Športna prireditev s presežki 

20. tek Petra Levca 
Prostovoljstvo imata v krvi 



Klavdija Tretjak in Nuša Repše 
Uspešno izvedena cistilna akcija 

Trzin je (znova) cist! 
Zemljevidi so njegova strast 
Krešo Keresteš 


ODIGRAJ POTEZO MESECA IN 
IZKORISTI IZJEMNO PONUDBO


7 LET JAMSTVA* / BREZ OBRESTI, POL PLACILA TAKOJ, POL CEZ 1 LETO** / 3 LETA VZDRŽEVANJA*** 
Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. 
 

Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO www.malgaj.si 
Kombinirana poraba goriva: 7,3–3,8 l/100 km. Emisije CO2: 162–99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisije NOx: 0,0093–0,0517 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0001–0,00185 g/km. Št. delcev (x1011): 0,12–39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Brezplacno 7­letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan Juke, Nissan Qashqai in Nissan X­trail z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto 
Kolofon Uvodnik 


Odsev, 
glasilo obcine Trzin 



Strastno 
. Na naslovnici Utrinek z 20. teka Petra Levca Fotografija: Tanja Jankovic 

o strasti 

Foto: osebni arhiv VSP 


Glavna in odgovorna urednica: 
Vesna Sivec Poljanšek, trzin.odsev@gmail.com 
Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Majda Šilar, Dunja Špendal 
Redni avtorji prispevkov: Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Bar­bara Kopac, Zdenka Kopac, Brigita Ložar, Alenka Marjetic Žnider, Marjetka Pajk, Katja Rebolj, Zoran Rink 
Avtorji fotografij: Tanja Bricelj, Natalija Nataša Frelih, Tanja Jankovic, Barbara Kopac, Zinka Kosmac, Miha Pavšek  
Lektoriranje: 
Darja Tasic 
Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
IR IMAGE, d. o. o. 
Oglasno trženje: 
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si 
Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. 
ISSN 1408-4902 
Gradivo za junijsko številko oddajte najkasneje do petka, 5. junija 2018. 
Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: 
trzin.odsev@gmail.com. 
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenarocenih prispevkov. 
Pred kratkim mi je prišla pod roke knjiga Predanost, ki kot glavno vodilo na poti skozi življenje poudarja strast. Ne, ne mislim tiste ljubezenske, cetudi je ta za vzdrževanje odnosa med partnerjema še kako pomembna, ampak govorim o strasti, ki jo vlivamo v delo. Najsi bomo zanj še tako odlicno nagrajeni in ga opravljamo v naj­boljših možnih okolišcinah, smo pol manj uspešni, ce nas pri tem ne vodi strast. 
Prav strast je tista, ki jo obcudujem (tudi) pri Trzincih. Dan ali dva pred zacetkom letošnjega teka Petra Levca sem pred trzinskimi bloki srecala Matjaža Erculja, enega glavnih organizatorjev te tra­dicionalne športne prireditve, in ga povprašala, kako potekajo še zadnje priprave. S takšnim žarom v oceh mi je postregel z vsemi podrobnostmi, da je bilo na dalec videti, kako predano se z ekipo posvecajo temu projektu. 
Enako strastno opravljata svoje delo tudi Klavdija Tretjak in Nuša Repše iz turisticnega društva. Pozornim obiskovalcem številnih lokalnih prireditev zagotovo padeta v oci, saj ju zaradi strasti in zagnanosti, ki ju vlagata v delo, preprosto ni mogoce spregledati. In, ne, pri tem ju ne vodita ne želja po zaslužku ne potreba po trepljanju po ramenih. Prav nasprotno, vse skupaj opravljata cisto prostovoljno! Ker imata strast in tako delo preprosto v krvi. Tako kot tudi orientacist Krešo Keresteš in še mnogi drugi, v lokalno okolje mocno vpeti obcani. 
Prevec jih je, da bi jih prav vse našteli z imenom, ste jih pa zago­tovo že opazili, ne le na straneh Odseva, predvsem v svoji sredi. Prepoznate jih cisto preprosto: po strasti, ki jo vnašajo v svoje delo in tudi sicer v življenje! 
Naj se vseh nas dotakne del te njihove strasti – v mesecu maju, ki velja med drugim tudi za mesec ljubezni (do samega sebe, do drugih in do vsega, kar pocnemo), pa tudi sicer, kadarkoli! 
Glavna in odgovorna urednica 
Vesna Sivec Poljanšek 

Obcina Trzin 
Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si 
Telefonske številke: 
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 
Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. 
Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice 
»Medobcinski inšpektorat in redarstvo« 
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si 
Telefonska številka: 
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 

Obcinske novice 

26. obcinska seja 
Zadnjo aprilsko sredo, tik pred prazniki, je bila na sporedu 26. obcinska seja. Dnevni red je bil tokrat še enkrat obsežnejši kot sicer, zato vam bomo tu samo na kratko nanizali, kaj je bilo obravnavano. Župan je še pred zacetkom seje z dnevnega reda umaknil napovedano tocko o sprejemu predloga Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu, ker je svetnik Podlogar že na zadnji seji podal pripombo, da gra­divo za to tocko ni pripravljeno v skladu s poslovnikom. 

Aprilska seja je praviloma vedno namenjena predstavitvi letnih po­rocil o delovanju javnih ustanov, povezanih z obcino, zato so se sve­tniki tudi letos najprej seznanili s temi porocili – z letnim porocilom domžalskega zdravstvenega doma, Centra aktivnosti Trzin (CAT), osnovnih šol Roje in Trzin ter glasbene šole Domžale, Medobcinskega muzeja Kamnik, Centra za socialno delo Domžale in Medobcinskega inšpektorata in redarstva. Ob predstavitvi letnih porocil so izvedeli še, kako je v trzinski obcini delovala pomoc na domu, pregledali fi­nancno porocilo o delovanju Odseva in se seznanili z uresnicevanjem zastavljene programske sheme odgovorne urednice, sprejeli sklep o potrditvi predloga obcinske komisije za informiranje, obcinska prizna­nja in proslave ter promocijo obcine za podelitev priznanj Obcine Trzin za leto 2018, ob tem pa sprejeli še sklepa o odvzemu in kasneje še o dolocitvi statusa javnega dobrega v lasti Obcine Trzin. Sledila je prva obravnava odloka o turisticni taksi in odloka o pokopališkem redu. Pri obeh tockah se je oglasil svetnik Podlogar: glede višine turisticne takse je predlagal, da bi lahko bila 2 evra, ker da je turisticna taksa v Ljubljani še za pol evra vec in torej ni razloga, da bi morala biti v Trzinu tako nizka, kot je ta hip (1,20 evra na eno osebo na noc), pri obravnavi odloka o pokopališkem redu pa je predlagal, da se razmisli tudi, kje v Trzinu bi lahko izvajali raztros pepela. Župan je obljubil, da bodo oba predloga proucili, in tako gresta omenjeni tocki v nadaljnjo obravnavo.     
Svetniki so se na aprilski seji seznanili še s porabo obcinskih sredstev v Smucarskem društvu Trzin v letu 2016 in v skrajšanem postopku po­trdili zakljucni racun proracuna Obcine Trzin za leto 2017, razpravljali pa so tudi o oglaševanju letošnjih predvolilnih besedil v Odsevu in potrdili sklep o prenehanju funkcij Katarine Kadunc na mestu predse­dnika in clana Nadzornega odbora Obcine Trzin. 
Tik pred koncem seje se je svetnik Podlogar županu opravicil za svoj nacin komuniciranja na prejšnji seji, ki ga je župan oznacil kot žalji­vega. 
Z vsemi podrobnostmi s 26. obcinske seje, ki se je koncala v dveh urah, se lahko seznanite na spletni strani Obcine Trzin. 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek 
Na podlagi 39. clena Zakona o volit vah v dr žavni zbor (Uradni list RS, št . 10 9/06 – Z VDZ-UPB1, 5 4/07 – odl. US , 35/14 – odl. US in 23/17), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote 
SKLEP O DOLOCITVI VOLIŠC IN OBMOCIJ VOLIŠC 
za izvedbo predcasnih volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 3. junija 2018. 
VOLIŠCE 4.11.14 - OSNOVNA ŠOLA ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega ba-VOLIŠCE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM TRZIN I taljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Ljubljanska cesta 58, Domžale Mengeška cesta 7b, Trzin Rašiške cete vsa, razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova Predcasno glasovanje. Trzin: Habatova ulica, Jemceva cesta,   Kme-ulica, Za hribom 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Žu­ticeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, panciceva ulica. VOLIŠCE 4. 11.970 - DOMŽALSKI 3, 3a, 4, 4a, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10a, 11, DOM 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, Ljubljanska cesta 58, Domžale 13c, 13d, 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška VOLIŠCE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA Volišce za volivce, ki nimajo stalnega prebi­cesta in  Za hribom 6, 7, 8, 8a,  9,  9a,  10, TRZIN III vališca na obmocju okraja. 10a, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, Mengeška cesta 7b, Trzin 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, 22, 26, 28, 30 in 36. Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Boro-Vsa volišca na obmocju okraja so dostopna 
vec, Brezovce, Brodišce, Dobrave, Gmajna, invalidom. VOLIŠCE 4.11.15 - OSNOVNA ŠOLA Hrastovec, Kidriceva ulica vsa, razen št. 5, TRZIN II Kratka pot, Ljubljanska cesta 15a, 17, 19, Številka: 041-6/2018, datum: 20. 4. 2018 Mengeška cesta 7b, Trzin 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 28a, 29, 33, REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLIL-Trzin: Cankarjeva ulica, Kidriceva ulica 5, Ko-35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, NA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. šakova ulica 1 in 2, Ljubljanska cesta 15, 16, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in 55, Mlakarjeva uli-VOLILNE ENOTE 16a, 16b, 16c, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ca 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Pernetova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen 4, 4a, 6, ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdi-PREDSEDNICA 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, Partizanska nova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE ulica, Plošcad dr. Tineta Zajca, Prešernova cete 1, 2, in 5a in Zorkova ulica. Anita Janjoš, univ. dipl. prav. 

Obcinske novice 



Predstavitev Obcinskega prostorskega nacrta

Obcina Trzin je pripravila 11. aprila ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma javno obravnavo spremenjenega Obcinskega prostorskega nacrta (OPN). Kljub zgodnji uri se je obravnave udeležilo okoli 50 obcanov, vecji del stanovalcev Kidriceve, med katermi je dan prej zaokrožilo obvestilo o razgrnitvi OPN. Na obravnavi je 
bilo tudi nekaj obcinskih svetnikov. 



Po uvodnem pozdravu župana Petra Ložarja je Ana Movrin predsta­vila možnosti dajanja pripomb in predlogov, v nadaljevanju pa je Judi­ta Thaler iz podjetja URBI predstavila zgodovino priprave prostorskih aktov in OPN od leta 2014 do danes (spremembe strateškega dela in izvedbenega dela) in podrobno orisala vse že vkljucene spremembe OPN-ja. 
Po tricerturni razlagi Thalerjeve, ki so jo obcani veckrat prekinili z vprašanji, je pobudo prevzel župan. Omenil je vecje posege v prostor: rondojsko križišce z Mengeške proti Grajski cesti, ki je bilo predvide­no že pred desetletjem, ob rekonstrukciji Mengeške ceste, nacrtovano trzinsko obvoznico in umestitev pokopališca južno od obmocja t. i. Ha­batove deponije. Najvec polemike je povzrocila lokacija pokopališca, zato je župan najprej povzel zgodovino izbiranja lokacije zanj z izsledki ankete iz leta 2011. Obcani, vecinoma stanovalci Kidriceve ulice, so izrazili zacudenje nad umestitvijo pokopališca na omenjeno lokacijo in pomisleke o njeni primernosti. Pri tem so navajali visok nivo podtalni­ce in neprimerno prometno infrastrukturo, dvom pa so izrazili tudi o ekonomski upravicenosti investicije, zato so predlagali ponovno preso­janje tako glede lokacije kot glede potrebe po pokopališcu. Udeleženci obravnave so si lahko ogledali tudi geološko-hidrogeološko porocilo, ki ga je pred štirimi leti za Obcino Trzin izdelalo podjetje Geoinžiniring. 
Županov prikaz nekaterih vecjih nacrtovanih posegov v prostor 
(V zakljucku omenjenega porocila je navedeno, da obmocje ne zahteva vecjih geotehnicnih posegov in da bi bila izvedba pokopališca možna. Zapisano pa je tudi, da je pri vecjih nalivih možno zastajanje vode in da bi bilo zato smiselno urediti dreniranje meteorne vode, da bi pri vecjih obremenitvah lahko prihajalo do posedanja v globini pod 3 metre in da bi bilo glede na velikost posega geološke raziskave treba razširiti proti severovzhodu.) 
Poleg pomislekov glede pokopališca je bilo na javni obravnavi izra­ženo tudi nezadovoljstvo glede tokratnega obvešcanja o obravnavi in glede njene zgodnje ure, zastavljena pa so bila vprašanja, kdo in kdaj je dajal in sprejemal pobude za spremembe OPN, kaj se dogaja z obvo­znico ... Podan je bil tudi predlog za ustavitev postopkov OPN in izdela­vo kvalitetne urbanisticne in prometne študije. Po skoraj dveurni burni razpravi, ko je ostala v dvorani le še pešcica obcanov, je Mojca Hrabar iz podjetja OIKOS na kratko predstavila še Okoljsko porocilo in Doda­tek za presojo sprejemljivosti sprememb in dopolnitev OPN. Obcinska uprava je sprejemala pisne pripombe obcanov do konca aprila, spreje­mala pa jih je tudi še na javni obravnavi. Prejete pripombe in predloge bodo pristojni proucili in sprejeli strokovna stališca, ta pa bodo obja­vljena na obcinskih spletnih straneh in na oglasni deski Obcine Trzin. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 


Vabljeni na tecaj za prostovoljce! 
V okviru Lokalnih akcijskih skupin (L AS) za mesto in vas in s so­financiranjem Republike Slovenije in Evropske unije s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj smo v naseljih Trzin, Mengeš, Vodice, Moste in Komenda aprila zaceli izvajati projekt Krekovo sre­dišce. Nosilec projekta je Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, partner pri njegovem izvajanju pa zavod Medgeneracijsko središce Komenda. 
Namen projekta je povecati socialno vkljucenost vseh prebivalcev v lokalno okolje in spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in kakovo­stno aktivno staranje.
 V okviru tega vas vabimo na informativno predstavitev 
brezplacnega TECAJA ZA PROSTOVOLJCE – VODITELJE MEDGENERACIJSKIH SKUPIN ZA KAKOVOSTNO STARANJE, 
ki bo v sredo, 23. maja, ob 17. uri v Komendi, na Glavarjevi cesti 104 (Glavarjeva bolnica), ko bo projekt podrobneje predstavil predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka prof. dr. Jože Ramovš. 
Življenje je kvalitetno, ce je poskrbljeno za clovekove materialne potrebe in ce živi v lepih medcloveških odnosih. Življenje v dobrem medcloveškem sožitju pa je najvec, kar imamo, zato se nam splaca potruditi za to, da je to lepo in kakovostno. 
Viktorija Drolec, projekt Krekovo središce, 
viktorija.drolec@zmsk.si 

Obcinske novice 





Reorganizacija centrov za socialno delo – na 

teren, bližje k ljudem!

Socialna problematika – stiske in težave ljudi – zahteva strokovno, hitro in ucinkovito pomoc in podporo javnih služb. Za primerno obravnavo vse zahtevnejših potreb pa potrebujemo sodoben, strokoven in ucinkovit sistem socialnega varstva, zato želimo z reorganizacijo centrov za soci­alno delo (CSD) odpraviti slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve. 

Reorganizacija vkljucuje tri spremembe: uvedbo informativ­nega izracuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo, z njo pa uvajamo rešitve, ki prinašajo koristi predvsem za uporabnike storitev teh centrov po vsej Sloveniji. 
Z informativnim izracunom bodo postopki preglednejši, z opustitvijo obveznosti vsakoletnega obnavljanja letnih pravic pa tudi enostavnejši 
Z reorganizacijo se uvaja novost – informativni izracun, ki bo povecal transparentnost odlocanja o pravicah iz javnih sredstev. Tako bodo upravicenci do pravic in subvencij sproti obvešceni o podatkih, s katerimi razpolaga center za socialno delo (zlasti o izpolnjevanju pogojev glede na premoženjski položaj družine), in predvidenim skle­pom, tj. višino pravice/subvencije in obdobjem upravicenosti. Informa­tivni izracun bo veljal kot zacasna odlocitev centra za socialno delo, bo pa, ce se bo uporabnik s to strinjal, potem avtomaticno postala koncna odlocba. Ce bo uporabnik na informativni izracun podal ugo­vor, bo izracun pregledala pristojna služba centra za socialno delo in na podlagi tega izdala odlocbo. Informativni izracun bo v rabi pri vseh pravicah iz javnih sredstev. 
Pri vseh letnih pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, subvenci­je za vrtec, malice in kosila, državna štipendija) pa bodo informativni izracuni izdani avtomaticno enkrat letno. Tako bo uporabnik dolžan oddati vlogo samo za prvo uveljavljanje pravice (npr. za otroški do­datek ob otrokovem rojstvu), potem pa bo za nadaljnje prejemanje te pravice sistem sam letno preverjal izpolnjevanje pogojev. Obdelava podatkov bo avtomatizirana, zato bodo strokovni delavci s tem bi­stveno razbremenjeni administrativnega dela. 
Centri za socialno delo bodo informativne izracune zaceli izdajati 1. januarja 2019, hkrati pa je to tudi presecni datum, od kdaj stran­kam za nadaljnje uveljavljanje letne pravice ne bo vec treba oddajati vlog, ker bo center za socialno delo po uradni dolžnosti od tega datuma naprej sam izvajal postopke preverjanja izteka pravic. 
Centri za socialno delo bodo prešli na množicno izdajanje avtoma­ticnega informativnega izracuna za vse prejemnike/družine z odobre­nimi letnimi pravicami s 1. septembrom 2019, to pa prinaša tudi popolnoma avtomatizirano podaljševanje letnih pravic enkrat letno, 

in to vsako jesen. Socialna aktivacija za boljši položaj dolgotraj­no brezposelnih 
Projekt socialne aktivacije predstavlja celovit pristop k reševanju problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgoletnih prejemni­kov denarne socialne pomoci. Njen namen je prepoznati, usmerjati in motivirati za vkljucevanje ter spremljati v socialno aktivacijo vkljuce­ne osebe, poleg tega pa vkljucene tudi podpreti pri njihovi reaktivaciji, integraciji v razlicne družbene sisteme in jih tako ponovno vkljuciti na primarni, sekundarni in terciarni trg dela. 
Z vzpostavitvijo celovitega sistema socialne aktivacije bo projekt omogocil vecjo socialno vkljucenost in zmanjšal tveganje revšcine prejemnikov denarne socialne pomoci in drugih izkljuce­nih oseb ter omogocil povecanje kompetenc in moci socialno izklju­cenih oseb. V programe socialne aktivacije bo v letih 2017 in 2018 vkljucenih 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in takih prejemnikov denarnih socialnih pomoci, v vseh petih letih (2017–2022) pa skupno 
12.500 oseb. 
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada za obdobje od 1. 1. 2017 do 
31. 12. 2022. 
Nova organizacijska struktura za boljše storitve za uporab­nike 
Reorganizacija uvaja novo organizacijsko strukturo centrov za so­cialno delo, z namenom, da bi se izboljšala njihova dostopnost in povecala kakovost storitev za uporabnike. Z novo strukturo bomo poenotili delovanje centrov za socialno delo in poenostavili upravne postopke. Centri za socialno delo ostajajo na lokalnem nivoju še naprej osrednja strokovna institucija socialnega varstva, z reorganizacijo pa ustanavljamo ob obstojecih centrih še 16 no­vih, iz obstojecih 62 centrov pa se oblikuje 63 avtonomnih enot CSD, ker se najvecji, CSD Maribor, preoblikuje v dve enoti. 
Takšna organizacija bo med drugim omogocala vec casa za te­rensko delo, saj bodo enote tako razbremenjene administrativno­-upravnih postopkov. 
• 	
Z uvedbo nove organizacijske strukture bodo na ravni novousta­novljenega centra za socialno delo organizirane skupna splo­šna služba (kadrovska služba, racunovodst vo, tehnicno-admini­strativna služba …), služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (vodenje postopkov za pravice iz javnih sredstev: za otroški dodatek, znižanje placila za programe vrtcev, državno šti­pendijo, dodatne subvencije za malice za ucence in dijake in sub­vencije za kosila za ucence) in skupna strokovna služba, ki bo vkljucevala službo za koordinacijo in pomoc žrtvam (interventna služba, krizni centri). Predvideva se, da bo znotraj skupne stro­kovne službe delovala tudi mobilna strokovna enota, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki razlicnih profilov (psiholog, pravnik, speci­alni pedagog itd.) in bo na razpolago vsem enotam obmocnega centra za socialno delo. 

• 
Enote centrov za socialno delo bodo delovale kot vstop­na tocka za vse pravice uporabnikov in bodo še naprej izvajale strokovne naloge, socialnovarstvene storitve, javna pooblastila in razlicne socialnovarstvene programe. V enotah bodo še nap­rej sprejemali vloge (ZUPJS, ZSVarPre, ZSDP-1 …) in odlocali o denarni socialni pomoci, varstvenem dodatku, subvenciji za 



Obcinske novice 

najemnino, pravici do placila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdra­vstvenih storitev, otroškem dodatku, ce se istocasno vodi posto­pek o pravici do denarne socialne pomoci, pravicah iz starševske­ga varstva in družinskih prejemkih. 

Kljub reorganizaciji centrov za socialno delo pa se ohranijo pred­nosti njihove dosedanje organiziranosti, in sicer obstojece lokacije, ki omogocajo uporabnikom neposreden dostop (na primer vlaganje zahtevkov in hkrati urejanje drugih pravic na centru za socialno delo, informiranje o pravicah, lažje urejanje sprememb), centru pa omogo­cajo poznavanje uporabnikove situacije in družine in hitro reagiranje v nujnih primerih. 
Reorganizacija centrov za socialno delo bo prinesla uporabnikom številne koristi. Ker se bo izboljšala njihova dostopnost (krajevno in s tem tudi casovno), bodo storitve za uporabnike prijaznejše. Stro­kovnjaki s specificnimi znanji bodo s svojimi metodami dela poskrbeli, da bodo za vse uporabnike dostopne storitve po istem standardu. Z reorganizacijo tako približujemo te centre uporabnikom in se tako res vracamo na teren, kar poudarja tudi geslo naše reorganizacije: »Na teren, bližje k ljudem!« Centri za socialno delo bodo zaživeli na ta nacin 1. oktobra letos (2018). 
CSD Domžale 



Sodelovanje Univerze v Ljubljani s Centrom za socialno delo za družbeno korist 
Center za socialno delo Domžale izvaja že vec let projekt socialnega ucenja Ucenje za življenje, ki je nastal kot odgovor na potrebe staršev in otrok v obcinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravce. Socialne delav­ke, ki se ukvarjajo s svetovanjem družinam, odraslim in otrokom, so opazile, da se pri svojem delu srecujejo z družinami z mnogimi izzivi, zaradi katerih potrebujejo podporo tudi pri vsakdanjem življenju. 
V podporo projektu socialnega ucenja smo se zbrali študentje razlicnih študijskih smeri, kot so socialno delo, socialna pedagogika, predšolska 
vzgoja in družboslovna informatika, z namenom, da razišcemo potrebe otrok, ki so v projekt že vkljuceni, da zagotovimo nove laicne sodelav­ce in da poskušamo najti potencialne donatorje, ki bodo prepoznali vrednost projekta za lokalno okolje in nam z donacijami omogocili, da bomo otrokom pomagali in jim zagotovili razlicne prostocasne de­javnosti. Vabimo vas, da se nam pri izvedbi projekta socialno ucenje v vašem lokalnem okolju pridružite, saj boste s tem prispevali nekaj koristnega tudi za svojo obcino Trzin. Veseli bomo tako donatorskih sredstev kot tudi vašega casa, ki bi ga kot prostovoljci preživeli s takim otrokom v vašem okolju, približno uro do dve na teden. S tem bi pridobili nova znanja in izkušnje, prosti cas bi preživljali na zanimiv nacin in spoznali bi nove ljudi. Pri tem bi imeli pomoc – podprli bi vas z mentorstvom strokovne delavke, na intervizijskih srecanjih bi izmenjavali izkušnje z drugimi prostovoljci in povrnili bi vam potne stroške. Ce vas sodelova­nje zanima, se, prosim, povežite z vodjo projekta Veroniko Rajk, univ. dipl. soc. del, po elektronski pošti na naslov: veronika.rajk@gov.si. 
Maja Gnidovec in Katarina Zagorac, foto: Tamara Rape 
Žiberna 

Pri projektu socialnega ucenja so se zbrali študentje razlicnih študijskih smeri. 


Volitve 2018 




ANTON PERŠAK, DeSUS 
*2. 1. 1947, univ. dipl. režiser, univ. dipl. literarni komparativist 

Režiser, pisatelj, literarni in gledališki teoretik in esejist, zaposlen v gledališcu (1976–78), na Akademiji za gledališce, radio, film in televizijo (1978–2004). Politicno dejaven od 1988: »pisateljska ustava«, soustanovitelj Slovenske demokraticne zveze; delegat, podpredsednik DPZ, v Skupšcini RS 1990 –92, poslanec Državnega zbora 1992–96; 16 let župan Obcine Trzin, 10 let državni svetnik, 2 leti državni sekretar; 2 leti minister za kulturo. 



Perspektive niso samo rožnate (varnost, migracije, Evropa zaostaja, male države so žrtve iger velikih držav in multinacionalk, socialno raz­slojevanje, slab odnos do starejših, neslišane potrebe mladih, kapital vlada politiki in medijem, vsiljuje model prekarnega dela itd.). Moj odgovor: zagotoviti dostojne razmere za življenje starejših, ohra­nitev dostojanstva vseh ljudi; cim višja stopnja zaposlenosti, ustre­zno placilo za delo! Samo to bo omogocilo dostojne pokojnine za vse upokojence. Solidarnost med generacijami kot pogoj za življenje naših otrok. Zato je nujen model trajnostnega razvoja! Naše gospodarstvo ne sme biti odvisno od nemškega gospodarstva. Najti moramo niše, ki nam bodo omogocile prodor na tuje trge s koncnimi izdelki, ceprav je povezovanje z drugimi nujno. V skrbi za varnost upokojencev nasprotujemo razprodajanju dobrih podjetij; po zgle­du uspešnih »socialnih« držav bomo ustanovili demografski sklad, premoženje katerega bodo postala uspešna državna podjetja. Pod­piramo razvoj znanosti, ki omogoca razvoj in uspešno tekmovanje s tehnološko razvitejšimi gospodarstvi in razmah slovenske kulture, ki nas povezuje v skupnost. 
Poslanec, »predstavnik vsega ljudstva«, predstavlja tudi okolje, v katerem je bil izvoljen. Zavedam se potreb okraja, v katerem kandi­diram; zato se bom zavzemal za odpravo prometnih zagat, ki pestijo obcine Trzin, Domžale, Mengeš; za dokoncanje mengeške in izgra­dnjo trzinske obvoznice, za rešitve, ki bodo prometno razbremenile ožje obmocje Domžal, in podpiral vse projekte naših obcin, pri katerih mora sodelovati država (gradnja novega kulturnega doma v Trzinu, zagotavljanje ustreznih razmer za razvoj šolstva, otroškega varstva, celovite oskrbe starejših in športa in za nadaljnji razvoj že zdaj uspe­šnih obcin). 


Volitve 2018 





Mag. GORAN ŠARAC, SD 
Sem Goran Šarac, mag. ekon., krajan Škrjancevega pri Radomljah. 
V osemdesetih letih je moje življenje za znamovalo uk varjanje z glasbo – bil sem ustanovni clan glasbenih skupin Rendez-vous in Big Ben in skla­datelj z najvecjim številom uspešnic in prodanih plošc pri nas. Ta glasba je mocno zaznamovala mojo generacijo. 
V devetdesetih letih, v casu podjetniškega zagona, rojstva Slovenije in spremembe družbenega reda, sem združil svoje ekonomsko in glasbeno znanje in ga izrabil za ustanovitev slovenske glasbene industrije in av­torskih združenj. Vodil sem uspešno založbo, s pokojno soprogo Simono Weiss organiziral najvecje koncertne turneje tistega casa in tako sloven­sko glasbo z veselic vrnil v velike dvorane. 

Vsa pridobljena znanja, svoje izkušnje in energijo želim uporabiti v po­litiki. Delovati si želim v dobro skupnosti, saj so moji osebni, poklicni in materialni cilji že izpolnjeni. 
V našem kraju 


20. tek Petra Levca v znamenju presežkov
Rekordno število tekacev in tekacic vseh starosti se je 21. aprila pomerilo na 20. teku Petra Levca Skirca, med njimi tudi tisti, ki so se s svojimi pasjimi ljubljencki udeležili 7. teka s kužki. Obe športni prireditvi je kot že vsa leta organiziralo trzinsko športno društvo, ki se je s tem tudi tokrat pridružilo seriji tekov Gorenjska, 
moj planet.  



Na letošnje tekaške preizkušnje, ki so vodile po asfaltu, po makadamu in po gozdnih poteh našega kraja, se je prijavilo kar 218 tekmovalcev, že ko so se v dopoldanskih urah zaceli zbirati na plošcadi med bloki prvi te­kaci, pa je sobota brez oblacka na nebu že obetala visoke temperature. 
Najprej se je na progi preizkusilo 24 tekacev z glasnimi kužki. S starta pred Centrom Ivana Hribarja so se po poku pištole ob pol desetih neu­cakano pognali po 5-kilometrski progi, ki je bila letos enaka kot lani. Ob prihodu na cilj je zaradi neugodne temperature marsikateri tekmovalec svojega štirinožnega prijatelja osvežil kar v fontani pred CIH-om, kas­neje pa so v fontani, polni hladne vode, brezskrbno cofotali tudi otroci. Preizkušnjo s kuži sta prva pretekla Damjan Žepic in Lara Puc, tretjega mesta med moškimi navezami s psom pa se je veselil domacin Aleš Rink, ki je nato tekel tudi v preizkušnji na 10 kilometrov. 
Sledil je rekreativni družinski kilometer, na katerem so okoli OŠ Tr­zin in Tavbi šotora tekli predšolski otroci s svojimi starši, celo mamice z otroškimi vozicki, isto traso pa so kasneje tekmovalno pretekli tudi osnovnošolci prve in druge triade. Na cilju so se vsi mali tekaci raz­veselili lesene spominske medalje in vrecke s prakticnimi nagradami, prvi trije pa so na uradni razglasitvi prejeli medaljo. Prvega mesta med 33 tekmovalci obeh triad se je veselila Petja Rebula, drugi je bil Janže Novak in tretji Tadej Kadunc. 
Teklo se je po trzinskih ulicah pa tudi po makadamskih in gozdnih poteh. 
Vrhunec te športne prireditve pa je bila zagotovo tekaška preizkušnja na 5 in 10 kilometrov, tudi ta po isti trasi kot lani. Ob napetosti ob startu pa se je zaradi žgocega sonca zelo ogrelo tudi ozracje, saj je termometer okoli 11. ure kazal že skoraj 24 stopinj, zato je bila proga za marsikoga precejšen izziv. Po skupnem ogrevanju pod vodstvom va­diteljice Asje iz Bodifita se je na skupinskem startu obeh preizkušenj zbralo vec kot 150 tekmovalcev in se jih je manj kot tretjina preizkušala na krajši razdalji. Skupini sta tekli skupaj do gradu Jable, od tam naprej pa se je njihova pot locila – kratkoprogaši so se po krajšem ovinku po gozdu vrnili do gradu in tekli nazaj do CIH-a, preostali pa so pot nada­ljevali proti Dobenu, Mengeškemu bajerju, mimo lovske koce in nato nazaj proti izhodišcu. Po mnenju nekaj tekacev je bila najtežja zadnja ravnina, za druge so predstavljali izziv zahtevni klanci, za vecino pa je bilo zaradi vrocine najbolj prijetno teci po gozdu, kajti na odprtem je sonce neusmiljeno pripekalo. 
Približno na polovici najdaljše preizkušnje je ena od tekmovalk (ver­jetno zaradi dehidriranosti) izgubila zavest. Na pomoc sta ji nesebicno priskocila ena od udeleženk teka in nakljucni mimoidoci sprehajalec in jo z avtomobilom pripeljala do cilja, kjer je bila takoj deležna nujne me­dicinske pomoci reševalcev. 
Na cilju so se utrujeni tekaci hvaležno okrepcali s sadjem in vodo, ki 



Po koncanem teku so plošcad napolnili utrujeni tekaci in številni pomocniki organizatorjev, otroci pa so se še naprej zabavali na pisanih, kot vedno odlicno pripravljenih delavnicah. Pokali za najhitrejše udeležence tekaških preizkušenj 

V našem kraju 


je bila sicer na voljo tudi ob progi. Krajšo razdaljo sta najhitreje pre­tekla Nejc Pogacnik in najmlajša udeleženka tega teka, Lejla Osolnik. Na zahtevnejši daljši razdalji je prvi pritekel na cilj Gašper Bregar in postavil tudi nov rekord proge, za njim pa sta se uvrstila Bashir Rezai in Uroš Kožar. Med tekmovalkami je bila najhitrejša Ana Vrecar pred Nives Skube in Natašo Radkovic. Podrobni rezultati so objavljeni na spletni strani tek.trzin.si. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 





Tradicionalni blagoslov konj 
V nedeljo, 22. aprila, dan pred godom sv. Jurija, je bil pred cerkvijo sv. Florijana v Trzinu blagoslov konj. Zbrane konje in konjenike je blagos­lovil župnik Boštjan Gucek. 
Tudi letos je blagoslov konj na dan pred godom sv. Jurija privabil kar nekaj konjenikov in ljubiteljev teh plemenitih živali, predvsem najmlaj­ših. Letošnji blagoslov je bil že peti po vrsti, in to na pobudo farana, konjerejca Matica Mušica. Bagoslovljenih je bilo 10 konj. 
Domacim konjerejcem so se na prireditvi pridružili še gostje iz sose­šcine in s tem dogodek še malo bolj popestrili, zbrani pa so si obljubili, da se bodo prihodnje leto znova zbrali na tem blagoslovu. 
Kot veleva tradicija, je bila najprej kratka molitev, sledil pa je bla­goslov soli, konj in njihovih lastnikov, z željo, da bi bili zdravi, zatem pa je bilo še prijetno druženje s pogostitvijo. In ker seveda ni manjkalo priložnosti za fotografiranje, je nastala galerija slik, ki si jih lahko ogle-date na spletni strani župnije. 

Boglonaj vsem marljivim gospodinjam za pripravljene dobrote in tr­zinskim gasilcem, da so med blagoslovom za varnost vseh poskrbeli z zaporo ceste. 
Že zdaj pa vabimo vse konjerejce in ljubitelje konj na naš blagoslov prihodnje leto. 
Miha Gradišek, foto: Manuela Kompara in Miha Gradišek 


V našem kraju 





Trzin je (znova) cist!

Prvo majsko soboto je bila v Trzinu organizirana tradicionalna akcija Ocistimo Trzin. Akcijo je pripravila Obcina Trzin v sodelovanju s trzinskimi društvi in organizacijami, in to letos nekaj tednov kasneje kot sicer, zato je bilo delo zaradi razrasle trave in druge podrasti nekoliko težje. 




»Na obcini so premišljevali, da bi se 15. septembra letos pridružili akciji Ocistimo Slovenijo in svet 2018. Ker sem se po daljši odsotnosti vrnila na delo šele sredi aprila, sem takrat na hitro organizirala to tradicionalno trzinsko cistilno akcijo. Prva primerna prosta sobota pa je bila žal šele sobota 5. maja,« pojasnjuje Vika Kreca z Obcine Trzin letošnji poznejši datum akcije. 
Na ocišcevalnem pohodu so obcani odstranili veliko cigaretnih ogorkov, plocevink, plastenk in drugih plasticnih izdelkov, nekaj avto­mobilskih gum in druge avtomobilske opreme, celo uporabljene kon­dome in še marsikaj. Hudovali so se tudi nad veliko kolicino pasjih iztrebkov, ena zanimivejših najdb pa je bila živa želva v Pšati. Zelo nasmetena je bila okolica nekdanjega obrata za izdelovanje dišecih smrekic, pa tudi obmocje ob železnici in obrobje industrijske cone s parkirišci vecjih podjetij. 
Cistilni akciji so se tokrat prvic pridružili tudi trzinski taborniki. Mlajši so cistili okolico šole, starejši pa so ubrali krožno pot od nasmetenih stopnic, kjer so našli tudi nekaj odvrženih injekcijskih igel, naprej po gozdni ucni poti in nazaj ob vznožju našega kraškega osamelca. Ude­leženci te akcije (udeležujejo se je vecinoma isti obcani) na splošno ocenjujejo, da je odpadkov iz leta v leto manj, a kljub temu še vedno prevec. Župan Peter Ložar, ki se prav tako že vrsto let udeležuje cis­tilnih akcij, je tem sokrajanom hvaležen: »Iskrena hvala vsem udele­žencem. Vsako leto manjše kolicine smeti pomenijo, da se dolgoleten trud na podrocju ozavešcanja obrestuje.« Po uradnih podatkih je letos v akciji sodelovalo 150 obcanov, komunalno podjetje Prodnik pa je v 

foto: Miha Pavšek 
ponedeljek dopoldan, dva dni po koncu akcije, odpeljalo 2960 kilogra­mov odpadkov. Pri tem pa je zanimivo, da se je v nedeljo dopoldan v velikem zelenem zabojniku za smeti pri cerkvi znašlo še veliko vec odpadkov, kot jih je bilo tam ob koncu sobotne akcije, med njimi tudi zdravju škodljive salonitke. Ker zahtevajo te posebno obravnavo, za­gotovo ni prav, da jih je nekdo skrivoma odložil v zabojnik, pa ceprav je to vsekakor še vedno boljše, kot da bi se znašle na divjem odlagališcu v gozdu. 
Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic 

V našem kraju 

Tudi za Trzince pomembna cestna novica 
Trzinci smo tako kot drugi Slovenci veseli dobrih prometnih novic, še posebej tistih, ki so povezane z izboljšavami. Eno tako smo pred casom zasledili v me­dijih, z naslovom V dveh letih kar dve obvoznici – mengeška in vodiška. Seveda se ob tem kdo vpraša, kje pa je trzinska obvoznica, a na to bomo ocitno morali še (po)cakati. Zato pa se bo letos zacela in tudi koncala gradnja manjkajocega dela mengeške obvoznice, sledila pa bo gradnja obvoznice v Vodicah. 
Pri sosedih, v Mengšu, so v zadnji fazi dopolnjevanja že oddane-odpravili še raje in pogosteje ga gradbenega dovoljenja za dokoncanje mengeške obvoznice. Ne-in po možnosti kar s kolesom. dokoncanost te pa obcuti tudi marsikateri Trzinec, pa najsi se pelje skozi Mengeš, proti Brniku, ali pa mimo Mengša, proti Kamniku. V Miha Pavšek družbi DRI, upravljanje investicij, hišnem izvajalcu projektov Direkcije RS za infrastrukturo, so že pripravili tudi razpis za izbiro izvajalca, ki bo gradil ta 1817 metrov dolgi odsek mengeške obvoznice, vrednost del pa je ocenjena na 2,3 milijona evrov (z DDV). Po gradnji obvoznice v obcini Mengeš se bo projekt nadaljeval z gradnjo povezovalne ceste tudi v obcini Vodice. 
Zaradi vecletnih slabih izkušenj z zamudami pri gradnji obvoznice v Mengšu, kjer so v civilno pobudo organizirani obcani zaradi tega lani pripravili dva odmevna protestna shoda, Mengšani nicesar vec ne 
Navezovalna cesta Želodnik– 

prepušcajo nakljucju in ves cas budno spremljajo te priprave, enako 
Mengeš–Vodice. Naj vas 

vestno pa bodo spremljali tudi gradnjo vse do dokoncanja obvoznice, nekoliko drugacna orientacija ki naj bi po zadnjih zagotovilih dobila uporabno dovoljenje v zacetku zemljevida ne zavede; nanj je 
bilo pac treba spraviti vse kraje 
leta 2019. Verjamemo, da bo res tako in da ni novica le posledica 
ob bodoci navezovalki. 

dejstva, da bomo imeli takrat za seboj že dvoje volitev – parlamentar-
Vir: casopis Dnevnik, 27. 3. 2018, ne in lokalne. Po dokoncanju obvoznice pa se bomo k sosedom tako podatki LUZ 



Pisana potepanja po razlicnih koncih sveta 
Pomladni dnevi, ko nas vedno toplejše sonce vse bolj vabi v naravo, Novi Zelandiji. Spoznali smo lahko pokrajino, kulturo, kulinariko, arhi­so tudi cas, ko zacnemo sanjati, kje bi preživeli poletne pocitnice. Pre-tekturo, znamenitosti in navade tamkajšnjih prebivalcev. Gospa Joži den se odpravimo v tuje kraje, še posebej, ce gre za druge celine, pa pa nas je prijetno presenetila še z znacilnim pecivom, da smo lahko še marsikdo rad prisluhne komu takemu, ki je te dežele že obiskal. Zato tako pobliže spoznali predstavljene kraje. Obema se zahvaljujemo za smo v Centru aktivnosti Trzin z veseljem organizirali tri potopisna pre-njun prispevek in se veselimo še kakšnega takšnega srecanja. davanja, na katerih sta nas naši dolgoletni clanici Biserka Cicerov in Jožica Rihter z besedo in fotografijami popeljali po Siciliji, Avstraliji in K. P., foto: Osebni arhiv Biserke Cicerov in Jožice Rihter 



V našem kraju 

Trzin je delovno najbolj intenzivna obcina 

Ste vedeli, da ima obcina Trzin kar trikrat vec delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev? 
Podatki Statisticnega urada za konec leta 2017 kažejo, da je takrat prihajalo na delo v našo obcino dnevno (ali kako drugace) iz drugih obcin nekaj vec kot 5 tisoc oseb, iz Trzina pa jih je takrat odhajalo na delo drugam nekaj vec kot 1200. 
Obcina Trzin ostaja tako prva med »izrazito delovnimi« obcinami, obcinami, ki imajo najvišji indeks delovne migracije oziroma v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delov­no aktivnih prebivalcev. Ob koncu leta 2017 je bilo v Sloveniji poleg Trzina še 17 takih obcin, in sicer Šempeter - Vrtojba, Ljubljana, Na­zarje, Kidricevo, Murska Sobota, Odranci, Zrece, Novo mesto, Gornja Radgona, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Idrija, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec. Ob tem je treba povedati, da pomeni besedna zveza »delovno mesto« pravzaprav delovno aktivno osebo glede na kraj dela in ne dejanskega delovnega mesta dolocene teritorialne enote. 
Kako velike so delovne migracije, je odvisno od števila prebivalcev in števila delovnih mest v obcini. V Sloveniji je bilo konec leta 2017 medobcinskih delovnih migrantov skoraj 437 tisoc 500, kar je vec kot polovica slovenskega delovno aktivnega prebivalstva. Po številu teh migracij je bila – pricakovano – najbolj obremenjena obcina Ljubljana, najvišji indeks delovnih migracij pa je imela, kot že receno, obcina Trzin. 
Nataša Pavšek 
Indeks delovne migracije je kazalnik, ki za posamezno teritorial no enoto (obcino, upravno enoto, statisticno regijo) povezuje šte vilo delovnih mest s številom delovno aktivnih prebivalcev (glede na prebivališce). Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami in ne upošteva notranjih delovnih migracij v opazovani teritorialni enoti. Glede na vrednost tega kazalnika se obcine delijo na delovne in bivalne. 
Vir podatkov: SURS 
Interaktivna karta: Indeks delovne migracije, obcine, Slovenija 2017 



Predavanja za lažjo pot k sebi 
V trgovini Presnica v obrtno-industrijski coni so od konca aprila do srede maja pripravili cikel predavanj z naslovom Na poti k sebi, ki jih je vodila Tatjana Frumen, priznana mojstrica reikija in razlicnih metod za osebnostno rast. 
deljenju hrane za mizo, ko najprej postrežemo otrokom, ker da so lacni in morajo zato jesti prvi, šele na koncu pa postrežemo partnerju in sebi. To je po metodi rangiranja cisto narobe! Naše prednice, kot pravi Frumnova, so se tega rangiranja držale mnogo bolj dosledno, saj so zelo dobro vedele, kdo je glava družine in komu bodo zato postregle najprej. 
Tretja zakonitost bivanja je sprejemanje in dajanje. Predavateljica je pojasnila, da od staršev pogosto prevec pricakujemo, saj se nam zdi, da so nam ti dolžni ves cas pomagati, tudi financno. »A takšno razmišljanje znova vodi v družinska nesoglasja, ustvarja slabo ener­gijo in ruši družinske sisteme,« je pojasnila Frumnova in še dodala: »Starši so nam dali najvec, kar je sploh možno: življenje. Ce dobimo še kaj vec kot to, moramo biti za vse hvaležni. Zato moramo o svojih starših misliti vse najlepše. Ce delamo drugace, v resnici grdo mislimo predvsem o samem sebi.« 
Predavateljica je obiskovalcem predavanj v Presnici posredovala veliko znanja in natrosila kup modrosti. Tako je med drugim poveda­la, zakaj je tako pomembno sprejemati svoje starše take, kakršni so (bili) – tak odnos do njih nam namrec potem kroji vse druge odnose v življenju, tako odnose v partnerstvu kot na delovnem mestu, vpliva pa tudi na naše zdravje, uspeh in še na kaj. Poducila nas je tudi o zamerah, o njihovem vplivu na naše zdravje in o tem, kdaj in kako je treba znati odpustiti najbližjim, pa o tem, kako ravnati z ljudmi, ki nas neprestano zasipavajo z negativnostjo ... 
Najsi so obiskovalci teh imenitnih brezplacnih predavanj obiskali le eno srecanje ali pa so se udeležili celotnega cikla (zadnje predavanje bo ta torek, 22. maja), so na koncu zagotovo spoznali predvsem eno: življenje je pravzaprav zelo preprosto. Ce smo spoštljivi do vsega, kar nam prinaša, tudi do manj prijetnih stvari, krmarimo skozenj lahkot­neje, predvsem pa je naše življenje veliko bolj polno. 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek 

Na prvem predavanju je pre­davateljica spregovorila o zako­nitostih bivanja; kajti ce se teh držimo – in v resnici so silno preproste! – je naše življenje na vseh nivojih lažje in lepše. 
In katere so osnovne tri za­konitosti bivanja? Prva zakoni­tost je pravica pripadnosti, kar preprosto pomeni, da ima prav vsak od nas pravico do svojega mesta v družinskem sistemu. »Vcasih se nam sicer zdi, da kdo v njem nima kaj iskati, a takšno razmišljanje je napacno,« je po­jasnila Frumnova in to ponazori­la s prispodobo o plevelu, ki ima v naravi prav tako svojo vlogo, kot druge rastline, saj konec koncev tudi ta po zgnitju služi kot gnojilo za druge rastline. 
Druga osnovna zakonitost bi­vanja je rangiranje, torej to, da ima to, kar je bilo v nekem siste­mu prej, pred drugim prednost. Ce želimo, da ostane družina zdrava celica, da se otroci v njej razvijejo v zdrave odrasle oseb­nosti, imata v družinskem sis­temu partnerja prednost pred vsemi drugimi, saj brez njiju otrok ne bi bilo. Predavateljica je razložila, da delamo napako pogosto že pri 
Tema meseca 




Klavdija Tretjak in Nuša Repše, prostovoljki trzinskega turisticnega društva 
»S prostovoljstvom delaš nekaj dobrega zase in za druge!« 

Po podatkih Slovenske filantropije deluje v Sloveniji vec kot 307 tisoc prostovoljcev, letno pa opravijo skoraj 11 milijo­nov ur prostovoljnega dela. Gre za neprecenljiv prispevek teh ljudi družbi, in to seveda brez placila in izkljucno v pros-tem casu. Nacionalni teden prostovoljstva, ki je namenjen praznovanju prostovoljstva, druženju sodelujocih in pove­zovanju organizacij, je bil letos od 14. do 20. maja pod ge­slom Prostovoljci kot vezivo družbe. Tak teden pa je hkrati tudi priložnost, da se prostovoljcem izkaže priznanje za nji­hovo delo. 
Ob tednu prostovoljstva smo se pogovarjali s prostovoljkama Klavdijo Tretjak in Nušo Repše, ki pod okriljem Turisticnega društva Kanja Tr­zin že osmo leto držita v rokah vse niti organizacije kar štirih osrednjih trzinskih prireditev: Florijanovega sejma, Noci carovnic, Miklavževega sprejema in Gregorjevega. Nastal je intervju, poln energije, smeha in medsebojnega dopolnjevanja stavkov … 
Obe sta mami, obe podjetnici, dejavni sta v svetu staršev na šoli in sta obcinski svetnici, clanici Liste za trajnostni razvoj Trzina ... Kako ob vseh obveznostih, ki jih imata, najdeta do­volj energije še za prostovoljno delo? 
Klavdija: Ker nimam veliko prostega casa, želim tega, ki ga imam, 
cim bolj koristno porabiti. Na zacetku sem izhajala iz tega, da lahko s 
prostovoljstvom naredim nekaj dobrega za dobrobit otrok… 
Nuša: … Zdaj pa so najini otroci že vecji, midve pa še kar vztrajava … 
(Smeh.) Sicer je pa tako, da vec ko imaš obveznosti, vec stvari opraviš. 
Ko se enkrat uležeš na kavc, je konec. Zato je najbolje, da si ves cas v 
gibanju. Seveda se ti kdaj tudi zatakne in marsikdaj tudi midve receva, 
da imava »prazne baterije« ... 
Klavdija: … vendar sva dve in … 
Nuša: … se tako dobro dopolnjujeva, da je po navadi tako, da ko eni 
zmanjka moci, je druga polna energije, in potegne za sabo še prvo, 
tako da nazadnje vse izpeljeva. 
Klavdija: Vsaka ima sicer svoje naloge, toda ce ena ne more, vskoci 
druga. Predvsem pa je vse skupaj samo stvar osebne organizacije 

casa. Ce si cas dobro razporediš, tudi narediš veliko. Pa še nekaj je: tako dobro sodelujeva zato, ker nobena od naju nikoli nicesar ne dela v zadnjem hipu. Vedno zacneva iz izhodišca, da bova zadnji dan samo še »kavo pili«. (Smeh.) 
Kako je prišlo do tega, da sta postali prostovoljki? 
Klavdija: Ko sem se pred 15 leti z družino preselila v Trzin, sem s prvim otrokom obiskala jesenski dogodek pri nekdanji gostilni Bar­ca, kjer je lastnica, zdaj že pokojna gospa Babnik, pripravljala praznik jesenskih dobrot. Zdelo se mi je fantasticno: kup dogajanja, ustvar­janja, vse je bilo brezplacno, otroci so uživali … Že takrat sem si rekla, da bi z veseljem pomagala pri cem takem. Sem kreativka, in tako sem v ustvarjalnih delavnicah za otroke videla nekaj, pri cemer lahko prispevam svoj delcek za vse, ne le za svojega otroka. Potem so leta minevala, še dvakrat sem postala mama in z otroki smo bili redni obiskovalci lokalnih dogodkov. In tako sta me pred osmimi leti opazila Tone Peršak in Jožica Valencak in me povabila k sodelovanju. Tedaj sem pod okriljem TD Kanja prevzela organizacijo noci carovnic in tako imenovane bucarijade. Zaceli smo v majhnem obsegu, skromno … Prvo leto je prišlo dvajset otrok, danes jih prihaja vec kot sto. Nuša: Jaz pa sem s prostovoljstvom zacela že pri 19 letih, ko sem pomagala pri organizaciji obcinskih dnevov podjetništva v IOC. Tudi mene je povabil k sodelovanju Tone Peršak, potem pa so me v TD Kanja prosili, da bi na prireditvi ob gregorjevem tocila caj. Zatem sem obcasno prihajala pomagat na društvene prireditve, bolj intenzivno pa se je vse skupaj zacelo, ko sva se pred osmimi leti spoznali s Klavdijo, v Listi za trajnostni razvoj Trzina. Odlicno sva se ujeli, in ko sva zaceli delati skupaj, je kar »letelo«. S prostovoljskim delom lahko ogromno narediš, a ce tega ne delaš z veseljem, in kot receno, ce ne bi bili dve, ce ne bi spodbujali in podpirali druga druge … ne vem, kako bi šlo. 
Sta bili od doma vzgojeni tako, da je prostovoljno delo vredno­ta? 
Nuša: Vsekakor. Imela sem gluha starša, in pomoc socloveku je bila v naši družini samoumevna. Kot otrok sem spoznala, da lahko en sam clovek premakne svet, saj je v naši dnevni sobi na pobudo moje mami nastalo Društvo gluhih Ljubljane, ki mu je mami kasneje tudi predse­dovala. To prostovoljstvo mogoce res pride kar nekako v kri. Klavdija: Jaz sem odrašcala s to vrednoto, zagotovo! Moj oce je bil poveljnik gasilskega društva v mojem rojstnem kraju v bližini Gornje Radgone. Že ko sem bila stara šest let, sem se vkljucila v delo ga­silskega društva. Kot prostovoljka sem spoznala ogromno zanimivih, podobno mislecih ljudi in z gasilci iz rojstnega kraja se še vedno sre­cujemo, povezani smo prek družbenih omrežij … Verjamem, da to po­vezuje tudi naše otroke in pogosto nama že sami recejo, ali lahko kaj pomagajo, kar kaže na to, da so tudi oni že prevzeli ta vzorec. Gre za nacin življenja, ki ga predaš naprej, zanamcem … 
Prostovoljcev v društvih torej ne povezuje samo delo, ampak predvsem doživetja? Je to tisto, zaradi cesar je lepo biti pro­stovoljec? 
Nuša: Seveda. Zanimivo je, da na vseh »najinih« dogodkih pomagajo in delajo tudi najini prijatelji, tisti, s katerimi se ves cas družimo. Tudi ljudje, ki so sicer zelo zasedeni ali imajo zelo odgovorne službe, si tak­rat vzamejo cas in pecejo palacinke, pomagajo pri varovanju, z otroki strižejo ušeska iz filca ali lepijo okraske … Smo kot nekakšna družina … Klavdija: … Zato nam tudi ni nikoli težko delati. Imajo pa vcasih ljud­je, ki nas gledajo od dalec, pomisleke, ceš da se nam tako ne more­jo pridružiti. Pa ni tako, smo zelo odprti in ljudi pogosto povabimo 
Tema meseca 

zraven! Lahko tudi samo za pol ure! Karkoli kdo opravi, naj gre za prenašanje klopi ali pa zavijanje daril, je za nas zelo dragoceno! Radi sprejmemo vsakogar, kjerkoli in kadarkoli. 
Medsebojno sodelovanje trzinskih društev Klavdija: V Trzinu dela še vrsta drugih društev in tudi v njih je veliko prostovoljcev, ki si vsi zaslužijo priznanje. Naj poudarim, da z mnogimi odlicno sodelujemo. Vsak od nas je v necem do ber, zato drug drugemu pomagamo in s svojim prispevkom do polnjujemo vsebine prireditev drug drugega. Športno društvo, na primer, ob »našem« Florijanovem sejmu poskrbi za otroško olimpijado, mi pa ob »njihovem« teku Petra Levca za poslikave obraza. Podobno sodelujemo tudi z Društvom prijateljev mladine, z gasilci, taborniki … 

Organizacija teh dogodkov najbrž ne prinaša samo zado­voljstva nad dobro uspelo prireditvijo. Obstajajo tudi manj lepi trenutki? Kaj bi si takrat najbolj želeli? 
Klavdija: Dogaja se, da se nama ljudje po dogodku zahvalijo, nama pridejo stisnit roko ali napišejo e-pošto. Ob noci carovnic povabimo mame, naj doma kaj specejo in prispevajo domace pecivo. Vedno se vse zelo prijazno odzovejo in zdaj pecivo prinesejo že kar same, ne da bi jih prosili. To so tista prava priznanja. Nuša: Najbolj pa sva veseli, ko pride veliko navdušenih otrok in ko zmanjka vseh sladkarij … Ali pa ko te jeseni, ko se zacne vrtec, otro­ci že na cesti sprašujejo, kdaj bodo spet carovnice, po prireditvi pa pridejo v vrtec še vedno s poslikanim obrazom, od prejšnjega dne. In si receš: »No, nekaj sem jim pa vendarle dala.« Spomnim pa se tudi dogodka, ko nam jo je zagodlo vreme in ni bilo obiskovalcev. Priznam, da me je to takrat zelo potrlo, saj se mi je zdelo, kot da je bilo pol leta dela zaman. A izkazalo se je, da je treba vse gledati na dolgi rok. Treba je vztrajati, a za to potrebuješ veliko energije. Klavdija: Tocno tako. To se je najbolj ocitno pokazalo pri noci carovnic, ki je z leti prerasla v zelo obiskano prireditev, prav tako sprejem Miklavža. 

Nuša: V to prireditev vlagamo ogromno energije, ceprav se zdi, da je vedno še kaj, za kar si obiskovalci želijo izboljšave. Res pa je tudi, da gre pri tem vcasih za stvari, na katere organizatorji nimamo neposre­dnega vpliva, denimo za mraz ali pa za neprave sestavine v darilih, ki jih pac sestavimo glede na razpoložljiva sredstva, ob cemer pa skuša­mo vedno zagotoviti tudi dovolj drobnih darilc in sladkarij tudi za vecje otroke … Pri tej prireditvi si res želiva pomoc, kakšno novo moc, novo idejo za njeno izpeljavo. 
Je to tisto, kar kot prostovoljki najbolj pogrešata? Nove pro­stovoljce? Klavdija: Da, res je, in cas bi bil, da se v lokalne dogodke vkljucijo tudi mlajši, recimo generacija od 15 do 25 let, najstniki, srednješolci in študenti, pa tudi mlade družine. Za vse imamo odprte roke in vsak je dobrodošel. Lahko nam pomagajo oblikovati letake, kajti tudi to sicer delamo vse sami, da ni treba placati storitev. Nuša: Poleg tega pa se scasoma idejno izcrpaš. Ne znaš namrec narediti drugace kot na neki »svoj« nacin, zato so dobrodošli novi ob­razi, ki bodo imeli sveže ideje in morda tudi pobude za nove dogodke. 
Zakaj naj bi se odlocil za prostovoljno delo, na primer, štu­dent? Kaj bo s tem pridobil? 
Klavdija: Mislim, da je danes veliko podjetij, ki dajo pri kandidatih za za­poslitev velik poudarek izkušnjam iz prostovoljstva. Vendar to ni le dober podatek v CV-ju, saj s takim delom pridobiš tudi ogromno izkušenj. Nuša: Poleg tega pa med tem delom spleteš mrežo poznanstev, znaj­deš se v nekem krogu ljudi in potem veliko lažje pristopiš h komurkoli. In uriš se v delu z ljudmi. Kot prostovoljec moraš biti komunikativen in odprt, ker sicer ljudje drugic ne pridejo vec. Otroci pa še posebej. Klavdija: ... In ko drugi vidijo, da si »prirocen« že pri sedemnajstih, te bodo prej ali slej kam povabili. Da ob tem kakovostno preživetega prostega casa sploh ne omenjam. Kaj še hoceš boljšega!? Narediš nekaj dobrega zase in za okolico. 
Pa se Trzinci dovolj zavedamo, da smo vsi mi »naša okoli­ca«? Kako to dejstvo približati ljudem? Klavdija: Najino izhodišce je bilo prvotno prav delo z otroki, kajti tež­ko je prepricati za to, da se vklopi v dogajanje, odraslega, ki ni nikoli živel z lokalno skupnostjo. Veliko lažje je pritegniti otroke. To, kar me je pred 15 leti v Trzinu zmotilo, je bila velika razcepljenost ljudi. Prav zato smo si zaceli prizadevati za povezovanje. In kaj se je zgodilo?! Danes pridejo na plošcad vsi – otroci iz industrijske cone, iz starega in novega Trzina, iz blokov, vse njihove mamice pecejo pecivo, ocki pomagajo … Nuša: Drži, in tako se brišejo razlike, vedno vec je povezovanja, vedno vec je medsebojnega druženja in to nas še posebej veseli. 


Tema meseca 




Bi za konec še kaj dodali? 
Nuša: Iskrena hvala mojim domacim, možu in otrokom, da me razu­mejo, ko imam vsega prevec, in da me podpirajo in so tudi oni veseli, 
ko prireditev uspe, ko sem zadovoljna. Hvala! 
Klavdija: Res je, ce ne bi za nama stali clani najinih družin, nikoli 
ne bi mogli delati tega, kar pocneva. Moža pomagata pri varovanju, 
otroke poprosiva za pomoc pri vsem mogocem … Vsem družinskim 
clanom gre res velika zahvala. 

Tanja Bricelj, foto: Tanja Jankovic in Zinka Kosmac 




T zinci - naš ponos
Dr
uštva 


Gasilski praznik ob godu zavetnika gasilcev 
Sveti Florijan je zavetnik gasilcev in tudi farni zavetnik trzinske župnijske cerkve, zato se gasilci že od leta 1989 naprej udeležujemo Florijanove maše za žive in pokojne gasilce in gasilke. Letos je bila maša v nede­ljo, 6. maja, nanjo pa smo povabili tudi sosednja društva, domžalske narodne noše in godbo. 
Zbrali smo se ob 9.30 pri gasilskem domu in odšli v cerkev naše­ga zavetnika sv. Florijana skupaj z župnikom Boštjanom Guckom. Po maši smo v ešalonu odšli do gasilskega doma. Na slovesnosti je bilo približno 170 sodelujocih. Ešalon so prijetno popestrile tudi mažoret­ke. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili praznova­nja našega praznika, posebna zahvala pa gre vsem našim clanom, saj smo s skupnimi mocmi pripravili res lepo praznovanje. 
Utrinek s slovesnosti ob letošnji Florijanovi maši 
Tekmovanja, izobraževanja in druge aktivnosti 
Aprila smo imeli poleg priprav na Florijanovo mašo kar nekaj dela tudi s pripravami na tekmovanje v gasilski orientaciji trojk in na druge prireditve. 
5. maja smo se z mladino udeležili tekmovanja trojk v gasilski ori­entaciji. Letos je tekmovanje organizirala mengeška Gasilska zveza, zato smo se zbrali pri mengeški osnovni šoli. Sodelovale so ekipe GZ Domžale, GZ Mengeš, GZ Moravce in GZ Lukovica, skupno 114 ekip, med njimi tudi štiri naše ekipe, dve pionirski, mladinke in mladinci. Pi­onirji Karin Kajfež, Eva Bukovec in Jakob Kosirnik so dosegli 21. mesto, pionirji Klemen Kajfež ter Nika in Neža Kosirnik pa odlicno 3. mesto in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 19. maja v Moravcah. Mladinke Ema in Eva Nemec ter Alja Kosirnik so dosegle 6. mesto, mladinci Domen Kolenc, Lara Pevec in Tjaša Kosirnik pa 10. mesto. 
Mladi trzinski gasilci in gasilke po uspešnem tekmovanju trojk v gasilski orientaciji v Mengšu 
7. aprila sta dva naša operativna clana, Marta Marija Mušic in Adam Oblak, uspešno zakljucila tecaj za nižjega gasilskega castnika. Ces­titamo. 
14. in 15. aprila se je pet naših operativnih clanov udeležilo strokov­nih dnevov Borisa Stevanovica na Rogli. Prvi dan je bilo predstavlje­no dogajanje in ocene požara v Kemisu in Industrijski coni Ljutomer, požara nevarnih odpadkov v Straži, tveganje operativnih gasilcev, da zbolijo za rakom, ter dekontaminacija osebne zašcitne opreme. Drugi dan pa je bilo predstavljeno delovanje prvih posredovalcev, skeniranje prometnih nesrec in vetrolom na Jezerskem. Taka srecanja so zelo zaželena, saj se najvec naucimo iz resnicnih situacij. Za preostale operativne clane je poveljstvo 15. aprila organiziralo redne mesecne vaje, na katerih smo vadili takticne pristope in poveljevanje v razlicnih situacijah. 
20. 
aprila je bil na Žejah obcni zbor Gasilske zveze Domžale, v katero je vkljuceno tudi naše društvo. Ob potrditvi vseh porocil je bilo izvolje­no tudi novo vodstvo za petletni mandat – za predsednico je bila iz­voljena Marjeta Kristan, poveljnik gasilcev pa ostaja Matjaž Merkužic. 

21. 
aprila je Športno društvo Trzin že dvajsetic organiziralo tek Petra Levca. Na njihovo prošnjo smo gasilci skrbeli za varnost na cestah in poleg reševalcev tudi za prvo pomoc. Radi sodelujemo z društvi, v ka­terih dobro organizirajo prireditve. ŠD Trzin želimo še veliko uspešnih organizacij. 


Intervenciji 
V aprilu smo imeli dve intervenciji. 
7. aprila ob 19.24 je prišlo v križišcu IOC Trzin do trka dveh vozil. Skupaj s CZR in reševalci smo oskrbeli ponesreceno osebo, nato pa je bila prepeljana v UKC Ljubljana. 
27. aprila ob 19.40 pa smo prejeli obvestilo o težavah z odpiranjem vrat v Habatovi ulici. V stanovanje smo vstopili po trodelni lestvi, skozi okno, ki smo ga odprli s tehnicnim postopkom. Na vhodnih vratih smo ugotovili okvaro na kljucavnici. 
Slovo 
9. aprila smo se v Mengšu poslovili od dolgoletne podporne clanice 
našega društva Dragice Hocevar. Naj pociva v miru. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! 
Dušan Kosirnik 
Vabilo – vabimo vas na gasilsko veselico, ki bo v soboto, 2. junija, ob 19. uri za trzinskim kulturnim domom. Za hrano in pijaco bomo poskrbeli gasilci, zabaval nas bo an­sambel Mladi Stoparji. Vljudno vabljeni! 


V slovo 
Lado Krašovec (1961–2018) 

Na Florijanovo nedeljo je v Triglavski severni steni za vedno, mnogo prezgo­daj odšel od nas Lado Krašovec, pred­sednik trzinskega Društva prijateljev mladine, aktivni udeleženec akcij Pla­ninskega društva Onger in vsestran­sko dejaven krajan Trzina. 
Številni trzinski in drugi prijatelji, ki smo ga poznali, ga bomo zelo pogre­šali, seveda pa ga bodo najbolj pogre­šali clani njegove družine, ki jim ob tem izrekamo iskreno sožalje in deli­mo z njimi globoko srcno bolecino. 
Daljši zapis o našem Ladu boste lahko prebrali v junijskem Odsevu. 
DPM Trzin in PD Onger Trzin, foto: Miha Pavšek 


Foto: Arhiv PGD Trzin Foto: Tanja Jankovic

Društva 




Cerarjev memorial in taborniški Feštival 
Triindvajset tabornikov cete Trzinske skerce (CTS) se je s svojimi vodniki tudi letos udeležilo Cerarjevega memoriala, ki ga že vrsto let organizira domžalski rod Skalnih taborov (RST), in tako so taborniki širše dom­žalske okolice 20. aprila napolnili cvetoci park za domžalsko obcinsko stavbo. 

Po uvodnem zboru se je zacel zanje nabolj zanimiv del druženja, to je opravljanje razlicnih nalog. Letos pa so nadobudni mladi taborniki dobili drugacno nalogo kot prejšnja leta. Nacelnica CTS Maša Šimenc pojasnjuje: »Že dalj casa je v vodstvu RST tlela ideja, da bi našim medvedkom in cebelicam ter gozdovnikom in gozdovnicam tega dne dali malo spremenjen, nekoliko zahtevnejši izziv. In letos smo to ures­nicili. Pripravili smo jim fotoorientacijo. V fotografski objektiv smo ujeli dele domžalskih stavb in drugih objektov, jih prenesli na papir in otrokom dali nalogo, da jih ob sprehodu po Domžalah poišcejo.« 
In tako so se mladi taborniki s svetlomodrimi, rdecimi ali zelenimi rutkami pod vodstvom svojih vodnikov razkropili po ulicah in pozorno opazovali okolico, tako da je poldruga ura iskanja domžalskih zna­menitosti minila, kot bi mignil. »Pri sprehodu so otroci zavzeto iskali fotografirane dele, jaz pa sem ob tem spoznala, da deklice iz mojega voda vecino stavb v Domžalah poznajo,« je še dodala Maša. Za priza­devnost pri iskanju so bili mladi taborniki na koncu srecanja nagrajeni s palacinkami in so jih s slastjo pospravili. 
Naslednjega dne pa je bila v Ljubljani ena najvecjih taborniških pri­reditev, posvecenih dnevu tabornikov in dnevu Zemlje, 22. taborniški Feštival. Tja se je odpeljalo tudi 110 tabornikov z domžalskega obmo­cja in med njimi tudi 21 trzinskih. Pridružili so se veliki množici tabor­nikov in taborniških navdušencev iz cele Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške, ki je med 10. in 14. uro naravnost preplavila tivolski park in se tam zabavala na zabavnih, poucnih, športnih in ustvarjalnih delavni­cah. Eni so se preizkušali v posebnih taborniških igrah, drugi so veslali po tivolskem ribniku, streljali z lokom, se mecevali, tretji so uživali v mini adrenalinskem parku ali lovili ravnotežje  pri hoji po vrvi (slackli­ne). Na prireditvi pa se je predstavilo tudi nekaj vladnih in nevladnih organizacij, med njimi policija, vojska, Zavod za gozdove, Tacke po­magacke (slovensko društvo za terapijo s psi) in Zavod 404 (mladin­ski tehnološko-raziskovalni center). Po nasmejanih obrazih radoživih tabornikov lahko sklepamo, da so jim štiri ure aktivnega preživljanja casa pod zelenimi krošnjami v Tivoliju in spoznavanja zabavne plati taborništva kljub žgocemu soncu prehitro minile. 
Tanja Jankovic, foto: Tjaša Jankovic 




Razgibana spomladanska pohoda 


Pohodniki društva upokojencev Žerjavcki smo prvi torek v aprilu krenili na malo daljšo turo – od Moravc do geometricnega središca Slovenije (GEOSS). Soncno jutro je napovedovalo lep dan in ob do­govorjeni uri sta se nam na poti pridružila še Jože in Marija Majdic iz Moravc in nam celo pot usmerjala poglede na lepote njihove doline. Prvi malo daljši postanek smo imeli nad kamnolomom Kresnice, kjer smo si ogledali kopanje in razvažanje peska do tovorne žicnice in pod seboj opazovali reko Savo.  Od tu smo se povzpeli na najvišji moravški hrib, Pivkl, tu pa nas je Marija prijetno presenetila z domacimi dobro­tami. Hodili smo  po gozdnih stezicah, na katerih te lepo vidne usmer­jevalne table vsake toliko spomnijo, da si na Slivniški krožni poti. Ob obujanju spominov na razlicne prehojene poti smo dokaj hitro prispeli do GEOSS-a, od tu pa smo pot nadaljevali nad adrenalinskim parkom Slivna, se spustili do kraja Gora pri Pecah, tam pa spet zagrizli v hrib, veselo porasel s tipicni­mi pomladnimi cvetli­cami , kron'cami – vse naokoli je bilo vse belo in omamno lepo je di­šalo. Po kakšni uri hoda po gozdni cesti pa se je naše druženje koncalo v planinskem domu v Uštah. 

Zadnjo aprilsko nede­ljo pa smo pohodniki prehodili 20-kilometr­sko Krpanovo pot po Blokah. Start in cilj je v kraju Volcje ob Bloškem 
jezeru, pot pa vodi cez 

travnike, bogate z regra­tom, skozi gozdove, malo navzgor in malo navzdol. Okrog osmih smo se ustavili pri prvem kmetu in tu za dobrodošlico prejeli lesene žlice, na drugi postojanki je gospodinja za nas napekla potic in piškotov, potem pa so nas vabili medenjaki, šnops, kruh z zaseko, pa klobase, caj … Korak za korakom in za seboj smo pušcali vasi Škrabce, Ravnik, Gradiško, Zavrh, Bockovo ... Šli smo tudi mimo cerkvic Svetega Duha, svetega Urha in Svete Trojice. V množici tisoc pohodnikov so bili ot­roci, mladina, družine, planinska društva, pa seveda Bloški Martin kot poosebitev Martina Krpana. Klobaso smo zašpilili malo cez poldne, ko smo prispeli nazaj k Bloškemu jezeru. 
Milica Erculj, foto: Milica Erculj 
Trzinci - naš ponos
Portret meseca 





Krešo Keresteš 
Pritegnila ga je precizna orientacija 
Danes le še malokdo uporablja klasicne zemljevide. Po navadi si v telefonsko aplikacijo nastavimo želeni cilj in potem samo sledimo navodilom. Še manj pa je takih, ki bi jih pritegnila orientacija. Med temi redkimi pa je tudi naš obcan Krešo Keresteš, ki že vrsto let tekmuje v precizni orientaciji ne le doma, ampak tudi po svetu. 
Na najinem srecanju pri njem doma me je popeljal po svoji poti orien­tacije in mi razložil podrobnosti te športne panoge, dva dni zatem pa je odpotoval na Slovaško, na evropsko prvenstvo v precizni orientaciji. V konkurenci 100 tekmovalcev je osvojil naslov evropskega podprvaka. 



Z orientacijo se je prvic srecal pri tabornikih 
Nekdanji Ljubljancan Krešo Keresteš se je kot devetleten fantic pridru­žil šišenskim tabornikom odreda Dobre volje in se tako pri iskanju zakla­da, lovu na lisico in kasneje na tekmovanjih prvic srecal tudi z orientacijo. Branje zemljevidov ga je tako pritegnilo, da se je zatem udeležil tudi vec taborniških tecajev iz orientacije in topografije. Pri taborniških tekmova­njih je vec poudarka na opravljenih nalogah kot na orientaciji, zato se je leta 1987 s toliko vecjim veseljem udeležil svojega prvega tekmovanja v orientacijskem teku – Milovanovicevega memoriala v Peklu pri Šempe­tru. Dve leti kasneje se je pridružil novoustanovljenemu Orientacijskemu klubu Tivoli (prvi tak v Sloveniji) in se zacel redno udeleževati tekmovanj, vecinoma na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Scasoma so se zaceli usta­navljati taki klubi tudi drugod po Slovenij, ustanovili so tudi Orientacijsko zvezo Slovenije in oblikovala se je slovenska orientacijska liga. V letu osa­mosvajanja Slovenije se je Keresteš prvic udeležil množicnega tekmova­nja na Švedskem in se dve leti zatem v orientacijskem teku preizkusil še na študentskem svetovnem prvenstvu v Švici. V naslednjih letih so ga v Orientacijski zvezi aktivirali, da je pet let vodil mladinsko reprezentanco Slovenije. Bil je tudi clan Komisije za precizno orientacijo v slovenski zvezi in nato tudi v mednarodni zvezi IOF. 
Na Švedskem je odkril precizno orientacijo 
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je na enem od množicnih tekmovanj na Švedskem, na katerem sodeluje preko 15 tisoc ude­ležencev, odkril disciplino precizna orientacija (PreO). »To je športna disciplina, ki fizicno ni zahtevna. Poteka v popolni tišini in zahteva popolno koncentracijo. Potrebno je tudi natancno branje karte in mer­jenje terena.« Ko jo je dobro spoznal, se je na prelomu tisocletja v njej tudi že preizkusil. Bila mu je pisana na kožo. »Ker nimam tekaške konstitucije, je bil to zame idealen šport, ki vkljucuje orientacijo.« Leta 2004 je organiziral prvo PreO tekmovanje v Sloveniji in še isto leto s sestro Matejo, partnerico Anjo Babic in nekdanjim sodelavcem Nikom Cižkom ustanovil Orientacijski klub Trzin. Kmalu si je ustvaril sloves dobrega organizatorja teh tekmovanj, in tako jih še vedno pripravlja. Marca letos je vodil tekmovanje v Lipici (štelo je za tockovanje sve­tovne rang lestvice), prejšnji mesec tekmovanje v Mlakah pri Kranju, junija pripravlja še tekmovanje na Menini planini. Vsakic nova trasa, nove karte, postavljanje zastavic, izdelava rešitev ... »Branje podrobnih kart, ki meji že skoraj na nji­hovo proucevanje in primer­janje s terenom, me vedno navdušuje.« Za klub je izrisal že nešteto orientacijskih kart, 



Iz vrtcev in šole 

Šolska dobrodelna prireditev Zate, zame, za nas 



Osnovna šola Trzin organizira v aprilu že vrsto let dobrodelno pri­reditev Zate, zame, za nas, s katero zbirajo prostovoljne prispevke za šolski sklad za sofinanciranje udeležbe ucencev iz socialno šibkejših družin pri nadstandardnih programih. Prireditev je bila vedno dobro obiskana, na letošnji, predzadnjo sredo v aprilu, pa se je v šolski telo­vadnici zbralo manj obiskovalcev kot po navadi. Nastopajoci otroci pa so se kljub temu nadvse potrudili, in gledalci, vecinoma njihovi starši, so jih nagrajevali z bucnim aplavzom. 
Po uvodnem nagovoru pomocnice v. d. ravnatelja Jane Klopcic so obiskovalci prisluhnili petju vrtcevskih otrok, obema šolskima zboro­ma, pomlajeni šolski glasbeni skupini Tangenta in izvrstnima solistka­ma Taji Jamnik in Zali Klopcic ter si z navdušenjem ogledali plesni tocki Tare Kveder Anteric in Nejca Jamnika iz plesnega kluba Feniks in iskriv nastop šolske folklorne skupine. Z zanimanjem pa so poslušali tudi glasbeno tocko triclanskega ansambla Navihanci in mladih glas­benikov glasbene šole Lartko. Prireditev sta sprošceno vodila deve­tošolca Luka Planinc in Aleksander Begic. Po koncanem programu so obiskovalce pozvali k darovanju prostovoljnih prispevkov in jih povabili v šolsko jedilnico, na okusen cesarski praženec, ki ga je pripravil šolski kuhar Nejc Štucin ob pomoci ucitelja Dušana Gorenca, obiskovalcem pa so ga delili osmošolci Alja, Neža, Jakob in Jure. Predsednica šol­skega sklada Sara Rode je po prireditvi povedala: »Zahvaljujemo se vsem staršem in obiskovalcem, ki so s svojimi prispevki darovali šol­skemu skladu. S to prireditvijo smo zbrali dobrih 605 evrov. Hvaležni smo tudi sponzorjem, Pekarni Pecjak, Gostinstvu in cateringu Koren in podjetju Impuls Orgran, ki so poskrbeli, da nastopajoci niso bili lacni.« 
Sredstva šolskega sklada pa so to pomlad obogatili tudi z akcijo zbiranja starega paprirja. Drugi teden v aprilu so kljub deževnemu vremenu s pomocjo staršev, otrok in drugih zbrali nekaj vec kot 13 ton papirja in za to iztržili 1305 evrov. Polovico denarja so namenili šolskemu skladu, polovico šolskim skupnostim. 
Tanja Jankovic, foto Tanja Jankovic 

Kultura 
Ste za potep po Smaragdnem gozdu? 
znanje, pa sta jo že pred casom nagovorila k pripravi prav poseb­ne slikanice, ki je zagledala luc sveta ravno v teh dneh. 
V slikanici Smaragdni gozd vodi avtorica bralce s pravljicno medi­tacijo po najrazlicnejših custvih, s katerimi se srecuje vsak od nas. V zgodbi jim na nežen nacin pomaga sprostiti žalost, strah in zaskrbljenost, v nadaljevanju pa jim pomaga odpirati nove po­glede na življenje tako, da jih uci poguma in zastavljanja in uresni­cevanja srcnih želja. 
Slikanica Smaragdni gozd je 

opremljena z imenitnimi ilustracijami Zorane Živic, ki poskrbijo, da je prebrano še bolj pravljicno. Ker je slikanica zastavljena tako, da prav ob vsakem prebiranju odkrijemo v njej kaj novega, se bodo bralci vseh sta­rosti ob pomoci junakov cudovitega smaragdnega gozda zagotovo radi znova in znova vracali k branju, meditiranju in s tem predvsem – k sebi. 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: Arhiv Petre Šuštar 


Petra Šuštar je po poklicu sicer profe­sorica športne vzgoje, a v življenju poc­ne še marsikaj drugega kot to, za kar je kvalificirana s svojo uradno izobrazbo. Po naravi je namrec izredno vedoželjna, zanimajo jo številna podrocja, zato že vrsto let širi svoje znanje tudi z ucenjem razlicnih alternativnih tehnik za lažje in lepše življenje. V svoje delo tako vnaša tudi primesi tapkanja (metoda EFT), obrazno jogo, meditacije, dihalne tehni­ke in še marsikaj drugega, kar zaokro­žuje njeno zavedanje o pomenu bivanja zdravega duha v zdravem telesu. 
Že nekaj casa predaja Petra Šuštar to svoje znanje tudi na posebnih tedenskih srecanjih za nežnejši spol v Trzinu, obe­nem pa natrese bralcem nasvete za zdravo življenje v svoji rubriki trzinskega Odseva. 
Prav to delo in tudi njeno delo z otroki na bližnji rodiški osnovni šoli, pri kate­rem rada uporablja vse svoje razširjeno 


Kultura 


Bralni koticek knjižnicarke Zdenke Kopac 
Obiskovalci trzinske knjižnice jo dobro poznate – vedno nasmejana in energicna knjižnicarka Zdenka Kopac je prava zakladnica namigov za odlicno branje. Pridružite se njenemu bralnemu koticku, v katerem se vedno 
najde kaj zanimivega! Davorin LENKO 
Bela pritlikavka 
Založba: Cankarjeva založba, 2017 

Življenje je nabor dogodkov. Nekatere lahko krojimo sami, drugi so splet naklju­cij. Bela pritlikavka gotovo ni nastala po nakljucju, govori pa prav o tem, o naklju­cju, ki lahko privede do usodnih zapletov. Ko Maria in Louis v enem takšnih trenut­kov dobesedno trcita drug v drugega, se zacne plesti zgodba intimne ljubezni in nevzdržne bolecine. Srce parajoca saga pa nas ne popelje zgolj v njuni loceni življenji, temvec nas ponese prav v srcico njunega združenega bivanja. Cetudi so prisotni tudi elementi misticnosti, ki Len­

ku niso tuji, se pripoved ne dotika toliko božanskosti kot najbolj notra­njega, najbolj intimnega cloveškega obcutja – ljubezni. To izpostavlja v vsem njenem žaru, s stopnjevanjem napetosti pa poskrbi, da ves cas ohranja bralcevo pozornost in da bralca vlece vedno globlje v zgodbo. 
Peter SVETINA 
Porocilo o Jasperju Krullu 
Založba: Goga, 2018 

Peter Svetina je eden tistih avtorjev, ki povsod pušcajo sled. Zanimanje za nje­govo poezijo presega meje slovenskega ozemlja, zato so nekatera dela prevede­na, med drugim tudi v angleški, nemški in celo korejski jezik. Cikel triintridese­tih pesmi, naslovljen Porocilo o Jasperju Krullu, ne odstopa od te norme. V vsa­kem verzu vsake pesmi je cutiti mocan pridih magicnosti. Ta nas vodi širom po svetu, popelje nas tako v zgodovino kot v prihodnost, skozi prostor in cas, kot bi bila brezmejna. Njegove pesmi nas opo­

zarjajo na to, kar ostaja, ne glede na razpoke v casu, ne glede na za­reze v prostoru, ne glede na bolecine v srcu. Svetina nas z iskrenostjo in obcutenostjo pesmi popelje do svetov, v katerih šteje edino to, kar se ne uklanja svetlobi, zvoku, otipu – kar traja vecno. 

Literarni vecer v mednarodnem duhu 
Na Bledu je bilo letos jubilejno, že 50. mednarodno srecanje pisateljev. Osrednji dogodki so se kot po navadi zvrstili v omenjenem gorenjskem biseru in Ljubljani, vmes pa so bila literarna srecanja z gosti iz vsega sveta tudi po drugih slovenskih krajih. Eno takšnih je po tradiciji gostil tudi Trzin. 

V okviru vsakoletnih srecanj, ki jih prireja Slovenski center PEN, obiš­cejo mednarodno priznani literarni ustvarjalci tudi trzinske ljubitelje kulture. Letos se je to zgodilo že petnajstic, tudi po zaslugi dolgole­tnega zapriseženega Trzinca zdajšnjega ministra za kulturo Antona Peršaka. Kulturni blagor sta z obiskovalci srecanja letos radostno de­lila bolgarska pisateljica Zdravka Evtimova in iraški besedni umetnik Samir Abdulah Fati Alsajg. 
Vecer je potekal v sprošcenem vzdušju, in ceprav se je voditelj po­govora Anton Peršak z ustvarjalcema pogovarjal v anglešcini, sta se umetnika obiskovalcem takoj prikupila tudi zaradi vidno izražene že­lje, da bi komunicirala s publiko. 
Bolgarska pisateljica Evtimova, ki je v domovini zelo cenjena, njena dela pa so prevedena v vec kot 30 jezikov, je marsikatero izreceno misel podkrepila tudi z izrazi v svojem maternem jeziku, tako da so lahko obiskovalci ob tem prepoznavali tudi podobnost slovenšcine in bolgaršcine. 
Da pa bi njeno novelo o prodajalcu krvi, ki jo je delila s publiko, ra­zumelo cim vec ljudi, jo je prebrala v anglešcini. Posebnost njenega ustvarjanja je namrec to, da vsa svoja dela prevaja iz bolgaršcine v anglešcino kar sama, saj slovi tudi kot odlicna prevajalka, in tako tudi sama najbolj ve, katere izraze naj uporabi, da bo prevod cim bolj blizu originalu. S svojo novelo in njeno bogato sporocilnostjo se je prepri­cljivo dotaknila vseh v dvorani, pri tem pa ji je bil v veliko pomoc tudi Peršak, ki je pogovor v anglešcini ves cas spretno krmaril in sproti pojasnjeval zanimivosti iz ustvarjalkinega bogatega opusa. 
Zbrane je navdušil tudi iraški novinar in pisatelj Alsajg, ki že nekaj let živi in ustvarja pri nas v Sloveniji, potem ko je prebežal iz svoje domo­vine zaradi grozljivih politicnih razmer, ko so, denimo, v samo v enem dnevu v njegovem rodnem mestu Mosulu pobili kar 65 intelektualcev. Alsajg se je zato pridružil množici rojakov, ki so se podali na negotovo pot begunstva, v želji, da bi lahko živeli v miru in da bi lahko svobodno ustvarjali. V Sloveniji se je naucil že kar nekaj slovenskih izrazov in je z njimi postregel tudi trzinski publiki, svojo literaturo pa je nato kljub temu predstavil v arabšcini in zatem še v anglešcini, saj tako kot nje­gova bolgarska kolegica tudi on slovi kot odlicen prevajalec. V pesnitvi, ki jo je prebral zbranim, se je dotaknil rodnega mesta in njegovih lepot, okronal pa jo je z mislijo, da je njegov dom v resnici kar cel svet. V nadaljevanju, v pogovoru s Peršakom, je to razložil tako, da se pocuti doma povsod tam, kjer lahko ustvarja v miru. 
Oba gosta sta s pretanjenostjo svojih del dokazala, da še zdalec ni jezik tisto, kar nas omejuje, meje so (samo) v naših glavah. Kdor se je udeležil tega imenitnega vecera z mednarodno priznanima ustvarjal­cema, je lahko zacutil vso moc in globino ubesedenih misli, pa cetudi morda ni vseh razumel. Lepota umetnosti je namrec prav v tem, da pogosto presega razum … 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek 

Kultura 

Po literarnih poteh Avstralije 


tokratnega literarnega srecanja še toliko bolj veseli, saj nam je svoje znanje o avstralski književnosti predala Angela Chambers, Slovenka, ki že enainpetdeset let živi v »deželi tam spodaj«. Ker pa je mladost preživela v Sloveniji, je dobro seznanjena tudi s slovensko literarno podobo, to pa nam je ponudilo edinstveno priložnost, da se poglobimo v literarne zgodbe obeh dežel. 
Vecer smo zaceli s sprošcenim pogovorom o kulturnih, zgodovinskih, politicnih in gospodarskih lastnostih avstralske celine, kar nam je olaj­šalo umestitev avtorjev, literarnih zgodb in literarnih likov v kontekst. Dotaknili smo se dobitnika Nobelove nagrade Patricka Whita, Miles Franklin (Stelle Marie Sarah Miles Franklin), po kateri je poimeno­vana tudi najprestižnejša avstralska literarna nagrada, in Richarda Flanagana, ki je pri nas najbolj znan po romanu Plosk ene dlani, in še mnogih drugih avstralskih piscev, kot so Robyn Davidson, Thomas Keneally, David Malouf in Michael Robotham. 
V literarno obarvani razpravi smo spoznali podobnosti, ki povezujejo slovensko in avstralsko književno pot. Med drugim smo prišli do spoz­nanja, da ne enim ne drugim pisateljem ni tuja domovinska nota. Ta je v delih avstralskih avtorjev prisotna tudi v proznih besedilih, medtem ko je za slovensko knjižno gradivo znacilna predvsem za liricna bese­dila. S sprehodom po teh literarnih poteh smo dobili vpogled v samo srciko literarnega ustvarjanja, ki ni zamejeno z mejami dežele, temvec zgolj z mejami našega uma in domišljije. 
Barbara Kopac, foto: Barbara Kopac 

V zakulisju prešuštva 
Kaj se zgodi, ko zunajzakonska afera, ki jo želita ljubimca iz dveh parov prikriti z alibijem tretjega para, uide izpod nadzora in zaneti vrsto komicnih zmešnjav in zapletov? Ta afera pa hkrati do kosti razgali plehke me­dosebne odnose in nastavi ogledalo tudi sodobni družbi ... 
Trzinski oder je 14. aprila razgibala ubrana igralska skupina Ta bol' teater KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore. Pod taktirko trzinske hi­šne režiserke Tatjane Peršuh je uprizorila komedijo Ljubezen druge polovice izjemno plodovitega sodobnega angleškega komediografa, mojstra farse, Alana Ayckbourna – napisal je vec kot 80 iger. Na domiselno postavljenem odru so se dobro razpoloženi igralci suvere­no prelevili v tri porocene angleške pare in jih znacajsko izklesali kot pravi profesionalci. Takih in še boljših in tudi žanrsko drugacnih upri­zoritev pa na trzinskih deskah ne manjka – novo priložnost za kulturno udejstvovanje ponuja že ta mesec, v mesecu ljubezni, tudi Trznfest, septembra pa se nam po napovedih organizatorjev vnovic obeta tudi abonmajska gledališka sezona, to pa velja v našem pregovorno kul­turnem kraju izkoristiti in tudi s tem ponesti dobro ime KUD-a Franc Kotar cim dalje cez obcinske meje. 
Veliko dlje pa po navadi sežejo zdrahe in spletke, ki se na koncu vendarle ujamejo v lastne zanke. Brez teh bi bili tudi ti trije poroceni pari cisto »dolgocasni« – možje delajo, v istem podjetju, njihove žene so doma. Šest razlicnih ljudi srednjega razreda, torej solidno ali celo dobro situiranih, pa vseeno ne ravno najbolj srecnih. Dinamicni zaplet ustvari skrivno razmerje med Bobom in ženo njegovega šefa Fiono, in sicer ko ljubimca za alibi za sumljivo pozen nocni prihod domov za svoja partnerja uporabita nic hudega sluteci tretji par, zakonca Williama in Mary – prešuštnika ga vpleteta z izmišljeno zgodbo o re­ševanju njunih (v resnici neobstojecih) zakonskih težav. Laži, sprene­vedanje, prikrivanje in nesporazumi pa postavijo na preizkušnjo ne le zakonske, medzakonske in zunajzakonske zveze in odnose, temvec tudi njihove znacaje in vse frustracije celotne statusno snobovske družbe. V tej grenko-sladki komediji zmešnjav omogoci nenavadna, a ucinkovita scenska postavitev dveh stanovanj enega poleg drugega, ki zavzemata cel oder tako, da si jedilnico celo delita, za dve vecerji v dveh noceh, napetost dogajanja, ki poganja komedijantski motor igre. Duhovit razplet z besednim žongliranjem, ki odgrinja zakulisje prešuštva, vecplastnih nanosov neresnic, izmišljotin in podtikanj, je seveda neizogiben … 
Ayckbournova dela praviloma razkrivajo cloveške slabosti angleške­ga zgornjega srednjega razreda v medsebojnih odnosih, v tej predsta­vi pa so ženske tiste, ki imajo moc in življenjsko voljo, medtem ko so moški obcutljivi in omahljivi. In ceprav je bila igra napisana pred pol stoletja, ne odraža samo tedanje angleške družbene stvarnosti, mar­vec jo z lahkoto prestavimo tudi v sedanji cas, zato jo še vedno upri­zarjajo tudi na velikih svetovnih odrih, kot sta londonsko gledališce West End in newyorško gledališce Broadway. Že leta 1973 pa je Boba v prvi slovenski uprizoritvi Ljubezni druge polovice (Mestno gledališce Ljubljansko, režija Mile Korun) upodobil legendarni igralec Zlatko Šu­gman, oce lani umrlega in mlajšim bolj znanega gledališkega igralca Jerneja Šugmana. 
Nataša Pavšek, foto: Uroš Abram 


Spomladanska šahovska liga je koncana 

Prvi cetrtek v aprilu smo v ljubljanski šahovski ligi odigrali še zadnje kolo. Ker pa so rezultati teh dvobojev odlocilno vplivali na koncno razvr­stitev moštev, so vse ekipe prizadevno lovile te zadnje tocke. Porocanje zacenjam tokrat z razpletom v prvi ligi, v kateri smo nastopali z ekipo DOM-IN, Agencija za nepremicnine. Trzinska ekipa se je z zmago s 4 proti 0 proti šahistom ŠK Medvode 2 povzpela na cetrto mesto. Zelo zanimiv pa je bil razplet boja za pokale, kajti prve tri ekipe so zbrale cis­to enako število tock, šahovskih in tudi match, tako da je vrstni red na vrhu dolocil šele kriterij medsebojnih dvobojev: prvi so bili tako šahisti ŠK Medvode Wittori Swimwear, drugi šahisti ŠK Višnja Gora-Sticna, tretji pa šahisti ŠD Vrhnika 2. Za Trzince je prispeval najvecji delež Sašo Valentin Jancigaj, in sicer 5 tock iz osmih partij. Bilanca preostalih ša­histov pa je taka: Bojan Mihelic je nabral štiri tocke v petih partijah in dobil zlato medaljo za igro na cetrti deski, Dušan Leben 3,5 tocke v šes­tih partijah, Kostja Konvalinka 3,5 v osmih, Nesib Jukan 1,5 v dveh, Fran­ci Banko 1 tocko v eni partiji in Vlado Markic 1 tocko v dveh partijah. 
Nastop trzinske ekipe BUSCOTRADE v super ligi pa se je koncal z 20 osvojenimi tockami in petim mesto. Naslov najboljših so si priigrali šahisti ŠK Ig pred prvo ekipo ŠD Vrhnika in moštvom Mentor. V posa­meznih kolih se je zvrstilo kar 9 naših šahistov, njihov tockovni prispevek pa je bil, kot sledi: Klemen Šivic 1 tocka v 3 partijah, Emil Lah 1,5 tc (4), Igor Rojs 3 tc (5) – za to je prejel srebrno medaljo, Anže Borišek 4,5 tc (7), Jernej Suhadolnik 1 tc (2), Borut Bajec 1,5 tc (4), Aleš Borštnik 1,5 tc (4), Gregor Banfi 4 tc (5) in Dušan Marcetic 2 tc (2). S koncno uvrstitvijo smo lahko povsem zadovoljni, saj je v tej ligi konkurenca zelo mocna in nastopajo vse ekipe, ki so uvršcene pred nami, z mocnejšo zasedbo, z boljšimi ratinškimi tockami. 
Za zakljucek ligaškega dela pa je sledil še turnir pospešenega šaha v petih kolih. Prijavili smo kar tri ekipe in tako nastopili z dvanajstimi ša­histi. Naše najbolje uvršceno moštvo je pristalo tik za prejemniki poka­lov, na cetrtem mestu, in sicer ekipa BUSCOTRADE, v sestavi N. Jukan, 
A. Borišek, J. Suhadolnik in G. Banfi. Zmagali so šahisti ŠK Komenda Popotnik, pred kluboma ŠK Medvode Wittori Swimwear in ŠK Ljubljana. Naša druga ekipa si je priborila enajsto mesto, mesto za njo pa se je uvrstilo naše moštvo DOM-IN, Agencija za nepremicnine. 
Andrej Grum, foto: Franc Poglajen 
Šport in šah 

Biodanza za srecnejše življenje 
19. aprila smo v društvu Pot srca organizirali tra­dicionalno prireditev Zemlja pleše, na kateri smo ob obletnici rojstva ustanovitelja biodanze Rolanda Tora predstavili to zanimivo gibalno-plesno metodo za lepše in srecnejše življenje. 

Vadba biodanze poteka vsak cetrtek od 19. ure do 20.30, v trzin­skem vrtcu Žabica (v športni igralnici). Dobrodošli vsi, ki bi se nam še radi pridružili. Ce pa v tem šolskem letu ne utegnete vec priti, vas bomo veseli v novi sezoni vadbe, ki jo zacenjamo septembra – z novim šolskim letom. Urnik vadbe bo objavljen v junijskem Odsevu. 
Kaj je biodanza 
Biodanza – ples življenja – nas z gibanjem in plesom po glasbi har­monizira in integrira v celovitost našega bitja, saj povezuje v celoto naše misli, custva in delovanje. Z redno vadbo se znižujejo stres in napetosti, telo in duh se pomladita, izboljšujejo se naši medosebni odnosi, prebujajo in razvijajo se naši potenciali, poveca se naše not­ranje zadovoljstvo in izboljša se naše splošno pocutje. Ucitelj Rolan­do Toro Araneda, antropolog, psiholog in ustanovitelj biodanze, je to edinstveno vadbo poeticno poimenoval poezija cloveških srecanj, saj vkljucuje tudi vaje, s katerimi krepimo naše odnose z drugimi, kar ob ukvarjanju s samim seboj mnogokrat pozabimo, ker se osre­dotocamo le nase. 
Araneda je zacel uporabljati glasbo najprej pri delu z bolniki z men­talnimi težavami, saj je ugotovil, da razlicni ritmi in melodije na bol­nike razlicno delujejo. Na podlagi tega je zacel raziskovati clovekove custvene in možganske odzive na razlicne glasbene stimulacije. Mo­del biodanze je s sodelavci razvijal in izpopolnjeval na znanstvenih temeljih psihologije, biologije, fiziologije, nevrologije, epigenetike in drugih znanosti vse do konca življenja leta 2010. Njegovo razisko­valno delo zdaj nadaljujejo znanstveniki (npr. dr. Marcus Stueck in dr. Alejandra Villegas) in njegovi nasledniki, ki jim je dal pooblastilo za nadaljevanje njegovega dela (npr. Eliane Matuk, Viviana Luz Toro). Vsaka vaja biodanze ima tako znanstvene temelje in preverjeno bla­godejno deluje na naše pocutje in psihofizicno stanje. 
Mojca Tavcar, foto: Mojca Tavcar 
Nova Kosmaceva zmaga 

V nedeljo, 6. maja, je bilo v Celju kadetsko, mladinsko in študentsko prvenstvo v dviganju uteži. Udeležili so se ga tudi tekmovalke in tek­movalci iz Težkoatletskega kluba Domžale. Anže Kosmac je z veliko prednostjo osvojil pr vo mesto v kategoriji do 85 kg z odlicnim rezulta­tom 125 kg v potegu in 150 kg v sunku! Diplomirani kineziolog Anže Kosmac je po tekmovanju povedal, da je zelo zadovoljen z rezultatom, saj je s tem popravil svoj osebni rekord v biatlonu, na 275 kg. Tekmo­valci TAK Domžale pa ne bodo imeli veliko casa za pocitek, saj caka ekipo že kmalu mocan mednarodni turnir v Bacu v Srbiji. 
Valentin Orešek, foto: Valentin Orešek 


Šport 
Vabljeni na pohod ob reki, ki povezuje!
Obcini Domžale in Kamnik sta že nekaj casa povezani tudi s prelepo pešpotjo ob zeleni Kamniški Bistrici, ki velja za priljubljeno rekreativno tocko ne le med prebivalci teh dveh obcin, ampak tudi med obcani Trzina, 
Mengša, Komende in drugih obcin. 


In na tej zeleni osi ob Kamniški Bistrici bo 9. junija med 7. in 13. uro organiziran že tretji Pohod ob reki, ki povezuje. Ta rekreativna prireditev pa bo letos postregla s kar nekaj novostmi – glavna novost je to, da organizatorske niti tokrat prvic v celoti drži v rokah marljiva ekipa Modrih novic, ob strani pa jim stojita (tudi) Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in Zavod za šport in rekreacijo Domžale. 
Druga novost je dolžina pohoda – celotna trasa bo letos dolga 18 kilometrov, in sicer se bo pohod zacel oziroma koncal (odvisno od tega, kje bodo pohodniki krenili na pot) v ekološki vasi Slovenia Eco Resort v Godicu pri Kamniku ali pri Slamnikarskem muzeju v Domža­lah, pohodniki pa se seveda lahko vkljucijo na to pot, ki je primerna za vse generacije, tudi za družine z vozicki in otroškimi poganjalcki, tudi kjerkoli vmes. 

Poleg tega bodo organizatorji letos poskrbeli tudi za (še) vec vme­snih kontrolnih tock, na katerih se bodo pohodniki lahko okrepcali in se osvežili in si odpocili utrujene noge, na marsikateri pa bo dogajanje popestreno še s programom, zato bo že tako lepa pot še lepša in prijetnejša. 
Ekipa Modrih novic, ki te dni vneto ureja še zadnje podrobnosti, pa je mislila tudi na pohodnike, ki bi svojo pot radi zakljucili že na sredin­ski tocki ali pa bi se radi s koncne tocke cim hitreje vrnili na zacetno tocko pohoda, zato so se povezali z Avtohišo Real, in bo imela ta na zacetni, sredinski in koncni tocki pohoda pripravljena vozila za prevoz na želeni cilj. 
Tudi letos bo tocka, kjer se bodo srecali pohodniki in predstavniki obeh obcin, pod Homškim hribom, na slovitem mostu želja. Tam bosta delegaciji domžalske in kamniške obcine na most pripeli kljucavnico in s tem simbolno ponazorili tesno povezanost teh dveh obcin na tu­risticno-rekreativnem podrocju. 
Torej, ce bi se drugo junijsko soboto radi dodobra razmigali in se naužili lepot bližnje narave, nikar ne zamudite tega rekreativnega pohoda. Podrobnejše informacije o njem lahko preberete na spletni strani modre-novice.si ali na Facebook strani Pohod ob reki, ki povezuje. 
Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek 

Trzin'c vas gleda 

Gozdni grafiti 
V mestih s(m)o vajeni grafitov, na podeželju pa je bilo do zdaj drugace, a je s prodorom mestnega nacina življenja v obmestne kraje in vasi tudi Trzince doletela ta urbana »pritiklina«. Grafit je risba, napis ali slika na javni površini (najpogosteje na zidu), in to s kredo, og­ljem ali sprejem. Grafiti so znacilna oblika subkulture velikih mest, pogosto s politicnim sporocilom ali pa vsaj odraz uporniškega odnosa do družbenih pravil in predpisov. V umetnosti jih obravnavajo kot obliko osebnega likovnega izražanja. Izraz grafit izhaja iz italijanske besede graffito s pomenom podoba, napis, ki nastane s praskanjem po trdi površini. 
Pri nas je verjetno najbolj znan grafit »soncek je in ti si skuštrana«, ki ga je na obrežju Ljubljanice v naši prestolnici pred mnogimi leti opazil Zoran Predin in ga uporabil za danes že skoraj ponarodelo popevcico. V Trzinu imamo bolj malo za grafite primernih površin (nekoc je bila taka plinska postaja oziroma betonska hiška za bloki v soseski T 3), zato pa se ti pogosto pojavljajo tudi tam, kjer res ne bi smeli biti. Ne­sprejemljivo je na primer, da so grafiti na objektih kulturne dedišcine, vrhu tega pa med grafiti le redko zasledimo tudi kakšnega res duho­vitega in kreativnega. Že pred casom pa smo na enega takih naleteli kar v trzinskem gozdu; kot bi se njegov avtor hotel skriti pred ocmi javnosti, pa ceprav so grafiti praviloma namenjeni prav njej. Morda pa so tovrstni, lahko bi jim rekli gozdni grafiti, ena od trzinskih posebno­sti in jih bo treba v prihodnje celo zašcititi, ali pac? 
Miha Pavšek, foto: Miha Pavšek 



Razno 


Termini za letovanje na morju: 
LETOVANJA 2018 V ORGANIZACI­JI ZPM DOMŽALE 
Zveza prijateljev mladine Domžale pripravlja v sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana med poletnimi pocitnicami zanimive, ustvarjalne, varne in pred­vsem zdrave poletne aktivnosti, namenjene otrokom in mla­dim. 
Otroci bodo na letovanjih doživeli veliko prijetnih trenutkov v družbi vrstnikov in izkušenih vzgojiteljev animatorjev. 
Na voljo je vec terminov pestrih pocitniških programov, tako na mor­ju kot v hribih, in sicer v Piranu, Porecu, Savudriji, Umagu, na Srednjem vrhu nad Gozdom - Martuljkom in v Zgornjih Gorjah nad Bledom. 
ZDRAVSTVENA LETOVANJA 
Letovanja so namenjena tudi otrokom z zdravstveno indikacijo. Do zdravstvenega letovanja so upraviceni otroci in mladostniki s stalnim bivališcem v obcinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravce in Trzin, stari od 5 do 19 let, ce so bili v casu od zadnje­ga razpisa (od 25. 2. 2017 do 16. 2. 2018) veckrat bolni (imajo vsaj dva zapisa v zdravstveni karton) ali ce so bili zaradi bolezni hospitalizirani in je to razvidno iz medicinske dokumentacije. Tocen datum zdravniških predlogov letovanj bo objavljen na spletni ZPM Domžale in Facebook strani. 
KRAJ  TERMIN  ŠTEVILO DNI  
POREC  30. 6. – 7. 7. 2018  7  
SAVUDRIJA  7. 7. – 17. 7.2018  10  
UMAG  20. 7. – 27.7.2018  7  
PIRAN  27. 7. – 6. 8. 2018  10  
SAVUDRIJA  6. 8. – 16. 8. 2018  10  
PIRAN  16 . 8.– 26. 8. 2018  10  

CENIK LETOVANJA ZA POLETJE 2018 
Vrsta letovanja  10 dni  
Zdravstveno letovanje na morju  69,90 €  
Letovanje na morju, brez zdravstvenega predloga  330,00 €  
Letovanje v hribih, brez zdravstvenega predloga  /  

7 dni 48,93 € 231,00 € 157,50 

V ceno so vkljuceni polni penzion, avtobusni prevoz, spremljevalci, program, nezgodno zavarovanje in DDV. 
Podrobnejše informacije o letovanjih in o možnostih za prijavo otrok in mladostnikov na letovanja so objavljene na spletni strani Zveze pri­jateljev mladine Domžale in v brošurah Pocitnice 2018, ki smo jih že dostavili osnovnim šolam, vrtcem in tudi domžalski Srednji šoli. 
Za vec informacij nas lahko tudi poklicete, na telefonski številki 041 367 808 ali 01/721 27 91, in sicer ob sredah med 16. in 18. uro, oziro­ma nam pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net, ob tem pa obvezno pripišite tudi svojo telefonsko številko. 
Prijavnico najdete na spletni strani ZPM Domžale (www.zpm-dom­zale.si), lahko pa jo prevzamete tudi osebno v naši pisarni, med uradnimi urami, do zasedbe prostih mest. 
Mag. Karlina Strehar, 
predsednica ZPM Domžale 


FESTIVAL ZDRAVJA ZA VSE GENERACIJE 
Lekarna Ljubljana v soboto, 2. 6. 2018, pripravlja 5. Festival zdravja na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani. Dan bo poseben, zanimiv, poln koristnih nasvetov ter pozitivne energije. Obiskoval­cem bodo na voljo brezplacne meritve, posveti z magistri farmaci­je in drugimi strokovnjaki o zdravem življenjskem slogu ter pravilni in varni uporabi zdravil. Predstavljene bodo preventivne aktivnosti, delavnice za otroke, gibalne aktivnosti, dejavnosti društev in or­ganizacij, strokovna predavanja ipd. Na voljo bodo ugodni nakupi izdelkov za ohranjanje zdravja. Vstopnine na dogodek ni. Vec infor­macij na: www.lekarnaljubljana.si. 


Uporabnike naših komunalnih storitev obvešcamo, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del 
Center za ravnanje z 
odpadki Dob 

od ponedeljka, 21. 5. 2018, 
do vkljucno sobote, 26. 5. 2018, 
ZAPRT, ZATO PREDAJA ODPADKOV V TEM 
CASU NE BO MOGOCA. 


Vzdrževalna dela so nujna za zagotovitev varnejše in bolje organi­zirane predaje odpadkov, s tem pa bodo našim  strankam omogo­cene tudi boljše izkušnje. Priporocamo se za razumevanje. 
Dodatne informacije: 01 729 54 30; info@jkp-prodnik.si; www.jkp-prodnik.si 




Napovednik 



Slovesni zakljucek 
študijskih krožkov 



Vabljeni v cetrtek, 24. maja, ob 19. uri na zakljucno sre­canje zimsko-spomladanskih študijskih krožkov na Je­facnikovi domaciji pod vodstvom mentorice Branke Urbanija. Prireditev bo v dvorani Marjance Rucigaj v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. 
Prireditev je zasnovana v treh tematskih sklopih: 
• Razprava 	– okrogla miza kot zakljucek študijskega krožka Ucimo se domoljubja in demokracije. Razpravljali bodo Anton Peršak, minister za kulturo ter vsestranski ustvarjalec, Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica anglešcine in rušcine v pokoju, zbirateljica ljudskega izrocila in etnološkega gradiva ter avtorica številnih knjižnih publikacij, in Simon Prosen, raziskovalec izvorne zgodovine Slovencev in – kot se rad opiše – ponosni Slovenec. 
Pogovoru se bo pridružilo še nekaj drugih zanimivih so­govornikov. 

• 
Predstavitev knjige – slikanice Ajdovski kevder, lokalne zgodbe, ki se dogaja na trzinsko-mengeškem obmocju in je plod dela udeležencev študijskega krožka Etno – fletno. 

• 
V zakljucnem delu pa boste lahko to knjigo, ki ni obicajna slika­nica, tudi po svoje doživeli, saj ste vsi vabljeni tudi na pokušino razlicnih ocvirkovih potic in špehovk – ta tradicionalna jed je namrec našla mesto tudi v že omenjeni slikanici, udeleženci krožka pa smo se letos vztrajno urili v njeni peki in jo izdatno okušali. 


Prireditev bo povezovala mentorica študijskih krožkov Branka Urbanija, kulturni del pa bodo obogatili glasbeni go­stje z igranjem na citre in ljudskim petjem. 
Toplo vabljeni! 
Branka Urbanija, 
Akademija za antropologijo in dizajn, Trzin 


Napovednik 

Regenerativna aroma joga

 Bi radi izklopili svoje misli in po napornem vsakdanjiku sprostili svoje telo ter z ucinkovito vadbo ob vonju ete­ricnih olj globinsko obnovili tako telo kot um in duha? 
Prisrcno vabljeni na regenerativno aroma jogo, v ponedeljek, 
28. maja, od 18. do 20. ure, v prostore društva Pot srca, na Kmeticevo ulico 9 v Tr zinu . 
Delavnica je primerna tako za zacetnike kot za izkušene. Vse pri­pomocke (kocke, trakove, odeje …) za izvajanje te edinstvene in ucinkovite vadbe za telo in duha dobite tam. 
Informacije in obvezne prijave po telefonu 041 821 401, e-pošti: drustvopotsrca@gmail.com in na spletni strani www.potsrca.si 
Mag. Mojca Tavcar, Društvo Pot srca 
Aktivnosti Društva upokojencev Žerjavcki Trzin 
•
 Torek, 29. 5., in sreda, 30. 5., ob 8. uri: balinarski turnir PZDU, na balinišcu Kolicevo 

•
 Petek, 1. 6., ob 11. uri: PIKNIK s srecelovom, v Dolgi dolini 

•
 Torek, 5. 6., ob 7. uri izpred Mercatorja in ob 7.05 izpred ga­silskega doma: avtobusni pohodniški izlet na Golte 

•
 Cetrtek, 7. 6., ob 8.30: izlet – srecanje upokojencev Gorenj­ske 

•
 Ponedeljek, 25. 6., ob 19. uri: PROSLAVA ob dnevu držav­nosti, v KUD-u Trzin 


Vabljeni! 
NAŠE DRUGE AKTIVNOSTI 
•
 Kolesarji so že pripravili kolesa, saj je že cas za kolesarske izlete – skupaj kolesarijo ob sredah, z odhodom ob 8.30, izpred CIH-a, 

•
 pohodniki hodijo na krajše ali daljše sprehode – ob torkih, ob 7. uri, izpred Mercatorja, 

•
 balinarji se ob lepem toplem vremenu pripravljajo na tekme v poletni ligi in na balinarski turnir PZDU, na balinišcu, 

•
 strelci vadijo streljanje z zracno puško na strelišcu strelskega društva v OŠ Trzin, ob ponedeljkih, od 11. do 12. ure, 

•
 v rocnih spretnostih pa se clanice urijo z ustvarjanjem v društveni sobi na Mengeški 9, ob cetrtkih, po 10.30. Prizadevne clanice vabijo medse nove clane, ljubitelje rocnih spretnosti. 


»Ce vemo, da negativna misel in tako premišljevanje povzrocita bolezen, je treba vzeti pozitivno misel in premišljevanje kot vir naše življenjske moci.«                 (Norfolk) 
Zoran Rink, 
predsednik Društva upokojencev Žerjavcki Trzin 

Oglasi 
3. POHOD OB REKI,