liL.-_ Strokovna razprava GDK: 58+560:(497.12*01):(045) Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? Florijan LEBAN" in Edo KOZOROG'" Izvleček: . . v y l v v · • Leban, F., Kozorog. E. : Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? Gozdarski vestmk, 62/2004, st. 7-8. s ovenSCim , ~t. ~~~ 8 ~vku je prikazan razvoj gozdnatosti za zadnjih 240 let za Gozdnogospodars~o. obm~čje .Tolmin. Poleg obsega v·so poXaniptudi vzroki za zaraščanje kmetijsk1h površi~.' ter ~amen proizvodnih, ekoloških m socwlmh vlog gozda v obmoeJU. Podana je tudi primerjava državnih subvenCIJ kmetijStvu m gozdarstvu . . . Ključne besede: zaraščanje kmetijskih površin, vloga gozda, subvencija, Gozdnogospodarsko območJe Tolmm 1 UVOD V mesecu juniju je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočja na Banjšicah organiziralo posvet z zgornjim naslovom. Povabljeni so bili različni strokovnjaki, ki so predstavili svoj pogled na temo, ki je zaradi intenzivnejšega zaraščanja na Primorskem nekoliko bolj aktualna, kot v nekaterih drugih okoljih v Sloveniji. Pogled »iz gozda« sva v lmenu Zavoda za gozdove Slovenije predstavila avtotja tega pri­ spevka. Da bi lahko ovrednotili pomen in razsež~ nosti zaraščanja oziroma povečevanja gozdnatostt v Posočju, moramo ovrednotiti tako pomen gozdov, kot pomen kmetijskih zemljišč, najin poudarek je bil seveda na pomenu gozdov. V prispevku se bomo omejili na Gozdno­ gospodarsko območje Tolmin (v nadaljevanju območje), ki približno sovpada z Goriško statistično regijo, geografsko pa Zgornjemu in Srednjemu Posočju. 2 SPREMINJANJE GOZDNATOSTI V OBMOČJU SKOZI ČAS V zadnjem desetletju smo s pomočjo diplomskih in strokovnih nalog (LEBAN 1998 in 2000) sistematsko raziskovali razvoj gozda skozi stoletja po različnih virih. Podatki sicer niso mogli bili zajeti po enotni metodi, kljub temu pa nakazujejo trend spreminjanja gozdnatosti v zadnjih 240-tih letih. Najnižja gozdnatost v območju je bila okoli 30 %, sedanja je 65,8 %. Med letom 1760 do 1940 je površina gozdov narasla le za okoli 15 %. V povojnem obdobju, ko so bili procesi zaraščanja 326 najbolj intenzivni, se je povrsma gozda celo podvojila. V zadnjih 40-letih se je vsako leto povečala gozdnatost na celotni površini za okoli 1 %. Zadnje desetletje se je to zgodilo delno zaradi vključitve rušja v gozdno površino, delno pa tudi zaradi podrobnejšega zajemanja gozdnega roba z digitalnimi ortofotoposnetki. Upoštevajoč projekt rabe tal se bo ob podobnih trendih (brez upoštevanja subvencij) v naslednjem desetletju površina gozda povečala še za okoli 8.500 ha, desetletje kasneje pa še za dobrih 5.000 ha (zaraščajoče površine), gozdnatost naj bi se približala 70 % območja. . . . Vzrok za povečevanje gozdnatosti Je zlasti spremenjen način življenja in vrednostnega sistema, manjša odvisnost od kmetijske proizvodnje in s tem povezane demografske spremembe na podeželju in opuščanje kmetijskih zemljišč. Gozd se zato vrača na svoja prvotna rastišča , saj so naravno negozdne površine le visokogorske trate in skalovja ter vodotoki in močvirja. 3 ZAZNAVANJE GOZDA DANES V novejšem času različne javnosti gozd zaznavajo zelo različno. Umetniki in naravovarstveniki gozd gotovo drugače zaznavajo kot gozdruji, kmetijci ali krajinarji. Starejši domačini, ki z nostalgijo gledajo na nekdanjo kulturno krajino, spet drugače od ' F. L., inž. gozd., strokovni sodelavec 1, odsek za gozdno­ gospodarsko načrtovanje , ZGS, OE !elmin •• E. K., univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gozdno­ gospodarsko načrtovanje , ZGS, OE Tolmin. r.1rl7ri\/ ~? {')(\(\/!\ 7 - 0 ______ ___ L_ eb _a _n _,_ F _., Kozorog, E.: All je zaraščanje kmetijskih površin problem? Gra fikon 1: Delež gozdov v območju po različnih uradnih virih (stanje okoli leta 2001) 80 - - 2~ 65_8 62 ~ 70 ~ 1---- 60 49,3 50 ~ f--- 40 - 1--. - t- ~ 30 20 - f-- 10 - 1-- o 1 Kataster (KRIM) ZGS (območni MKGP (raba tal) GIS (LANDSAT) načrt) mlajše generacije, zlasti tiste, ki prihaja na podeželje le ob koncu tedna. Če želimo gozd obravnavati celovito in analitično, se moramo opreti na merljive kazalce. Na žalost pa so tudi nekatere zakonske določbe povezane z gozdom premalo dorečene, med seboj neusklajene ali se ne izvajajo v celoti (denimo Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o zemljiškem katastru, Zakon o gozdovih, ipd.). Še Gozdnatost leta 2001 Slika l in 2: Zaraščanje krajine v zadnjih 240-tih letih v območju 11 Leban, F. , Kozorog , E. : Ali je zarašcanje kmetijskih površin problem? večje neusklajenosti so zaradi različnih metod ovrednotenja (zajemanja) gozda. Odstopanje med najnižjim in najvišjim deležem gozdov v območju po različnih uradnih podatkih je presenetljivo, kar za 22,3 o/o gozd­ natosti, indeks odstopanja je kar 1,45. Če je že pri merljivih uradnih podatkih tako velika razlika, kako pestro je zaznavanje gozda šele na psi­ hološkem in filozofskem dojemanju gozda pri različnih j av nostih? Najnatančnejši in zaenkrat najbolj ažuren podatek je po projektu rabe tal, pri katerem je sodeloval tudi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), saj so bili na celotni površini podlaga za izločanje gozda najnovejši digitalni ortofotonačrti DOF-5. Kljub temu, da se podatek na ZGS dopolni vsakih 10 let ob obnovi gozdno­ gospodarskih načrtov (v poprečju je torej stanje staro 5 let) in da je podatek pridobljen z znatno nižjimi sredstvi, kot p1i projektu rabe tal (ta je bil izpeljan z nemajhnimi krediti Evropske banke za razvoj na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), pa podatek ZGS odstopa sorazmerno malo, le 3,8 o/o (na nivoju Slovenije zaradi manjše intenzivnosti zaraščanja še manj , okoli 3 o/o). Vendar je projekt rabe tal enkraten in zaenkrat statičen projekt, podatki ZGS pa se dopolrljujejo vsako leto. Vzpostavlja pa se sistem dopolnjevanja podatkov rabe tal tako s podatki ZGS, kot s podatki drugih uradnih institucij. Tudi podatki katastra (za katere vodi uradno bazo podatkov podjetje Krim) oz. zemljiške knjige se bodo z dokončanjem uradnih digitalnih katastrskih načrtov in digitalizacija zemljiške knjige posodobili in poenotili z drugimi uradnimi bazami že v nekaj letih. Podatek Gozdarskega inštituta pa je bil pridobljen za raziskovalne namene iz satelitskega posnetka Landsat (KOBLER 2002). V prispevku se omejujemo na definicijo gozda po 2. členu Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in 67/02- v nadaljevanju Zakon) in 32. členu Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdno­ gojitvenih načrtih (Uradni list RS, št 5/98). Po Zakonu so za ovrednotenje gozda ključne funkcije gozda. Celotni gozdni prostor je ovred­ noten z ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami, vsaka je ovrednotena s tremi stopnjami poudarjenosti. Trenutno je v območju najpomembnejša varovalna funkcija, nato lesnoproizvodna, v 328 največjem porastu pa je funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, ki se delno prekriva z biotopsko funkcijo. Projekti kot so Natura 2000 (ta zavzema preko 50 % gozdov v območju) in uveljavljanje predloga regijskih in krajinskih parkov v državnem planu (že sprejeti in načrtovani parki bodo zajeli okoli 52% gozdov v območju) bodo pomen te funkcije izjemno povečali in vetjetno »potisnili« lesnoproizvodno funkcijo šele na tretje mesto. S prekrivanjem vseh funkcij gozdnega prostora ugotovimo, da je na 57.048 ha (36,8 o/o) izjemno pouda1jena vsaj ena funkcija in ima gozd absolutno prednost (tudi če se zarašča), na 57.864 ha (37,4 o/o) je vsaj ena funkcija poudarjeno z 2. stopnjo, na 36.360 ha (25,8 %) pa so funkcije pouda1jene le s tretjo stopnjo. To nam tudi nakazuje, na kolikšnem delu površine je zaraščanje s stališča funkcij gozda bolj ali manj zaželeno. Če bi naredili presek še z interesi kmetijstva in vrednotami krajine, bi dobili gotovo celovitejšo podobo o koristi oziroma škodi tega pojava. 4 GOSPODARSKI POMEN GOZDOV IN GOZDARSTVA Gozd je gotovo (poleg pitne vode, ki pa je povezana z gozdom) najpomembnejši obnovljivi naravni vir v Sloveniji, še bolj pa v območju . Dejanski pomen pa se kaže preko različnih pokazateljev. Naj­ pomembnejši je trenutni posek, ki predstavlja le 44 o/o možnega poseka (v zadnjih treh letih se je v poprečju letno sekalo 171 .847 m\ letni možni posek paje 393.187). Stanje v območju nazorno kaže tudi bilanca poseka in porabe lesa v območju v preteklih letih. Zgornji okvirni podatki (KOZOROG et al . 2001) so presenetljivi zlasti zato, ker se kljub veliki gozdnatosti in sorazmerno bogati tradiciji gozdar­ stva v območju, velik delež lesa »uvozi« v območje (poraba lesa je okoli 2 krat večja od poseka lesa v območju!) . To je razumljivo, ko gre za kvaliteten tehnični les, manj pa, ko gre za prostorninski les slabše kvalitete, ki ga je v območju veliko. Na ptikazano bilanco, ki je veljala v preteklih letih, je odločilno vplivalo podjetje Meblo, ki je porabilo približno 4 krat večjo količino lesnih ostankov, kot jih je na razpolago v območju iz sečnih ostankov. Z zaprtjem Iverke Meblo se bo tako poraba lesa v območju bolj uravnotežila z GozdV 62 (2004) 7-8 Leban , F. , Kozorog, E.: Ali je zaraščanje kmetijskih površin pro _ b _ le _m _? _. ______ _ _ dejanskim posekom v preteklih letih, saj v naslednjih letih ni pričakovati pretiranega povečanja sicer ekološko zanimivega kurjenja na biomaso. Posek pa se v zadnjih letih kljub vsemu povečuje in se bo s pričakovanimi podražitvami elektrike, kurilnega olja (ta je v nekaterih članicah EU bistveno dražje, kot pri nas) in drugih energentov še povečeval. Ta se lahko glede na možni posek še skoraj podvoji, vendar ob bistveno večjih vlaganjih v gozdove, kot v preteklosti (zlasti v odpiranje gozdov). Relativni pomen kmetijstva, gozdarstva in lova v primetjavi z drugimi dejavnostmi kaže delež bruto domačega proizvoda (BDP). Ta je do leta 1996 padel na 5,3 %, leta 2001 pa ta predstavlja le še 3,3 %, kar je celo nekoliko nižje, kot v Sloveniji (3,6 %). 5 POMEN EKOLOŠKIH IN SOCIALNIH FUNKCU Pomen ekoloških in socialnih funkcij se sicer močno povečuje . Vendar metode za finančno ovrednotenje teh funkcij pri nas še niso dodelane. Po Zakonu o gozdovih imamo sicer zagotovljeno večnamensko vlogo gozdov, po drugih zakonih pa tudi na kmetijskjh zemljiščih, vendar z večjimi omejitvami, kot na gozdnih zemljiščih (npr. po zakonu o ohranjanje narave se ta omejuje na neškodljiv prehod preko zemljišč). V 5. členu Zakona je zelo konkretno zapisano, da morajo lastniki gozda dovoliti prost dostop in gibanje drugim osebam, ter dovoliti čebelarjenje , lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi. V 38. členu je tudi določeno, da so gozdne ceste javnega značaja (razen če ni zaradi poudarjenih ekoloških funkcij gozdna cesta zaprta z rampo). Javno rabo gozda je seveda težko denarno ovrednotiti, celo v primeru, kadar se te funkcije direktno tržijo (npr. preko turističnih agencij ali nabiralništva). Iz višine subvencij pa lahko ugotovimo, kako pomen funkcij vrednoti država, saj naj bi ta lastnikom gozda in kmetijskih zemljišč na­ menjala proračunska sredstva. Lastniki imajo namreč zaradi javne rabe gozdov direktne in indirektne stroške pri uživanju lastnine (npr. omejitve zaradi večnamenskega gospodarjenja, povečanje stroškov vzdrževanja gozdnih cest zaradi javne rabe, ipd.). GozdV 62 (2004) 7-8 Država zaradi tega financira javne službe (Kmetijsko gozdarski zavod, Zavod za gozdove Slovenije, veterinarsko službo, inšpekcijsko službo, ipd.) in namenja direktne subvencije lastnikom zemljišč. Podatke, ki smo jih pridobili od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za leto 2003 (v tem letu je bil sistem subvencioniranja v večji meri že prilagojen sistemu EU), smo prikazali na hektar kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki je bilo kot tako prepoznana iz ortofotoposnetkov (Raba tal). Del subvencij se izplačuje direktno na hektar, del subvencij pa na glavo živine ali na razne projekte (obnova gospodarskih poslopij, promocija, ipd .). Tudi te smo zaradi nazornosti preračunali na hektar subvencionirane površine. V grafikonu 4 najprej preseneča, da je bilo v lanskem letu subvencionirano kar polovica vseh kmetijskih zemljišč v območju, medtem ko je v gozdarstvu subvencionirano le 0,2 % vseh gozdnih površin. Majhen delež subvencij je do neke mere razumljiv zaradi sonaravnega načina gospodarjeJ1ia, ki ga predpisuje Zakon o gozdovih. Vprašamo pa se lahko, ali država namenja lastnikom gozdnih zemljišč zadostna sredstva kot »nadomestilo« za izjemno široko javno rabo gozdov? Medtem, ko je javni interes na kmetijskih zemljiščih več ali manj vezan na estetsko funkcijo (urejena kulturna kraj ina). Fizična raba kmetijskih površin je narru·eč zelo omejena zaradi ograj in predvsem zaradi škode na obdelovanih površinah, raba gozdnih površin pa je razširjena na nabiranje gozdnih sadežev, vožnja po gozdnih cestah in na praktično povsem neomejeno gibanje. Za primerjavo smo vzeli še dve severno primorski občini. V občini Ajdovščina prevladujejo kvalitetna kmetijska zemljišča v Vipavski dolini, ki so primerna za intenzivno kmetovanje, javni interes pa tu ni tako zelo izražen, saj je le majhen del občine Ajdovščine predlagan oz. izločen v parke ali Naturo 2000. V občini Bovec pa pre­ vladujejo slabša kmetijska zemljišča na zah­ tevnejših terenih, več kot polovico občine je že sedaj zajeta v Triglavski narodni park (in hkrati v Naturo 2000), dodatna četrtina ozemlja pa je zajeta v Naturo 2000 -javni interes je torej tu izjemno poudarjen. Zato preseneča sorazmerno velik delež sub­ vencioniranih površin v občini Ajdovščina (preko 329 Leban, F .. Kozorog , E.: Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? Grafikon 2: Razvoj gozdnih fondov v zadnjih 240-tih letih v območju (v ha) 160000~--~~~-------~~------~------------·--------------, 140000+---~~~~~--~~------~----------~~~ 120000+-----------~------------------~~ 100000 +----~----------:::;;r- 80000 +------------:= :--= 60000 40000 20000 o . 1760 1830 1900 1940 1951 1964 1970 1980 1990 2000 2010 2020 53 %) in izjemno majhen delež subvencioniranih površin v občini Bovec (okoli 22 %). Višina subvencij, ki je prikazana v grafikonu 5, je nekoliko bolj uravnotežena, vendar preseneča, daje tudi nekoliko nižja v občini Bovec, kot v občini Ajdovščina. Gotovo za zgornja razmeija ni kriva le politika subvencioniranja, postavlja pa se vprašanje, ali bo ta dosegla svoj namen (cilj, če je ta seveda sploh jasen)? V okoljih, kamor spada tudi občina Bovec, so terenske razmere, demografske težave in razdrobljena posest vzroki, ki onemogočajo kmetovanje in otežujejo uveljavljaje subvencij, saj tudi to opravilo zahteva veliko angažiranja. Ko ne bo več aktivna starejša generacija, ki je kmetovala predvsem zaradi tradicije, lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da bodo obdelane le še površine, ki bodo subvencionirane. Izjema Grafikon 3: Bilanca poseka in porabe lesa v GGO (v bruto m 3 ) Posek Poraba "Izvoz" "Uvoz" 330 GozdV 62 (2004} 7-8 Leban, F. . Kozorog, E.: Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? Grafikon 4: delež subvencioniranih površin (v %) 53,5 0,2 Kmetijstvo Občina Ajdovščina Občina Bovec Gozdarstvo bodo le najkvalitetnejša zemljišča (Vipavska dolina). Ob podobni politiki subvencioniranja pa to pomeni, da se bo v bodoče zaraslo v območju še skoraj 50 o/o kmetijskih zemljišč, gozdnatost bi bila v tem primeru v plihodnosti celo 77 o/o. V gorskih in hribovitih krajinah pa se bo tako zaraslo še 70 o/o zemljišč, ki so danes še prepoznana kot kmetijska. Grafikon 5: Višina subvencij (STT /subvencionirani ha) 90000 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 o r---=- ~ ~ 1--- 1--'-- 1-------" 1--- r-- ,,. .. " ... ... 50257 1 v " ~-- 31555 - 11:!§: · c't;.c...'." '*" " ~ 1 '1>~; 1 _.,,. -~ 26525 26422 6 RAZVOJNE USMERITVE IN ZAKLJUČKI Razvojne usmeritve za gozdni prostor v območju daje že Gozdnogospodarski načrt gozdnogospo­ darskega območja Tolmin (2001-2010) kot gozdar­ ski strateški dokument za obravnavano območje. Zaraščanje je v njem zaradi velikih vlaganj in slabe kvalitete pionirskih gozdov opredeljeno kot - - -- . ., ,. -~· OOstale subvencije 1 - -- o Subvencije na ha f 1 1 ... r_ "'; -.-~ ~ 11 7203 i ~ ~ ~ 142241• lo.~ ~ "-"'"""' . 49420 -~ ~ - r--=- 27447 ; ~~ ~ r-- 1 - , ~ :--· ·· 1,.- Kmetijstvo Občina Ajdovščina Občina Bovec Gozdarstvo GozdV 62 (2004) 7-8 331 ___ ___ ___ _ L_ e_ ba _n _,_ F -' ., '- K _o _z _ orog, E.: Ali je zaraščanje kmetijskih površin problem? eden izmed temeljnih problemov pri zagotavljanju trajnosti gospodrujenja. Kjer so poudarjene ekološke funkcije, je zaraščanje opredeljeno kot pozitiven pojav, v primeru poudarjenosti socialnih funkcij pa večinoma kot negativen. Iz tega izhajajo strateške usmeritve načrta in sicer: - Omogočanje posegov (povratne rabe) na območjih, kjer funkcije niso izjemno poudarjene (s poudarkom na usmerjanje na nekdaj opuščene kmetijske površine). - Oblikovanje koridorjev in razglednih točk, kjer so pouda.tjene socialne funkcije. - Ob dejstvu, da se Posoška krajina razvija iz agrarne v gozdnato, je nakazana (so)vloga gozdarjev pri spreminjanju odnosa prebivalstva do gozda ("utesnjevanje gozda", odnos do zveri, gospodarska izraba obnovljivega vira, razvoj tmizma v gozdnem prostoru, ipd.). Posvet sicer ni imel ambicij oblikovati skupnih zaključkov, ampak je bil namenjen izmenjavi strokovnih mnenj in izkušenj. Pokazalo se je, da so stališča do tega pojava med strokami zelo podobna. Zaznati je bilo predvsem tri skupna mnenja: l. Da se bodo morali problemi glede raz­ drobljenosti posesti in opuščanje rabe na najboljših kmetijskih zemljišč reševali zlasti z aktivno politiko obdavčevanja. 332 2. Da morajo biti ukrepi subvencioniranja v kmetijstvu v prihodnje še bolj diferencirani glede na javni pomen krajine oz. kmetijskih zemljišč in s tem učinkovitejši. 3. Da sedanja zakonodaja močno otežuje povratno rabo nekdanjih kmetijskih zemljišč . 7 LITERATURA Anonymus, 1940: Katasto forestale, Provincia di Gorizia. Istituto centrale di statistica del regno d'ltalia, Roma. Kobler, A., 2002: Kartiranje pokrovnosti zahodnega dela Slovenije s podatki LANSAT 7ETM+. Elaborat. Gozdarski inštitut Slovenije, 2002. 43 s. Kozorog, E., et aL 2003: Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Tolmin, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin. Leban, F., 1998: Analiza zaraščanja v območni enoti Tolmin, višješolska diplomska naloga, Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo. Leban, F., 2000: Digitalizacija in analiza gozdnega roba na Jožefinskem vojaškem zemljevidu (1763-1787). Leban, F., Kozorog. E., 2004: Gozdnatost v Posočju v času in prostoru, Strokovni posvet, DIT gozdarstva Posočja, Banjšice 2004. Marušič, I., 2004: A\1 je zaraščanje kmetijskih zemljišč problem? Strokovni posvet. DIT gozdarstva Posočja, Banjšice 2004. Ščuka, S., 2004: Ali je zaraščanje kmetijskih zemljišč problem, Strokovni posvet, DIT gozdarstva Posočja, Banjšice 2004. GozdV 62 (2004) 7-8