka v parih 15 krogov (6 km). 1. ZanoškarsProdan (P.) 9 : 53»/»; 2. Sla« mič«Cihlaf (P.) 10 : 36; 3. Smrekar«Jesih (Vrhnika). Zadnja točka je vzbudila mnogo zanimanja. Dirkam je prisostvovalo lepo število občinstva. Vse točke so potekle v najlepšem redu. Konferenca za pristop mariborske zveze kolesarskih društev. V soboto 17. t. m. se je vršila v Mariboru važna konferenca, na kateri se je razpravljalo o pristopu zveze kolesarskih društev za mariborsko oblast h kolesarski zvezi SHS. Debato je vodil pred« sednik mariborske zveze g. J. Moravec, ko« lesarsko zvezo pa je zastopal pokrajinski predsednik g. J. Gorjanc. Slednji je zbra« nim zastopnikom klubov obrazložil nujno potrebo skupnega delovanja vseh kolesar« skih organizacij v skupnem društvu. V de« bato, ki je bila mestoma zelo živahna, so posegli gg Moravec, Kavčič, Bračič, Da« dieu in Mislej. Mariborska zveza kolesar« skih društev je nato načeloma sklenila pri* stopiti h kolesarski zvezi SHS Glede neka« terih odprtih vprašanj in zahtev nekaterih klubov bo prišlo skoraj gotovo v bližnji bo« dočnosti do sporazuma, tako da je upati, da bo ves kolesarski šport Slovenije krenil na toliko zaželjeno in potrebno pot skupnega dela Film čudežev maneže in velikih senzacij! Smrtna pentlja (Looping the Loop. — Smrtonosni skok) WERNER KRAUSS - JENNY JUGO Levi, sloni, atrakcije zračnih akrobatov. — Vratolomnosti, kakršnih še ni bilo. — Rim velikega stila in lepe vsebine. — Napetol Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. Skromna ljubljanska nedelja Nesrečno nestalno vreme. — Občinske volitve ▼ ljubljanski okolici. — Dopoldanska in večerna promenada. — Tudi »demonstracija«. koristiti ie treba pač še zadnie orihlce pred podraženjem. zaradi oblastnih davščin ... Bilo le zopet veliko petia. veliko govorjenja in zabavliania na cente In zvečer je zopet vrvelo oo ulicah. Bliža se Miklavž in izložbe lhibltanskih treovln nudijo zares vse hvale vredno mnoeolično izbiro. LjubUana. 18. novembra. V meglenih dnevih so Ljubljančani pričakovali solnčno nedelio. ki bi io lahko preživeli na deželi, na raznih izletih ali vsai na sprehodih v okolioo. Pa smo se tudi to pot zmotili. Že res. da ie dopoldne za hipec priJcukalo skozi mezlo solnce. vendar praveea Iepeea iesenskeea vremena ni hotelo biti Nasprotno: popoldne se je nenadoma močno pooblačilo in iz megle je iel pršeti lahen, in in dežek. Ni sicer trajal doleo in skozi oblake ie spet prodrlo solnce. vendaT ie bilo tedai že tudi v kraiu vsako veselje do izprehodov v okolico. Vpreženi so bili pač avtomobili. V precej velikem številu so se ljudje namenili na Zasavje. Oni. ki so io mahnili, kakor navadno proti Ze. Šiški. Dravi jam in Št. Vidu so bili močno razočarani V gostilnah ni bilo pravega razpoloženja in po govor ni bil preglasen Seveda, pri vodi se pogovor ne more razvneti... Pozabili so namreč nekateri da so se to stran Save vršile občinske volitve In se zaradi tega ni smel točiti ne »cviček< in ne »šta-ierc«. Volitve v občinske svete se ie udeležila večina volilcev in so povsod razven malenkostnih incidentov potekle popolnoma mirno Pri srcu je bilo težko le klerikalcem. ki so skoro povsod občutno nazadovali. Dopoldne se Je v mestu gnetlo mnogo ljudstva na promenadi. V ulicah sredi mesta je bilo zopet živahno kakor v mravljišču. Poleg kinematografov, ki so bili menda vsi že dopoldne oolnn obiskani, so se danes zbirale številne gruče liudi v muzeju. ki ga ie menda marsikateri opazovalec videl to pot šele prvič od znobrai Na obisk muzeja ie prišlo celo veliko liudi tudi z dežele, ki so z velikim zanimanjem ogledovali tam nakopično boeastvo starin in prirodnih zanimivosti V kavarnah se ie že tekom popoldneva pridno šahiralo. biljardiralo Stalo. Pa seveda tudi debatiralo Ponekod, kier je bilo čuti godbo, ie gost skoro da težko dobil prostor, v pravcati zadregi oa so bile za prostor številnejše družbe. Da gostilen Ljubljančani tudi danes niso pustili v ne-mar. menda ni treba posebej naglasiti. Iz- V sobi dežurnega uradnika na policiiski direkciji je bilo že zjutrai živahno Tam sta bila polee drueih zaslišana tudi delavca France K. in Štefan Š.. ki sta snoči »demonstrirala«. Dogodila oa se ie stvar takole: V nekem liublianskem kinu sta Pri zadnji večerni predstavi sedela drug za drugim Dolfe S. in France T Nesreča le hotela, da ie dobil mali France sedež za dolgim Dolfetom France, ki mu ie Dolfe zakrival pogled na platno, ie sicer vso predstavo godrnjal vendar je potrpel Proti kraiu pa mu ie Dolfova senca vendarle jela presedati — igra Je bila namreč kaj napeta — in je začel rentačiti glasneje Ker se Dolfe ni hotel nikakor »zbrihtati« je France enostavno vstal da ie bil videti večji pa Je prisolil Dolfetu krepko zaušnico. Brr — ali ie nakrat nastalo živlienie v dvorani Dolfe je zavpil in udaril z dežnikom naizaj Pretep je bil čedalie boli hud in moral ie priti v dvorano stražnik kf le oba razgrajača pozval da se odstranita Dolfe kakoT France sta morala na zrak tedai pa ie bilo že tudi konec predstave Publika, ki menda ni dobro vedela kako se_ je stvar pripetila, se ie zbrala na trgu pridružila se i? ie še ona « ceste, in »demonstracije« so bile eotove Za "^ražnikom ki je gnal pred seboi oba ivMSma ce ie vsulo kakih 200 liudi ki so froiico spremljali tja do policijske direkcije, kier so se »demonstracije« nadalievale. Stražniki so bili slednjič prisiljeni nekai demonstrantov prijeti. Polovili so kakih deset liudi med temi tudi Štefana in Franceta Dočim pa so druge samo letritimirali ter iih nato izpustili, sta ostala Štefan in France na policiji, ker nista bila prioravliena na tak doživljaj in nista premoela nikakih izkazi! Zjutrai sta dejala oba. da sta skrainn slabo spala in da se v prihodnie ne bosta več »prištulila« med demonstrante, posebno ne. ker sta bila povrh slabo oreživli«ne noči obsojena še na 24 ur zapora Mariborsko pismo »Ponedeljku" Nenavadno mirna in solidna nedelja. — Tragična smrt družinskega očeta v izvrševanju železniške službe Maribor. 18. novembra. Mirni soboti Je sledila mirna nedelja. To pot so bili mariborski vinski bratci neverjetno solidni. Navadno ima mariborska policija od sobote na nedelio narveč opravka in nudi v svojih zaporih marsikateremu vinskemu bratcu ali pretepaču svoje gostoljubje. Včeraj je pa policija priiela le eno tičico. ki nikakor ne more pozabiti Maribora. in nekega kradoviča. ki ie izmaknil neke stvari svojemu tovarišu. V zapor Je moral še neki klativitez ki ie prišel čez meio brez potnega lista Tudi rešilni odelek ie hvalabogu počival. Navadno beleži mariborska kronika od sobote na nedelio do 10 in več nezeod in nesreč. Današnia nedelja oa 5e tudi v tem pogledu tvorila častno iziemo. V mariborski okolici ie bijo nekai maniših pretepov. vendar intervencija rešilne postaje ni bila potrebna. Zaenkrat torej v Mariboru vlada popolna solidnost. Toda napovedujejo se že mnoge nove veselice. Po mariborskih ulicah se razkazujejo razni plakati, ki napovedujejo Katariinine venčke že zdai. čeorav bo ta svetnica imela svoi praznik šele prihodnjo soboto. Vinski bratci bodo tako spet imeli priliko, da se izkažejo in bodo gotovo dali kakor navadno, posredno ali neposredno opravka polici« in rešilni postaji Senzacijo je vzbujal danes na mariborskem glavnem trgu živ morski oes (tjulenj). katerega sta dva Hrvata kazala za denar. Mariborčani odrasli im otroci, so z zanimanjem ogledovali to severno žival, o kateri so novine mnogo poročale povo- I dom Nobilove ekspedicije na severni te-' čaj. Morski pes ie baje zašel v naše vode in mornarja sta ga ujela ter ga zda! vozita po svetu v veliki kadi. obdani s platnom. ★ V tihotnem nedeljskem popoldnevu se le nepričakovano razširila tragična novica o nesreči na koroškem kolodvoru katere žrtev ie kurjač državnih železnic Jakob Fistrič. Ko ie nastopil mrak. je hotel Fistrič na zadnji strani lokomotive prižgati luči Stopil ie med tračnice ter ie bil tako zatopljen v svoie delo. da niti ni opazil manevriranja neke druge lokomotive, ki ie privozila od zadaj Po istem tiru Strojevodja Je v zadnjem hipu opozoril Fistriča na pretečo nevarnost Ko se ie Fistrič ozrl in opazil bližaiočo se lokomotivo, se ie hotel umakniti in skočiti s tira Toda bilo je že prepozno. Odbijač manevrirajoče lokomotive ga Je dohitel in pritisnil s tako močio ob nasprotni odbijač, da mu ie neusmiljeno zdrobil prsni koš. Brez glasu se je Fistrič zgrudil na tla in izdihnil. Strojevodja in v bližini se mudeči drugi železniški uslužbenci so takoi prihiteli k Fistriču Truplo so potegnili izpod koles in odnesli v čakalnico. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, ie mogel ugotoviti samo takojšnji nastop smrti. Vest o nesreči, ki ie vrli narodni rodbini ugrabila očeta in hranitelia. ie izzvala splošno sočutje. Pokojni Fistrič ie bil skrben družinski glavar in delaven odbornik naprednih društev noR o^1 * 311 JE, TA NAPREDUJF POZOR! POZOR! Danes ob 20. uri v mali dvorani Kazine predavanje univerzitetnega lektorja g. dr. Nikolaja Preobraženskega o temi Tolstoj ob stoletnici Zveza kulturnih društev. Meteor nad Solčavo Solčava. 18. novembra. V četrtek zjutraj ob 6.10 se je utrnil nad Solčavo izredno velik, sijajen meteor. Smer padca je bila sever • Jug Svit Je bil izredno močan, tako da so nekateri mislili, da je kdo Izstrelil svetilno raketo. Žareči ostanki zgorelega meteorja so se svetili z rumenim sijajem še kakih 5 do 8 minut v podobi ozkega ravnega traku, ki se Je krajšal z obeh koncev ter naposled strnil v triogelnik ter izginil Pojav tega meteorja je menda v zvezi s pojavom roja leonidov (roja zvezdnih utrinkov), ki se pojavlja vsakih 33 let iz smeri ozvezdja leva •n to med 12 in 15 novembrom. Ta rol zvezdnih utrinkov, kj se najmočnejše javlja baš v teh nočeh ie baje ostanek kometa oziroma njegovega repa ki se je pojavil I. 1866. in potrebule 33 In en četrt leta za svojo pot okoli solnca V času. ko se najbolj približa zemlji, se pri nas pojavi tudi ono čudežno utrinjanje zvezd, ki ga Je opazoval že znameniti naravoslovec A. v. Humboldt 1 1799 v Jufnii Ameriki O krasnem poiavu meteorja nad našo pokrajino še venomer živahno razpravlja vse tukajšnje prebivalstvo. Trgovec z dekleti v Ljubljani Sumljivi opravki slaščičarja iz Južne Srbiie v Ljubljani. LjubUana. 18. novembra. V LjiUbljani se ie te dni pojavil mlajši človek, po poklicu baje slaščičar doma od-nekod iz Južne Srbije Najel je sobo v nekem hotelu in se je pojavil pod imenom Peter M. Mož ie kmalu vzbudil sumnlo da se peča z nepoštenimi posli Najraje se Je sukal podnevi okoli raznih posredovalnic za službe, kier ie prežal na dekleta k? so iskala mesta. Kmalu si je pridobil poznanstvo številnih žensk, v prvi vrsti mladih ln vsaj čednih, ako ne baš lepih Policijski organi so kmalu opazili, da tiči za njegovim ravnanjem nepoštenost Jeli so g-a pazno nadzorovati, vendar se Je posrečilo sumljivemu človeku, da jo je pravočasno pobrisal iz Ljubljane. Šele danes ie dobila policija prijavo, da je ž njim vred izginilo iz mesta tudi več deklet, ki jih je Peter M odvedel s seboj. Tako je postalo popolnoma jasno s kakimi namerami je prišel mož v Ljubljano Policijski organi so se informirali pri posameznih posredovalnicah in res točno dognali, da so odšla ž njim štiri dekleta, ki Jim ie zaipeljivec obljubil v južnih krajih deveta nebesa. Kam jih je zapeljal? Ljudje, ki poznajo take ptiče, ne dvomijo, da iih Je odvedel v propast. Na Balkanu še' vedno bohotno cvete trgovina ? belimi sužnjami Na policiji le bil danes zaslišan neki vojak, ki pozna Petra M iz mesta S v Srbiji Odkrito ie povedal, da Peter M res vodi nekakšno slaščičarno da pa je tam splošno znano, da se v tej »slaščičarni« gode razne delikatne zadeve. Naša policija se Je obrnila Po iniormaciie v mesto S. in je obenem zahtevala, da se prepreči vsakršna podla nakana z odvedenimi dekleti. Tragedija zakonov brez ljubezni James Douglas Sir Hali Caine je odkril javnosti skrivnost Rossettijeve ljubezenske tragedij Kanalu po svoji zaroki se je zaljubil pesnik v drugo dekle, toda namestu da hi razdrl zaroko gdč. Siddal. jo je poroči! iz ka-valirstva in iz strahu, da bi ji sicer povzročil trpljenje. Rossetti se je seznanil z gdč. Siddal 1. 1850. Zaročila sta se 1. 1853. ali 54.. a poročila 1 1860. L. 1854. je izjavil zdravnik, da se gdč. Siddal boči hrbtenica. L. 1860. je bila tako bolna, da se je Rossettj iizra-zil svojemu bratu, da za utegne nesreča čisto uničiti Ker se ie bai, da ne bi mogla nevesta prenesti poroke v mrzli cerkvi, se je nameraval poročiti doma Poroka, ki bi se imela vršiti 12 maja, se je morala zaradi nevestine bolezni odložiti in se je vršila šele 23. maja. L. 1861. je gospa Rossetti porodila mrtvo dete. Jetika je medtem napredovala Jasno je, da je bila že pred poroko hudo bolna ter da je treba iskati vzroka, da sta se tako pozno poročila, v njenem boleha-nju ter v Rossettijevem slabem finančnem položaju. Dolga zaroka je često grob ljubezni. Toda Rossetti je svojo ženo še kratko pred njeno smrtjo opeval kot »kraljico src«, a po smrti kot »blaženo Beatrico«. V letih 1.870., 1871 in 1880. je ustvaril še več podobnih pesnitev, torej še kratko pred svojo smrtjo leta 1882. Svojo ljubezen ie oveko-večil v »Hiši ljubezni«, ki je ena najlepših pesniških zbirk angleške ljubezenske poezije. Rossettijeva tragedija ni osamljena. Svvift, Byron. Burns, Shelby. Keats, Nel-son, Dickens in mnogi drugi veliki ljubimci so je bili deležni. Bila je tudi življenska tragedija Shakespeareja — žaloigra ljubezni, ki pride v konflikt z življenjem, pri čemer uduši ljubezen čustvo dolžnosti. Problem, ki je povz.očil Rossettijevo smrt, je isti, ki muči vse mlade ljudi, predolgo čakajoče na zakon. Bil je komaj 22 let star, ko je ugledal Lizi. V Oldu Roarju sta skupaj vklesala svoji imeni v skalo. Doživela sta skupaj vse radosti in bolečine mlade ljubezni. Bila sta Romeo in Julija, Paoio in Francesca. Dante in Beatri-ca, Heloiza in Abelard. Kaj naj narede mladi zaljubljenci, če o-blede zanje lepe sanje? Ali naj kljub temu. da se udajo usodi, spremene zakon v prijateljstvo? Ali naj prenašajo trpljen e do-življenskega skupnega bivanja brez ljubezni? Zvestoba Težka so ta vprašanja. Zdi se. da je Ruskin pregovoril Rossettija, naj mu bo zvestoba do dame besede dražja kakor pa ljubezen. Tako je tudi dražestna mladenka, ki jo je ljubil, poročila drugega znamenitega pesnika Wilkama Moirisa. Ali je imel Ruskin prav? Sir Hali Caine je mnenja, da ni imel prav. Toda Rossetti si je že pridobil Lizino ljubezen. Darovala mu je svojo mladost. Ce je bil on Dante, je bila ona prav gotovo njegova Beatrica. Če bi jo bil zapustil, bi ji zlomil srce. ki je inspiriralo njegove najlepše pesmi in slike. Usmrtil bi boljši in občutljivejši del svoje lastne duše. Ge hoče mož odvozljati ta vozelj, ga prično mučiti strah in dvomi Najglobokej-ša skrivnost ljubezni je žrtvovanje samega sebe. Duhovni ljubimec ni v nobenem oziru sličen pustolovcu, čigar otopelemu srcu se ne smili uničeno življenje. On kroti svoje strasti, ki jih ustvarja njegova živa fantazija, z notranjim čustvom sramu On sanja Dantejeve sanje o duhovni ljubezni. Vsaka resnična tragedija je vprašanje vesti. Vest ljubimca se bori proti spoznanju, da je ljubezen suženj časa. Kljubovat hoče splošnemu pojmovanju ljubezni da je ona le bežna strast. Po niegovem mneniu je le enkratno doživetje, ki se ne more r»o-noviti z različnim drugimi ženskami in moškimi. Med duhovno in telesno ljubeznijo obstoji velik prepad, pred katerim se vsak mlad zaljub jenec umika s stiahom To ie trepe-tanje, ki daje ljubezenskim tragedijam večno življenje. Romantika Človeški čut podvzame junaški čin. če hoče postati gosp dar svoje usode. To ie koprneča zahteva duše. ki io imenujemo romantika. So ljudje, ki prav nič ne občutijo, če raiz-derejo dano obljubo, dočim bi bilo drusim zelo težko pri srcu. Dandanes se lahko zaročiš in ločitev ti ne povzroči nobenega ke-sanja. Vse iluzije so izginile in romantično ]:u-bezen zaničujejo kot »staromodno« Mlad: ljudje se igrajo s tako zvanimn »lahkimii ljubeznimi«. Strast je postala ljubimkanje, ki zadaja majhne rane. Toda. kjer je ljubezen duševne narave, lahko povzroči razdrta zaroka najhujše duševne boje. Dvoje življenj lahko nipustoši in za vedno uniči vero v ljubezen krivca, kakor tuds zapuščene zaročenke Ljubezen trdo preizkuša celotno bistvo moškega ali ženske. Čigar bistvo je tenkočutno. bo hitro pripravljen, smatrati razočaranje odgovorno za zgrešeno življenje. Noben moški ali ženska pa ne sme biti mnenja, da na noben način ni mogoče nadomestiti zgubljene ljubezni z novo ljubeznijo. Dejansko je ljubezen v najvišjem pomenu besede tako duševna kakor telesna združitev ljubečih se src. Je duhovno združenje dveh bitij. Kjer je bila ta združitev popol- na, je razdružitev tragedija ki je ni več mogoče popraviti Zgodovina človeštva ni nič drugega kakor boj proti živalskim instinktom in strastem lastnega telesa. V teku stoletij se ie spremenila ljubezen iz sebične zadostitve telesnim nagonom v duhovno in duševno združitev Rossetti je san:al svoje sanje do konca in ko se ie zbudil, je obupal, postal je peklensko mučeni Dante. Toda veHke sanje niso um le. Oni. ki jim morejo podeliti resničnost. so zmagovalci življenja in mojstri svo:e usode. Goethe je iskal v svoji tragediji zadoščenja prej v ljubimkanju kakor v veliki strasti. Nekaj favstovkega je v vsakem moškem in v vsaki ženski Oni. ki prodajo svojo dušo. se morajo za svod greh po-ko: iti. Veličina ljubezni najde svoj najlenš; izraz v duševnih bojih, združenih s krčevitimi napori volje, v bolestn odpovedi, v vzdržnosti in v dosmrtni zvestobi di dane besede. Ona se lahko žalo tno konča kakor se je zgodilo to pri Rossettiju. vendar pa donaša celo njen izpodlet glorijolo Bolje je, da poznamo kop: nenje. ki ni bilo nikdar izpolnjeno, kakor pa da na smo nikoli stremeli za njim. črnogorske pripovedke Kujar Danilo in Madže Lazarev Za vlade črnogorskega kneza Danila je bila redno straža v njegovem dvoru. Knez je bil izdal naredbo. da se perianik. ki bi zaspal na straži, takoi drugo lutro ustreli. V tem času ie bil perianik tudi Madžo Lazarev Vuksanovič iz Kučev. Neki večer je stražil pred vrati vladarjeve spalnice. Truden sede na stol in zadremlie. Da se uveri, ie li straža budna. Danilo na lahno odpre vrata in vidi spečega stražarja. Zagrabi ga in vikne- »Kdo si ti?« Videč da ie zasačen med soan em in dobro ved^č kaj ga čaka se Madžo osvesti in reče n-.; da bi vs'al s stolice: »Ne dotikaj se me Gosoodar. bolan rem pa ne morem nikogar poklicati, da bi me nadomestil In tako čakam«. »Pa kai ti ie?< »Po želodcu me ščiolie« Knezu se ie zasmilil, odnese za v kuhinjo. mu pripravi čaj in ea lame zdraviti Drugo jutro je vprašal Madžo kneza Danila: »Gospodar kai bi ti s'™"!1 °oveku. ki bi te prevaril. a da ga ti gledaš?« »Bome. Madžo kdor bi me taVo Drevaril. ko bi ga iaz gledal. — bi ea odlikoval«. »Ej. Boga mi. Gospodar, iaz sem te 'noči ukan:i nisem bil bnlan amoak si me 'drs-veea prebudil in lečil.« »'Madžo. naj ti bo odpuščeno.« reče knez in ga odlikuje Dobro se ie odrezal Knez Nikola in Bajo (iardas^vič, veliki sodnik, sta bila »pašenosja«, t j. svaka, ki imata sestri za ženi. Njiju šurjak (brat - /ujsOgLurrusOcL cUUk Jutra,' Lubljcuvo, T«L (L. za02 rrzj inurua. JLalL oglcuri. ki* jluiijo « posredovalna tn. toajoi a* rvcun+n* obSutdua~ usaka &opar- mxuyli ZA^saJt Vin, 5-, Vrjstojbuicu /j/rvViAj^ Vi*. prtskojbiSL* jt sjpaAa- It rfraii^ * t£tAOt?illm,, -Ms c+r Oflajtr «« pryobcUO čikoiMu. raučuA- paJU.*> Ira. Xijrifr (jJihlfSLnsi. si ul. oblast, trwurk^» Pristojbina* ia rifrt> Via, Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.-. Za naslove kličite telei. štev. 3492. 2492 ter eVsmj/Jturo v Siski telet *tev. 3203. Skladiščnika trgovsko naobraženega — sprejme vtfcja trgovina s čevlji. — Predstaviti se je K.ed 10. in 12. uro Naslov PDve oglasni odrlelek Jutra 41985 Več delavk pomožnih, sprejme večja trgovina s čevlji. Predstaviti fe je med 10. in 12. uro Na*iov v oglasnem oddelku «.Jutra» 41986 Pletiljo za nogavice sprejmem; nastopi Uhko takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 42038 Kemično barvanje čevljev Zarnik, Gajeva ulica št. 2. 42025 Dekle pridno m pošteno, ki ima rado otroke in zna opravljati tudi druga hišna dela. dobi službo v boljši rod-Tiini Naslov v ogla-nem oddelka »Jutra. 42042 Elektromonterja n instalacijo in popravila; zaposlitev 3 do 4 tednov Tovarna lesnih izdelkov Jurklošter via Laško. 42144 Brivski pomočnik hiter v britju in striženju, po možnosti on luler, dobi mesto. Plača po sposobno-eti M. Bukovčan, Celje. 42133 Zaslužek do 200 Din dnevno nudimo brezposelnim osebam Informacije v oglasnem oddelku «Jutra> 42102 Gospodično z urno ročno pisavo sprejmem ves dan ali samo za popoldneve Naslov v ogl. oddelku «Jntr*». 42028 Dijaka srednješolca sprejmem na hrano in stanovanje, tudi samo za zimske mesece — Naslov v oglasnem oddelku c Jutra«. 41961 Dijaka (injo) sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku > Kompletno spalnico krasno plišasto preprogo 3.50 X 4.50 poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 41717 Starinsko kredenco lepo, z belo ploščo prodam za 800 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 42088 Bizamski kožuh pristen in kožuh srebrne lisice poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42080 Roza in Draga iz »solnčne goriške* žele dopisovanja z inteHgentni-mi gospodi 24 do 35 let. Ponudbe pod »Doberdob* -»Kalvarija* na ogl odd. »Jutra*. 42142 Zračno sobo takoj oddam v bližini opere. Naslov pove oglasni 1 oddelek »Jutra* 41927 2 opremljen) sobi lepi, v sredini mesta, event. s souporabo kopalnice od dam ska.i«. d d-.* ujei. prcdMavuik Frao Jezerftek, »si » Ljubljani