Učiielfsfci Tovariš
_ .	t	, , . ,	t ,t r T rr r	• • v-y	r . < I •	Uredništvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem
Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana.	«srrc^»^^^
Več lasnosti!
Pod tem naslovom piše v drugi številki »Učiteljske Iskre« tov. Danilo Milanovič čla» nek, ki je naslovljen na tovariše iz Slove» nije. V njem objavlja nekak pregled delo» vanja slovenskega učiteljstva. V prvem delu svojega članka se precej laskavo izraža o naši deklaraciji, o samoizobraževalni akciji in se končno dotakne tudi resolucije, ki je bila sprejeta na letošnji celjski skupščini, in ki je naredila na srbske tovariše precej glo» bok vtis. V interesu lastne organizacije in v interesu ocenjevanja prave vrednosti vsega tega postopanja pa stavlja tov. Milanovič sledeči dve vprašanji:
a)	Ali jie vse to postopanje in vsa ta mišljenja tovarišev 'iz Slovenije v'logični kontinuiteti in ali tvorijo nek gotov sistem v mislih in delu?
b)	Ali je ono dobro in koristno za glavno nalogo učiteljske organizacije in za bližnje* in daljne smotre, ki jih ista želi doseči.
Naj odgovorimo tovarišu Milanoviču predvsem na stavljeni vprašanji in nato na njegova nadaljna izvajanja.
Trdno smo uverjeni, da je v vsem na» šem delovanju popolna logična kontinuiteta in nihče, ki je s pazljivostjo zasledoval raz» voj dogodkov pri ljubljanskem poverjeni» štvu, od deklaracijske borbe pa do današ» njega dne, ne more pri objektivnem preso» janju odrekati vsem dogodkom logično kon» tinuiteto. — Učiteljstvo Slovenije je uvidelo, kako kvarno vpliva strankarstvo na razvoj organizacije in kako isto absorbira vse moči organiziranega članstva, ki je postalo radi tega nezmožno za vsako drugo delo, in tudi za samoizobrazbo, zato je z deklaracijo iz« vedlo izpremembo v vodstvu in s tem od» pravilo strankarstvo iz organizacije ter osno» valo temelj za enotno stanovsko organizacijo učiteljstva v Sloveniji. S samoizobraževalno akcijo pa je usmerilo svoje moči v drugo smer, ki je za organizacijo in tudi za učitelj» stvo "'samo mnogo, važnejša ,in koristnejša nego strankarstvo.
In resolucija? Ali res ne spada v to lo» gično zvezo dogodkov? — V njej je vendar popolnoma jasno napisano, da je bila sestav» ljena in sprejeta le radi tega, ker je Izvršni odbor vztrajal na svojih pogledih, ki jih slo» vensko učiteljstvo odklanja. Stremljenje gre iza tem, da Se v novih pravilih osigura uči» teljstvu Slovenije učinkovit vpliv na .vod» stvo naše državne organizacije in, da mu ohrani vso potrebno neodvisnost za lastno uspešno delo in krepak razvoj. Osnutek no« vih pravil ne daje zadostne garancije, da se bo moglo započeto delo vršiiti še nadalje v tej smeri kot dosedaj; zato je popolnoma logično, da je vsem prejšnjim dogodkom sle» dila resolucija.
V deklaraciji leta 1926. je res izjavilo slovensko učiteljstvo, da zahteva življenski interes stanu in šole eno samo edinstveno stanovsko organizacijo za celo državo in za vse učiteljstvo v državi. Učiteljstvo Slove» nije se dobro zaveda kako velikega pomena so te besede, a na žalost moramo konstati» rati, da jih na jugu niso razumeli. Svoje ne» razumevanje pa kaže Izvršni odbor ravno s tem, da ne upošteva naših stremljenj in nam hoče nekako vsiliti edino le svoje mišljenje in ustvariti s tem dvojno članstvo, eno, ki ukazuje, drugo pa, ¡ki posluša. Ker pa vidimo pravilen razvoj organizacije le v tem, da je vse olanstvo enakopravno 'in !ker hočemo upravljati predvsem svoje kulturne in gospo« darske ustanove v lastnem delokrogu, za kar nam osnutek novih pravil ne daje zadostne garancije, zato smo sprejeli omenjeno reso» lucijo. Slovensko učiteljstvo ni naredilo s tem obrata za 180°, kot to trdi tov. Milano»
vič, temveč se je držalo tudi v tem deklara» cije, ki pravi, da ima učitelj »gotove« skupne interese in nikakor ne »gotovo vse«, kot je pogrešeno to razumel pisec članka v »Iskri«. V slovenščini pomeni »gotovi skupni inte» resi«, le nekatere skupne interese in ti osta» liejo skupni tudi v federativno urejenem udruženju, ki bo tudi nadalje enotna orga» nizacija v državi, zato je tudi resolucija v popolnoma logični kontinuiteti s prejšnjimi dogodki. Vse skupaj pa tvori gotov sistem misli in dejanj.
Z razjašnjenjem prvega vprašanja je od» govor na drugo vprašanje lahek. Ker bodo imele v bodočnosti veljavo le sindikalne or» ganizacije — torej take, ki so osnovane na strogo stanovskem stališču in ker smo mi postavili našo organizacijo, ki je bila prej v Sloveniji pod starnkarskim vplivom, na to stališče — nadalje, ker so pokazale sindikal» ne organizacije v drugih, mnogo naprednejših državah od naše, že lepe uspehe, zato bo tudi v naši organizaciji ta smer dobra in koristna za bodočnost. — Samoizobrazba je vsemu učiteljstvu radi nezadostne predizobrazbe potrebna in ker je potrebna je tudi koristna, ne le za sedanjost, marveč tudi za bodočnost. Le ono 'učiteljstvo, ki bode imelo zadostno izobrazbo, bo moglo izvršiti v organizaciji glavno nalogo. JCer pa je glavna naloga in tudi bližnji in daljni smoter učiteljske orga» nizacije predvsem ustvariti učiteljstvu v se» danjosti in tudi za bodočnost moralno in gmotno trden in stanu odgovarjajoč položaj, osvoboditi učiteljski stan strankarskega vpli» va in povzdigniti naše šolstvo na veliko višjo stopnjo nego je sedaj, pri čemer učiteljska stalnost ne igra ravno najmanjše vloge in obenem osigurati šoli za bodočnost res mo» deren šolski zakon, zato je potrebna organi» zaciji popolna enakopravnost članstva vseh poverjeništev. Radi tega bi bilo treba upo» števati predloge ljubljanskega poverjeništva za spremembo pravil. Ker pa je v deklaraciji navedeno, da imamo le gotove skupne inte» rese — duhovne, socialne in pravne, izato bi bila potrebna tudi federativna oblika našega udruženja; torej je resolucija dobra in ko« ristna tudi za glavno nalogo učiteljske orga» nizacije in za vse njene bližnje in daljne smotre. Vse to bi dosegla tudi složna, fede» rativno urejena organizacija in to morda celo lažje nego nesložna organizacija v sedanji ali še bolj centralistični obliki.
V svojem članku povdarja tudi tov. Mi» lanovič kot zelo važno konstatacijo, da uči» teljstvo iiz Slovenije od rojstva udtruženja pa do Maribora ni pripadalo učiteljski opo« ziciji. — K tej vrlo važni konstataciji je po« trebno dodati še eno zelo važno konstatacijo in sicer to, da se je smer učiteljske organi» zacije v Sloveniji spremenila šele s sprejet» jem deklaracije. Šele tedaj je bila ustvarjena podlaga za resnično nadstrankarsko delo, za delo v korist šole, naroda in vsega učitelj» skega stanui. Zato odgovarjamo edino le gfc de dogodkov v tej dobi. To bi moral tudi tov. Milanovič vedeti, saj iz, njegovega član» ka izgleda, da pozna dobro razmere med slo» venskim učiteljstvom in ve, da je bila smer UJU v Sloveniji povsem drugačna pred spre» jetjem deklaracije, nego po sprejetju iste. Sedanje vodstvo ne more radi tega nikakor odgovarjati za postopek slovenske delegacije na prvem kongresu UJU, niti za postopanje slovenske delegacije v Subotici. Zato na to niti ne odgovarjamo. Pač pa nekoliko besedi o Skoplju.
Povdariti je treba predvsem, da je slo» vensko učiteljstvo navajeno na resnično par» mentarno razpravljanje na skupščinah in tudi na resnično parlamentarno glasovanje. — Kdor se je udeležil le enkrat naših pokrajin» skih skupščin, se je moral sam prepričati, da je vladala na njih vzorna disciplina in strogo parlamentaren ton. Če bi nastala še
tako huda nasprotstva med slovenskim uči» teljstvom, do takega »larmanja«, kot ga je vprizorila opozicija v Skoplju, ne bi nikoli prišlo. Ako misli tov. Milanovič, ki piše v imenu opozicije, da bodo srbski tovariši pri» dobili slovensko učiteljstvo s takimi nastopi, se zelo moti. Da je na skupščini v Skoplju »prevladala na nedopusten način volja manj» šine nad večino«, kot pravi pisec v svojem članku, temu je kriva opozicija sama, ker s takim nastopom si ne bode nikoli pridobila sodelovanja ljudi, ki so navajeni na parla» mentarno postopanje z ene in druge strani, dasi bi se morda isti strinjali z njihovimi na» zori. Disciplinirajte najprej sami sebe, po» tem nastopajte proti driugim. Uspehi so od» visni vedno le od nastopa. Še tako velika ar» mada lahko propade v boju napram manj» šemu sovražniku, ako nima strategično do» brega vodstva. — Ko bodete uvedli v svoje
Po Durkheimovem prepričanju je v dru» štvenem življenju vse pogojno. Nič ni slu» čajno, brez vzroka in kapricijozno. Vsak stan, vsaka kasta ima svoje določene ideje, določene , običaje, in določene poglede na svet in na stvari. Ali to razlikovanje ima svoje meje in ko prekoračimo te meje, pri» demo v sfero- skupnih idej. Tako vidimo v srednjem veku: plemiči, buržoa, seljaki in sužnji — vsi so sprejemali krščansko vzgojo, čeprav so si njihovi stanovski ideali 'bili v diametralnem nasprotju.
Diferencirani in skupni ideali niso vedno isti; različne dobe imajo svoje različne ideale in različne sisteme. »Ako bi rimska vzgoja bila tako prežeta duhom individualnosti ka» •kor je naša, bi &e, rimska država ne bila mo» gla obdržati.«
Ako je torej neka ideja ali neka akcija bila aktualna v določenem času, to potem ne pomeni, da mora tudi danes biti aktualna. In kar je danes aktualno, ni, da mora biti tudi jutri. In kakor ima vse svoje stopnje» vanje, tako morajo imeti to tudi ideje. Kajti v nasprotnem slučaju riskiramo, da pridemo do absurda in enkrat vznemirjena, se ideja težko normalizira.
Daljši in krajši obstanek neke ideje za» visi od širine in globine njenega značaja. Tako n. pr. bo ideja o ravnopravnosti dr» žavljanov večno obstala, a neka druga ideja, n. pr. o kakem vzgojnem sistemu ali ciljli, ta Ibo trajala le določen čas, in na njeno me« sto pride druga.
Kakor smo omenili na enem mestu, je »Narodna Prosveta« kot organ UJU dolžna da sprejema vse sugestije, ki prihajajo od posameznih članov učiteljskega udruženja — tem bolj, ako pridejo od večjih učiteljskih skupin, včlanjenih v našem udruženju — da, celo od onih, ki niso včlanjeni v našem
* Sourednik »Narodne Prosvete« tovariš Dušan M. Priča nam pošilja priloženi članek, ki nastopa proti celjski resoluciji iz 1. 1928. glede ureditve naše organizacije s prošnjo, da ga priobčimo »da koristi našoj opštoj stvari«. Članek moramo smatrati kot ofi» ciozno stališče Izvršnega odbora UJU in onega dela srbskega učiteljstva, ki ne sogla» ša s celjsko resolucijo. Prav je, da smo si iskreni, odkriti in jasni in iz tega razloga priobčujemo tudi oficiozno stališče gori1 ome» njenega dela srbskega učiteljstva slovenske» mu učiteljstvu v informacijo. Želimo pa, da tudi »Narodna Prosveta« prinese tolmačenje celjske resolucije srbijanskemu učiteljstvu v informacijo in priobči tozadevni članek tov. M. Rudeža, ki ga ima 'uredništvo »Na» rodne Prosvete« že dalj časa v rokah. Ne dušimo besede in ne želimo, da se nam duši beseda!	Uredništvo.
vrste disciplino in bo na skupščinah vladal pravi parlamentarizem, tedaj se bodemo po» govorili o skupnih težnjah in o sKupnih na» stopih. Vedite pa, .da se slovensko učitelj» stvo ne bori nikoli proti osebam, marveč proti metodam. Tudi to je treba z naše stra» ni še posebej povdariti, da se je slovensko učiteljstvo enkrat za vselej otreslo strankar» stva in ga ne bodo zavedli še tako lepi pro« grami, za katerimi bi bilo skrito zopet novo strankarstvo ene ali druge barve. Če smo se otresli enega jarma, se ne damo vpreči zopet v drug jarem! To pa v glavnem radi tega, ker pri nas odgovarjajo dejanja besedam in je ves razvoj dogodkov v popolni logični kontinuiteti. Slovensko učiteljstvo je in bo nastopalo vedno odkrito in zato pove vsako» mur jasno besedo, toliko lažje če jo kdo sam želi. Smo mnenja, da je v naših idejah in delu zadosti jasnosti.	M.
udruženju ali ki imajo svoja posebna udru« ženja. Od poslednjih pa le v slučaju, ako so njihove sugestije načelne in ako točno izra» žajo tendenco dobrobiti učiteljstva.
V	vsakem slučaju morajo te sugestije biti točne in precizne. Z drugimi besedami: vsakdo kdor sugerirá, si mora biti na jas» nem o tem, kaj hoče, in da to, kar hoče iz« razi, jasno in točno. Ako tega ne stori, po» tem je nemogoča vsaka diskusija; potem je nemogoče dobiti najboljšo solucijo v tem vprašanju, v tem problemu.
Stara in znana je resnica, da ni vse le v napisanih zakonih in normah, temveč da je njihovo bistvo v duhu, ki živi v njih, in v ljudeh, ki jih uporabljajo. In vendar so .vsakemu organiziranemu ^društvu potrebni zakoni in norme, ki se v privatno»pravnih institucijah imenujejo pravila.
Jugoslovensko učiteljstvo ima svoja pra» vila. Ona datirajo nekako iz prvih dni -na« šega Ujedinjenja. V ta pravila je torej vne« šeno ono, kar je učiteljstvo smatralo za aktualno; unešeno j,e ono, Ikar je bilo speci« fično naše — učiteljsko in tudi ono, kar je imelo karakter splošnosti. Od onih norm, ki imajo značaj splošnosti, omenjamo tole: dr» žavno edinstvo in edinstvenost učiteljske organizacije. Edinstvenost učiteljske organi» zacije vidimo v skupni centralni upravi. Ra» zen te centralne uprave postoje tudi pokra» jinske (poverjeništva) in sreske.
Sedanja formacija učiteljskega udruže» nja je nekako med centralizmom in federa» cijo.
V	državno«pravnem pogledu je decen» tralizacija, kadar je lokalna uprava sicer sa» mostalna, toda pod kontrolo administrativne (upravne) oblasti. V našem slučaju bi lokalna uprava bila podložna učiteljski centralni upravi.
Federacija obstoja, kadar je vsaka oblast (pokrajina), v državi federativno urejena — t. j. vsaka oblast ima svojo avtonomijo, celo tudi svoj parlament — in so skupni samo nekateri posli. V našem slučaju obstoje me» sto parlamenta lokalne (pokrajinske in sre» ske) skupščine.
V	zadnjem času se pojavljajo glasovi za drugačno učiteljsko organizacijo. Tako n. pr. so mišljenja, da so danes poverjeništva ne» potrebna; da so sedaj, po desetletnem skup« nem življenju, ona izgubila svoj raison d' être, in da je mesto njih potrebno formirati oblastna učiteljska društva; ta društva bi bila manjša in zato bolj enlastična, bolj eks» peditivna in sposobnejša >za vsako akcijo. Na ta način 'bi prenehale predstave o pre« gradah, kakor so obstojale pred Ujedinje» njem.
Nekateri so mnenja, naj bi poverjeništvo zadržalo sedanjo kompetenco, samo naj bi
O ideologiji in obliki učiteljske organizacije.*
LISTEK.
„Srednješolska razmišljanja"
V mariborski javnosti se je med profe« sorji in starši vnela zanimiva polemika, ki aludira tudi na meščansko» in osnovnošolsko učiteljstvo, zato prinašamo nekatere po» drobnosti v informacijo.
Nek mariborski profesor (ki se pa ni podpisal) je v treh številkah »Večernika« obširno razpravljal o srednješolskih proble» mih; dal je nekaj »migljajev«, ki naj nivo naše srednje šole dvignejo: potreba sprejem» nega izpita, brezplačno šolanje le v načelu in tesnejši stik šole in doma. Staršem je oči» tal, da se premalo brigajo »kaj dela fant, kako se uči in kako se vede...« Le malo jih prihaja v šolo vpraševat, zato tudi baje slabi klasifikacijski uspehi ob trimestrih itd.
Starši so potom g. Gen. — reagirali z očitkom, da bi od g. profesorja pričakovali pač važnejših »migljajev« glede srednješol» ske reforme pri nas, o čemer se je govorilo že pred par leti (prof. Favaj in Pirnat: »Več solnca v naše šole« in drugo...). V zadnjem času pa baje profesorji o »notranji reformi« ne razpravljajo več, kar v starših srednje» šolske dece vzbuja ogorčenje. Profesorska
zborovanja ne beležijo poročil o sklepih gle» de reforme pouka, čeprav so starši že po» novno izrazili svoje mnenje in vse simpatije vsem žal maloštevilnim profesorj,em»borcem za novo šolo, ki so pa iz nerazumljivih raz» logov danes utihnili! Dalje pravi: »Meščan« sko in osnovnošolsko učiteljstvo v Sloveniji pač profesorjem prednjači, saj po inozemskih vzorcih ob vsaki priliki kaže svojo borbenost za novodobna šolska načela in s tem doka« zuje, da koraka z duhom časa.« To prizna» nje kaže, da naša stremljenja v javnosti ne ostajajo neopažena. Poročevalec nadalje ostro zavrača od g. profesorja predlagani stik šole in doma ter pravi:
»Lepo je sicer govoriti o stiku šole z do» mom, a zato morajo biti dani predpogoji. Ni dovolj, da se pri profesorju »pobrigam« kaj dela fant, kako »se uči«, kako »se vede...« V drugih kulturnih državah pojmujejo stik šole z domom mnogo bolj demokratično: v roditeljskih krožkih skupno s profesorji raz» pravljajo o vzgojnih smernicah, učnih načr» tih itd. Tam je prilika, da tudi skromno mne» nje staršev pride v debato in se navadno tudi upošteva. Razumljivo je, da v takem zavodu starši z veseljem sodelujejo in je stik s pro» fesorji zares tesnejši. Za take stike je pa potrebno, da v šoli ne vidimo več le izavod, kjer se daje »znanje« zgolj za spričevala, s katerimi bo otrok dosegel 'boljši kruh. Iz
lastne izkušnje vemo, da večina dijakov pri današnjem šolskem sistemu hodi v šolo in se uči radi — redov. V šolah še danes kul» minira kultura intelekta, podrejena je kul» tura srca. Današnja šola pozna bolj šolnike kot pa vzgojitelje, zadovoljuje se pa v sploš» nem s tem, da vbija dijaku čim več »učeno» sti« v glavo. Otrok pa je nedolžno jagnje, tki bi mogoče instinktivno1 rad še kaj več, a tava v samoti in vidi končni cilj — strokov« ni poklic.
Res je, da mora srednja šola nuditi neko porcijo »višje izobrazbe«, a to načelo bi se ne smelo vzeti tako intelektualistično, kakor se to danes v resnici izvaja. Šola bi morala v človeku zbuditi značaj z idejo človečan» stva in socialnega čustvovanja. To je pa le mogoče z reorganizacijo v smislu novodob» nih načel: samostojnosti in samodelavnosti.
Naša soseda Avstrija nas v tem oziru daleč prekaša. Tam opažamo namreč ten» denco, da šolo kolikor mogoče poživijo, da nudi gojencu kar največ prijetnega poleg koristnega. Slučajno sem spoznal tako šolo (Bundeserziehungsanstalt) in morem le opo» zoriti na eminentni vzgojni cilj, ki napravlja iz gojenca celega človeka. Princip delovne šole je na teh srednješolskih zavodih do po» polnosti izveden:
Dijaki se grupirajo v delovne skupine, ki črpajo snov samostojno iz obširnih knjiž»
nic, predelavajo jo v obliki debat, profesor posega vmes le po potrebi, zato odpade ob i« čajno dociranje. Poleg študija jezikov in glasbe so obvezna ročna dela (modeliranje, kartonaža, kovinarstvo, delo v vrtu itd.) s spoznavanjem umetnosti. Vpeljano imajo šolsko občino po načelih socialne vzgoje in tudi »roditeljski sosveti« krepko sodelujejo. Uspehi so nad vse pričakovanje ugodni. Te vrste srednješolske vzgoje bi si mogli v na» ših razmerah postaviti za vzor, ker vzgajajo ljudi, ki jim ni samo do intelektualnega zna« nja, nego tu gre <za zadovoljstvo, Iki ga najde človek v resnem, samostojnem duševnem ia telesnem delu, k čemur se tu vzgaja. To je šola veselja in radosti, ne pa šola — »kla» sične naobrazbe« z vzori Cicerona, Cezarja in Perikleja ...«
Tako vidimo, da starši danes »novi šoli« ne stoje apatično ob strani, temveč sami sku» šajo pomagati, da se nivo šole res dvigne. »Vzgoja, ne znanje!« je parola, ki si je v drugih državah že osvojila starše in učitelje. Razvoj gre svojo pot in brezdvomno se bo» mo v doglednem času tudi pri nas našli pri skupnih stremljenjih starši, profesorji in učitelji!	—c—,.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanj« ročnih in strojnih vezenin. Predtiakarija
— Zalog« DMC in T«oh potrebščin za Teženj«. —

se zaradi nekih ekonomskih, kulturnih in etičnih razmer ustanovilo še nekaj poverjen ništev. In končno vidimo simptome, po ka» terih naj bi poverjeništvo bilo vse, a cen» trala — samo neka fikcija.
V '»Narodni Prosveti« od 25. oktobra t. 1. je ponatisnjena resolucija letošnje celj» ske skupščine poverjeništva Ljubljana. Po krajši motivaciji — iznaša poverjeniška skup» ščina v tej svoji resoluciji pet predlogov. Smatrajoč motivacijo za premiso, a resolu» cijo za logični zaključek, osnovan na tej pre» misi, bi z lahkoto mogli dokazati netočnost te resolucije, a za sedaj to ne nameravamo. Kakor smo malo prej omenili, smatramo tudi to resolucijo za sugestijo, in sicer močno sugestijo, ker izhaja iz velike grupacije in se moramo na njo ozirrfti.
Tako navaja ta resolucija v tč. 1., da slo» ni slovensko učiteljstvo na samoupravah; v 2. tč. se omenja centralna uprava državne federacije; v 3. tč. (pokrajinska učiteljska zveza Jugoslavije in jugoslovenska učiteljska federacija.
Toda, vsakomur je jasno, da ti mnogi in različni termini ne značijo eno in isto. Za tem, po pravnem nauku skupina poedinih pokrajin s samoupravno ureditvijo ne more v celoti dati federativne ureditve. V resolu» ciji se na nekoliko mestih omenja izraz fes deracija, ali to v različnem pomenu. V stvari, nauk o pravu pozna federacijo in konfede» racijo: Bundesstaat (Švica) in Staatsbund (Sev. Amerika). — Na katero oblika se misli v resoluciji?
Še nekaj. V resoluciji se omenjajo dolž» nosti centralne uprave, kar je končno tudi prav — ali o inicijativi centralne uprave ni
nikjer besede, in to je zelo karakteristično.
Tako... Kadar se nam točno objasni vse, potem bomo kot tovariši in možje, brez jeze in gneva pristopili k zidanju najprimer» nejšega sistema, ki naj služi napredku jugo» slovenskega učiteljstva.
Beograd.	D. M. Priča.
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Za in proti veljavnosti učiteljske izobrazbe na višji pedagoški šoli.
STALIŠČE PROFESORJEV.4
(Direktor F. Kadunec — Maribor.)
Slovenski profesorji sma^irneFi dne -3. novembra t. 1. svoj občni zbor v prijazni dolenjski metropoli Nov,em mestu. Med drugimi vprašanji smo razpravljali in obrav» navali tudi vprašanje o nastavljanju absol» ventov višje ped. šole na naših učiteljiščih. V tem kratkem referatu bom pokazal in po« vedal le v glavnem, toda jasno in odkrito stališče slovenskih srednješolskih profesor« jev o tej stvari.
V členu 14. pravil o polaganju diplom« skega izpita na višjih ped. šolah >za učitelje na učiteljiščih čitamo: Vrednost izpričevala. Izpričevalo diplomskega izpita višjega te» čaja daje kandidatom pravico za stalne uči« telje na učiteljiščih in za šolske nadzornike. Za njihovo nadaljnje napredovanje je treba položenega profesorskega izpita po zakonu o tem izpitu.
Letošnji absolventi višje ped. šole, ki so bili poprej kot učitelji uradniki druge kate» gorije, nameščeni so sedaj po učiteljščih in razvrščeni na temelju svojih učiteljskih služ« benih let v pomožne in celo glavne skupine prve kategorije (I./6.) in sicer brez polo« ženega profesorskega izpita. A absolventi naših univerz ne morejo po uradniškem za« konu napredovati iz svoje pripravljalne sku« pine (I./9.) niti v pomožno brez položenega profesorskega hpita, na glavno skupino pa seveda niti misliti ne smejo. Zakaj to zapo« stavljanje absolventov univerz in protežira« nje absolventov višje ped. šole!? Kdo more to očitno krivico odobravati in braniti?! Raz« vrstitev absolventov višje ped. šole po višjih skupinah prve kategorije brez profesorskega izpita nasprotuje določilom uradniškega za« kona čl. 64. in 65., ki velja za nastavnike iin vse druge uradnike. Veljati mora torej tudi iza absolvente višjih ped. šol. Zato se mora čl. 14. pravil o diplomskem izpitu za učitelje na učiteljskih šolah ukiniti. Enake pravice za vse! Fiat iustitia, pereat mundus!
Dalje zahtevamo za nastavnike srednjih in srednjestrokovnih šol fakultetno iz« obrazbo. Ali je mogoče višja ped. šola fakul« iteta, enaka fakultetam univerz? Od kedaj? Po katerem zakonu? O tem so že in bodo spregovorili profesorski zbori naših univerz. Novi učni programi so dvignili naša učite« ljišča v vsakem oziru na nivo višjih ralzredov srednjih šol. Gotovo je tudi vsem znano, da sprejemamo danes v učiteljišča samo izvrst» no in prav dobro kvalificirane absolvente meščanskih šol, iz gimnazij in realk pa samo one, ki so absolvirali nižje razrede teh šol a, najmanj dobrim uspehom. Iz tega sledi, da se mora gledati na to, da dobimo na učite» ljišča učiteljski kader, ki bo še boljši od da« ¡našnjega, zahtevati se mora od nastavnikov učiteljišč, da so to možje s širokim obzorjem in globokim znanjem, katero mora dati p al le univerza, kjer se morajo naši kandidatje po« svetiti štiri ali pet let intenzivnemu študiju •ene in to zaokrožene skupine. Da pa niso absolventi univerz slabi metodičarji, dokazujejo najbolje njihovi praktični uspehi ;na šolah, sijajno to dokazuje tudi naše slo« vensko pedagoško slovstvo, v katerem so vo» ditelji ravno akademično izobraženi šolniki: dr. Bezjak, Bežek, dr. Ilešič, Schreiner, dr. Veber, dr. Čibej, dr. Poljanec, dr. Simon Do« lar, prof. Vales, Hauptmann, dr. Tominšek, dr. Ozvald, dr. Žgeč itd.
Tudi naši sosedje stavljajo na nastavni« ke učiteljišč vedno večje zahteve, ker dobro vedo, da se mora z duševnim obzorjem učen« cev širiti sorazmerno i duševno obzorje nji« hovih odgojiteljev. V Avstriji «. pr. pouču«
* Zaradi namestitve absolventov višje ped. šole na učiteljiščih j.e nastal oster boj, ki je prešel z občnim zborom profesorskega društva v javnost. Na vprašanju je močno zainteresirano in tangirano tudi osnovnošol» sko učiteljstvo. Ni v interesu stvari, če se zanese razčiščenje tega vprašanja v politične liste. Iz tega razloga smatramo za potrebno, da odpremo list obem stranem ter priobčimo že iz informativnega razloga stališče obeh skupin v listu. V današnji številki prinašamo članke obeh skupin. Jasno pa je, da bo za bodočo borbo v tem vprašanju za list mero« dajno mnenje organizacije, ki ima tudi svoj interes in svoje stališče v tem vprašanju, ki se bo znjim bavil in ga bo označil širji so» svet pov. UJU na svojem decemberskem za» sedanju na Zidanem mostu. — Uredništvo.
sklicuje v zmislu člena 27. svojih pravil
na dan 2. decembra 1928
izredni občni zbor
jejo na učiteljiščih po novem zakonu za uči» teljišča tudi univerzitetni profesorji. Dolž» nost nas vseh je, da se interesiramo za vzgo» jo iin vzgojitelje našega učiteljstva, ker od njihove vzgoje je odvisen duševni nivo in napredek naših osnovnih šol, iz katerih čr» pajo tudi naše srednje šole svoj naraščaj.
Nadalje imamo pripomniti še sledeče: Absolventi višjih ped. šol so stopili v držav» no službo takoj po svoji maturi na učitelji» ščih. Naši akademiki se pa morajo po svoji več kot enakoveljavni maturi na srednjih šolah še štiri ali pet let mučiti po univerzah. Oni so si torej pridobili najmanj štiri služ» bena leta več kot akademiki iste starosti. Študentska leta na višji ped. šoli so šteta absolventom te šole v osnovno plačo. Pri» pomniti moram, da so študirali na državne stroške pridržujoči si v to svrho celo svojo učiteljsko plačo. Akademiki pa morajo štu» dirati na svoje stroške večkrat z denarjem, ki si ga morajo mučno in krvavo sproti pri» služiti. Ali ni to krivično? Ali so ti pri vile» giji samo pni strani opravičeni? Nismo zavidni nikomur radi teh beneficijev, ali ker bi morali biti po čl. 4. naše ustave vsi držav» ljani pred izakonom enaki, zahtevamo, da se ne stvarajo priviligirane kaste med učitelj» stvom in to na škodo svojih drugov. Borba za pravice našega naraščaja je obenem boxba za pravice, za duševni nivo našega šolstva sploh. In ta borba je gotovo simpatična..
Zato zahtevamo, da se namestijo sedanji absolventi višjih ped. šol na naših meščan» skih šolh, katerih nivo bi se na ta način dvignil. Na naših meščanskih šolah je , še mnogo mest zasedenih od osnovnošolskega učiteljstva. Za bodočnost pa zahtevamo, da se ukineta 3. in 4. .letnik višje ped. šole kot nepotrebna. Za vse srednje in srednjestro» kovne šole v Sloveniji producira naša alma mater v Ljubljani dovoljno število dobro kvalificiranih nastavnikov. Pri nas, kjer se vsak dan razmišlja, katera šola bi se zaprla, katera fakulteta bi se ukinila, pač ni potrebno odpirati in vzdrževati višjo ped. šolo, ki hoče biti nekako konkurenčno podjetje naših fi« lozofskih fakultet. — Želimo pa in se stri» njamo s tem, da ostane in da se Z vsemi žbir» kami bogato opremi nižji tečaj višje ped. šole, t. j. prvi in drugi letnik. Nižji tečaj nam je neobhodno potreben iza produciranje dobro kvalificiranih meščansikošolskih uči» teljev.
Obenem pa zahtevamo od poklicanih faktorjev, sedaj, ko so naša učiteljišča etna» kovredna z drugimi srednjimi šolami, da iščejo način, kako bi se mogli vpisati dobro kvalificirani absolventi učiteljišč na univer» ze. Z nekoliko dobre volje na obeh straneh bi se dale dosedanje zapreke lahko prebroditi. Na ta način bi se izpolnila davna želja in zahteva našega osnovnošolskega učiteljstva, katero naj bi izpregovorilo sedaj v svojih organizacijah jasno besedo in ponovilo in formuliralo svoje zahteve.
Mi slovenski srednješolski profesorji v tej borbi za naše šolstvo ¡ne bomo odnehali. Kdor želi omladini in bodočnosti našega na» roda dobro, naj nas v tem plemenitem delu podpira. Kdor je pa mogoče radi našega sta» lišča nerazpoložen, temu kličemo prijiatelj« sko in zaupljivo: »Clara pacta, boni amici!« Bodimo eden prema drugemu iskreni, izaup» ljivi, ker mirno in stvarno obravnavanje raz» ličnih vprašanj bo rodilo obilen 'in dober sad in plod, posebno ker vsi vemo, da je nam vsem pred očmi en skupen smoter in to je napredek našega šolstva in dobra in poštena odgoja našega naroda.
STALIŠČE ABSOLVENTOV VIŠJE PED.
ŠOLE.
Zdi se, da je ljubljanski sekciji profesor» skega društva zadeva, o kateri so zadnje čase prav mnogo razpravljali na raznih sejah in anketah, kljub vsem izčrpnim referatom pre» cej, da ne rečem: docela nepoznana. Mislim, da bi v nasprotnem slučaju ne bile resolucije v obliki protestov tako gladko izglasovane. In gotovo bo tudi za gg. srednješolske pro» fesorje prav, če na tem mestu ugotovim za* enkrat samo par stvari, na katere so v svoji vznevoljenosti hote ali nehote pozabili.
Gre namreč za višjo pedagoško šolo. V Novem mestu so se na svojem občnem zboru po tozadevnem poročilu g. prof. Vazzaza iz» rekli za to, da se pošlje na merodajno mesto (sc. prosvetno ministrstvo in najbrže tudi javnost) protest, ki izzveni v nastopnih treh
DNEVNI RED:
Izprememba pravil v zmislu člena 76., točka 7., novega zakona o neposrednjih davkih in naredbe ministrstva financ z dne 25. decembra 1923, št. 43.322.
Izredni občni zbor se bo vršil v sobi načelstva Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica št. 6, ob 10'30 dopoldne.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil po členu 31. pravil naše zadruge v istem prostoru in z istim dnevnim redom izredni občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1928.
Upravni svet in nadzorstvo.
točkah. Prvič protestirajo proti temu, da se na učiteljišča nameščajo absolventi višje pe» dagoške šole za strokovne predmete, češ oni so manj kvalificirani neakademiki. Drugič zahtevajo, naj se čl. 14. pravilnika o polaga» nju diplomskega izpita po ktončanem osmem semestru višje pedagoške šole ukine, t. j. višji tečaj je treba ukiniti. In tretjič še po« sebej protestirajo proti načinu, kako so bili nameščeni absolventi v. p.. š. na učiteljiščih v Sloveniji.
Na prvi del najboljše odgovorim, če do» besedno citiram objavo rektorata zagrebške v. p. š. v Narodnih Novinah z dne 23. de» cembra 1926 št. 291. Oglas pravi: Na pitanje Glavne kontrole o karakteru više pedagoške škole stvorio je Glavni prosvjetni savjet ti 1504. sastanku 18. o. mj. ovaj jednoglasni za» ključak: »Više pedagoške škole u Beogradu i Zagrebu, proširene na četiri godine kao vi» soke škole (član 96. finansijskoga izakona za 1926./27. godinu), u kojima predavanja prema uzakonjenoj Uredbi imadu fakultetski ka» rakter, a rektor i profesori rang i platu uni»* verzitetskih profesora (redovnih i izvanre» dovnih), više su stručne škole, koje odgova» raju fakultetu. s propisanim završnim ispi» to m (član 6. zakona o činovnicima gradan» skoga reda).« Prema tome stječu apsolventi tih visokih škola zakonsku kvalifikaciju za prvu kategoriju činovničke službe. U Zagre» bu, 22. decembra 1926. Rektor dr. S. Bosa» nac s. r.
In dalje! Zagrebški akademiki so sma» trali pedagoge sebi enakopravnim, kar naj» boljše dokazuje dejstvo, da so le»ti bili redni člani z vsemi pravicami in dolžnostmi ne samo J. A. P. D. (jugosl. akad. podpornega društva), temveč tudi raznih akademskih po» litičnih in kulturnih društev. Še več! Peda» gog je bil predsednik J. A. P. D., pedagog predsednik dem. st. ki. Jugoslavija, pedagog predsednik jugosl. kat. alk. dr. Danica itd. Pa menda vendar ne bodo ljubljanski aka» demiki boljše poučeni o pedagogih nego za» grebški ? !
Predavanja za višji tečaj, t. j. V. do VIII. semester so se vršila večinoma na univerzi skupaj s filozofi višjih semestrov — le s to razliko, da so pedagogi imeli n. pr. še »nad» ure« v fiziki in posebne kolegije iz pedago» ških in drugih predmetov.
Omeniti moram tudi to, da smo istočasno s filozofi zadnjih semestrov hospitirali in imeli praktične nastope v vseh razredih (od 1. do VIII.) zagrebške velike realne gimna» zije — in sicer z uspehi, na katerih so nam tovariši filozofi upravičeno zavidali. O tem bi pač mogel najtočnejše in najbolj avtorita» tivno povedati (storil je to že ponovno v pe» dagoškem seminarju na univerzi) redni pro» fesor pedagogike na zagrebški fakulteti g. dr. Stj. Matičevič.
Pod c) je mogel absolvent višjega tečaja v. p. š. vzeti pri diplomskem izpitu le oni predmet, ki ga je redno poslušal in redno ter uspešno polagal semestralne in letne izpite skozi vseh osem semestrov. In menda ven» dar ne bo diplomirani pedagog v tem svojem c) predmetu manj sposoben nego diplomirani filozof, za katerega se pod c) predmetom za» hteva le neko razširjeno znanje gimnazijske» ga gradiva ? !
Potemtakem ni med filozofi in pedagogi glede strokovnega znanja ozir. usposobljenja iskati razlike v onem smislu, kot je to sto» rila ljublj. sekcija prof. društva. Ostane torej le še star predsodek: Učiteljišče ni in ni enakovredna srednja šola z gimnazijo ali re» alko. Če je v tem vsa argumentacija za ne» akademsko izobrazbo, ki naj bi jo dobil uči» telj z odlično kvalifikacijo in z večletno šol» sko ter življensko prakso tekom štiriletnega študija na višji pedagoški šoli, potem vze» mimo, da je res neka razlika med učitelji» senikom in gimnazijcem. Toda kaj boste, gg. srednješolski profesorji, dejali n. pr. o pedagogu, ki je absolviral humanistično gim» nazijo, napravil gimnazijsko in učiteljiščno maturo, položil po V. semestru kot redni slušatelj filozofske fakultete filozofsko»peda» goški predizpit (po starem izpitnem redu) ter bil nato po 41etni učiteljski praksi — čuj» te! — sprejet v I. semester nižjega tečaja
v. p. š. ? ! Morda temu ne boste odrekli aka» demske naobrazbe. Pa če je ne, potem je lo» gika baš tu napravila čuden skok.
Zdaj pa še tisti čl. 14! Pravilnik namreč pravi: »Svedočanstvo o diplomskom ispitu višega tečaja daje kandidatima prava za stalne nastavnike učiteljskih škola i školske nadzornike. Za dalje njihovo napredovanje potreban je položeni profesorski ispit po za» ikonu o tome ispitu.« Ta člen je treba ukiniti, zahtevajo. In vendar je višji tečaj, t. j. V. do VIII. semester baš zato otvorjen, da se uči» teljišča v pedagoško»didaktičnem oziru iz» boljšajo. Mar ni prav pomemben odgovor na tozadevne proteste odločba ministrstva pro» svete, s katero se je letos ponovno otvoril višji tečaj na obeh višjih pedagoških šolah. Pa najbrže ne bo nihče trdil, da so v glav» nem prosvetnem svetu sami šolski diletantje!
Ukine naj se seveda tudi čl. 161. letoš» njega finančnega zakona, pravijo. Kakor da bi gg. srednješolski profesorji z vsem svojim idealizmom imeli kakšno škodo od tega, če se diplomirani absolventi 41etne pedagoške šole prevedejo v I. kategorijo! Ali mar ne tiči v tej zahtevi le gola zavist? Vsaj meni izgleda tako — in tudi marsikomu še!
Na ono zadnjo točko bo kakorkoli odgo» vorilo ministrstvo samo. Jaz izražam le ve» selje nad dejstvom, da smo vsi slušatelji v. p. š. bili potom rektorata podrejeni di» rektno prosvetnemu ministrstvu, ki je z nami razpolagalo po mili volji; če bi namreč z na» mi razpolagale slovenske prosvetne uprave, potem skoro gotovo niti en pedagog ne bi dobil mesta na učiteljišču, a prav tako tudi ne nadzorništva. Hvala bogu je ta strah pred pedagogi doma le v Sloveniji in še tu le pri prizadetih gg. profesorjih in suplentih.
Za danes naj zadostuje to, če bo pa tre» ba, bom spregovoril še konkretnejše!
Milko Jeglič.
UČITELJSKA IZOBRAZBA IN ABSOL*
VENTI VIŠJIH PEDAGOŠKIH ŠOL. (Iz kroga absolventov višje pedagoške šole.)
Profesorsko društvo sekcija Ljubljana je razpravljalo o učiteljski izobrazbi in nastav» Ijanju absolventov višjih pedagoških šol na posebni anketi 28. septembra 1928, odborovih sejah 6. in 20. oktobra ter na občnem zboru 3. novembra v Novem mestu.
Na odborovi seji 20. oktobra se je med drugim sklenilo poslati prosvetnemu mini« stru protest s sledečimi točkami:
1.	Profesorsko društvo sekcija Ljubljana principijelno protestira proti vsakemu name» ščanju neakademikov, torej tudi absolventov višjih pedagoških šol za strokovne predmete na učiteljiščih.
2.	Absolventi višjih pedagoških šol, ki so bili pred kratkim nameščeni na učiteljiščih v Sloveniji, naj se stavijo gospodu ministru prosvete na razpolago.
Člen 14. Pravil o diplomskem izpitu za učitelje na učiteljiščih naj se ukine.
Na občnem zboru Profesorskega društva sekcija Ljubljana v Novem mestu se je še sklenilo zahtevati: a) ukinitev čl. 161. financ» nega zakona za leto 1928./29., ki nasprotuje čl. 64. in 65. uradniškega zakona, b) Prizna» nje nižjega pedagoškega tečaja in ukinjenje višjega pedagoškega tečaja, c) Čimprejšnja uzakonitev špecijelnega zakona za profesorje z materijelno in moralno izaščito zakona o sodnikih, zaščita profesorskega naslova za akademske izobražence.
Svoj protest in resolucije utemeljujejo s tem, da bi potem prišli na mesto akademi» kov manj kvalificirani neakademiki na uči» teljišča, medtem, ko je nemogoče priti aka» demiku na osnovno ali meščansko šolo.
K temu moramo takoj pripomniti, da bi bilo naravnost želeti, da bi se gg. akademiki potrudili za par let na kmete in v hribe, po« sebno oni, ki hočejo priti na učiteljišče. Kako naj drugače vzgaja naraščaj za učiteljski stan, ko ne pozna potreb, ki jih ima naše ljudstvo- na deželi in ne šole, za katero vzga» ja učitelje. Da je to mogoče, je pokazal g. dr. Žgeč, ki je bil na osnovni in g. dr. Ro» mih, ki je bil na meščanski šoli.
Dalje trdijo, da bi niveau učiteljske na« obrazbe nujno padel, če bi se na učiteljišča nastavljalo absolvente višjih pedagoških šol, ker ti nimajo zadostne strokovne naobrazbe. Za to svojo trditev nimajo nobenega stvar« nega argumenta, iker nobeden izmed gospo« dov profesorjev ne pozna višje pedagoške šole in še par dni pred občnim zborom se je eden g. referentov obrnil do absolventov v. p. š. za informacije.
Nasprotno je na anketi 28. septembra gospod predsednik Jeran podal naziranje, ki je prevladalo na sestanku profesorjev v Bro« du, da imajo absolventi višjih pedagoških šol iz didaktičnih in praktično«pedagoških vidi« kov gotovo prednost pred akademiki, dasi niso znanstveno slabše podikovani. Izjave po» edincev, ki so nekaj slišali tu ali tam, niso merodajne.
Še manj je utemeljena trditev o nižjem niveau učiteljišč v drugih delih države; ne samo neutemeljena, tudi neresnična in sloni na popolnem nepoznavanju faktičnih razmer.
O vrednosti študija na višjih pedagoških šolah je že davno odločila merodajnejša in» stanca, to je prosvetni svet, ki je odredil na» čin in obseg študija ter tudi izenačil diplom» ske izpite na v. p. š. z onimi na vseučilišču. Isti prosvetni svet je sestavljal učni načrt za učiteljišča. Gospodom univerzitetnim profe» sorjem, ki so v prosvetnem svetu, boste vsaj prisodili toliko razsodnosti, da vedo, zakaj je kateri absolvent sposoben.
Končni izpiti se delajo navadno zato, da se dokaže neka sposobnost, ter je logično, da vsaka naredba o izpitu mora imeti tudi ozna» čeno svrho, za kaj se usposobljajo z izpitom, zato bi bil cel Pravilnik o diplomskem izpitu za učitelje na učiteljiščih brez člena 14. brez pomena in je zahteva po ukinitvi tega člena naravnost nesmiselna.
Na podlagi diplomskih izpitov, ki so enaki onim na vseučilišču, je prosvetni svet tudi stavil predlog, da je v Pravilnik o izpitu prišel člen 14., odst. 2., da lahko polagamo po dveh letih prakse profesorski izpit kakor fi» lozofi.
Z zahtevo po ukinitvi tega člena nam odrekate pravico do polaganja profesorskega izpita.
Komu jemati pravico do izpita je vsaj po pojmovanju sedanje dobe — nedemokra« tično. Ali se morda bojite, da bi tudi ti iz« piti ovrgli Vaše trditve o nesposobnosti se» danjih učiteljev ¡za visokošolski študij?
Zahtevate ukinitev čl. 161., ki daje ab« solventom višje pedagoške šole pravico do I. kategorije. Če bi stavil tako zahtevo kak političen faktor, bi to še bilo razumeti, ali da jo stavi državni uradnik, je nerazumljivo. Kaj pridobite, če se nam vzame I. kategorija? Vsekakor je to znak nekega čudnega poj» movanja solidarnosti in medsebojnega pod» piranja v borbi za obstanek med državnimi nameščenci; predvsem znak pomanjkanja vsakega socijalnega čuta. Čudno se zdi, da zase zahtevate izboljšanje materijalnega sta» nja, ko ga istočasno hočete znižati drugim, ki žive ravno tako slabo kakor vi.
Zahteva po ukinitvi višjega tečaja peda» goške šole — ne pedagoškega tečaja, čas je že, da bi enkrat ¡znali, da je to z zakonom ustanovljena samostojna višja šola — mora zadeti na odpor vsega učiteljstva.
Zahtevate zatvoritev višjega tečaja ped. šole in obenem nam odrekate sposobnost za visokošolski študij. Milostno nam dovoljujete dva letnika — dalje pa ne.
Kdaj bo prodrlo tudi pri nas prepričanje, tla je znanost svobodna in vsakomur dostop» na, ne samo privilegirancem?
V Nemčiji in Avstriji je dovoljen učite» ljem pod gotovimi pogoji dostop na vseuči» lišče. Nemška univerza v Jeni, ki gotovo ni slabša kakor naša, je priznala študij naših učiteljev na pedagoški šoli kot ravnopraven. (Slučaj, dr. Spašič!)
Priznavamo, da sedanja pedagoška šola še ne odgovarja idealom, ki si jih je posta« vilo učiteljstvo, ali to, kar imamo, si ne da« mo vzeti, niti za ceno pedagoške stolice na filozofski fakulteti, temveč hočemo to, kar imamo, še izpopolniti. Čudno, da so se go« spodje spomnili učiteljske izobrazbe šele se« daj, ko žele učitelji sami vzgajati svoj nara» ščaj. Učiteljstvo je samo mnogo razpravljalo o svoji izobrazbi in sklicalo celo aniketo o tem, ali gospodov ni bilo blizu razen dveh častnih izjem.
Trditev, da § 161. fin. zakona nasprotuje čl. 64. in 65. uradniškega zakona, kaže, da ne razumejo zakona, ali bolje, ga nočejo raz» umeti. Resnica je, da je čl. 161. fin. zakona popolnoma v skladu s čl. 65. in 66. uradni« škega zakona.
v Glede zadnje zahteve, da se rezervira profesorski naslov samo za akademike=filo« zofe, se nam ne zdi vredno razpravljati v se« danji dobi, stradamo ravno tako pri profe» sorskem kakor pri učiteljskem naslovu. Po» vdarjamo, da se nismo borili za nobene na» slove, niti za profesorski — zato ga lahko obdržite zase.	Čopič.
Plpfpriitip Iastni izdelki vedno v veliki izbiri, t IC iVIllIlt; Na jmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN,Ljubljana, Židovska ul.7.
Popravek.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
♦
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)
dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA
Pozivno na 26. čl. zakona o tisku prosim, prinesite v eni prihodnji številki Vašega lista k članku
»K razčiščenju razmer v Prekmurju«, ki je bil objavljen v 12. štev. »Učiteljskega Tovariša« dne 25. okt. t. 1., in sicer v 2. ko» Ioni na 3. strani, naslednji popravek:
Ni res, da bi bil članek Toronji Julijo v 18. in 19. #štev. »Nepujsaga« poln neresnic, res pa je, da v tem članku ni resnici ne od» govarjajočih trditev.
Ni res, da bi v omenjenem članku To» ronji J. podtikal tov. Hočevarju dejanja, ki jih ta ni zagrešil, res pa je, da se mu ne pod« tikajo nobena dejanja, ki jih ne bi zagrešil.
Ni res, da bi v svojem članku Toronji J. pripovedoval, da se je začel razdor med uči» teljstvom v Prekmurju na sestanku učiteljev v Mariboru, kjer bi tov. Hočevar v pričo za» stopnikov ¡oblasti zahteval odstranitev do» mačega učiteljstva rekoč: »Ven z madja» roni!«, res pa je, da Toronji J. kaj tacega nikoli ni pisal.
Ni res, da, bi Toronji J. pisal, da so ne» •kateri domačini protestirali proti nastopu tov. Hočevarja, res pa je, da kaj tacega To» ronji J. nikoli ni pisal.
Ni res, da bi Toronji J. v »Nepujisagu« z lažmi pital tovariše, ki ta list čitajo, in to z namenom, da bi rovaril proti slovenskemu učiteljstvu, res pa je, da Toronji J. ne pita z lažmi slov. učiteljstvo in ne rovari proti slov. učiteljstvu.
V Turnišču, dne 1. XI. 1928.
Julij KontlersToronji.
Ideja samoizobrazbe *
(Konec.)
Mnogi i mnogi radovi, na koje se još 1 danas polažu velike nade, ostaju za^ prak» tično vaspitainje bez ikakve vrednosti. Zašto? Zato što su svi ti radovi postali pod uticajem spiritualističke metafizike koja v.odi fikciji, dok je za vaspitača uvek u pitanju jedna konkretna ličnost, koju on treba da razvija u izvesnom smeru.
Ovome factu valja dodati i drugi, koji apsolutno onemogučava Psihologiji uspeh koji joj za vaspitanje drug Osterc pridaje. Današnja Psihologija, pa ma ona bila i Nova Psihologija i Psihoanaliza kako veli drug Osterc, posmatra dete uzeto samo za sebe, bez veze sa sredinom u kojoj ono živi. I sa» mo taj fakat je dovoljan pa da pokaže svu iluzornost vere u Psihologiju da je ona tako močno sredstvo u rukama vaspitača. Jer fi-zička i socijalna ¡sredina u kojoj deca žive od presudnog su uticaja na dečji kako fizički tako i duhovni život.
Zamislimo decu, koja se radaju od sifili» stičnih, tuberkuloznih, alkoholnih i raznim polnim bolestima zaraženih roditelja. Zami« slimo kakve rezultate daju proučavanja te dece u anatomskem, fiziološkom i psihičkom pogledu? A više od svega toga zamislimo ži» vot dece Radničke Klase? Kod nas ih ima na stotine hiljada zaposlenih pod najgrub« ljim uslovima. Više od 2000 ima ih u samim rudnicima počevši od 12—18 godine. Medu njima ima ih više stotina i ženske dece. U samoj Sloveniji 787% uposlene dece radi u rudnicima kamenoga uglja a 21;3% u majda» nima olova. Uslovi rada ove dece su užasni. Njihov rad traje od 9—12 časova dnevno. Nadnica njihova je bedna, hraina i stanovi nikakvi. Mnogi stanuju u zajedničkim soba» ma u kojima ima i ženske dece ispod 18 go» dina. Ovakvi životni uslovi degenerišu ovu decu i fizički i duhovno. Svetska statistika uči, da su svi pedagoško»psihološki koraci, učinjeni u smeru sreze i napretka ove dece ostali bez uspeha.
I pred ovu decu treba da stupi vaspitač s mišljenjem druga Osterca, da se potreba za razvijanjem socijalnog oseeanja razvija iz pedagoške svrhe sama po sebi i da čovek ¡s harmoničnim razvijanjem je sam po sebi so» eijalan, dobar. Ironija! Trovano u utrovi maj« ke; odraslo u smradu, jadu i čemeru; još ine očvrslo eksploatisano do srži; u moralnom pogledu sravnjivano do životinje, da se har« monično razvija i da je kao tako več socialan, dobar čovek! Medutim stvarnost je sasvim suprotna tim lepim željama. Jer iz sredine ove dece rekrutuju se svi stupnji dečje žrtve počenši od nesrečnika do zloeinaca.
I šta može ovde da učini Nova Psiholo» gija i Psihoanaliza? Šta če da rade Nova Psi« hologija i Psihoanaliza sa ovom jadničadi koje je ubila fiziaka i socijalna sredina? Šta vredi tu vaspitaču poznavanje pitanja o re« fleksima mozga i njegovo večito etiziranje? Šta vredi njegovo izazivanje iluzije o sreči, kad im je život mračan, pun nesreče, bez osmeha? Ne vredi ništa.
A šta vredi? Vredi proučavanje fizičke i socijalne sredine u kojoj se rada i živi dete. Ovo proučavanje ¡sredine u kojoj dete živi daje snage pedagogu da postane pravi vas» pitač pošto je dobro razumeo ovu decu. Bez ovoga znanja pedagog ostaje nemočan da shvati i razume vaspitanika pa ma oin znao na izust svu Novu Psihologiju i Psihoana» lizu. Njegovi napori da individualnim vaspi» tanjem izmeni članove društva a time i sa» mo društvo največa je današnja zabluda pe» dagoga.
Na suprot tome dete je od prvoga svoga stupanja u život socijalno biče. Sav njegov fizički i duhovni život izložen je socijalnome
* Ta članek je poslal »Učit. Tov.« tov. Dragiša Mihajlovič, kot odgovor na članek tov. Ostrca. Priobčujemo ga, kakor doslej vse druge v tem ozira.	Uredn.
„Izbrala sem
t*
pravi razumna Mica. „Meti vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADIO N. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
uticaju. Zato je dete proizvod toga uticaja. Dete je prema tome, pravi otisak socijalne sredine i hteti ga duhovno odnegovati izvan nje po nekim propisima Individualne Psiho» logi je i Psihoanalize detinjska je težnja bez smisla i razloga. Zato je potrebno da se Pe» dagoška i u opšte dečja Psihologija ne bavi kao do sada izvesnim apstrakcijama i fikci» jama, več konkretnim procesom vaspitanja i konkretnim vaspitanikom. Zato naj posle Pedagoška Psihologija, ako hoče u istini da hude naučna i da koristi vaspitaču, mora imati biosocijalni karakter.
Tim putem vaspitač se približava socio« logu čime postaje sposobniji za svoj vaspi» tački poziv od vaspitača ma i najbolje upo» znatog sa Modemom Psihologijom i Psiho» nnalizom u koje drug Osterc tako bezraz» ložno veruje.
III.
Zaključalb.
Narodno obrazovainje nikada nije bilo niti može biti izvan društvenih ciljeva. Zato je za narodnog učitelja neophodno potrebno da prouči ciljeve društva i da se upozna sa Pedagoškom Sociologijom. Danas je to na» sušna potreba za narodnog učitelja. Vreme je da se učiteljstvo upozna sa sociologijom. jer je več na umnu pijacu ljudsku stigla i Dečja Sociologija. Time se olakšava prouča« vanje Biosocijalne Pedagogike i Biosocijalne Psihologije, koje se učitelju kao narodnom vaspitaču narooito preporučuju.
Zbog svega toga mi smo i ovoga puta zato, da učiteljstvo Jugoslavije poklanja u svojoj akciji za samoobrazovanje više pažnje Sociologiji nego svemu drugome,, jer je to za akciju na polju (njegovoga i školskoga i društvenoga rada conditio sine qua non. To se naročito mora činiti i iz toga razloga što je današnja školai dala učitelju dovoljno osnova iz Pedagogike i Psihologije a kroz celokupno njegovo školovanje još i danas se nigde ne pominje ni ime Sociologije.
Učiteljstvo, koje je s narodom, trebalo bi da potraži ovome leka, da ga nade i da mu se na suprot stavi. Drugovi, u Sloveniji, koju su na ovome putu na najboljem su putu. Svi su razlozi da im se pridružimo i da osta» nemo s njima.*
Nemoguči da to ovde tretiramo, napo« minjemo samo to, da je drug OsteTC ovde sasvim podbacio, jer treba da zna ova Isto» rijom utvrdena fakta: a) Revolucije su naj» jači izvori za sretanje pedagoške prakse i teorije i b) Istorija u Rusiji, kao god i u ce« lome čovečanstvu, ide napred a ne nazad.
Drag. M. Mihajlovič.
SLAVKO MROVLJE:
O višjih pedagoških šolah, kreditih in podporah.
Kar smo pričakovali, to se je uresničilo! Oni tovariši, ki niso pričakovali, so obsedeli! To šolsko leto je bil dovoljen kredit v višini polovice prejemkov za slušatelje višje peda» goške šole. Pri podporah »Obl. odb.« so bili vsi »gotovi« »spregledani« in ako ostane pri sedanji praksi, se bo število »gotovih« absol» ventov višje ped. šole večalo, a ostali »go« tovi« bodo čakali boljših časov! Tako je bilo letos mnogo tovarišev sprejetih v višjo ped. šolo in sedaj so pred ¡odločitvijo: študijski čas direktno »prestradati«, ali pa opustiti misel na ped. šolo!
Pedagoške šole obstojajo v Zagrebu in Beogradu in jih ob sedanjih finančnih ugod» nostih lahko obiskujejo samo domačini in oni, ki bodo dobivali podpore, a vsi ostali naj zopet čakajo. Gotovo je, da bo število pro» silcev znatno manjše in izbira za sprejem bo lahka. Ako je sedaj majhen plus, da dobivajo slušatelji višje ped. šole polovico prejemkov, kar je z ozirom na »volonterske« čase res plus, naj se skuša dobiti kredit za vse spre« jete tovariše!
Nasprotniki višje ped. šole bodo opore« kali: »Ako država ne plača slušatelje uni« verz, zakaj bi pa morala plačevati slušatelje višje ped. šole?« Odgovor je lahek: Nihče ne študira na višji ped. šoli radi tega, da bi izboljšal svoje materialno stanje, ampak sa» mo radi študija predmetov, za katere ima zanimanje in da si poglobi znanje!
Zato pričakujejo vsi oni, ki imajo namen študirati na višji ped. šoli, upravičeno, da bo dovoljen kredit polnih prejemkov, kakor je bilo to od leta 1924.—1926.!
* Tretirali smo ovde samo dva pitanja __	.
koje je drug Osterc u svome člainku tretirao. ^leiCIllilC
Nekolika pitanja, koja je drug Osterc do» dirnuo, sasvim smo izbegli, jeT se bojimo da ne zloupotrebimo gostoprimstvo »Učit. To» variša«. Iz pojamnih razloga izbegli smo tre» tiranje pitanja odnosa Pedagogike i Revolu» cije i stanja Ruske Revolucije, koje je drug Osterc dodirnuo, navodeči ih u korist svoga mišljenja.
vseh vrst, jager perilo, volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl.
Karničnik
LJubljana, Stari trg it. 18
SploSne vesti.
—	Izplačilo razlik državnemu uradništvu gotovo. Po dolgih 5 letih prejme državno uradništvo vendar enkrat toli zaželjene raz« like izplačane. Njega izvršitev je le vpraša« nje časa nekaterih mesecev, ker je takojšnje izplačilo tehnično nemogoče. Denar porabi vlada iz novega dolarskega posojila. (Po »Slovencu«),
—	Novi projekt šolskega zakona, ki je predložen Narodni skupščini, obsega pred« log min. prosvete Nar. skup., odobritev Nj. Vel. kralja, projekt sam, obrazloženje in pokrajinske zakone, ki so sedaj v veljavi. Predlog ima sedaj v obravnavi osemčlanski pododsek zakonodajnega odbora Nar. skup« ščine. Bistvenih izprememb od zadnjega pro« jekta ni.
—	Kaj pravi g. prosvetni minister. Dne 6. t. m. so bili pri g. prosvetnem ministru člani Izvršnega odbora UJU in člani beo« grajskega poverjeništva ter prosili g. mini« stra za pojasnila v nekaterih aktualnih zade» vah, tičočih se učiteljskega stanu. Na stav« ljena vprašanja je g. ministeT Odgovoril, predvsem na vprašanje glede šolskega zako» na in izjavil, da je njegova želja, da bi pro»
. jekt postal zakon. V slučaju pa, da projekt ne. pride pred skupščino, bo skušal potom finančnega zakona urediti učiteljsko stalnost in to tudi tam, kjer je do sedaj ni bilo. Par» tizanstvu se on upira kolikor more, vendar so krivi takemu stanju tudi učitelji, ki se okoriščajo s strankarskimi in osebnimi zve» zami. — Glede izenačenja prejemkov poro» čenih učiteljic z učitelji je mnenja, da je stvar zelo težka, ker se zahteva sedaj vse» stranska varčnost. Povdarjal pa je tudi bol« niške dopuste, ki so pri učiteljicah v raz« merju z moškimi 4:1. — Z dvaintridesetlet» nim službovanjem do polne penzije se gosp. minister strinja, edino se boji težkoč radi preobremenitve proračuna. — Za šolske nad» zornike je po mnenju g. ministra najboljša kvalifikacija osebna in moralna zrelost. — Glede Višje pedagoške šole je izrazil, da je v principu proti nižjemu tečaju, ker ne pred« stavlja zaokroženega znanja. Tudi absolventi višjega tečaja bi morali poučevati na meščan» skih šolah kot poučujejo tudi profesorji v prvih razredih gimnazije. — Nabavljalne za« druge so slabe in to zato, ker jih mi ne pod» piramo. Če bi bila v nas razvita zadružnai za» vest, bi bile zadruge to, kar od njih zahte« vamo in potem bi imeli od njih koristi. — To je bil odgovor g. ministra na vprašanje ali bo učiteljstvo oproščeno vplačevanja de» leža za nabavljalne zadruge, ker nima od njih nikakih koristi. Končno je obljubil g. pro» svetni minister tudi urediti kolikor je v nje» govi moči, da dobe podporo oni učitelji, ki bodo šli študirati v inozemstvo.
—	Odgovor finančnega ministrstva. Gle» de 10 Din odtegljajev za nabavljalne zadruge, je poslal glavni odbor UJU finančnemu mi« nistru prošnjo, da bi bilo učiteljstvo opro« ščeno teh plačil. Na to prošnjo je dobil glav» ni odbor sledeči odgovor: »Odredbe o Na» bavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Savezu nabavljalnih zadrug z dne 5. XII. 1920 imajo moč zakona, ker so sprejete s pooblastilom iz čl. 374. finančnega izakona za leto 1928./29. Radi tega ne obstoja nikaka zakonska možnost razen sprejetih predpisov v tej uredbi. Nemogoče je pri učiteljstvu opustiti izterjavanje prispekov, ki jih pred« pisuje uredba. — Pika!
—	Izplačilo razlik vdovam. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani izplačuje po« časi razlike vdovam. Odvisno je pa to od izjav, ki jih morajo prinesti vdove od zapu» ščinskega sodišča, da so opravičene prejeti doklade. Tu pa je nastopila zopet dvojna mera in dvojni postopek. Dočim zapuščinska sodišča izven Ljubljane izdajo brez vsakih ovir potrebne izjave, se je v Ljubljani ta stvar zelo birokratizirala. Izvršiti se bodo morale zapuščinske razprave in šele na pod« lagi teh bodo vdove in dediči prišli do svo« jega^ denarja. Zaradi tega je — kakor smo poučeni — delegacija ministrstva financ za vdove, ki spadajo pod ljubljansko zapuščin« sko sodišče, nakazala denar za razlike okraj« nemu sodišču v Ljubljani in bodo vdove do« bile denar šele čez nekaj časa potom sodi« šča. Ali je to potrebno? Sv. Birokracij pri» zanesi nam, ker vdove že težko čakamo na denar!
—	Še o »Nabavljačkih zadrugah«. Savez Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika je izdal letak, v katerem zagovarja uredbo finančnega zakona za leto 1928./29., na pod« lagi katere se nam odteguje mesečno 10 Din odnosno 5 Din. — V tem letaku hvali pred« vsem nabavljalne zadruge in povdarja, da so v korist vsemu državnemu uradništvu. Ni naš namen oporekati, da bi te zadruge bile koristne, vendar pa je le preveč rečeno, ako Se trdi, da so koristne za vse državno urad« ništvo. Poglejmo učiteljstvo, tega je gotovo nad % uslužbenega na deželi, to je v krajih, kjer nabavljalne zadrugo ne obstojajo in tudi obstojale ne bodo. In tudi ono učitelj» stvo, ki je v mestu, ne nakupuje vseh svojih potrebščin v nabavljalnih zadrugah, ker mu morda niso pri roki ali kakorsibodi. Iz tega sledi, da se več kot 4A učiteljstva ne more okoristiti z nabavljalnimi zadrugami in ven« dar morajo vsi plačati onih 10 Din mesečno. — Sicer pa so gospodje od Saveza našli tudi za vse one, ki se tekom 10 let ne bodo po« služevali ugodnosti, ki jih nudijo te zadruge, prav posebne vrste tolažbo, da dobijo po desetih letih vplačani znesek povrnjen. Lepa tolažba! Kaj pa obresti? Kaj pa z onimi, ki med tem umrjejo? Konstatirati se mora eno, da bodo koristile zadruge le enemu delu v mestih nastavljenega uradništva, a vse urad« ništvo nastavljeno na deželi mora plačati
deleže, ne da ¡bi imelo od njih kakršnihkoli koristi. — In stanovanjske zadruge? Tudi za te naj prispeva vse uradništvo! Pa menda vendar ni Savez mnenja, da se bode tudi s temi okoristilo vse uradništvo, kajti v svo» jem letaku pravi, da bode kmalu izdan pra» vilnik teh zadrug in po tem pravilniku bodo mogli pristopiti vsi državni uslužbenci k za» drugam in se okoristiti z njimi na način kot je odrejeno v pravilniku. Od teh zadrug ne bo imelo koristi niti ena stotina državnega uradništva in vendar morajo vsi vplačati delež in nimajo od tega nikakih koristi. Pra» vilnejše bi bilo, da bi vplačali interesenti ne» koliko večje zneske, a s krediti naj bi pri« skočila na pomoč država ne pa ubogi držav« ni uradnik, ki že itak nič nima.
—	Sklepi profesorskega kongresa. Pro« fesorski kongres na Sušaku je sprejel na« slednje sklepe: 1. Vse nepravičnosti zapo« stavljanja naj se reparirajo po najhitrejši za» konodajni poti. 2. Profesorske plače in sta« narina naj se izenačijo s prejemki sodnikov, toda po posebnih prilikah profesorskega sta« ny. 3. Nastavljenci naj napredujejo avtoma» tično. 4. 30«letno službovanje za polno pokoj« nino. 5. Ministra prosvete in trgovine naj se pobrigata, da bodo šole oskrbljene s potreb« nim materijalom. 6. Profesorji trgovskih aka» deinij naj se izenačijo s profesorji gimnazij. 7. Število maksimalnih ur naj se uredi, ka« kor je bilo pred 1. aprilom t. 1. 8. Zmanjšajo naj se takse za profesorske izpite. Nadalje se je razpravljalo še o nekih manjših vpra* šanj.ih in predlogih poedinih sekcij. Resolu» cija zahteva, da se Zagreb, Ljubljana, Siplit in Novi Sad postavijo v I. razred. Glede viš« jih pedagoških šol je bil na predlog zagreb» ške sekcije dosežen kompromis med ljub» ljansko sekcijo in glavno upravo ter absol» venti višjih pedagoških šol, da se višje pe» dagoške šole tudi v naprej obdrže, a njihovi absolventi da morejo, a ne morajo biti na» meščeni na meščanskih šolah. Kongres je bil danes zaključen.
—	Proti »Zvončku«! Pod tem naslovom prinaša g. J. L. v »Slovenskem Narodu« čla» nek, v katerem je zasukal zadevo na popol« noma osebno polje. Ugotoviti moramo, da je bil tozadevni članek tov. Žerjava popol« noma stvaren in brez vsakih zbadljivk. G. J. L. mu odgovarja in argumentira svoje sta» lišče z »mladičem«. Ker uredništvo »Učit. Tov.« ni priobčilo neke njegove pesmi ob odhodu tov. Gangla v pokoj — pač se ga je pa spomnilo v resnejši obliki — si g. J. L. privošči tudi urednika ter podtiče očitke, ki so povsem netočni. Bog pomagaj, če pesmica ni bila za objavo! Ne glede na to, da spadajo interne stanovske in organizačne zadeve v stanovske liste, je bil članek tov. Žerjava podpisan s polnim imenom in pisan v stvar« nem tonu. S tem je tov. Žerjav dokazal, da je za vsako resno in stvarno razpravo; po» dobnim izvajanjem, kakor so ona g. J. L. pa ne bo sledil ne on in ne drugi, ki jim gre za stvar in ne za osebe.
—	»Popotnik« je zaradi izpremembe v uredništvu in tehniških zaprek pri preure» ditvi oblike nekoliko zakasnel in je izšel se» daj v dvojni številki. Rokopise je pošiljati odslej, na tov. Ernesta Vranca, učitelja v Studencih pri Mariboru.	Uprava.
—	Učiteljski dom v Ljubljani zvesto sledi svojemu nasledniku U. D. v Mariboru. Imata vsak svoj »prej«. Prvi je bil preje ustanovljen, drugi bo pa preje zgrajen. In kako ne bi? Prvi poroča, kako marljivo se plačujejo deleži, drugi pa izkazuje lepe pro» stovoljne prispevke. Ljubljanski dom stika za gospodarskimi dohodki, mariborski jih pa kasira. Tekma, da je kaj! Ljubljana govori, Maribor pa dela. Ko ustanovimo »gospodar» sko poslovalnico«, ji ljubljanski U. D. izroči sledeči izkaz letošnje akcije: 1. O nabavi Kosmosovih učil (Cerklje, Horjul, Leskovec, Kostanjevica, Trebelno, Vinica). 2. 3 evidenc« ne liste o dobavi Jugokrede (Dol. Logatec, Cerklje, Malenški vrh). 3. Papiršef — 1 na» ročilo (Cerklje). 4. 2 nabavi »Ides«»tinte (Cerklje, Dol. Logatec)..5. Učiteljska tiskar» na 2 vodstveni poročili (Cerklje, Dol. Loga» tec). — Vredno je tedaj bilo, da so v Ljub« ljani dvignili toliko prahu, sigurno bodo uni« čeni vsi trgovci. Ker sta dve šoli nakazali dohodke od svojih javnih prireditev (Cerk« lje 500 Din, Tržič 100 Din), se je ljubljanski odbor U. D. še ojunačil in si ogledal različne stavbne prostore, Mariboru odpadajo take skrbi, ker škili na lepo poslopje, primerno za konvikt. Seveda bo z realizacijo najpreje pomagano onim, ki prav ničesar ne store, vsaj vsiljivi so taki ljudje navadno povsodi, kadar je sad dozorel. In ti odbor, boš dajal odgovore za svoje zakasnelo delo! Mene greje velika zaslomha izza mariborske skup» ščine in divni sklepi celjske deklaracije. Ima prav tovariš delegat, da se več ne splača go» voriti o stvarnih zadevah; tudi ideologija bo lahko rešila naše socialno zlo.
Gorenjska šef»agentura.
—	Logično tolmačenje uredbe 222. Ljub« Ijanski oblastni šolski odbor je izdal odlok glede poslovanja šolskih upraviteljev v kra» jevnem šolskem odboru,, ki se glasi: »Množe se pritožbe, da si ponekod šolski upravitelji prilaščajo tudi posle predsednikov krajevnih šolskih odborov, tako n. pr. sprejemajo vso pošto in jo ce.lo odpravljajo, ne da bi vedel za njo predsednik. Pridržujejo si tudi urad« ni pečat, vobče omalovažujejo predsednika krajevnega šolskega odbora. Opozarjam šel« ske upravitelje kot zapisnikarje v krajevnem šolskem odboru, da se natančno ravnajo po zakonitih zadevnih predpisih uredbe O. N. br. 28.038 z dne 2. maja 1927, »Uradni list« 222/55 iz leta 1927, ter se omeje v svojem poslovanju kot zapisnikarji v krajevnih šol« skih odborih le na svoj zakoniti delokrog in ne posegajo v kompetenco krajevnega šol« skega odbora in njega predsednika.« — Tako
ljubljanski, poglejmo kako mariborski obl. šolski odbor: »Oblastni šolski odbor Mari» borske oblasti je doznal, da predsedniki kra« jevnih šolskih odborov ponekod ovirajo red« no in točno poslovanje omenjenih odborov s tem, da sprejemajo in odpirajo pošto sami in je ne oddajajo pravočasno zapisnikarju, da bi le»ta mogel vložke kronologično zavesti v vložni zapisnik. Da se temu nedostatku odpomore ter pojasnijo nekatere druge spor» ne zadeve glede delokroga predsednika in za» pisnikarja krajevnega šolskega odbora, od» reja obl. šol. odbor v smislu sklepa z dne 25. novembra 1927: Ker se po členu 11. uredbe o kraj. in oblastnih šol. odborih uradni spisi hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše seje, se pošta kiajevnega šolskega odbora do» stavlja v šolsko poslopje. Zapisnikar krajev» nega šolskega odbora sprejema in odpira po» što ter jo predloži predsedniku, ki mora v ta namen vsaj enkrat v tednu priti v šolsko pisarno, oziroma v pisarno krajevnega šol« skega odbora. Ako je zadeva nujna, obvesti zapisnikar o tem predsednika takoj. Pred« sednik pregleda pošto ter ukrene potrebno. Pošto, naslovljeno na predsednika krajevne« ga šolskega odbora, odpira predsednik sam. O vseh zadevah, ki spadajo po čl. 7. citirane uredbe v delokrog krajevnega šolskega od» bora, razpravlja in sklepa odbor zborno. V zadevah, ki so tako nujne, da se ne more čakati do prihodnje redne seje in se tudi ne more sklicati izredne seje, sme predsednik z zapisnikarjem, ki službeno predstavljata krajevni Šolski odbor, ukrepati sam, mora pa si za to najkasneje v prihodnji seji izpo« slovati odobritev krajevnega šolskega odbo« ra.. Zapisnikar se ima glede svojega delo» kroga ravnati po določilih čl. 11. uredbe, tako da izdeluje poročila in vloge ter vodi vse dopisovanje sporazumno s predsednikom, ki je za pravilno uradovanje krajevnega šolske« ga odbora z zapisnikarjem solidarno odgo» voren. V slučaju, da v kaki zadevi ne pride med predsednikom in zapisnikarjem do spo» razuma, se o tem zborno razpravlja in sklepa v prihodnji seji. Zlasti je tudi zapisnikarjeva dolžnost, da točno vodi vložni zapisnik, kar se mu naj omogoči baš s tem, da se pošta krajevnega šolskega odbora dostavlja v šol» sko poslopje. Ker po členu 1. uredbe o kra» jevnih in oblastnih šolskih odborih hrani v šolskem poslopju tudi ves inventar, naj se tudi uradni pečat hrani v šolskem poslopju in spravlja pri zapisnikarju krajevnega šol« skega odbora, ki je za pravilno rabo in varno spravljanje uradnega pečata odgovoren.« — Komentar menda ni potreben!
—	Tovariši in tovarišice, ki žele posetiti moderne šole v inozemstvu, se naj javijo Pedagoški centrali v Mariboru. S potovanjem bodo seveda zvezani občutni stroški, upamo pa, da bomo dosegli v večj;h mestih (Dunaj, Hamburg, Berlin) ugodnosti glede bivanja. Morda lahko ta ali oni dobi od domačih kra» jevnih činiteljev kako podporo. Za obisk prihajajo v prvi vrsti v poštev velike počit« nice, in sicer jesenske; takrat imajo v ino» /emstvu že pouk in je to ravno ugodno za ogled. — Lepa bi bila ta«le rešitev: Za po« letne počitnice bi povabil tukajšnji tovariš tovariša iz ene Inozemskih novih šol na ob« isk, v jesenskih počitnicah pa bi tukajšnji tovariš vrnil obisk! inozemskemu; tako bi oba prešla s čisto majhnimi stroški. Če se za to prijavi kaj tukajšnjih tovarišev, bomo sku« šali stvar aranžirati. — O novi šoli lahko debatiramo, kolikor hočemo, vendar ostane stvar več ali manj nejasna. Jasno sliko pa si je lahko dobiti, če proučujemo te šole ne« posredno. Tam dobimo tudi impulz za deilo. Pozivamo torej tovariše in tovarišice, da se javijo in natančneje izrazijo tudi event, to» zadevne želje. Za nasvete smo '.radevolje na razpolago. — Pedagoška centrala v Maribo» ru, Zrinjskega trg 1.
—	Privatni nameščenci za svoje pravice.
Ker mora 'biti boj za gospodarski položaj privatnih in državnih nameščencev solidaren in z medsebojno podporo povečamo svojo moč, priobčujemo resolucijo »Saveza priv. nam. Jugoslavije«, ki zahteva sledeče: Glav» ni upravni odbor Saveza privatnih namješte» nika Jugoslavije zahtjeva: 1. Da g. Ministar socijalne politike podnese spomenutu osno» vu Zakona o penziionom osiguranju privatnih namještenika Narodnoj skupštini kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. 2. Da M.inistarski Savjet odmah nakon prihvata osnove Zako« na o penzionom osiguranju privatnih na? mještenika u Narodnoj Skupštini, na osnovu ovlaščenja datog mu sa §«om 116 spomenu« tog zakona, odredi, Ikojim če danom stupiti na snagu dužnost penzionog osiguranja i u ostalim dijelovima države 1 van Slovenije .i Dalmacije. 3. Da g. Ministar socijalne poli« tike, na osnovu ovlaščenja datog mu sa §»om 111. alineja prva spomenutog ¡zakona, a u smislu zadnje alineje spomenutog §»a osnuje samostalne nosioce penzionog osigu« ranja u Beogradu i Zagrebu. Istovreme.no Glavni upravni odbor »Saveza privatnih na« mještenika Jugoslavije«, poziva sve organi« zovane i neorganizovane privatne namješte» nike svih kategorija i sve organizacije pri» vatnih namještenika u zemlji da po ovom pii» tanju pokrenu akcije i da podnesu mjero» davnim faktorima svoje zahtjeve formulira» ne u prednjem smislu. Ova rezolucija ima se odmah dostaviti: Narodnoj skupštini Kra» ljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Ministar» skom Savjetu Kraljevine Srba, Hrvata i Slo» venaca. Ministarstvu za socijalnu politiku. Poslaniičkim klubovima Narodne Skupštine. Penzionom izavodu za privatne namještenike u Ljubljani. Centralnom sekretarijatu Rad» ničkih Komora u Beogradu. Svim Radničkim Komorama u zemlji. Svim organizacijama privatnih namještenika u zemlji, i Svim no» vinarskim redakcijama u zemlji s molbom za objavu.
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti.
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
mhk/it^S
Krpenim: O
--——--.--
—	Za praznik ujedinjenja pogrešajo
mnogi plrimernih deklamacij. Zato opozar» jamo na zelo primerno in efektno pesem »Zid«, katero je zložil tov. Tiran in jo je priobčil »Kraljevič Marko« 1929. Pesem ima tri dele in je sestavljena izredno za ta dan. Koledarček »Kraljevič Marko« se naroča pri izidajateljici »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, Narodni dom.
—	Umetniška Matica opozarja p. n. uči» teljstvo, da dobe člani originalne lesoreze za to leto okoli Božiča. Lesorezi so sijajno izdelani in bodo v okras sleherni sobi. Če pomislimo, da stanejo taki lesorezi na raz» stavah najmanj 300 Din, moramo priznati, da je članarina 24 Din, ki jo plačujejo letni člani Umetniški Matici, tako nizka, da nima primere niti v sličnih institucijah v inozem» stvu. Tudi za to leto je še čas, da se prigla» site za člana. Pišite na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska c. 35.
Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
—	Ali ste že naročili »Ročni katalog« za
šolsko leto 1928./29., ki vsebujie vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga.
Skrbna mati ne daje otrokom prave ka» ve, temveč jim kuha redno ŽIKO. Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo» veka.
O sreči može govoriti svaka domačica, što joj se pruža prilika, da rublje pere sa Radionom. Rublje se ostavi preko noči u vodi, a drugi dan može se .za vrijeme pri» pravljanja ručka za Y» sata kuhajuči u Ra» dionu oprati, da .je bijelo kao snijeg.
Osebne zadeve.
—i Izpremembe v šolski službi. V stalno državno službo so z ministrskim odlokom siprejeti naslednji bivši kontraktualni učite» Iji: Golja Anton v Ojstrici pri Dravogradu, Petrič Marija v Slivnici pri Celju, Penko Pavla v Lazah pri Starem trgu, Blažej»Kor» deš Anica v Prevaljah, Prešel Angel Miro» slav na meščanski šoli v Ljutomeru in Vad« njal«Tomšič Ana na Humu. V kratkem bo podpisan ukaz o nadaljnjih imenovanjih. — V državno službo so sprejeti naslednji uči« telji, ki so v jeseni odslužili kadetski rok v vojski: Franc Kotnik v Središču ob Dravi, Ambrož Martin v Vitanju, Juro Tomažič v Ribnici na Pohorju, Andrej Stefanciosa pri Sv. Štefanu srez Šmarje pri Jelšah, Ferdinand Majnik v Jezerskem srez Kranj, Jože Stopar v Pertoči, Hari Zoltan v Gederovcih srez Murska Sobota, Lojze Zupane v Strekljevcu srez Črnomelj, Jurij Vreže v Čadramu, Ja« pez Knol v Fari vasi srez Kočevje. — Ostav» ko na državno službo so podali naslednji uči» telji: Kekec Anton v Kruplivniku srez Mur« SKa Sobota, Kokolj Miroslav v Lokovici srez Dravograd in Berta Matko v Tržiču. — Stal» nost v državni službi je priznana učiteljem: Josipu Tomažiču v Tinjah, Ruperti Hafner v Remšniku., Vilmi Kapca v Kapci, srez Dol« nja Lendava in Marjeti Poznik v Selih pri
Hinjah.
za šolsko leto 1928/29 je Izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
Učitellski pravnik.
—§ Povračilo potnih stroškov pri sluz« benih potovanjih. Glavna kontrola je po vprašanju neke krajevne (mestne) kontrole odločila v obči seji dne 7. septembra 1928 (odlok br. 68.539/28 od 15. IX. 1928), da dr» žavneimu uslužbencu pripade povračilo, pred* videno v toč. 14. in 18. uredbe D. R. broj 96.000/20 (to je: dovoznina in odvoznina ter donos ©zir. odnos prtljage) tudi kadar po službeni potrebi potuje z državnim poštnim avtomobilom, ki ima stalno določene postaje in vozi po stalno, z voznim redom določeni progi. V takih slučajih gre torej službeno potujočemu državnemu uslužbencu poleg povračila vozne cene z državnim avtomobi« lom še povračilo za dovoz ozir. odvoz z iz* vožčkom od 'bivališča uslužbenčevega (stano« va-nja, prenočišča,, hotela itd.) do javtomo« bilske postaje in obratno, ter povračilo stroškov za vnos in iznos prtljage v avtomo« bil, oboje seveda po postavkah v že zgoraj navedeni uredbi o povračilu potnih in selit* venih stroškov. — S to odločbo se je ugodilo dolgoletni zahtevi uradništva, ki je po služi bi prisiljeno, da često-potuje. V pokrajinah, kjer je razvit avtomobilski promet z držav« nimi poštnimi avtomobili, je dobil potujoči uradnik doslej povrnjene samo dejanske iz» datke za prevoz z avtomobilom, ki ne pozna raznih razredov, ki bi se razločevali po cenah. Znano je pa, da z današnjimi dnevni« cami.na potovanju ni mcgoče izhajati in da je uradnik na potovanju kril primanjkljaj iz prištedenih razlik med višjim in nižjim raz« redom na železnici, s pristojbin za dovoze z ;zvoži?kom, ki ga ni uporabljal, potem pa tudi s prištedeno pristojbino za prenos prtljage. Doslej se to dvojei v slučaju potovanja z dr« žavnim poštnim avtomobilom ni priznavalo. Dokler se vprašanje potnih pristojbin kon« čno ne uredi, kakor to zahtevajo današnje razmere, je tudi to malenkostno korekturo v prid uradništva treba toplo pozdraviti. —• L. A. — (»Naš Glas«).
Damam z dežel« je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del ie priporoča
io gospode. Mm
Sv. Patra cesta 12.
POZOR GDC. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trt štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= KONJIŠKO UČIT. DRUŠTVO zbo« ruje v soboto, dne 24. novembra t. .1. ob 11. uri v Konjicah z, običajnim dnevnim redom.
= PTUJSKO UČIT. DRUŠTVO bo
zborovalo dne 3. decembra, v ponedeljek, v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju točno ob 10. uri. Dnevni red: 1. Proslava desetletnice našega ujedinjenja. 2. Tolstoj. 3. Poročilo O izobraževalnem tečaju učitelj« stva v Ljubljani. Poroča tovarišica Merviče« va. 4. Slučajnosti. Zborovanje se bode radi obširnega 'programa točno začelo. Referent za izobraževalne krožke tov. Jančič naproša sklicatelje krožkov, da mu sigurno dopošlje« jo teme novemberskih krožkov ter število navzočih pri krožkih, pred zborovanjem. Takoj po otvoritvi zborovanja se bo vršila evidenca članov.	Odbor.
Poročila:
+ KONJIŠKO UČIT. DRUŠTVO je
imelo svoj redni letni občni zbor ne 20. okto« bra 1928 v Konjicah.
Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okra« ju je 64, članstva 64, navzočih 51 = 80%.
Tov. predsednik je pozdravil navzoče, zlasti novo pristopivše člane.
Tajniško poročilo. Izobraževalno delo društva se koncentrira v samoizobraževalnih krožkih. Krožkovih sestankov je bilo 8. Ob« ravnavalo se je o liberalizmu, sociologiji, delovni šoli ter se razgovarjalo o drugih pe« dagoških vprašanjih. Zborovanj je bilo 5. Na dnevnem redu so bila sledeča predavanja: Iglar — Delovna šola; Kobal — Samoizobraz« ba, Berce — Glavni vzroki neuspeha v sred« nji šoli, Pirnik — Šolstvo v Rusiji.
Iz blagajniškega poročila, katero je po« dala tov. Ruža David, je razvidno sledeče stanje: društveno imetje znaša .15.43305 Din, stroškov je bilo 13.433"05 Din, imovina dru« štva je 1799 Din.
Poročilo o pokrajinski skupščini je po« dal tov. Berce, ki sta jo deloma dopolnila še tov. Kržič in Unverdoirben. Glede sestankov učiteljstva se je po sklepu pokrajinske skup« ščine v Celju sklenilo, da zboruje društvo petkrat in krožki petkrat na leto. — Ker se učiteljstvu ob vsaki priliki odteguje od pla« če, se članstvo protivi- prispevku za Dački dom v Beogradu.
O državni skupščini je poročal tovariš Berce. Skupščina je bila skrčena radi Radi« čeve smrti, izglasoval se je samo proračun. Poročilo o teih kongresu je prinesel »Učit. Tovariš«. Članstvo je vzelo z obžalovanjem na znanje, da se predlogi prejmejo vsi jper aklamaciomem »prima se«. Naj poverjeništvo napravi korake, da se to odpravi in se sklepi oziroma predlogi temeljiteje obravnavajo in upoštevajo.
Volitve »so* izpadle sledeče: Predsednik Berce Alojzij; podpredsednik Schell Hinko; tajnik Mravljak Karel; blagajničarka David Ruža; odbornika Brglez Franc in Fridl Franc. — Namestniki odbornikov: Pavlic Ivan, Dob« nik Leon, Režabek Marijana.
Za pregledovalce računov so se izvolile: Kržič Jelisava in Jereb Antonija.
V društveno razsodišče so se izvolili: Schell Hinko, Brglez Franc, Rott Leopoldina in Režabek Marijana.
Članarina za leto 1928./29. se določi na 170 Din, t. j. 17 Din in enkrat 10 Din za re« zervni sklad. Upravitelji naj vsakega prvega v mesecu pobero članarino ter jo pošljejo potom poštne položnice za vsak mesec na« prej.
Predlogi in resolucije. 1. Poverjeništvo UJU v Ljubljani deluj na to, da se učitelje (ice) volonterje-(ke) čimprej redno nastavi. Službena doba volont. se naj "všteje v napre« dovanje in pokojnino ter se jim naj izplačajo tudi vsi ¡prejemki od prvega dne nastopa službe. Slednje je lahko mogoče zlasti tam, kjer so bila kreirana mesta nezasedena vsled premestitve, ostavke itd.
2.	Društvo najodločneje protestira proti javnemu blatenju učiteljstva v časopisih, ker še s tem krati avtoriteta učiteljstva. Eventu« alne pregreške proti disciplinskim pravilom naj se obravnava pri pristojnih oblastih. Ugos toviio se je, da nekatero časopisje nameno« ma blati učiteljstvo. Poznejši preklici nimajo nobene vrednosti, kar je enkrat napisano, to ostane.
3.	Ker tukajšnje učiteljstvo od nabav« ljačkega saveza nima nikakršnih dobrot, naj poverjeništvo UJU v Ljubljani izposluje, da se nam odtegnjeni denar vrne, odredba pa ukine.
4.	Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj ukrene, da se krivica, ki se godi absolventom (injam) meščanskih šol glede sprejetja v učiteljišče popravi. Ukine, naj se ministrski odlok, ki zahteva za sprejetje v učiteljišče vsaj prav dober uspeh, dočim iz gimnazije ali realke oziroma realne gimnazije zadostu« je dobor ali celo zadosten usipch.
5.	Učiteljstvo protestira proti krivicam, ki se gode učiteljem rezervnim oficirjem glede prejemkov, kadar so poklicani k orož« nim vajam. - Dočim dobe iprivatni uradniki rezervni oficirji izplačan ves znesek mesec« ne plače, dobi učitelj rezervni oficir le dife« renco. Največja krivica se v tem oziru godi Doročenim učiteljem, ki imajo družino. Pla« ča že oficirju komaj zadošča, dočim žena in otroci ne dobe nič. Poverjeništvo UJU de« luj na to, da se pri vojnem ministrstvu ta krivica odpravi.
Prihodnje zborovanje bo 15. decembra 1928 v Konjicah.
-f UČIT DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO« VENSKA BISTRICA. Občni zbor se je vršil dne 20. oktobra 1928 v Slov. Bistrici ob 10. uri dopoldne.
I. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 58, članstva 57, navzočih 39, t. j. 68-4%.
Tov. podpredsednik O. Feigel otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter poroča, da namestuje danes odišlega predsednika tov. Planerja, kateri je bil premeščen v Št. Pavel v Savinjski dolini. Imenovani se je poslovil pismeno od tukajšnjega društva, koje pismo se je na občnem izboru prečitalo. Kot svo« jemu dolgoletnemu članu odborniku in pred« sedniku mu društvo želi mnogo uspeha in za« dovoljstva na novem mestu. — Nato se pre« čita zapisnik zadnjega zborovanja, kateri se od društva odobri.
Prečitajo se došli dopisi. Nato • podasta delegata pokrajinsike in državne skupščine svoja poročila, koja se vzame na znanje.
Tajniško poročilo od zadnjega občnega zbora poda tovariš M. Tajnik. Iz istega je razvidno, da je preteklo poslovno leto dru« štvo izborovalo trikrat, udeležba na vseh «bo« rovanjih je bila .poprečno 90%, kar znači, da se člamstvo zaveda pomena naše organi« zaoije. Predavanja so bila na zborovanjih 3. Vsi trije krožki so redno delovali. Razen enega tovariša je bilo vse učiteljstvo tukajš« njega okraja včlanjeno v UJU.
Blagajniško poročilo poda tovariš Jan« žekovič, koji poroča, da računov ni mogel zaključiti, ker še niso vsi člani storili svoje dolžnosti in poravnali članarino. Apelira na upravitelje, da se drže sklepa društva, da redno vsak mesec odtegne od članov člana« rino in jo pošlje blagajniku. Računi se bodo odobrili na prihodnjem zborovanju. Za bo« doče leto se določi članarina 170 Din.
Volitve: Novi odbor se je izvolil z listki. Izid: Predsednik Miloš Tajnik; podpredsed« nik Janžekovič Matko; blagajničarica Otilija Feigel; tajnik Branko Čeh; odbor: iStrigel, Živko, Logar Franja, Rajner, Vari, Logar Fran. Ločičnik; preglednika računov: Krajnc, Vendramin.
Prihodnje iziborovanje se vrši dne 15. de« cembra t. 1. v Slov. Bistrici.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ je imelo dne 15. oktobra 1928 na osnovni šoli na Jesenicah svoj redni občni zbor.
I. Situacijsko poročilo, a) Poročilo čla« nov vodstva: 1. Podal je predsednik poro« čilo o delovanju društva od ustanovitve do današnjega dne. Povdaril uspehe in neuspehe ter podčrtal delovanje v organizačnem delu,
samoizobrazbi in o reformi šole. 2. Tajnikovo poročilo se je nanašalo glede zborovanj dru« štva in odborovih sej. Zborovanj Ikako-r od? borovih sej je bilo pri društvu v tekočem letu 8. Podal je tudi poročilo o spremembah članstva. 3. Poročilo blagajničarke izkazuje dohodkov 16.989'70 Din, stroškov pa 16.099 Din 55 p, torej prebitka 890"15 Din. 'Pregle« dovalca računov sta jih našla v redu. 4. O delovanju poverjeništva UJU Lju-bljana in glavnega odbora UJU za leto 1927./28. je po« ročal predsednik. 5. Poročilo o krožkih, an sicer radovljiškega je podal predsednik. Ta krožek je ,imel 14 sestankov. Na teh se je obravnavalo: Družboslovje in delovna šola ter organizacijske ¡zadeve. Ker je predsednik jeseniškega krožka SI. Mrovlje odšel iiz kra« ja, je to poročilo odpadlo.
6.	Vršile so se nato volitve. Predsedni« kom je bil soglasno z vzklikom izvoljen St. Žagar, šolski uprav, na Dobravi pri Kropi. Ostali odbor je sledeči: podpredsednica Kri« stina Hafner, učiteljica, Jesenice; tajnik Ivan Žagar, šolski upravitelj, Kamna gorica; bla« gajmik Peter Golobic, učitelj, Jesenice; kot člani odbora pa: Jožef Vider, sreski šolski referent, Valjko Razinger, učitelj, Gorje in Leo Pibrovec, učitelj, Jesenice. Namestniki odbornikov: Ema Pibrovec, šol. upraviteljica, Jesenice, Milena Bratina, učiteljica, Dobrava pri Kropi, Franjica Jagodic, učiteljica, Ovsi« še, Marija Schrott, učiteljica, Jesenice, Ivica Rupnik, učiteljica, Kranjsak gora. Pregledo« valci računov: Hafner Franc, šol. upravitelj, Kropa, Černut Janko, učitelj, Jesenice in Zu« panc Apolonija, učiteljica, Radovljica.
7.	Članarina za tekoče leto znaša 165 Ditn, plačljiva v 10 mesečnih obrokih.
8.	Število učiteljstva v radovljiškem okraju 124, včlanjenih pri UJU 57, udeležen« cev pri zborovanju 48, t. j. 84"2%.
II.	Samoizobrazba. Okvirni program za bodoče šolsko leto 1928./29. Namen je iizde« lati staležnico in preglednico gospodarsko« prosvetno političnega stanja našega okraja s pomočjo vseh članov — tovarišic in tova« rišev — ki bi imela osnovo za enotno gospo« darsko in samoizobraževalno udejstvovanje članstva na šolskem in izvenšolskem delu med narodom. Voditi delovanje za izboljša« nje učiteljskih pravnih in dejanskih stanov« skih razmer. Voditi agitacijo za živahnejSc delovanje med ljudstvom, posebno na gospo« darskem polju.. Voditi delovanje za obvez« nost vseh gospodarskih, stanovskih ustanov našega poverjeništva, da dvignemo lastno gospodarsko stanje im ojačimo stanovsiko neodvisnost.
III.	Nasveti in predlogi društvenikov.
L Zakon o narodnih šolah naj bo izde« lan na načelu delovne šole (soglasno spre« jeto).
2. Dosedanje uredbe o disciplinskih so« diščih 'Oziroma do sedaj veljavni zakon naj se ukine in naj veljajo tudi za učiteljstvo, kot ža vse ostale uradnike odločbe o Urad« niškem zakonu iz leta 1923. (soglasno spre« jeto).
"3. Ugovarja se, ker je pristopilo UJU na predlog Izvršnega odbora v Beogradu !k med« narodni Učit. zvezi v Parizu brez predhod« nega pritrdila poverjeništev in vseh okrajnih učiteljskih društev, ker ta pristop je važen za vse članstvo dn je ta izveza slabo organi« zirana. (Soglasno sprejeto).
4. Pošilja se ugovor proti postopanju prosvetnih oblasti glede nameščanja brez razpisa službenih mest po § 71. — proti na« meščanju prostovoljcev, ki bodo odjedali drugim kruh, a sami bodo izkoriščani, ker bodo vršili brezplačno delo v šoli — proti odstavljanju učiteljstva brez predhodnega disciplinskega postopanja.
Zahtevamo, da poverjeništvo uvede zo« pet črn okvir ter se odločno zavzame (za na« še pravice in ožigosa način pisanja dnevni« kov o učiteljskih zadevah, ki ga vsi odločno obsojamo. Poverjeništvo naj ostro nastopi proti tako nizkotnemu pisanju: političnih dnevnikov, ki mislijo, da je učiteljstva stan, ob katerega se lahko vsakdo obregne.
Da pa poverjeništvo lahko neovirano na« stopi v vseh stanovsko«političnih zadevah odločno in ostro tudi v stanovskem glasilu »Učiteljski Tovariš«, naj nastavi Ikot odgo« vornega urednika lajika (neučitelja), da pride iz pod ¡kuratele prosvetne oblasti in neovi« rano ostro nastopi v pisavi proti vsem kri« vicam. V to svrho naj poverjeništvo uredni« ško mesto takoj razpiše; da ta predlog lahko izvede, naj skliče do 15. januarja 1929 sejo širjega sosveta, ki naj o tem odloči. (Soglas« no sprejeto).
IV. Tovariš Macarol predava: Kako bi se dvignila misel o naši ustanovi »Učiteljski dom« ter povabi članstvo !k pristopu, kar se je sprejelo z odobravanjem.
-f KAMNIŠKO UČIT. DRUŠTVO je
imelo^dne 27. oktobra občni zbor v Kamniku.
Situacijsko poročilo:. a) Število učitelj« stva v okraju 123. b) Število članstva v okra« ju 103. c) Udeležencev pri zborovanju 71. č) V odstotkih 68%.
Tovariš predsednik otvori zborovanje in pozove tovariše k nabavi zemljevidov kam« niškega okrožja in k pristopu k Učiteljskemu domu.. Nato prečita dopise poverjeništva.
Samoizobrazba. G. sreski referent Luke« žič nadaljuje referat: »Spisje v delovni šoli«
in poroča o popravi. Opozori, da naj pazimo, da ne presega snov otrokove duševne zmož« nosti, da ne zamorimo v otroku veselja do pisanja. Napisano naj otroci sami poprav« ljajo. Piše naj se mnogo, a popravlja malo. Za presojo uspeha je merodajna splošna učenčeva zrelost. Slabih nalog naj se ne pre« črta ali celo iztrga. Skupne napake se zabe« ležijo v zvezek in se popravijo skupno z otroci. Prepisovanje popravljene naloge ni priporočljivo,. Otroci naj napišejo celoten stavek. Izvršujejo naj medsebojno ustno po« pravo. Ugotovi naj napake vsakdo sam fin popravi v svoj zvezek. Vse napake, Iki jih ne pozna, naj napiše v skupen zvezek. Vedno pazimo na samotvornost. Nato je podal g. sreski referent še teze.
Poročilo delegatov. Tovariš Arrigler po« roča o pokrajinski skupščini. Društvo smatra za potrebno, da se na prihodnji delega« ciji informira kako se je porabil denar za sa« moizobrazibo. Nastop tov. Arriglerja se vza« me s soglasnim 'odobravanjem na znanje. Glede državne skupščine poroča tov. Petro* vec, da se je samo proračun sprejel.
Stanovske zadeve. Po prečitanju dopisa glede samoiz'obrazbe omeni tov. Kabaj uči« teljskii naraščaj, ki se izogiba naših vrst. To« variš Grad želi, naj bi bili ob krožkovih zbo« rovanjih nastopi, da bi bil pouka prost dan. G. sreski referent omeni, da to mi po zakonu utemeljeno.
Tovariš predsednik omeni dopis glede vrtnarskega tečaja. Sklene se, da se naprosi, da se vrši spomladi v Domžalah in se priglasi 30 udeležencev.
Razvije se debata vsled načina rešitve dopisa: »Pritožbe veroučiteljev«.
Razvije se tudi debata glede pravice kr. šol. odbora, da lahko anulira razpis, če je on sam prosilec. Sprejme se predlog, naj po« verjeništvo izposluje, da se tuvažujejo vse prošnje in prosilcem mesta oddajajo.
Glede odtegljaja za nabavljačke zadruge se izjavi društvo proti in sklene predlog, naj poverjeništvo poizve, Ikatere organizacije so sprejele ta načrt in dale povod iz.a to uredbo.
Sprejme se tudi predlog glede nastavitve absolventov višje ped. šole na vadnicah in kot šolske upravitelje. Pov. naj bi pristavilo prvotni resolucija še, da bi bilo to le na ško« do osnovnošolskemu šolstvu, ker ti vsled kratke prakse pred študijem, nimajo zadosti prakse in je zadostno število učiteljstva, ki se je s samoizobrazbo dvignilo na potrebno višino.
Društvo javno obsodi vse take tovariše, ki se poslužujejo proti tovarišem režima ali listov in jih ne smatra dalje Ikot tovariše.
Občni zbor: Tajnik poda svoje poročilo, ki se sprejme. Nato poda tovariš blagajnik svoje poročilo. Pregledovalca računov sta našla račune v redu in sta predlagala a'b.so« lutorij, ki se je sprejel.
Sprejmevse tudi predlog, naj se pošlje na pokrajinske skupščine po en delegat, na- dr« žavno naj po več društev odpošlje po enega delegata.
Tov. predsednik vabi k nabavi stenske« ga zemljevida kamniškega olkrožja, ki ga je izdelal tov. Sel-an.
Kamniško učiteljsko društvo zahteva,, da ostane črna deska, kakor sta zahtevala že ožji in širji sosvet.
Sklene se tudi protest proti nastavlja« nju volonterjev, ki naj bi delali brezplačno, niti ne bi imeli pravice do vštetja let v na« predovanje ali pokojnino.
Sklene' se tudi, da naše učiteljsko dru« štvo ne bo podpiralo Jugoslovensike Matice, ako bo imela polno nastavljencev, ki bodo vsi dobro honorirani. Razven tega se zahteva, da izadostno pomaga tovarišem, ki so izgnani iz domovine in brez sredstev.
Tudi glede Rdečega križa se sklene, da se bo ustavilo pobiranje denarja od revnih učencev, ako bo toliko nastavljencev sijajno honoriranih.
Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Anton Arrigler; odborniki: Cenčič Julij, Ma« ver Julij, Primožič Ivan, Trpin Josip, Rupnik Marija, Schubert Štefanija in Hrovat Ivo. Na» mestnikom: Stenovec Ivan in Horn I.
Sklene se, da se vrši prihodnje zboro« vanje v Domžalah.	Tajnik.
Nove knjige.
—k Trgovski koledar za leto 1929. Vse« bina Trgovskega koledarja za leto 1929. je taka, da je porabna in potrebna prav vsako« mur neglede na stan in poklic, tedaj ne samo za tistega, ki samostojno vrši kalko obrt kot trgovec, obrtnik ali industrijec, ampalk tudi za vse druge poklice in stanove, kateri mo« rajo od svojega dela ali zaslužka ali od svo« jega dohodka iz posesti in drugega premo« ženja plačevati davke. Iz druge vsebine ko« ledarja navajamo: Pokojninsko zavarovanje nastavljencev, legitimacije trgovcev, indu« strijcev, obrtnikov in njihovih potnikov, takse za pregled in žigosanje mer, poštne pristojbine, kolke, nekatere mere in vage, ki se dnevno irabijo v praktičnem Življenju. Naročite si ta koledar, kojiega vsebino bo« dete rabili leta in leta. — Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče.
Kdor oglašuje ta napreduje!
Hotel TRATNIK
Ljnbljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Ceneno češko rperje
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po-šiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. i5 pri Plznu, Češkoslovaška.
Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.


Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, zastore, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
^aro
•V v K / to
///
//i
•v* * #
★
Baržun svetovne znamke
„LINDEN".
Prvovrstna kakovost, zajamčene barvel
V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki ilužljo v posredovalne In ioeialn« namene obžin»tra, vsaka beseda 50 par, Najmanjši uesek Din 5'—.
Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
Šivilja, mnogo let zaposlena v prvovrst» nih dunajskih modinih salonih, prevzame vsa dela ali izdelovanje kostumov, plaščev, obe lek, za primerno ceno. Jamči za najfinejšo izvršitev po najnovejših modelih. — Elizae beta Reich, Maribor, Smetanova ul. 34/111.
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 —. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12 -, vez 18-— Din Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28'—.
Čevlje in nogavice \ kupite najugodneje pri 1		IBBHIBBBia iiiiiiBflfiie
		P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19
Naznanilo.
Puškama Kaiser se je preselila na Kongresni trg št. 9 v poslopje KINO-MATICA desni lokal.
■ [
i I
SeliHan
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
Ako si hočete kaj nabaviti, Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako želite odplačevati v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na
v Ljubljani, Šeleiiburgova 7,1 nad.
katera vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupujete vse, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah.
— Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. —

PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON
ALOJZIJ PAVLIN
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5
Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna ?] zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entianje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
*
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
J^L
il/U/U/U/ lUU/ll/U/ UWV1U U/U/W-
è e e e e e £
e
E
£ e e e e e e
é
ç
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. ucitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
OfaMllŠEli
LJUBLJANA, Resijeva cesta 1
........... "■- Priporočamo tvrdke, 1	;i im	■ ■ ....... =aH o v našem plasilu!
		
31
3
i
3i
31
%
^ M/H /H /n /H /R n\ m m /H /R /n /n /f
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
v v
ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH
PRESERVAT - FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI
LUP. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ul. 6. — Telefon 2980.
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke v$eh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist ,Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.
"! @!"">"!!_"!