Kmečka trcjovlna Vprašanje padca cen kmetijskih pridelkov To vprašanje skuša rešiti naša vlada. Stvar se pa n« da urediti s policijskimi ukrepi, kajti kakor kažejo primeri pri pšenici in slivah, ao padle cene tudi pri proizvodih, za katere je država določila ceno. Cene se dajo izboljšati edino z gospodarskimi ukrepi. Ker so cene padle radi tega, ker kmetje ponujajo avoje blago, da bi mogli zadostiti avojim obveznostlm in kriti avoje potrebe, skuša vlada učinek nadponudbe zmanjšati z nakupom rezervne hrane. Vlada je nadalje sklenila, da se mora mUeje postopati pri izterjavanju davkov, da bi tako kmetje ne prišli v preveliko atisko. Radl tega se priporoča kmetovalcem, da pridelkov brez posebno velike stiske ne prodajajo pod ceno. Trenutno se poseg vlade na tržižča sicer še ne občutl, toda v kratkem času bo učinek viden in se bodo cene popravile, posebno ker bodo v kratkem času dane tudi večJe možnosti za izvoz. Tako vidimo, da se naše državno vodstvo trudi pornagati kmetu v okviru danih možnosti. Skuša se ublažitl zle posledice nepremišljenih dejanj onih, ki ao avet potegnili v sedanje stanje. Pristojbine za živinske potne liste Kmetijski minister je predpisal v sporazumi: a finančnim ministrom nov pravilnik o izdajanju živinskib. potnih listov. Po tem pravilniku ne morejo zahtevati obCinski uslužbenci, katerim je poverjeno poslovanje z živinskimi potnimi listi, nobene posebne nagrade. Glede živinskih potnih listov se bodo pobirale za bodoče od občinske oblasti spodaj beležene pristojbine v korist živinozdravniških in živinorejskih skladov. Pristojbine za živinski potni list so po novem pravilniku sledeče: 1. za izdajo enega potnega lista 1 dln; 2. za prenos pravice lastništva na živinskih potnih listlh, odnosno pri odpisu enega dela kupljene živine iz živinskega potnega lista 0.50 din; 3. za obnovo zdravstvenega potrdila in za potrdilo o spremembi kraja bivanja 0.50 din. Razen s temi pristojbinami se živinski potni listi ne smejo obremenjevati z nobenimi drugimi pristojbinami, za katere ne obstoji posebno odobrenje finančnega ministra. Vpliv države na izvoz Država kot taka se doslej ni ravno dosti zmenila za izvoz. Glavna skrb ji je bila, da so se sklenile trgovske pogodbe in da se je blago na obmejnih postajah pregledalo. V aedanjih časih pa ne gre več tako. Država si hoče zagotoviti večji vpliv na smer našega izvoza, za kar je uvedla devizna dovoljenja za veliko število našila izvoznih predmetov. Poleg tega se mora tudi zamenjava blaga voditi načrtno, kar je potrebno v trgovini z državami, s katerimi blago zamenjujemo (kliring z Nemčijo in Italijo). V to svrho se je ustanovilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. To ravnateljstvo bo nosilo tudi polno odgovornost za posle, ki jih bo vršilo. Da je vlada sklenila ustanoviti za izvoz posobno ravnateljstvo, je vzrok ta, ker se po sedanjem načinu nl dalo več načrtno delati in se nikdar ni vedelo, kako stvari z izvozom prav za prav stoje. Omenjeno ravnateljstvo se poCasi toda sigurno in načrtno organizira, tako da bo res služilo svojemu namenu. Švica bo kupovala tudi svicje Zadnjič smo poročali, da je žvica sklenila kupiti pri nas večje količine mesa in goveje živine. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Švica pričela uvažati tudi svinje iz naše države. V prihodnjih dneh se bodo pričela pogajanja s švico zaradi nove ureditve trgovinskega in plačilnega prometa. V pričakovanju teh pogajanj se ne izdajajo nova dovoljenja za izvoz v švico, pač pa se izvaža blago na podlagi že izvršenih zaključkov. Tako je tudi v teku dobava 55 vagonov svinj na podlagi kupčije, ki je bila sklenjena s švicarskimi uvozniki. Te svinje uvaža švica proti plačilu v gotovem denarju. Čehi knpujejo poltežka goveda V Beograd so prišli predstavniki čeških gospodarskih krogov, ki nameravajo kupiti večje število goveje živine za klanje. Iščejo v glavnem poltežka goveda, ki tehtajo do največ 400 kg žive teže. To živino iščejo zato, ker je cencjša kot težka, debela živina, pa tudi Izvoz te živine je olajšan, kajti živina izpod 400 kg ne apada pod carinsko zaščito. Hmelj Pri zelo živahnem povpraševanju so ae cene hmelju dvlgnile in ae sedaj pladuje hmelj po 39 do 42 din in z napitnino še preko 42 din. Večje partlje so v čvrstih rokah in jih je težko dobiti. Kakor čujemo, hitijo z nakupom tvrdke, ki so še malo kupile in morajo pokriti že prej sklenjene dobavne pogodbe. Položaj obeta ponovno očvrstitev, zato kažejo cene nadaljnje nagnjenje za dvig. Gospodarske zanimivosti Prehrana v Nemčiji. Kakor poroča »Trgovski list«, je bila te dni potrošnja živil v Nemčiji ponovno znlžana. Tako je določeno tedensko na osebo 2.4 kg kruha, 0.5 kg mesa, 0.33 kg masti, olja in nJečnih proizvodov, 0.25 kg sladkorja, 0.10 kg marmelade, 0.11 kg kaše, zdroba, riža ali kave. (Vseh teh predmetov ne srae biti preko 110 gramov.) Uživati se sme samo posneto mleko. Neposneto mleko smejo uživati samo bolniki, otroci in matere-porodnice. S tem, da ao prepcvedali uživanje neposnetega mleka, računajo, da bodo dobili okrog 80.000 ton maala, ki ga rabijo nameato masti, katere primanjkuje kljub temu, da je poraba proizvodov s tolščami dovoljena samo na 330 gramov tedensko na osebo. Brez kart se dobi edino še krompir. Tudi v gostilnah in hotelih se dobi hrana samo na karte. Tudl Švica jo uvedla vojno gospcdarstvo. Za obrambo svoje dežele je morala tudi Švica poleg spiošne mobilizacije izvesti mnoge gospodarske ukrepe. Zvezin svet je prepovedal vsako zvišanje cen blaga, najemnine, električnega toka in plina. Pripravljajo ae ukrepi, da se zagotovi popolna prehrana prebivalstva. Nadalje je švica prepovedala izvoz orožja, municije in drugega vojnega materiala. Povečal se je obtok bankovcev, kar pa Švici ne dela preglavice, ker ima švicarska narodna banka zelo veliko kritje v zlatu. Cene goveje živine Voli. Maribor 3.25—4.50 din, Ptuj 3—4.50 din, Celje 3.50—5 din, Slovenjgradec 3—& din, Kočevje 4.75—5.50 din kg žive teže. Biki. Ptuj 3—4 din, Lendava 2.75—3.50 din kg žive teže. Krave. Maribor 2.50—4 din, Ptuj 2—3.75 din, Lendava 2—3 din, Celje 2.50—1 din, Slovenjgradec 2—3 din, Kočevje 3—5 din kg žive teže. Telic«. Maribor 3.50—4.75 din, Ptuj 3—4.50 din, Lendava 3—4 din, Celje 3.50—5 din, Slovenjgradec 3—4 din, Kočevje 4.50—5.50 din kg žive teže. TeJeta. Maribor 4—5.50 din, Lendava 4—5 din, Celje 4.50—5 din, Kočevjc 6—6.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tcdnov stare 70—SD din. 7—9 tednov 90—120 din, 3—4 mesece 130 do 210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8—10 mesecev 395—490 din, 1 leto stare 6S0—870 din komad; 1 kg žive teže 6—8.50 din. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari pu.iski 40—125 din komad. Pršut-arji (proleki). Maribor 8.50 din, Ptuj 6.75 do 7 din, Lendava 5—8 din, Celje 8 din, Slovenjgradec 7 din, Kočevje 7.75 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 7.25 din, Ptuj 7.25—7.50 din, Celje 9 din, Slovenjgradeo 7 dln, Kočevje 8.50 din kg žive teže. Tržne cene žito. Koruza 118—119 din, banatska pšenica 158—160 din, ječmen 145—147 din, oves 140—142 din, rž 130—132 din, ajda 138—140 din 100 kg, postavljeno in plačljivo na železniski postaji in v vagonski dobavi. Krma. Sladko seno 60—70 din, polsladko 55 do. 65 din, kislo 45—55 din, slama 40—45 din 100 kg, prešano v bale (seno in slama), postavljeno in plačljivo na postaji v vagonski dobavi. — Na trgih je bila krma: seno: Maribor 80—85 din, Lendava 35—40 din, Celje 65—70 din, Slovenjgradec 75 din, Kodevje 40 din 100 kg. — Lucerna: Maribor 90 din, Celje 80 din, Slovenjgradec 125 din, Kočevje 60 din 100 kg. — Slama: Maribor 37—40 din, Lendava 15 din, Celje 35 do 40 din, Slovenjgradec 50 din, Kočevie 18 din 100 kg. J Krompir. Maribor 85 din, bendava 50—60 din, Celje 100 din, Slovenjgradec 100 din, Kočevie 100—125 din 100 kg. Drva. Maribor 102 din, Lendava 100—105 din, Celje 80 din, Slovenjgradec 75 din, Kranj 95 do 100 din, Kočevje 50—60 din kubični meter. . Volna. Neoprana v Kranju 26 din, v Slovenjgradcu 10 din kg; oprana v Kranju 36 din, v Slovenjgradcu 20 din kg. Kože. Goveje: Maribor 8.50 dtn, Lendava 8 din, Celje 7—10 din, Kranj 11 din, Šlovenjgradec 12 do 14 din, KoCevje 9 din kg. — Telečje: Maribor 12.25 din, Lendava 11 din, Celje 12 din, Kranj 13 din kg. — Svinjske: Maribor 6 din, Celje 6 din, Kranj 7 din, Kočevje 7 din kg. Vino. Navadno v mariborski okolici 4 din, v okolici Lendave 3.50—4 din liter. Boljše sortirano vino v mariborski okolici 7 din, v okolici Lendave (ponudbe pred trgatvijo) 4—5 din liter. Grozdje. Mariborski trg 3—5 din, Lendava 3 do 4 din kg. Sadje. Mariborski trg: jabolka 2—4 din, hruske 3—6 din, suhe slive 8—12 din, breskve 3—S din kilogram; liter brusnic 8—10 din, pečenega kostanja 6 din, šipka 3 din. Perutnina. Mariborski trg: kokoš 18—30 din, piščanec 9—30 din, gos 35—40 din. puran 35 do 45 din, raca 13—16 din. Sejmi 16. oktobra živinski in krarnarski: Apače, Podčetrtek (Verače) — 17. oktobra svinjski: Ormož; živinski: Ptuj; živinski in kramarski: Pristava, Zidani most; tržni dan: Dolnja Lendava — dne 18. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Vojnik, Guštanj, Mozirje, Podsreda, Trbovlje — 19. oktobra tržni dan: Turnišče — 20. oktobra svinjski: Maribor; živlnski in kramarski: Crensovci — 21. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarskl: črna, Celjo, Mala Nedelja, Sevnica ob Savi, Sv. Peter pod Sv. gorami.