DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 8, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ps •d fir o rtz ,ve ,-en' nerikanci so razbili Japoncem več 112 ladij; bitka še ni končana m ;C»Sl Ve8eU dog°4 v hlevih SS/se ie št Slovenci so resno pričeli z >ili so dva nosilca letal; poškodovali 3 bojne kdje in več drugih poškodovali. Japonci so v 'tiskah. rti Harbor, Honolulu. — Bojna sila Zed. držav je potopila '0jj, kovala od 13 do 15 japonskih bojnih in transportnih ladij, s , upadle otok Midway. Bitka še ni končana in Amerikanci C° No popolne zmage nad Japonci. Med japonskimi izguba- iGiS *' °va nosilca letal in morda celo trije. be P1 he njnutjih tednih bo vec onaiiuh v armado kot dozdaj lfae komisije bodo podhod njih petih ali še-več novincev v ar-4 so jih poslali v enem 1101 dozdaj. Ti bodo do-j^ste armade, ki jo na-zvišati na 4,500,000 l0v°ri se tudi o skoraj-. fri^^Ški ofenzivi. t V;r Se bo odslej od ene njngkomisije zahtevalo, da lChes 'ot°vo število novincev, even' °d nje tudi pričakova-sted bodo morale na-pefr«Misije poseči v razred on u jire's d %'em so oni, ki imajo utiBg °sebe. Ker bo kongres t otlfftl sprejel vladno pod-nojn',16 osebe, ne bo to na-coii(Več oproščalo od voja- .fWk V vsoti $5 ^hirali 10. junija —Federalni da-i4tte v znesku $5 bodo Pobirati. Tozadevne °do v prodaji na pošt-^eralnih davkarijah. ^ vlada, bo zelo važ-'jtael vsak avto to dav-ker ako bodo izdaja racioniranje gazo-0 v te knjige vpisalo " te znamke vsakega > avta. davek bo v veljavi ;°> šteto od 1. julija 6 znamke bodo nado-16 Za $2.09, ki so bile f^ruarja. Na znam-5 lastnik zapisal mo-t ^ od avta in številko i id%r—°— M lyMje potopljene ■ Atlantiku r A J 8o Admiral Nimitz, ki poveljuje ameriškemu ladjevju na Tihem oceanu, pravi da imajo Amerikanci samo malo izgub. Zadet je bil en nosilec letal in nekaj letal, toda bilo je zelo malo izgub na moštvu. "Pristanišče Pearl je s tem deloma maščevano," je rekel admiral Nimitz. "V delu je popolna zmaga nad Japonci," je dostavil. "V nedeljo je minilo ravno šest mesecev, ko so začeli Japonci s sovražnostmi. Takrat so nam napravili mnogo škode, to je res, toda njih zahrbtnost je povzročila reakcijo med ameriškim narodom, ki je prisegel maščevanje nad takim izdajstvom in je povečala moralo v naši bojni sili." "Pristanišče Pearl je deloma maščevano, toda osveta ne bo popolna, dokler ne bo japonska pomorska-sila popolnoma razbita. V tej smeri smo napravili lep napredek. Morda celo lahko trdimo, da smo na sredi tega cilja. Bitka še ni končana. Vseh poročil še nimamo, toda ta poročila bodo gotovo razveseljiva. "Zaenkrat lahko trdimo, da je soražnik izgubil: dva ali tri nosilce letal, en ali dva nosilca letal težko poškodovana in izgubljena je skoro vsa sovražna zračna sila. "Poleg tega smo težko poško dovali tri japonske bojne ladje, štiri križarke, tri transportne fadje. Možno je, da nekaj teh po škodovanih ladij ne bo prišlo domov." .j Očitno je, da je bil sovražnik na potu, da zasede Havaje, ko je napadel otok'Midway. Pri tem so doživeli večji poraz in škodo, kot so jo oni prizadeli 7. decembra v pristanišču Pearl. -o- Musolini1 je izbrcal 30,000 fašistov New York.— Radio iz Moskve poroča, da je vrgel Musso- Registraicja 18 in 19 let starih bo 27. in 30. junija! Vsi oni fantje, ki bodo stari do 30. junija 18 let, ali ki so nad to starostjo, ki se še niso registrirali, se bodo morali registrirati v nedeljo, 28. junija in v torek 30. junija. K vojakom jih bodo pa jemali od 20. leta naprej. Oni, ki so stari po 18 in 19 let, ne bodo še vzeti k vojakom, dasi se glede tega že pripravlja debata v kongresu, ker) je vladna administracija zelo naklonjena, da se tudi te pokliče k vojakom. V okraju Cuyahoga se pričakuje registracije 25,000 fantov pri 18 in 19 letih. -o- Nemci zbirajo vojaštvo na severni fronti, kjer se pričakuje ofenzive Stockholm. — Močna nemška ojačanja se pomikajo pi*oti finski fronti in iz Helsinki, Finska, se z gotovostjo napoveduje ofenziva proti Leningradu in železniški progi Murmansk v teku 48 ur. Nemške oblami v okupirani Poljski so 1ukazale, da se mora odslej javiti oblastem vsak "vesel dogodek v hlevu." Vsako novorojeno živinsko "dete" mora biti pri oblasti registrirano in vsakemu dajo v'ušesa obroček. Kadar živinče doraste in bo pobito, mpra biti poslan tisti obroček na registracijski urad. če se pa živinče toliko spozabi in udi-de nacijem na večno pašo poprej, mora zivinozdrav-nik to takoj poročati oblastem. Namen te odredbe je, da ne bi Poljaki naskrivaj imeli goveje pečenke, ker bi jim to lahko škodilo. -o-- zaključila včeraj Slabo vreme je včeraj sicer nekoliko kazilo lepo parado ka-detk društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, toda razpoloženje je bilo kljub temu veselo. Kadetke so se res postavile v svojih krasnih uniformah. Program v dvorani popoldne je bil zelo lep. Vodila ga je glavna odbornica Mary Hoche-val. Glavna atrakcija je bil pa gotovo glavni predsednik John Germ, ki je govoril spodbujevalne besede in zapel tudi nekaj pesmi s spremljevanjem harmonike. Zvečer se je vršil banket v zgornji dvorani Slovenskega doma, v spodnji pa plesna veselica. Obe dvorani sta bili natrpani naroda. WASHINGTON —Admiral Ni-1 Pri banketu je bil predsed-mitz, poveljniku.,S. brodovjaLik omizja konzul dr. Mally, ki na Pacifiku porpča, da je po-he rešil svojo nalogo zelo spret-morska bitka za Japonci oči- n0. Glavni predsednik KSKJ, vidno končana, ker je ostanek j0hn Germ je apeliral na na-japonskega ladjevja zbežal po- Vzoče, naj kupujemo vojnebon-tem, ko so Amerikanci potopili de in znamke ter tako pomaga-še en japonski rušilec in po- mo svoji novi domovini v nje-škodovali dve križarki. nem naporu za zmago. Zapel LONDON — Angleški bombniki je tudi več pesijri s svojim le-so napadli nemško pristanišče pim glasom, za kar je žel toplo I Holmes Ave. se je vršila v so-Emden, kjer so zmetali na ti- priznanje. boto večer seja odbora Ameri- sočeton bomb. Iz Afrike so pa Glavni tajnik Josip Zalar je ško-jugoslovanskega udruže poleteli nad Sicilijo in po Ita- napravil kompliment kadetkam n)j a. Najprej je tajnik Joško liji ter bombardirali kraje 50 in njih lepim uniformam. Na- Penko poročal o dosedanjem milj proč od Rima. glašal je, da takih mladih mo- delu in uspehih v Clevelandu Ta ofenziva bo kot posledica I AVSTRALIJA — Japonske pod- či jednota potrebuje za njeno ter na sestankih v Barbertonu Z BOJNE FRONTE: delom za odpomoč domovini Načelna izjava. - Resolucije proti ropanju slovenske zemlje.' - Brzojav državnemu tajniku za naše primorske Slovence. - Izvoljen je bil poseben odbor s središčem v Clevelandu, ki bo šel na delo. Sobota in nedelja se lahko štejeta za mejnik, ko so začeli ameriški Slovenci brez razlike strank in prepričanj z resnim delom za pomoč naši neodreše-ni domovini. V soboto večer je bila izredna seja Ameriško-ju-goslovanskega udruženja in v nedeljo seja Jugoslovanske pomožne akcije, slovenska sekcija. Obe konferenci, kot se jih lahko nazivlje, sta storili važne ukrepe in si začrtali jasne cilje za bodoče delovanje, vse v namenu, da store ameriški Slovenci vse v svoji moči, da po-morejo k odrešenju svojih bratov in sester v zasužnjeni domovini. Seja A meriško-jugoslovanskega udruženja V Slovenskem domu na obiska Adolf Hitlerja v Helsinki pred par dnevi. Nemška ojačanja so se pomaknila na ožino Karelian, severno od Leningrada in ob jezeru Ladoga. -o-; Rusi vpijejo Nemcem o bombardiranju doma New York.—Ruska armada ima v prednjih vrstah zvočnike, potom katerih pripovedujejo nemškim vojakom o bombardiranju angleške zračne sile po Nemčiji. Tako nemški vojaki na ruski fronti popolnoma vedo, kaj se godi v njih mestih in vaseh, kar bi jim sicer njih poveljstvo spretno zamolčalo. -o- 150,000 oseb je zbežalo iz Kolina London. — Iz Švice se poroča, da je odšlo iz Kolina, odkar so ga bombardirali Angleži 150, 000 oseb. Koliko oseb je bilo ubitih, še ni dognano, toda ranjenih je bilo pri napadu najmanj 30,-000 oseb. Sovražne pod 1 ' cCLpot°Pile nadaljne 'V: ^mo v Rimu iz fašistične f1^' ^ružnniVi narodov V I J 1 c%r\ r\{\A 1 o n n \r TCot to#:, ^fuženih narodov v V tem okolišu so iz Jliki dozdaj že 251 □Nh potopljenih ladij j*ož posadke, 10 jih Ž VZELA FARMO gklUA Ijj10« — Gerald Rob-rS M klican v armado, t da kupila pa še nje-V obsegaj očo 180 bo zgradila vojaško gij^l dogodek 1 Jvec iz. Glass Ave. je kr stara mama, ker je ^s. Mayme Mila-flJF; 771 E. 88. St. 2. ^ zelo hčerko. .Česti- mornice so obstreljevale mesti 1 porast in napredek. lin Lorainu. Poročal je, da se Sydney in New Castle, škode Duhovni vodja KSKJ, Rev. je sklenilo na 9. avgusta pri niso napravili dosti. Butala, je v iskrenih besedah rediti Primorski dan na prosto PRAGA — Praške ulice so bile čestital društvu na sijajnem rih Slovenvenskega društvene-natrpane naroda, ko so peljali napredku. ga doma v Euclidu, kamor se krsto z umrlim nemškim rab- Minister Snoj je pohvalil de- pričakuje do 10,000 ljudi. Na ijem Heydrichom iz Hradča- lo KSKJ za slovenski narod v pravil se bo obširen program, nov na kolodvor. Nemci so Ameriki ter apeliral na mladi- Potem je predsednik Marij ukazali, da mora prisostvova- no, naj se krepko organizira v Urbančič povedal, da je bila ti žalnemu sprevodu vse prebi- bratske organizacije. seja sklicana z namenom, da se valstvo, ali pa naj si pripiše Msgr. Vitus Hribar je pou- sprejme protest proti članku v posledice. V soboto so ustrelili dar j al, da še vedno smatra slo- reviji Collier's od dne 6. juni Nemci nadaljnih 13 oseb radi venski narod kot voditelja Slo- ja, v katerem avtor, profesor napada na Heydricha, med te- vanov, ker je najbolj bistrou- Renner, daje vso Julijsko Krami tri ženske. Nek trgovec je men, pa i najbolj priden. jino, vso Dalmacijo in Črno go-bil ustreljen, ker je izrazil za- Profesor dr. Boris Furlan je ro Italiji. dovoljstvo nad smrtjo Hey- apeliral na slovensko mladino, Mr. Urbaničič najprej bere dricha. Vsega skupaj je bilo naj obdrži zlasti tri vrline ali Načelno izjavo te organizacije, dozdaj ustreljenih že 216 če- čednosti, ki so simbol sloven- ki so jo podpisali vsi navzoči in hov. skega naroda: čisto srce, čisto ki se glasi: RUSIJA — Rusi so odbili silovit vest in čiste roke. AMERIŠKO-JUGOSLOVAN- nemški napad na Sebastopol,| Anton Grdina je izražal ve- SKO UDRUŽENJE je bilo or-ki je trajal tri dni. V enemlselje nad lepim večerom, ki mu ganazirano in obstoja izključ-tednu so Rusi uničili 528 nem- bo ostal v trajnem spominu, a no na narodni podlagi. Njega ških letal. društvu bo ostal v spominu pa namen in cilji so sledeči: LYBIA — Angleži so odbili dva v slikah, ki jih je snel popol- Delovati z vsemi razpoložlji napada nemške mehanizirane dne pri slavnosti. vimi močmi in sredstvi za zma sile južne od Tobruka. Ko so vsh navzoči zapeli še go Zedinjenih držav, ker edino o__|"God Bless America" in "Hej |v ameriških demokratičnih ide- 40 ^ušnica če' ^ ji.'ii 1 sv- obletnice smrti ^'ljema švigel bo k,' tnaša v torek ob L kvi sv. Vida. Sorod- Sv, so vabljeni. stranke 30,000 članov. Kot vzrok se-navaja, da niso imeli dovolj močne vere v zmago Nemčije." --o—- V okupirani Poljski gore nemške kmetije ,Zurich. (ONA). — Nemško časopisje poroča, da pogori v zasedeni Poljski vedno več nemških kmetij. V treh tednih je pogorelo pet kmetij v bližini mesta Podembice. To so kmetije, ki so jim Nemci vzeli Poljakom in naselili nanje svoje ljudi. Storilcev ne morejo izslediti. -—o- V armado Strica Sama Frank Kolenc je odšel.18. maja v ameriško armado. Pisal je, da se zahvaljuje številnim prijateljem, ki so se prišli pri odhodu od njega poslovit. Njegov naslov je- Pvt Frank Kolenc, Co. H. 172. D. Inf. A. P. O. 43, Camp Shelby, Miss Vlada ie rešila Žp T =iOq 1100,000 Japoncev so pre- Slovenci," je bil zaključen ban- ahh m koncepcijah istih vidimo , JC resVa.f® LfJ,]; 7 7anarlnp(ra obrežia ket> nakar se Je razvila sploš- zagotovitev svetovnega miru na zadev sovražnih tujcev senu z zapaanega oorezja domača zabava LnHw; pravičnosti vsem nam- Washington. - Do 30. maja San Francisco. - Ameriška na domača zaoava je justični oddelek razrešil 3,509 vlRda je preselila z zapadnegak ,.. . • •i • zadev sovražnih tujcev, ki so bili obrežja vse japonsko prebival-An8"Ja Je ^J®1? stvo. Do 100,000 Japoncev je zemske ladje moralo od obrežja v notrajnostj London.—Anglija je najela osumljeni sovražnosti napram deželi. Internirali so 1,820 oseb, med temi 700 Nemcev, 969 Ja poncev in 151 Italijanov. Na pa ... rolo so jih dali 1,228, oprostili so so nenadomestljivi pri njih delu. polago Zed. državam, pravi po- v razna taborišča. Ostala jih je Vso nizozemsko trgovsko mor samo peščica bolnih in takih, ki narico. Nekaj od te bo na raz" I vra^'nih'tuj Ort VIAVln/l/\*v>/\r<4'K>..l vtMl VI 1 ln /IAIM I 1 nil V _____• ~ I pa 255 Nemcev, 109 Japoncev in 84 Italijanov. -o- Odličen graduant ročilo. V soboto je odšlo zopet več naših fantov v armado Iz 32. varde je šlo več slo- podlagi pravičnosti vsem naro dom, malim in velikim. Delovati z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi na to, da se čimprej izbriše z vrednih ljudi jugoslovanskega porekla sramotni pečat Ameriki so-cev. Delovati z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi na to, da se bodo bodoče meje demokratične Jugoslavije začrtale Zaveden trgovec John Močnik, slovenski kro-|tak°. kakor zahtevajo naše go- Zadnjo sredo je z odliko gra duiral na State High šoli Ber- „„„„ .......... .............. nard Oblak, sin Mrs. Jennie jač, ki ima svojo trgovino z moš-| spodarske, politične, kulturne, , . ■ , . . .Oblak iz 6719 Bonna Ave. Vse ko in deško opravo na 772 E. zgodovinske in narodne pravi- n i ,v„ ,ar, c1_ rr svoje študije je izvršil v večer- 182, St., obhaja letos 40 letnico, K da se Jugoslaviji zagotovi cer: Edward Kuhel John Ko- Lih tečajih> dočJm je podnevi kar'je postal krojač. Doma je iz pravičen obstoj in razvoj C1S; reJ?°, T' CarlVrai" deIal v tovarni- Zda-> se b0 VPH Gorenjskega, kjer ječi naš narod Delovati z vsemi ra*polo*lji-nekovič Maks Pozun, Frank I , na ko,egij za _enirja> NJ ^^ .n Qn se t vimi močmi m sredstvi na to, Sesek John Knnce Jerry Ob- ge čestitke vrlemu fantu v blagaj_ da se bodoči zdruzeni demo- lak, John Tomšič,, Frederick ' ,, Tpn , kratični Jugoslaviji zagotovi Skolar, Anton Zak, Frank Ko- Graduant V JSuclidu J®1 bb kar pravica in prilika, da narod vač, Frank Janežič, William Na 9. junija bo graduiral izrlu- ^epa nva,a- Joni11' sam v duhu človečanskih pra- Demojzes, Edward Jančar, Euclid Central šole Frank Ivan- Seja Škrjančkov vic in demokracije ter nje ide- Dan Sajatovic, Joei Brodnik, Kič, sin Mrs. Rose Ivančič iz 854 Nocoj ob 7:30 bo seja mlad. alov odloča o notranjem ustro Frank Fakult, Peter Semič. E. 207. St. To je že drugi sin te zbora škrjančkov v navadnih ju in ureditvi države ter da bo Želimo jim srečo in zdrav po- družine, ki je dovršil višjo šolo. prostorih. Vsi starši naj gotovo ta taka, da se bo v njej vedno vratek. I čestitke. I pridejo. | zrcalila narodova lastna volja. A m e r i š k o-Jugoslovansko Udrijženje smatra potrebnim, da v njem in z njim sodelujejo vsi, ki go je iskreno željo po prerojeni in resnično demokratični Jugoslaviji, v katere mejah naj bodo uključeni vsi Slovenci in Hrvatje, ki so bili proti volji iz nje izključeni. A m e r i š k o-Jugoslovansko Udruženje, kot udruženje ameriških državljanov jugoslovanskega porekla in kot. organizirana edinica smatra potrebnim, da obstoja in deluje trajno ter da kot taka stoji na straži, da zagotovi, da vprašanje zasužnjeni^ Slovencev in Hrvatov ostane živo in ne postane morebiti v bližnji bodočnosti sekundarnega pomena pri odgovornih faktorjih. Kot neodvisna, spontana organizacija narodove volje je Udruženje pripravljeno sodelovati z drugimi ustanovami, ki morejo in hočejo koristiti jugoslovanski stvari, a predvsem se zavzemati za osvoboditev zasužnjenih Slovencev in Hrvatov. V vrste članov Udruženja je dobrodošel vsak, ki je narodnega prepričanja in hoče v du-du te izjave nesebično sodelovati. V Clevelandu, dne 6. junija, 1942. Dr. James W. Mally, 1. r. Joseph Trebeč, 1. r. Joseph Jerkič, 1. r. Louis Jerkič, 1. r. Mike Jakin, 1. r. Chas. Benevol, 1. r. James Debevec, 1. r.. Michael J. Lah, 1. r. Frances Sušel, 1. r. Ivan Zorman, 1. r. Marijan Urbančič, 1. r. Frank Stefančič, 1. r. Gašper Segulin, 1. r. Emily Silbitzer, 1. r. Anton Meljač, 1. r. Anton Šabec, 1. r. Ivan Tomažič, 1. r. Joseph F. Durn, 1. r. Joško Penko, 1. r. Potem predsednik Urbančič prečita resolucijo na Rennerjev članek, ki se glasi: Bolj in bolj so se začela v ameriški javnosti v zadnjem času pojavljati različna mnenja glede povojne ureditve meja v Evropi. Tako je revija "Colliers" v svoji izdaji dne 25. maja 1.1. objavila članek izpod peresa profesorja George-a Renner-ja, ki kot profesor zemljepisja na Columbia univerzi skuša podati nekak načrt meja, ki naj bi ustvarile ravnovesje strategične moči po-edinih držav ali zvez držav in zagotovile trajen mir. Profesor Renner se v svojem članku niti najmanj ne ozira na razne zahteve in pravice posameznih narodnih skupin, a posebno ne na pravice, etnografske, politične, kulturne in strategične pravice malih narodov. Te je porazdelil tako, da so razkosani med razne velesile, očividno v mnenju, da bi bili potem mali narodi v bližnji bodočnosti absorbirani, razna-rodeni in bi sploh izginili. Brez dvomno je, da mora biti profesor Renner pod vplivom gotove (Dalje na 3 strani) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1942 r v •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail. $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months . U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 133 Mon., June 8, 1942 Sedanja vojna bo izročila pravici zmagoslavni venec Nesreča, ki nas je zadela z razkosanjem našega naroda, z nasilnim premikanjem naših ognjišč, s pravim svetovnim preseljevanjem slovenskega naroda, s požigi naših domov, s streljanjem naših sinov, z ropanjem naših otrok in trpinčenjem vsega našega naroda, je kljub temu strašnemu trplje nju, ki ga ni doživel menda še ndben narod na svetu, rodila, utrdila in poglobila eno misel: VSI SLOVENCI NA VKUP POD STREHO VELIKE JUGOSLAVIJE. Ta misel je danes vsesplošna in ni Slovenca na zemeljski obli, ki ga ta misel še ni zajela in tudi ni Slovenca, ki ne bi za to misel žrtvoval vse, tudi svoje življenje, če bo to od njega zahtevala domovina. Poročila, ki jih prejemamo iz domovine in iz vseh delov sveta, kjerkoli živijo naši ljudje, nam dokazujejo, da naš narod še nikdar ni bil tako strnjen in tako usodno med seboj povezan kakor je danes v teh težkih urah krvave njegove zgodovine. Prerekanja ali smo Jugoslovani ali nismo, med nami ni. V mesecu aprilu leta 1941 je naše jugoslovanstvo prejelo svoj ognjeni krst, ki nikdar ne bo več oslabljen ali celo pozabljen. Danes smo Slovenci prvi nosilci jugoslovanske misli, in to vsi brez izjeme. Zato bomo dali vse od sebe, da se ta naša slovenska misel tudi uresniči. Za ta naša stremljenja imamo mnogo prijateljev in tudi mnogo dolžnikov. > Za zavezniško stvar smo Slovenci žrtvovali zelo mnogo, to nam priznavajo vsi, ki bodo o naši nadaljni usodi odločevali. Pred vsem imamo zavest, da nas bratje Srbi v največji meri podpirajo in sodoživljajo vsa naša stremljenja. Mogočni angleški zavezniki so za pravico, ki je v tej vojni vsa na naši strani. Imamo nekaj prikritih neprijateljev, ki poskušajo splet-kariti, zlasti v Ameriki. Laški imperijalizem, ki se potepa po svetu tudi pod krinko protifašizma poskuša vse, da bi nas ukanil za naše pravice. Manevriranja z garniturami, ena za nasilje, druga za demokracije so postala moda pri nekaterih narodih, zlasti tistih, pri katerih je bila zmaga že v naprej postavljena na lončene noge. Na jugovzhodu Evrope imamo več takih dr-žav-spekulantov. Tudi Lahi so po svojem abesinskem polomu privlekli na dan — za lahkoverno tujino — svojo gar nituro, o kateri smo že dejali, da ima vezi — če ne neposrednih, pa prav gotovo posredne z današnjimi fašističnimi mogotci v Italiji sami. Vemo pa tudi iz domovine, da se Lahi pošteno češejo po glavi in pripravljajo alibi za danes že očiten poraz in njegove posledice. Ali z zadnjimi zločini v tržaškem procesu so izgubili tudi poslednje upanje na kako milost narodov-zmagovalcev. Če bi naš narod ne imel prav nobenega drugega dokaza za svoje naravne pravice na ozemlje tako zvane Julijske Krajine, so mu take dokaze izstavili fašistovski potepuhi sami. Ves svet namreč ve, da tam, kjer ni Slovencev, tudi slovenskega odpora ne more biti. Naša delegacija na bodoči mirovni konferenci naj predloži odločujočim činiteljem na zeleno mizo fašistovska glasila od 2. decembra 1941 pa vse do strahopetnega umora pe-torice slovenskih fantov, pa bo iz teh poročil uradnih faši-stovskih časnikov do podrobnosti informirana o pravicah Slovencev na zemljo, ki je bila nad tisoč let njihova last. Ta poročila pa naj si prebere tudi famozni grof Sforza in če ima potem še kaj časti v sebi, naj zleze z vso svojo "garnituro" v mišjo luknjo, da mu ne bo treba kazati svetu svojega sramu, da ga je rodila laška mati. ENO IE GOTOVO! PO SEDANJI VOJNI, KI BO PRAVICI' IZROČILA ZMAGOSLAVNI VENEC, BO SLOVENSKI NAROD KONČNO VES ZDRUŽEN V MOGOČNI IN SILNI VELIKI JUGOSLAVIJI! TAKO GOVORE NEMCI Klanje nepotrebno. — Ne potrebujem Šentjernejske noči. Vlada bo imenovala sodišča, ki bodo zakonito postopala proti sovražnikom države, in to na tak način, da bo vsaka zarota nemogoča. — (Adolf Hitler, Interview z Daily Expression 2. 3. 1938.) * Po klanju.— Nad vsemi stoji naš divni Fuehrer, ki je v teh zadnjih tednih zakril samega sebe in postal tako vodnik vseh narodov in vseh časov. Niti Aleksander Veliki, niti Grki, niti Cesar, ne Faraon, ne Napoleon Bonaparte in noben vladar srednjega veka ni tvegal v interesu svojih idealov ali v interesu svojega naroda, da bi dal ustreliti svoje najvišje generale. Niti o Stalinu ne moremo reči tega. Mi pa imamo Fuehrerja, ki žrtvuje samega sebe v dobrobit naroda. Žrtvoval je del samega sebe, zakaj ti možje (ustreljeni po njegovem ukazu) so mu bili blizu in se je z njimi boril ramo ob rami mnoga leta. — (Dr. Robert Ley, govor v Loer-rach 17. 7.) # Oni nikoli ne morijo. — Nacijonalno socijalistična stranka zavrača politične umore kot orožje. — (Adolf Hitler, nagrobni govor za Wilh. Gustloffa 12. 2. 36.) BESEDA IZ NARODA Izredna slikovna predstava Na željo večih rojakov in znancev v Clevelandu je č. g. novo-mašnik Bonaventura Bandi, OSB, prinesel s seboj iz Colora-de krasne filmske slike v barvah, kar bo ravno dovolj za eno uro kazanja. Te slike so od kraja do konca tako zanimive, da bo vsak gledalec užival tekom cele predstave, ki se bo vršila v torek, 9. junija, zvečer v šolski dvorani Sv. Vida. Slike nam predstavljajo dogodke iz življenja študentov tekom počitnic v solnčni Coloradi. Videli jih boste v raznih kostumih, seveda največ indijanskih, ko prirejajo razne dirke na konjih, sprehode, plese ter sploh posnemajo običaje, ki so doma širom zapadnih pokrajin, gora in poljan. že samo zapadne pokrajine, kakor svetovno znani Royal George višavje, gore in globoki prepadi, so tako zanimivi, da človek kar osupne ob tej naravni krasoti. Nadvse zanimivi pa so tudi prizori, ki predstavljajo drzne jezdece in bikoborce, ko človek kar ostrmi, ko vidi kaj takega. Dodatek k tej sliki pa bo še nova barvna slika, ki je bila posneta v 11. razredih naše slovenske šole, ki nam predstavlja naše male in velike študente , pri učenju in petju. Tudi ta slika bo zanimala marsikaterega in je vredna, da jo vidite še posebno starši učencev, ki pohajajo v to šolo. Kar bo pa še časa ostajalo, pa bodo pokazane slike z bojnih poljan. Vsa slikovna predstava bo trajala dobri dve uri. Vse slike bodo v barvah, zato pa bo nekaj izrednega in t§ prestave nikakor ne smete zamuditi. Filmsko sliko iz Colorade bo Father Bandi zopet vzel s seboj in zato bo to edina prilika, da si jo ogledate. Obenem pa bo po-kazana tudi slika, ki je bila posneta ob priliki nove maše, ki je kljub slabemu vremenu prav dobro izpadla in tudi to sliko bo odnesel novomašnik s seboj v Colorado. Ta predstava se vrši pod av-spicijo Baraga Glee kluba. Pri-četek ob 7:30 zvečer in sicer točno. Kdor'more naj bo točen, da ne bo zamudil kakšne slike. Vstopnina je za odrasle 25 centov in za otroke pa deset. To bo obenem tifdi poslovilni večer fa-ranov od našega novomašnika Rev. Bonaventura Bandi-ja, OSB. A. G. opomine, si zapomnite to, da s tem delate nepotrebne stroške društvu in tako škodujete samim sebi, ker društvena blagajna je obenem tudi naša blagajna, čim več se potroši po nepotrebnem iz blagajne, tem slabše je za društvo in članstvo sploh. Opozarjam tudi vse člane na sklep društvene seje, ki pravi: Tajnik pobira asesment na dan seje (dmgo nedeljo v mesecu) od poldne do konca seje in vsakega 25. v mesecu na domu od 6. do 8. ure zvečer. Sklenjeno je tudi bilo, da asesment pobira samo tajnik in nihče drugi. Torej vpoštevajte to in plačujte ob določenem času. Poleg tega pa ste tudi prošeni, da vselej prinesete s seboj tudi svoje asesmentne knjižice. Prihodnja redna mesečna seja našega društva se vrši v nedeljo 14. junija ob eni uri popoldne v starem poslopju SND (zgoraj). Torej, pridite ta dan in poravnajte zaostali asesment. če bo kateri zaostalih na tej seji črtan, naj kar lepo sam sebi pripiše in naj se nikar ne jezi ne na tajnika ali katerega drugega društvenega uradnika. Uradnike ste si izvolili, da vodijo društvo. Vsak uradnik je podal zapriseženo izjavo, da bo skrbel za napredek in dobrobit društva ter da bo vestno izponoval društvena pi'a-vila in garantiram vam, da jaz, kot tajnik, se jih bom držal dosledno. u Vsak član naj pogleda v svojo i plačilno knjižico in če vidi, da ni-| ma plačane mesečnine, naj to stori na prihodnji seji, pa bo vse v redu. 1 Z bratskim pozdravom, F. A. Turek, tajnik. Društveni asesment V časih, kot so današnji, bi pač ne smelo biti zaostajanja pri plačevanju društvenega ases-menta. Neredno plačevanje istega dela tajnikom največje preglavice. Opominjaj na desno in levo, a nihče se ne zmeni, da bi izvršil svojo dolžnost napram društvu; le prečudno pa je, da vsak kaj hitro ve, katerega društva je član, kadar je treba podpore. Prav, da se člani zavedajo, kje se deli podpora v slučaju bolezni in še bolj prav pa bi bilo, da bi se zavedali tudi v slučaju plačevanja asesmenta, kajti vsak član mora vedeti,* da če ne pride denar v društveno blagajno, ga tudi potrebni ne morejo dobiti. Večkrat sem že opominjal v listu člane našega društva Presvetega Srca Jezusovega (samostojno), da bi bili malo bolj točni s plačevanjem. Resnici na ljubo moram priznati, da je večina članstva dobra in se zaveda svoje dolžno-, sti do društva, a imamo pa vedno ene in iste, ki menda mislijo, da ne smejo plačati asesmenta prej, dokler jim tajnik ne piše vsaj dve kartici z opominom. Vsi tisti, ki vedno čakate na "Back MacArthur Club of CIeveland"-SIovenska sekcija Slovencem in vsem Jugoslovanom širom Clevelanda je že j nekoliko znano, da se je orga-I niziral odbor, kateri si je na-j dejal nalogo zbirati prostovolj-j ne prispevke za nakup bomber-jja generalu MacArtherju. Da bi se kolikor mogoče več ljudi zainteresiralo za idejo so bila razposlana posebna pisma na podporna in kulturna društva s prošnjo, da bi po svoji zmožnosti prispevala, ter da bi med svojimi člani in članicami nabrali kar največ mogoče veliko. Vsi se zavedamo, da je naša nova domovina v vojni, da jo hočejo evropski diktatorji podjarmiti. Vsi čutimo, da za nas tukaj prihajajo izredno težki časi, vemo tudi, da se pričakuje od nas vseh velikih žrtev. Mi naseljenci vemo, kaj je tiranija in diktatorstvo, radi tega znamo ceniti ameriško svobodo toliko bolj. Pripravljeni bodimo storiti vse, da se ohrani demokracija in svoboda, pokažimo ponovno, da smo v prvih vrstah vselej, kadar nas naša vlada kliče. Kupujmo "War bon-de in stampse," kupimo MacArtherju bomberjev, da z njimi uniči vse, kateri skušajo odvzeti svobodo nam in našim potomcem. Slovenski odbor za to akcijo apelira na vse, da vsak po svoji moči daruje. Pošljite ček, poštno nakaznico ali gotov denar, za kar boste prejeli potrdilo. Vaš denar bo odposlan na pristojno mesto s pripombo, da je to od Slovencev in Jugoslovanov. Vse pošiljatve naslovite na: John Gornik, Treas., 6403 St. Clair Ave., Cleveland, O. Do sedaj smo prejeli od Slovenske dobrodelne zveze $25, Slovenska delavska dvorana $10, dramatično društvo Ivan, Cankar $10, August Kollan-der $5, Dr. Rudolph Antončič $5, Jugoslav University Club -f5, Community Welfare Club $5, Mr. in Mrs. Anton Stanov-nik $5. Skupaj $64.00. John Gornik, blagajnik. -o- Zahvala Prav prisrčno se želiva zahvaliti naši botri in botru Mary in John Zakrajšek v Painesville, Ohio, ki sta nama pripravila tako veselo presenečenje ob priliki 25 letnice najinega srečnega zakonskega življenja. Enako lepo zahvalo naj sprejmeta njih sin Louis in njegova soproga Josephine ter hčerka Frances. Dalje naj velja najina iskrena zahvala Mr. in Mrs. Struna, Mrs. Margaret Marolt in njenim sinovom, ki so nam dali na razpolago svoje avtomobile. Hvala lepa Antonu in Albini Marolt, Mr. in Mrs. Joe Može, Mr. in Mrs. Kar-nek, Mr. in Mrs. Joe Poje, Mr. John Brodnik, Mr. in Mrs. Louis Brodnik, Mrs. Mary Cimperman in družina, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. John Ivansek, Mr. Joe Gulič, Mr. Frank Korenčan. Končno pa naplepša hvala vsem skupaj za tako lepo darilo, ki ste nama ga podarili ob tej priliki. Posebno pa lepa hvala botru in botri za ves trud in stroške. Bodite uverjeni, da vam želiva povrniti ob prvi priliki. Hvala lepa za vse skupaj. Vam hvaležna John in Frances Kovačič, 1018 E. 71. St. Padlima v borbi za domovino Po sporočilu generala Draža Mihajloviča se je decembra meseca lanskega leta oddelek njego ve vojske pod poveljništvom konjeniškega majorja Aleksandra Mišica in štabnega načelnika majorja Ivana Fregla spopadel nekje v bližini Mionice z desetkrat močnejšo in boljše oboroženo nemško vojsko. Oddelek je bi! uničen in majorja Mišic in Fregl sta bila po poročilu generala Mihajloviča "ujeta v predpisanih uniformah." Nemci so ju obso dili na smrt in ustrelili. Nj. vel. kralj je s svojim ukazom dne 14. januarja 1942. oba častnika odlikoval s Karadžor-dževo Zvezdo IV. reda z meči. Major Josip Rijavec jima je posvetil naslednje besede: ALEKSANDER MIŠIČ Nisem ga poznal, a slišal sem o njem, še več o njegovem očetu, slavnem srbskem vojvodi živoji nu Mišičuč — zmagovalcu s Su voborja. Njegovo življenje je bilo preprosto. življenje Šumadijca, vojaka zadnjih desetletij, pripadnika tistih generacij, ki so na svojih plečih nosile glavno breme vojne za zedinjenje in osvobo-jsnje. Njegovo življenje* je bilo svetlo in častno — posvečeno domovini. Aleksander še je rodil v Beogradu leta 1892. Rodil se je v častniški rodbini, odšel za stopinjami svojega očeta in se vpisal leta 1910. v 43. razred Vojne Akademije. To je bil razred, ki ga je vojna presenetila, ko je bil še v šolskih klopeh. Udeležil se je je, ko je bil še gojenec in julija 1913. — med vojno z Bolgarijo — je napredoval za podporočnika. >Kot poročnik in kapetan II. razreda se je nato bojeval v vsej prvi svetovni vojni od 1914. do 1918., preživel albansko golgoto in se po šestletnem vojskovanju z mnogimi odlikovanji na prsih vrnil v osvobojeno domovino. V vseh vojnah se je odlikoval s svojo izredno hrabrostjo. To potrjuje njegova smrt in sam general Draža Mihajlovič. Leta 1924 je pustil vojaško službo in se posvetil meščanskemu življenju. Vse dO začetka sedanje vojne je živel osamljeno, vendar je sodeloval na vseh poljih narodnega dela, zlasti pri vprašanjih invalidskih problemov in sploh pri reševanju invalidskih vprašanj. V sedanji vojni je, čeprav že v zrelih letih, stopil med prvimi v boj s puško v roki. Bil je ne le med prvimi, temveč tudi med najboljšimi, z Dražom Mihajlo-vičem. Vojvoda Mišic se je rodil v vasi Struganik pri Mionici. Ni samo slučaj, da je Aleksander izgubil svoje življenje prav pri rojstnem kraju svojega očeta. Slava mu, Aleksandru Mišiču, slavnemu sinu slavnega očeta! IVO fregl • Potnik, ki je z vlakom potoval od Celja proti Mariboru, se bo spomnil male železniške postaje pri Mariboru: Račje-Fram. Vzhodno od proge je vas Račje, zahodno pa, v sencah Pohorja, leži vas Fram. V Framu se je rodil Ivo Fregl. Bil je moj tovariš in pobratim. Njegovo življenje ni bilo čisto navadno. Ivo je bil sin edinec. Oče mu je zgodaj umrl. Na velikem posestvu je ostal sam z materjo, inteligentno kmetico, ki je ljubila svojega sina, a prav tako svojo zemljo. Ta je skoraj odločila Ivanovo usodo. Ivo je najprej odšel v mariborsko gimnazijo, potem pa je po materini želji dovršil poljedelsko šolo v Mariboru in nekje v Bavarski. Postal naj bi torej kmet-intelek-tualec. Obdeloval naj bi svoje vzorno posestvo v Framu. Po končanih šolah pa je odslužil vojsko in postal rezervni častnik. To je bilo za njegovo daljnje življenje usodno: vzljubil je vojsko. Vrnil se je domov v svojo vas. Opravljal je vsa kmečka dela. Kopal je, oral, prevažal gnoj in sej al . .. Ljubil je svojo vas, svojo mater in svoje posestvo, a njegov nemirni duh je iskal kaj več jn njegova energija primernejše polje dela — vojsko. Po svoji prošnji je bil aktiviran s činom topniškega podporočnika. Vojašnice, kjer je služboval, so bile: Bijeljina, Banjaluka, Su šak. Postal je planinec, izvrsten smučar in tekmovalec. Kot poročnik se je oženil s profesorico Milico Petroviča, sestro našega znamenitega letalca, podpolkovnika Petroviča, ki se je ponesrečil 1928. v alpah. Takoj nato je prosil za sprejem v višji oddelek vojne akademije in bil je sprejet. Višjo šolo je dovršil z odličnim uspehom in odšel je na službo v vojašnico, v podčastniško šolo kralja Alek sandra v Beogradu. Njegova energija je bila nezlomljiva. Delal je podnevi in ponoči. Bil je sprejet v pripravljalno šolo za generalštab. Po dveh in pol letih napornega in marljivega dela v šoli je bil bivši pohorski kmet postavljen za generalštabnega majorja, leta 1940. Vojna ga je doletela na položaju pomočnika načelnika štaba vrhovnega povelj ništva vrbaske divizije. Padel je tam, kjer bi se moral čuditi, če bi ga ne našel — Aleksandrom Mišičem, ob strani Draža Mihajloviča. Ivane, dragi prijatelj in tovariš! S^ kratkim opisom tvojega častnega življenja sem skušal oddolžiti se na skromen način najinemu prijateljstvu in tebi! Ne jočem za teboj, Ivan, ponos me navdaja, ko se te sporni njam, kajti tvoja žrtev je v skladu s tvojimi in našimi ideali. Tvoja duša je sedaj mirna in srečna. Ti si med tistimi našimi nešte-vilnimi heroji in mučeniki, ki s svojimi odločnimi in prostovoljnimi žrtvami pišejo krvave, a najsijajnejše strani naše jugoslovanske in — kar je glavno — skupne zgodovine. Ti, Slovenec, sin zelene Štajerske, si položil svoje življenje za Jugoslavijo v srcu Srbije, v slavni Šumadiji, v smrt te je spremil tvoj herojski poveljnik Aleksander Mišic, brat Srb. šumadijec in Štajerec, odločna, ponosna in zvesta si do smr-1 ti in v smrti, sta padla od iste! sovražne roke zadeta, za ■ našo svobodo. Mar to ni Jugoslavija? Mi vsi se z globokim spo njem klanjamo vašim duho*®? in preko vaju sencam vseh tis-neznanih junakov, ki so sw kri prelili za našo sveto stv^ ^ Prva viteza zvezde v sedanji vojni, slava ma! A ti Ivan, moj stari tovari spi mirno v bratski .Šu©8® Vajine žrtve niso bile zas» Naše zahteve Kot slovesen memento s« do vtisnile v naša srca beS bivšega narodnega P° poznejšega ljubljanskega v pana in bana dr. Dinka ki jih je spregovoril ca 1919, v narodni skups£l Beogradu. Segle so v srca ših bratov. Segle so predstavnikov sil, ki s0 krojile usodo, a njiho^ ^ so bila gluha za nase P» zahteve in njihova srca ^ r za naše prošnje. Bllža zaj lasode odrešenja. Ce se nismo , j ^ _ pripravili pred dvajse ' ti, smo pripravljeni zdaJ^ primorski bratje naj itali 'fata! Pam bliskaj {ospod S'e. namer; Počasi lotel l kka d "jen "Pro D' "Tom, ini ne Kom; li1 S od *tko. bodo ves naš narod lfl narodni predstavniki vsi ™V!?al 0] Kapit ,?ki m 'bati j m d; primorskih Slovencev m tov kot bitno načelo pri bodočem urejevanj" .j;,^ vzhodne Evrope, kjer bojem in s trpljenje®1^ ^ n li pravico do pravice ^ ;0 ^ skril promisno postavili 0 p iije ^ odločevanje pri delitajuJfPtemi, Iz govora tedanjega^ nega poslanca in P° ^ y "{)aj ljubljanskega župan3 dr. Dinka Puca dne 1919.: »nfiPfl'" , "HO "Na zapadu je zas« 4 y lija velik del naše do® J Po podlagi premirja, ki ^ „ _ nila z vodstvom arm8 Ob; »nil h k! avstro-ogrske mona lasti te kraje danes lagi pogodbe. 0 ^ 5 fulil^ Predvsem si m°ra. ^ jjj f Poč/] jasnem, da oni kraj1' » Ze 'Sam Italija zasedla, ob č*s ^ ja niso več tvorili de ^ ogrske monarhije. ' jinc> Vse sedaj sporne PoK 5i iedl»< jih je Italija zase V le že pred sklepaj, w (DaIJe na 3 5! verja"" i* Na nekem party*' j« ^j. bagatašev v New ^ tudi lepo in bogate> ^ Clevelanda. (Da, t^, t, landu so bogata ^f. vp B B suh 0 erja. fto, >hit, > h ■iNh >r« V ■ V ln Rb je). Pa so se g lahkoživčki kot ^ v5e medu in ji začeli ^ viže dvoriti. HrW* , D* zaPlJ pred njo kot bi britev. Posebno vsiljiv frakar ie bil ki je dek'f> doval, da se je za'J. ^t" dou šes, da se m" z°e>ie prav nanjo čakal ^ ljenje in da zdaj ^jp moči, kot da mora 11 Inl ?a Spi .Slabo >je S n Pred k -feu Ne i »,'»1 ^d iiVandl m. in Da Si Ha Old četi Fii M ■ vol ■ vzet' 0 bit^Vft ti njegova žena. Dekle se je sm^. K„t in je hotela vse lo. Toda fant je silen, padal prečI »J bo in ji prisegal, ^ ^ vse življenje na ga poroči. Ker se ga ni i > je končno l0 "No, naj bo, » tvoja žena! KdaJ C1'*1 \ ' P1 >i i Je r Vo C X Sta? J ži) iNan roka?" "Oh!" je vz klilf> čen, "kadar P^ ^o^'^-.^Kiu sem pripravlje" 8 p te. Prej ko se ^ raje vidim." "Dobro," reče^ bova poročila J devetih-:.,.. ae ti tf'iS" vpije fant, oD svojem življenj1' j." tako zgodaj zJ*1 S vi V^bec % L- k *m' bi b *negs kil Vse ^ se ^la v iff''*" AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1942 fttxxxxxxr K. MAY: XXXXXXXXXXXXXXXXXX1XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 M S w ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU iiimiiiiiiiiiTmtiiiiHiHiiTtiiiiiiiiiiin aH* pud Liii«V, — puško! M % rca lo i K>" "Za božjo voljo, tega ne!" je jriknil Old Firehand. "Panter skočil za svojo žrtvo —! Polnite truplo v kletko, saj mož le itak mrtev, in potem zaprite trata!" Panter je čepel pred žrtvo, z "'skajočimi se očmi je meril _ lar j a in kazal krvavo zo-Se. Uganil je menda, kaj ^toerava, jezno je zatulil in Počasi lezel po truplu, kot bi braniti svoj plen. Le še diva decimetra je bil od %n od vrat. 'Proč — proč —! Planil bo 3e kričal Old Firehandl Samokres ' le pomaga." Komaj deset sekund je mi odkar je stopil krotilec v gtko. Ves krov je bil v div- 'zmešnjavi, vse je bežalo in Vrata v kabine in v Balo, [ed«i J^krovje so bila na mah zase 11 {'a)ia. Ljudje so se skrivali 3ode in zaboje, pa spet planin iskali zavetja drugje. 5aPitan je zbežal na poivelj-^ mostič, tri štiri stopnice , ati je preskočil. Za njim je ■žal Old Firehand. Lastnik se - . ?kril za kletko. Črni Tom Je hitel po svojo puško. Spo-ttu je menda prišlo na - da ima h kopitu priveza-,s | sekiro in da je ne bo mogel ibf^lj nag.i0 odvezati, puška ' nerabna. Prihitelje mi-(9V« 10 Indijancev, ki sta še vedno |! i^mično stala ob ograji. In ™lil se je nečesa druga. °aj mi puško!" je hlatnil ze tudi iztrgal starejšemu foke. bom streljal!" je de-^ *eliki medved in iztegnil „ Po orožju. „ Usti me! Bolje znam ko i] -edo. vsi: rezi i D a prfl sneJB in ,jei de'" je, i/ J* so58. H t, Obr i K ust rtlil se je. Panter je bil ^rovu' dvignil je glavo l "'p- Tom je pomeril, strel JtoČil, krogla pa ni zadela. , tno je izdrl puško še mlaj-r 11 *nc*ijancu> sPet ustrelil, ; „Ja spet ni zadel, v abo streljaš —! Ne poz-t^oje puške!" je dejal sta-^ ko mirno, kot da sedi do-l^red §vojim šotorom in kot ^ '2U in daleč ni nobenega j. rJa. Tom pa se ni zmenil Jega, vrgel je puško iy stran _P°hiteI| na prednji krov, 4 ijeo- S° kžale puške cornela in * . tovarišev. Ti "— [jet H plesni" ift v| it a a t o« vs« ,ibrl bi' |tfoJe r/ * m |ando :ot ,(111° gentle-*n junaki so se jadrno komaj da je panter Niti videti jih ni bilo 'črt • pa je ob poveljniškem ,Cu odjeknil grozen krik. W ^ama je zbežala za Old m k stopnicam mo-mislila pohiteti za in i0 Iv ■aH ^ ' Pa panter jo je zagledal, in se z dolgimi skoki ity^'.za njo. Na prvih stop-Je stala, Old Firehand 0l(1^trti, izgubljena je bila. ^ firehand se je na njen Ijj en*l> skočil niže, jo za-ij ' Potegnil kvišku in jo »ej na mostič, kjer jo je iodjj kapitan. Vse to se je [-j0 IV nekaj trenutkih in že fe, (Panter ob mostiču. Po- ',»^ So;6 prednje šape na prvo ''^'"f0 iu se skrčil, da bi se ■ % V 01d Pirehanda. lovec je bil pogumen $$ 5 5 f *n se ni bal nevarnosti, iti -e*'"* h orjaško mačko se bo-, p"5 življenj V> [ —A uaivc in unci J® .?1!1 je, kar je mogel. veS k Cl» je še bliže, iztegnil no |,0. i* postavil in iztegnil mogočne roke, da jo, če mogoče, zgrabi za vrat. Pa ni bilo treba. Vzpet po stopnicah je panter obstali in obrnil glavo v stran, kot da se je domislil nečesa boljšega. Ali so ga omamile krogle —? Morebiti. Kvečjemu za nekaj milimetrov so mu sicer samo prodrle v lobanjo, toda izstreljene so bile komaj na dva tri metre —. Ali pa ga je zabolel sunek v gobec, ki je pri takih živalih najbolj občutljiv. Tudi mogoče. Skratka, ni pogledal več orjaka, obrnil se je in zagledal drugo žrtev, ki je bila laže dosegljiva. Na prednjem krovu je stalo petnajstletno dekle. Otrplo od strahu stezalo roke k mostiču. Bila je hčerka , dame, ki jo je rešil Old Firehand. Slonela je nekje ob ograji, ko je ušel panter iz kletke, videla, da je mati v smrtni nevarnosti, in je od strahu obstala ko okamenela. Njena bela obleka je razdraži-la žival.. Panter je skočil s stopnice, se obrnil in se v mačje gibčnih skokih pognal k dekletu. Mati je z mostiča opazila grozno nevarnost. "Moj otrok — moj otrok—!" je viknila in omahnila ter se onesvestila. Ves krov je kričal in tulil, nobeden pa ni mogel ali si ni upal, da bi pomagal. Nobeden —? Pač! Eden je tvegal nevarnost in sicer tisti, ki bi mu nihče ne !bil pripisoval tolikega poguma. Mladi Indijanec, Nintropan homoš, Mali medved. Kakih deset korakov je bil oddaljen,' ko se je panter pognal proti dekletu. V hipu je spoznal nevarnost, oči so se mu pogumno zabliskale, pogledal je na desno in na levo, kot bi iskal izhoda iz nevarnega položaja, pa vrgel odejo z ramen in zaklical očetu v jeziku Ton-cama: "Ostani, plaval bom!" Pognal se je k dekletu, ga objel krog pasu in se z neverjetno lahkoto dvignil na ograjo. Za hip je obstal in se ozrl. Panter se je okrenil za njim in se pripravljal na zadnji skok. In v trenutku, ko se je zagnal, se je zagnal tudi mladi Indijanec črez ograjo, pa bolj na stran, da bi žival ne skočila trdo ob njem v vodo. Visoko so pljusknili valovi in ga zagrnili z dekletom vred. In koj "za njim je izginil v valovih tudi panter. "Stop — stoj — na mestu —!" je zapovedal kapitan. Parnik je zavozil počasneje in obstal. Kolesa so se sukala nasprotno smer, da tok ni odnesel ladje. Nevarnost je bila mimo, potniki so prilezli iz kabin, izza sodov in zabojev ter gledali črez ograjo v reko., Tudi dekletov oče je prihitel in vpil v šunder: "Tisoč dolarjev tistemu, ki mi reši otroka —! Dva tisoč — tri tisoč — pet tisoč —!" Nihče ga ni slišal. Vseh pozornost je bila obrnjena na reko. koledar DRUŠTVENIH PRIREDITEV i Tam je plaval č-rni panter m V "'Vijenje in smrt, je le 1 se oziral po plenu. Pa zaman. L e8ano. Puške ni imel pri Ne Indijanca ne dekleta ni bilo videti. Tudi oče se je grozo v obrazu koprneče sklanjal črez ograjo. "Utonila sta —! V kolesje ju je zanesla voda —!" Lase si je pulil v obupu. Pa je z druge strani krova z močnim glasom zaklical Veliki medved: "'Nista utonila! Mali medved je pameten! Splaval je pod ladjo, da ga panter ne vidi. Tule spodaj je!" Kazal je črez desni bok. (Dalje prihodnjič) ^ ^ 2 vso močjo sunil panterji v ,!!bec Pa izdrl .samokres in i stopniki vseh struj našega nam da. Zborovanje je odprl pred sednik Vincent Cainkar, ki a uvodu razloži pomen in namen tega zborovanja, namreč začeti z vso resnostjo z akcijo, da pomagamo mi kot ameriški držaljani, odrešiti zasužnjen slovenski narod, mu priboriti nazaj ugrablje no zemljo in mu pomagati po tej vojni zopet nazaj na noge Razloži tudi, da so se pojavile v tej deželi razne akcije, ki bodo, če ne bomo mi na pažnji, zelo škodovale našemu narodu v domovini. Pove o članku v reviji Collier's v katerem daje avtor nagrado sovražnikom na račun našega naroda. Boji se, da bi taki članki vplivali morda tudi na naše prijateljske države, zato moramo storiti potrebne korake o pravem času, da vpliv takih člankov že v kali zadušimo. Mr. Cainkar pove, da je pokli cal na to zborovanje urednike vseh slovenskih časopisov in re vij v Ameriki in poleg odbora tudi zastopnike raznih drugih organizacij in nekaj drugih odličnih oseb, katerih sodelovanje je pri tej naši akciji zelo potrebno. Zbornica nato soglasno imenuje Vincent Cainkarja predsednikom zborovanja, Janko N. Ro-glja pa zapisnikarjem. Zatem so predstavljeni navzoči in sicer: Minister Franc Snoj kot ofi-cielni zastopnik Jugoslavije, dr. Boris Furlan, dr. Ivan M. čok, pisatelj Louis Adamič, ter člani odbora pomožne akcije: Cainkar in Ivan Molek za SNPJ; Janko N. Rogelj za ABZ; Josip Zalar in John Pezdirtz za KSKJ; Et-bin Kristan za JSZ; John Gornik in Frank Surtz za SDZ; Mrs. Albina Novak za SžZ; Josie Za-krajšek za P. S,; John E. Lokar kot zastopnik župana Lauscheta; Marij Urbančič in Joško Penko aa A m e r i š k o - j ugoslo vansko udruženje. Sledeči uredniki so bili navzoči: Anton Sabec' od Enakopravnosti, Anton Terbovec od Nove Dobe, Mrs. Albina Novak od Zarje, Louis Rozman od Glasa SDZ, Ivan Jontez od Cankarjevega glasnika in James Debevec od Ameriške Domovine. Anton Grdina je imel pooblastilo, da zastopa Amerikanskega Slovenca in Jože Grdina od Novega sveta. Oprostila sta se, da sta zadržana, Ignacij Hude od Glasa naroda in Rado Staut od Obzorja, ki sta pa oba zatrjevala, da bosta pomagala pri stvari. Navzoč je bil častni konzul Jugoslavije, dr. James W. Mally. Dalje so bili navzoči kot opazovalci: Josip Durn, Vatro Grill, Rude Trošt. Ker bo uradni zapisnik zborovanja priobčen v celoti pozneje, se bomo omejili v tem poročilu le na kratek opis zasedanja. Zborovanje je bilo razdeljeno na tri dele: 1) protest radi članka v Collier's, 2) akcija, da se izvzame primorske Slovence iz statusa sovražnih tujcev, 3) politična akcija za odrešenje stare domovine in restoracija Jugoslavije. Mr. Kristan je k prvi točki predložil resolucijo, ki se pošlje državnemu oddelku, uredništvu Collier'sa, Kolumijski univerzi in Teachers kolegiju, v kateri vehemantno protestira proti članku v Collier's. Pisatelj Louis A<^mič je predložil brzojavko, ki naj se pošlje državnemu tajniku Hul-lu in se ga urgira za rešitev vprašanja naših Primorcev, ki so zapisani kot sovražni tujci. Zbornica je sklenila, da se izvoli ožji odbor, ki naj vodi vso politično akcijo z ozirom rpolitično akcijo in bi zdaj res lahko služil temu pravemu namenu. Dalje se bo apeliralo na vse naše bratske in druge organizacije, ki naj bi po možnosti prispevale v ta namen iz svojih blagajn. Zbornica potrdi vse dosedanje sklepe in ukrepe odbora Jugoslovanske pomožne akcije, slovenske sekcije, kot pravilne in umestne. V ožji odbor so bili imenovani sledeči: za Cleveland: James Debevec, Joško Penko, Anton Sabec, Josephine Zakrajšek, dr. James JV. Mally, Vatro J. Grill in Frank M. Surtz; kot zunanja člana pa Etbin Kristan in Ivan Molek. Ta odbor se je potem konstituiral sledeče Predsednik dr. J. W. Mally, podpredsednik Joško Penko, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik Vatro J. Grill. Seje bo imel odbor vsak pondeljek zvečer v konzularnem uradu dr. Mallya. Zbornica sprejme priporočilo Mr. Josip Zalarja, naj se povabi vso slovensko duhovščino v Ameriki, da sodeluje s to akcijo ter da naj se jih smatra kot člane širšega odbora. Minister Snoj se v imenu Jugoslavije iskreno zahvali za uspešno delo današnjega zborovanja. Vidi, da je naš narod pripravljen za skupno delo ter vidi v" današnjem sestanku mejnik med nekdanjimi nesporazumi in bodočim složnim ter edinstvenim delom. V imenu Jugoslavije izraža toplo zahvalo ter poroča, naj bi izostalo vse, kar bi nas v bodoče dvoji-lo. Tako bomo uspeli in res pomagali našim doma. Predsednik Cainkar zaključi zborovanje ob treh popoldne. Opozarjamo še enkrat na celotni zapisnik tega zborovanja, d bo v kratkem priobčen v vseh listih in ki ga naj vsak pazno prečita. -o- NAŠE ZAHTEVE bomo delali v smislu naše načel ne izjave in vsa naša akcija najina odrešenje Slovenije, odnos-bi imela namen zaceliti rane, ki.no Jugoslavije, vOdi propagan^ so bile prizadjane našemu naro- da tukaj ter vodi sploh vse de du Zborovanje jugoslovanske pomožne akcije, slov. sekcija Včeraj dopoldne je bilo pa sklicano v SND na St. Clair Ave. zborovanje odbora Jugoslovanske pomožne akcije, slovenska sekcija, ki se je pa spremenilo v lo s pomočjo širšega odbora. Delokrog naj bi bil v Clevelandu, ki je priznana metropola ameriških Slovencev. Zbornica je sklenila, da se piše na odbor, ki upravlja ostanek denarja iz milijondolarske-ga fonda, ki k bil nabuan za (Nadaljevanje z 2 strani) odtrgale od avstro-ogrske države: odpravila se je avstro-ogrska uprava, odstranili av-stro-ogrski emblemi, uvedle so se narodne vlade. Njihov re-prezentant je bil Narodno veče v Zagrebu katerega vodilna misel je bila krfska deklaracija. Še več! Slovenski planinski pešpolk, ki je bil na Italijanski fronti, je prišel v Gorico, bil zaprisežen na Jugoslavijo in je zavaroval našo zapadno mejo. Vojaška siužba se je vršila popolnoma v imenu naše skupne države, dokaz temu je, da je v službi Jugoslavije v Gorici stal tudi oddelek srbske konjiče. Zastopniki bivše avstro-ogrske države so priznavali faktično ta položaj. Prav tako se mu je morala pokoriti avstro-ogrska armada. Čim je prekoračila mejo, je dobivala ukaze od jugoslovanske vlade, ki jo je razorožila in poslala v domovino. Ko so bili ti revolucijonarni čini izvršeni, smo stopili takoj v stik s Srbijo. Ustvarjen je )il tedaj državnopraven in državotvoren čin, kajti narod je nositelj suverenitete. Ustvarjen je bil položaj, ki ga je Av-stro-Ogrska priznala, ustvarjena neodvisna samostojna država. Priznanje od strani kake druge države, gospoda moja, more biti samo deklarativnega, ne pa konstitutivnega pomena in ne more veljati ex nune, ampak samo ex tunc! (Min. preds. Protič: Tako je!) Če je tedaj Italija zasedla naše dežele na podlagi premirja z avstro-ogrsko monarhijo, moramo samo to konstatirati, da vodstvo avstro-ogrske armade ni imelo več pravice, razpolagati s temi deželami, da ni moglo več z njimi razpolagati, ker je bilo pooblaščeno samo o,d avstrijske vlade, ne pa od jugoslovanske države. Italija iz te pogodbe ni mogla dobiti nikakih pravic in se je tega, mislim, tudi zavedala, kajti njene čete so prišle v Gorico z belo zastavo in so bile sprejete od jugoslovanskega vojaštva kot zavezniške čete. Če tedaj trdi italijanska javnost, da nas je italijanska armada osvobodila, moramo reči, da temu ni tako. Ko so Italijani prekoračili Sočo, smo že bili svobodni gospodarji na svojii zemlji. (Tako je! Ploskanje!) Postopanje Italijanov. Tu mislim, da moram nagla-šati, da nam Italija ne-le ni prinesla svobode, ampak suž-nost, hujšo nego je bila poprej, (Tako je!) Konstatirati moram, da so italijanske oblasti zatirale pri nas vsako svobodno gibanje, možnost vsakega svobodnega pokreta. Zaprlo se je vse, kar je imelo slovensko lice. Odpravili so se naši napisi, raztrgale naše zastave. Opozarjam, gospodje, da se je to vršilo oficijelno od strani italijanskega vojaštva, ki je trgalo ter metalo ob tla jugoslovanske zastave in 'kričalo: Abasso la Yugoslavia! Zatrlo se je naše šolstvo. Gospoda moja, danes je samo v Trstu 12,000 naših otrok brez šole. (Čujte!) Iz urada pregnali so naš jezik popolnoma. Iz naših mest Gorice, Trsta, Reke izganjajo naše ljudi. Na stotine ljudi je interniranih in zaprtih — in kako so zaprti, gospoda moja?! Po cele mesece nosijo ti ljudje verige na svojih rokah, po cele mesece živijo v luknjah, ne dobijo perila, so .polni mrčesa. (Ogorčeni medklici.) Naj navedemo samo en slučaj! Namestnik državnega pravdnika Zorzi 8 dni ni dobil nikake hrane, 38 dni je bil uklenjen v verigah in je čudež, da je še živ. (Čujte! Čujte!) Na podlagi nekega dekreta tržaškega guvernerja je za vsako dejanje, ki bi ogrožalo politične interese, ki si jih je pridobila Italija z okupacijo, možno, da se obsodi dotičnik na mnoga leta ječe in mnogo tisoč lir globe. Faktično se obsojajo naši ljudje dan na dan na dve leti, na tri leta, na štiri do pet let ječe in na tisoče lir globe. (Poslanec Smodej: Sramota!) Gospoda moja! Včeraj je neki govornik omenil takozva-ni ljubljanski incident. Smešno malenkostna zadeva, radi katere je ententa poslala komisijo v Ljubljano. Toda glas našega ubogega naroda, našega zatiranega ljudstva, ne najde odmeva na mirovni konferenci in ne pride komisija, da bi preiskala italijanska taborišča, kjer umirajo tisoči naših ljudi; ne pride komisija, da bi videla, kje je tista svoboda, ki se je obetala! (Dalje prihodnjič.) DON'T TAKE THIS LYING DOWN Sf !fi- • i : ■ Ml When men an fighting and dying, you most do your put Be rare yoa enlist your DOIr-LABS far DEFENSE. Bftck OUT armed forces—and protect year own Me—vUb lar and dime yon can. Amerina must hum flow U money pouring la every day te help beat Pot Dtmee krte Stamp*. Aad pot pay d»y- » MALI OGLASI Prijatelj Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1942 V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Srce vam poskakuje od veselja, ko berete imena vseh teh "feldov," — "štajnov" — "bergov," — "dor-f0V," — "bahov," — "burgov," — itd. O! Mi gremo smelo k smotru, o katerem ste ravnokar govorili. — Bog vas blagoslovi! Ta smoter je istočasno blagor vsega človeštva, ker nas je Previdnost določila za gibalo svetovne kulture. — Toda povejte mi, dragi Liberman, ali pa zna to ničvredno pleme ceniti vse dobrote in prosveto, s katerimi smo ga obdarili, ali čuti, da mu je sojeno stopiti se z nami in nam služiti? To je zelo važno! Ako bo naš narod hotel v bodočnosti izkoristiti svojo vladarsko oblast in dati razmah kulturi, je treba, da so podložne množice nam pokorne in da brez upora opravljajo nizka dela; da se točno izrazim, mi moramo iz njih napraviti poslušno, zavedno in delavno tovorno živino. — To bo težje kakor priklo-piti deželo k nam, — je odgovoril Liberman in se popraskal za ušesom. So vam tam kriča-či, ki vpijejo, da smo preplavili Rusijo kakor kobilice, ki žro kruh domačinom, in; da smo ogleduhi, ki samo iščejo prilike, da bi izdali in prodali državo, ki nam je dala pribežališče in nas hrani. To je res, da se mi ne bomo borili za njihove koristi v slučaju vojne, — se je nasmejal Liberman. —O! Grla bi nam pregrizli, če bi mogli ... ; no, na našo srečo si morejo to samo želeti. Razen tega ;jim delajo skrbi glad in splošno uboštvo, no in mi že poskrbimo, da ne pridejo iz revščine, in kjer ne zmoremo tega sami, tam nam Žid-je pomorejo. Ni močnejših okov, kakor je glad! — Tako je, dragi Liberman l Z nerazsvetljeno tdlpo moramo biti strogi. Naš veliki Momsen je rekel, da je treba biti s pestjo po trdih slovan skih bučah, ako naj gredo po ravni poti, — je prepričevalno rekel pastor. Zvečer tistega dne se je v gostilni "Pri debeli gosi" zbrala mnogoštevilna družba; vsa trška "smetana" je bila tam .zbrana. Pod lopo na vrtu so sedele "dame" z gospo Knollejevo, na njeni desnici, na "častnem mestu," je sedela Malvina, vsa rdeča od razburjenja zaradi sreče, ki jo je doletela; danes jo je celo ošabna soproga or-ganistova oblizala in ji želela srečo v novi domovini. Razpravljali so o predstoje-čem potovanju Milerjevih, navduševali so se nad bleščečo vlogo Nemcev v Rusiji in tozadevne povesti so bile neizčrpne. Prijateljica gospe Knollejeve je šla za sobarico k neki ruski dami, nato je dobila mesto domače vzgojiteljice fin jpostala "gospodična," a končno se je poročila z nekim zdravnikom. Neki drugi vsem poznani gostilniški sluga je postal profesor pri dobrodušnih sosedih itd. V hiši, v posebni sobi, poleg obče dvorane, so sedeli za mizo, ki se je šibila pod težo ivrč-kov, steklenic in kozarcev, povabljenci. Predsedoval je Liberman, Tu se je pogovor sukal o politiki. Gospod Teodor, ki je bil še ves pod vplivom pogovora s pastorjem, je začr-taval zemljevid zavojavane Rusije — te nove dežele Ka-naanske, ki je bila po usodi določena za obrazovanje nove ogromne Germani je in je morala zagotoviti na ta način nemškemu narodu žezlo "svet-skega gosfiodstva,"_____ , ., . lit? Pod vplivom vinskih, ali praiv za prav pivskih duhov, je zadobival "Drang nach Osten" (Prodiranje na Vzhod) zbranih rodoljubov prav homersko veličino in zamišljena zavoje-vanja so se jim zdela otročje lahka. Kakor bi rezal sir ali gnjat, tako je Liberman drobil "severnega kolosa." Najprej je odvzel baltske dežele in Fin sko, nato Poljsko z Litvo in končno Krim s Kavkazom, dokler ni zmagoslavno skrčil rusko državo do neke moskovske kneževine; toda takoj se je skesal tega velikodušja in navdušeno nataknil nemško zastavo na Kremi, Ruse pa je izgnal v Azijo, kjer jih je v glavnem delu izročil kitajskim in japonskim bičem ter pri tem pozabil, da je odvzel "kulturo-noscem" njih "vprežno živino." V trenotku največjega navdušenja bi se bilo splošno soglasje skoro razrušilo. Nastala so nesoglasja in zdelo se je, da pride do splošnega pretepa; tedaj pa so posegle vmes "dame," ki so pritekle na vpitje svojih mož, ter razpršile prepirajoče se zavojevatelje, ki so se nato opotekaje razšli domov. Cez tri dni so bili Milerjevi pripravljeni na odhod; hišo so dali v najem, a vse, kar so imeli vzeti s seboj, je bilo že spravljeno; sicer pa ni bila njih prtljaga bogve kajko .velika. Po večini se je sestajala iz majhnih cul, ki so jih odhajajoči svojeročno nosili. Toda otroci in oče so bili dobre volje: šli so kakor na zabavni izprehod. Samo Malvina je bila vkljub splošnemu veselju žalostna in zamišljepa. Negotova bodočnost jo je plašila. Mnogo tržanov in takoavanih prijateljev je prišlo spremljat "drage Milerjeve" in vsakdo je prinesel kakšen dar zanje: ta kos sira, oni pečeno kokoš, lonec medu itd. Slovo je bilo ganljivo in spremljevalci so prosili: — Ne pozabite na nas. Če bi se našlo kako toplo mestece, bi veseli prišli za vami. Ohdajajoči so odgovarjali s stiskanjem rok in s pokroviteljskim zatrjevanjem: — O, da! Gotovo ne pozabimo svojih. Končno so se potniki vkrcali na voz in se peljali proti Ko-nigsbergu, odkoder so imeli nadaljevati pot po železnici. Čim bolj so se približevali smotru potovanja, tem bolj dostojanstveno se je Liberman vedel. Skromnost, ki jo je kazal v Nemčiji, se je polagoma izgubljala' v Rusiji. Tam, v svoji domovini, je bil ponižen in se je zavedal svojega družabnega stališča; tostran meje pa je postal "gospod," kateremu ni bilo treba imeti nikakih obzirnosti. Na predvečer prihoda je br-zojavil svojemu pomočniku, naj pošlje na postajo konje. Malvina, ki je bila še vedno v skrbeh, je omenila, da bo težko živeti med ljudmi, katerih jezika niso poznali. Liberman se je nasmejal. — Kako si bedasta, Malvina! Kako naj jim prepovemo govoriti v njih žargonu? Potrpi do tedaj, ko bo vse to naše; kakor v Poznanju, ne bodo smeli ni "Oče naša" drugače moliti kakor po nemško. Za zdaj moramo pač napenjati ušesa; toda zagotavljam ti, da ni težko sporazumeti se z Rusi. Je cela vrsta čarobnih besed, ki čudovito vplivajo nanje: tepec, osel, glupec, podlež, vrag itd. Ko izrečeš eno izmed teh besed ter pri tem vpiješ in za-rogaviliš nad njimi, Jako| te razumejo in vse gre po loju. Malvina se je čudila temu nenavadnemu načinu sporazumevanja, vendar pa je poprosila brata, naj ji zapiše z nemškimi črkami te besede. Končno je vlak prispel na postajo, kjer je bilo treba izstopiti, in Liberman je prvi skočil na stopnico. Našopiril se je še bolj oblastno, se jezno oziral okrog sebe ter zavpil iz vsega grla: —Kje pa ste, hudiči? Nekaj mužikov, ki so stali pri železniškem vozu, je steklo tja, se odkrilo in se klanjalo do pasu; dobrodušni, zagoreli obrazi so zažareli iv vljudnem na smehu. — Že od jutra smo tu, Fedor Karlič! Dobrodošli, —vso zapeli vsi hkratu. — Dovolite, da dvignem prtljago? — je vprašal voznik. Liberman mu je brezbrižno prožil pobotnico in vprašal: — Ali je dovolj vozov? — Tri trojke in dve telegi smo pripeljali. — Dobro! Pa hitro se zasu-čite, — je rekel, nato se je obrnil k Milerjevim ter pristavil: — Pojdimo, prijatelji, vaše reči ponesejo posli na vozove. Črez pol ure se je vsa družba posedla na vozove in odpeljali so se. Imeli so pred seboj trideset vrst vožnje, zato se je Liber-manu mudilo in seveda ni šte-dil s "čarobnimi besedami," s katerimi je priganjal voznike. Dan je bil krasen; kakor neskončna rumena preproga so hitela mimo obdelana polja rodovitne dežele in nagla vožnja je bila kaj prijetna. Liberman je kazal svaku okolico ter imenoval vasi, skoai katere so se peljali. Ruske vasi so bile skoraj vse enako revne in so napravile vtis strašne bede; stradanje je bilo zapisano na licih kmetov, ki so se prestrašeno in spoštljivo klanjali pred mimo letečimi vozovi. Toda pogledi, ki so spremljali mimo leteče trojke, so izdajali pritajeno zavist in podzavestno sovraštvo, dasi se niso reveži popolnoma zaveda- zemlji Šastunovih in pogovor je prešel na posestvo, ki ga je Liberman upravljal. Vozili so mimo fabričnih stavb, nato so prišli v senčnat drevored, ki je peljal v graj-ščino. Grajsko poslopje je bilo od treh strani obdano od velikanskega parka. Zidan je bil za časa Katarine v nekem mešanem slogu med rokokojem in italijanskim slogom, toda bil je dobro ohranjen. Široka terasa z visokimi stebri je krasila glavni vhod,, pred katerim so se razprostirale cvetne grede in zelena trata. Sredi trate je stal kamenit bazen, ki ga je krasila skupina nimf s Trito-nom. Vozovi so krenili na levo, v drug, ravno tako senčnat drevored, peljali mimo stavb za 1 posle in se ustavili pred oskrb- li, da je to nov naval "kobilic," njk0v0 hišo. ki so prišle grabit njihovo Kq prya trojka obstaia imetje. Skoraj na meji Šastunov-skega posestva so se peljali skozi večje selišče, ki je tvorilo pravo nasprotje z vsemi vasmi, mimo katerih so se do te- daj vozili. Tukaj je bilo videti yisel lornjet pred hišo, se je pokazala na hišnem pragu rejena ženska v višnjevi volneni obleki, s črnim, svilenim predpasnikom, na glavi je imela čipkasto čepico, na zlati verižici pa ji je Slika nam predstavlja filipinskega predsednika Manuel Quezona (levi na sliki) in poročnika John D. Bulke-ley-a. Poročnik Bulkeley je bil tisti, ki je odpeljal predsednika Quezon-a z motornim čolnom, ko je bežal s Fi-lipinov predno so prišli tja Japonci. Srečala sta se v Washingtonu. vse v blagostanju in celo razkošju. Hiše so bile večje in dobro zidane, z ličnimi, ograjenimi vrtovi, da so bile podobne prej pristavam kakor kmet-skim bivališčem. Stale so okrog cerkve, katere vitki gotski zvonik se je dvigal iznad morja zelenja. — To je Šarlotental, ena naših naselbin. Ali ni lepO" videti ta lepi red, to snago in blagostanje? Nekoč pozneje te privedem semkaj, Osvald, da si ogledaš krasno govedo, sadne vrtove itd.; vse to je pri njih imenitno! Tu imam mnogo prijateljev, med niimi najbogatejšega kolonista, — starega Merderfelda. On nam razkaže naselbino in nas imenitno pogosti, — je .zaključil Liberman in prijazno pozdravil dve mimoidoči ženski. Za vasjo so se zopet razprostirala polja; tedaj je Liberman obrnil svojo pozornost na dva velika, skoraj do tal pogorela skednja. — Kaj pa to pomeni? Ali je tu gorelo'? Kdaj? — je poizvedoval pri vozniku. I . — Pred petimi dnevi, — je 'suho odgovoril ta. | — Kakšna nesreča! To sta | Merderfeldova skednja in še !od lani sta bila polna žita. Mo-jram ga obiskati jutri, — je sočutno rekel Teodor. 1 No v tem hipu so bili že na Mina Bogdanovna se je topila od radosti, ko je zagledala moža in sorodnike. Milerjeva družina je stopila v hišo v neki zadregi, vidno presenečena od obdajajočega jih razkošja. Poleg gospe liibermanove, ki se je že nosila kakor "dama," so bili videti Osvald, Malvina in njih otroci kakor razcapana drhal. V tako visoki družbi jim je postalo neprijetno. Morgan Jim, 17 letni kadet v vojaškem zrakoplo-vnem oddelku se je izrazil, da če bo v resnici sprejet zakon za povišanje plače vojakom, da bo dal on večino svoje plače za United China Relief, kar je po njegovem mnenju najboljše sredstvo za poraz Japoncev. Naša svoboda Je odvisna od Denarja, da Kupimo Municijo za našo Oboroženo Silo MI-VSI moremo pomagati s tem, da investiramo v U. S. WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Naprodaj so v Postnih Uradih, Trgovinah, Bančnih Zavodih, Šolah, Gledališčih in v IBM Uradih po Celi Deželi. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION Vikar si ogleduje razvaline svoje cerkve, katero razdejale nemške bombe. Škoda in razdejanje ?« _ . ogromno, da se ne bo izplačalo cerkve popravljati. SUM bila posneta v Bath, Anglija. INVEST IN VICTORY! Our boys can take the War to the enemy, if we back - j up with ships and tanks and guns! But that takes ^ Help your Government to put the tools of war mw , hands of our soldiers by purchasing War Savings ^ Stamps. And remember . . . just one Bond can't 1JC0f [Axis any more than just one gun! It takes milll0^ery 'Americans buying War Savings Bonds and Stamps pay day! Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay ^^ one-third more in only 10 years! Stamps cost 106 up . . . soon total the price of a Bond if bought reg" ^ Help our boys on the fighting fronts wherever th^^jf be! Buy War Savings Bonds as an investment for V9-and your country. ZEN1NI IN NEVESTE-' Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnd«"®0 •i'V