Labod Izhaja ittrtnajaldna-vno v nakladi 2650 Izvodov — Ura|a ga uradnlikl odbor — Odgovorna uradnica Lldl|a Jat — Priprava za tlak: DIC Novo maato — Tlak: Tlakama Novo maato
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO 13
NOVO MESTO, 22. NOVEMBRA 1987
ŠTEVILKA 17
Ustanovna seja konference ZK Laboda je bila v Ljubljani. Živahna razprava je ponovno potrdila, da smo ta organ na ravni DO pogrešali. Pohvaliti velja gostitelje za izredno gostoljubnost in pozornost.
sklepi 1. seje konference zk do labod
A. 1. Ocena dela OO ZK in rezultati poslovanja kažejo, dar kljub prizadevanjem za vsebinsko uresniče-
vanje še vedno nismo razgibali vsega članstva v OO ZK in da z lastnim delom nismo zadovoljni;
2.	vse naloge je nujno opredeliti konkretno z nosilci in z največjo mero odgovornosti, partijske discipline ter utrditi akcijsko in idejno enotnost delovanja ZK;
3.	vse izstope in izključitve kaže bolj temeljito analizirati, toda pri tem
I
1
S::
,%V
$
1
m
V današnji številki
Poleg sklepov z ustanovne seje konference ZK Laboda smo med drugim pripravili še:
—	pogovor z našim glavnim direktorjem o nadaljnjem razvoju Laboda
—	v sestavku Znanje v prvi plan predstavljamo pristope DSSS za uveljavljanje več znanja in iskanje notranjih rezerv
—	kaj nam novega prinašajo spremembe ZZD, predvsem na področju delovnih razmerij, ki vse bolj poudarjajo strokovnost in odgovornost (s predavanja mag. Mozetiča poslovnim sekretarkam)
—	tokrat smo v naši anketi povpraševali po pogojih za delo
'm
••••V
m
v!;!
•••v
m
$:
Si:
’.V.
!w
•Xv
I
I
ne odstopati od stališča, da je v ZK važna kvaliteta in ne kvantiteta;
4.	primerna kritična ocena kvalitete dela odgovornih nosilcev funkcij v ZK (od občinske do zveznih organov v zK) je upravičena in utemeljena kritika javnosti obveščanja (obravnave in sprejemanje odločitev za zaprtimi vrati, kar vzbuja še večji dvom in nezadovoljstvo ne samo med komunisti, ampak pri vseh prebivalcih);
5.	več poudarka dati na sprotne informacije o stanju in delu OO ZK
in posameznih članov v tozdih in izven;
6.	izbirati boljše metode dela pri delu z mladimi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami;
7.	oceniti, kako smo s svojim ravnanjem spoštovali sprejete vsebine in stališča (kot komunisti in kot samoupravljala) in do kam je segalo kriti-zerstvo in koliko smo bili samokritični;
8.	v OO ZK ugotoviti, do kod je segal proces idejne, organizacijske, kadrovske in moralne prenove (predvsem za ravnanje članov pri krepitvi odgovornosti).
B. 1. Na osnovi ocene gospodarskega gibanja in stanja v delovni organizaciji ter v branži konferenca podpira predlagane projekte - programe za učinkovitejšo delovanje delovne organizacije Labod; te vsebine programov posežejo v dograjevanje organizacije sistema dela in nagrajevanja, predvsem pa odgovornosti na vseh nivojih;
2. glede na tržno situacijo ni pričakovati možnosti, moramo pa z rezultati dela doseči:
—	do konca leta poslovati v skladu s sprejetimi plani,
—	izvajati odgovornost na vseh nivojih in zoper neodgovorne osebe tudi ukrepati,
—	za izvedbo odgovorov — programov — rokov in sprejemanje doseženih uspehov so odgovorni direktorji,
.— ključni cilji so v ukrepih:
—	povečati proizvodne učinke, kjer je potrebno zajeti vse možnosti za izboljšanje poslovanja na celotnem proizvodnem poslovanju;
—	povečati donosnost poslovanja, kamor je treba vključiti vse priložnosti za povečanje poslovnih učin-
ČESTITKE OB NAŠE DOMOVINE, 29. NOVEMBRU!
PRAZNIKU
Organi upravljanja in družbenopolitične organizacije DO Labod
f
(Nadaljevanje na 2. str:
(Nadaljevanje s 1. str:
V razpravi na konferenci ZK Laboda je direktor Libne, Komočar, poudaril uspehe, ki so bili doseženi, pa vendarle na njih v zadnjem času radi pozabljamo in poudarjamo le nempč in neaktivnost.
£
kov, zlasti na celotnem komercialnem področju;
—	zmanjšati stroške poslovanja, kamor kaže vključiti vsa možna prizadevanja za zmanjševanje poslovnih stroškov, vendar z največjim poudarkom na stroških, ki sestavljajo lastno ceno proizvodnje,
—	izboljšati učinkovitost dela, pri čemer je treba zajeti vse možnosti za zmanjševanje potroškov oziroma porabe dela, vendar tudi z največjim poudarkom na tovrstnih stroških v okviru lastne cene proizvodnje;
3.	v delovni organizaciji ugotoviti, kje so odkloni, zakaj smo izpod grupacije s kvaliteto, produktivnostjo, in zato morajo samoupravni organi v todih in delovni organizaciji sprejemati le kQnkretne programe z nosilci — roki in spremljavo oravljenih nalog ter doseženih rezultatov.
C. 1. Konferenca ZK v delovni organizaciji bo na osnovi rokovnika spremljala in analizirala sprejete sklepe, in sicer;
—	januar 1988;
konferenca ZK v delovni organizaciji bo obravnavala izvedbo zadanih nalog, ki so vezane na realizacijo plana 87 in za sprejem plana 88 (predlagamo koordinacijo vseh DPO);
—	april 1988;
druga konferenca ZK v delovni organizaciji Labod;
—	oktober 1988; razširjeni aktiv DPO z IPO;
2.	članom predsedstva posredovati gradivo za seje na nivoju delovne organizacije in menjaje po enega člana vabiti na seje.
Predsednica konference ZK Labod DRAGICA NENADIČ
predsedstvo konference zk labod
Predsednica konference ZK Laboda je Dragica Nenadič iz DSSS, člani predsedstva za to mandatno obdobje pa so: Ivanka Hlušička iz Delte, Olga Orešnik iz Libne, Ivan Murko iz Tip-topa in Stevo Dušenovič iz Commer-ca.
naš pogovor: generalni direktor Milan Bratož o planu in razvoju Laboda
Plani z.a prihodnje leto že nastajajo. Kako smo jih zastavili ob dejstvu, da je malo znanega pri pogojih za gospodarjenje v letu 1988?
»Lahko rečemo, da so naši plani že skoraj v zaključni fazi. Res bi bilo treba poznati že nekaj čarovniških veščin, da bi človek zadel tiste pogoje, ki bodo veljali drugo leto... Pri sestavi planov smo izhajali iz tistih vsebin, ki so naše lastne in ki so tudi sicer že povsem jasne. Tu pa moramo računati s padcem kupne moči in znotraj tega z bistveno manjšim povpraševanjem po konfekciji. Trgovine so v zelo težki situaciji in pričakujejo sodelovanje proizvajalcev pri sanacijah. Temu smo priča že nekaj časa (podaljševanje rokov plačil, spreminjanje plačilnih pogojev in podobno). Vprašljiva je tudi preskrba s surovinami, saj se primarci že ustavljajo (pred nedavnim bombažarji). Ob vsem tem pa še vidno zidamo nove konfekcijske tovarne, stopnja zaposlenosti v tej branži pa je najvišja v Jugoslaviji — prek 106 odst. Iz vsega tega pa se ne da izluščiti kaj preveč optimistične podo-
be pogojev za gospodarjenje v prihodnjem letu, kar vse postavlja pred nas nalogo, da se moramo hitreje odlepiti od zaverovanosti, daje vse skupaj še kar dobro. Labod je že imel v svoji zgodovini težka obdobja in znal jih je premagati. Zavedati se moramo, da smo tudi sedaj sredi prav tako, ali pa po svoje še težje situacije. Dobro se moramo pripraviti na premagovanje te.«
S kakšnimi nalogami se bomo torej srečali prihodnje leto in morda še obdobje naprej, da se bomo uspešno postavili po robu vsemu temu?
»Pripravljeno je gradivo s sklepom ukrepov, ki naj bi nas pripeljali k cilju, zapisanem v našem srednjeročnem planu, ta pa je biti pri vrhu v naši branži. To pomeni najprej omogočiti učinkovito poslovanje v prihodnjem letu ter dolgoročnejše prečesati poslovanje in organiziranost cele delovne organizacije ter na osnovi teh analiz zastaviti nadaljnji razvoj Laboda. Na podlagi analize naše pozicije v grupaciji si moramo zadati v teh ukrepih nalogo, da bomo povečali proizvodne učinke, povečali donosnost proizvodov, izboljšali učinkovitost dela, zmanjšali stopnjo zaposlenosti, ovrednotili pa smo tudi globalne ekonomske cilje.«
Katere konkretne naloge še izhajajo iz tega programa?
»Kot smo že na seji poslovnega odbora sklenili, je treba preanalizirati sistem kalkulacij, planiranja, izdelave kolekcij, delovnih nalogov oz. celotne proizvodne dokumentacije, vzdrževanja, kakovost (pri čemer imam v mislih širši pojem kakovosti — ne le izdelka, ampak tudi storitev), širiti računalniško podporo nekaterih procesov (prehod skladišča, nabave... na računalniško spremljanje), metodologijo dolgoročnega planiranja, osebne dohodke, tu je tudi projekt zma-
njševanja stroškov, optimalizacija dohodka, možnosti uvajanja avtomatizacije v proizvodnji, organizacija delovne organizacije tako s strokovnega kot tudi samoupravnega vidika... Pa še naprej bi lahko našteval; tu je še projekt označevanja proizvodov (Jana), podrobnejši in načrtnejši pristop k inventivni dejavnosti in razvoju te, tudi iskanje zmanjševanja režije po organizacijskih enotah je ena večjih nalog, zmanjševanje porabe električne energije, kjer bo treba raziskati možnosti prehoda na plin, pa raziskave tržišča itd... Vse te naloge naj bi izpeljali do leta 1990. Ne glede pa nekoliko oddaljeni datum pa bodo ukrepi tudi že sestavni del plana za naslednje leto, saj s planom za leto 1988 zastavljamo nekaj konkretnih nalog, ki nam jih hitreje prinaša nasproti tudi predlog naštetih ukrepov. Tuje naloga povečati učinkovitost na ravni delovne organizacije za 1,5 odst., s plani pa bomo zastavili tudi nalogo, kako povečati donosnost poslovanja in znotraj tega posameznega programa. Tu so tudi dopolnilne kolekcije — mesto in funkcija te postaja vse izrazitejša. Že v tem planu zastavljamo podrobnejši marketinški pristop. Skratka cel kup resnih in že zastavljenih nalog je pred nami, ki zahtevajo trezen in preudaren pristop.«
Skratka — vse izrazitejše je vprašanje učinkovitosti dela...
»V ospredje je treba ob vsem tem postaviti človeka, se vprašati, kaj je zadovoljen delavec. Zagotoviti je treba uspeh vsakemu delavcu, iz česar zopet izhajajo naloge, ki smo jih opredelili v planu, od primernih osebnih dohodkov do tehnologije, delovnih postopkov, izobrazbene strukture oz. znanja. Tudi vprašanje delovnega časa je tu, pa delitev dela na ravni delovpe organizacije, da bo ta optimalna, racionalna, da ne bo pod-
■
Delegacija OO ZK Ločne in Commerca na ustanovni seji konference ZK Laboda.
vajanj ali celo še večkratnih prekrivanj del. Vse te naloge so že ovrednotene in določeni so izvrševalci. Zavedam pa se, da bo ob strogo izvajanih ukrepih prišlo tudi do delovnih konfliktov, kar je v končni fazi samo pozitivno. Kajti tudi mi se bomo morali odkrito spopasti s problemi, z rešitvami, z interesi, ker vse to samo utrjuje strokovnost. Sicer ne bo napredka, bo samo stagnacija.«
Nekajkrat ste poudaril — na različnih sejah in pogovorih — da moramo uvesti več demokratičnosti v postopku dogovarjanja, od tu naprej pa zagotoviti strogo delovno disciplino, kar pomeni tudi večje spoštovanje hierarhije...
»Za ilustracijo te trditve dam za primer organizacijo vojske, pa ne bi želel, da bi vse skupaj zares tako ostro zvenelo. Gre za izvajanje odgovornosti, strokovnosti. Vemo, kdo je v naši organiziranosti odgovoren za strokovnost in za delo in kdo za izdelavo. Vse je začrtano in k temu je treba resneje dodati in uveljaviti še odgovor-
nost.«
Pravimo, da ne bomo povečevali stopnjo zaposlenosti — naloge, ki so pred nami pa so zelo zahtevne, zahtevajo veliko strokovnosti, veliko znanja... Ga imamo?
»Prav s to našo ekipo bomo morali doseči začrtano, ker druge ni. Mi smo delavci Laboda in mi ga moramo pripeljati v sam vrh grupacije. Predlogi ukrepov bodo med nami in povabil bi ob tej priložnosti vse delavce, da dajo svoje pobude, da svetujejo, da razmišljajo o teh naših skupnih nalogah. Pred nami ni lahko obdobje, toda ne gre obupati. Pretresi bodo, toda do njih bo prišlo za ceno napredka. Zato so tudi na široko odprta vrata vsem pobudam, vsreemu predlogu. O predlogih ukrepov bodo delavci razpravljali na zborih. Najprej jih bodo predelale strokovne skupine, z njihovo vsebino pa se bodo morali sporijeti tudi DPO, delavci po sindikalnih skupinah itd... Do 25. novembra je čas za razprave. Do 10. decembra bodo pobude in usmeritve oblikovane v čistopis, da bi jih do 23. decembra potrdil tudi centralni delavski svet. Zavedati se moramo, sredi kako težkih časov smo. Vsi pa želimo kljub temu doseči več, boljše. V tem je seveda ključnega pomena večanje čistega dohodka, kar bomo dosegli z zmanjševanjem porabljenih sredstev, z najboljšo kvaliteto. Z mnogimi pozitivnimi prijemi skratka, pri tem pa je vsaka pobuda — kako, kje, kaj — dobrodošla.«
tero smo že kar nekaj let nazaj trdili, daje organizirana preveč stereotipno. Širjenje nalog narekuje nekaj novih oblik in — če še tako težko to sprejmemo — tudi kakšno novo delovno mesto. Gradivo pa vendarle poudarja iskanje notranjih rezerv in še posebno naslanjanje na znanje. To pa je slaba točka skupnih služb, saj analiza kaže, da kar 48 odstotkov zaposlenih nima ustrezne izobrazbe. Še huje pa je, da je odstopanje v najhujših primerih celo za pet stopenj izobrazbe. Zato so prav na tem področju predlagane korenite spremembe. Najprej želimo doseči višjo izobrazbeno raven, ki ne bi dopuščala odstopanja za več kot le eno stopnjo izobrazbe. Kadar gre za delavce, ki so se s svojim delom že potrdili in ki imajo določene izkušnje, naj bi bilo v prihodnje priznavanje delovne zmožnosti, vendar le za eno stopnjo izobrazbe više, kjer pa je v razvidih alternativa, te ne bi bilo. Stimulirati pa bo treba vse zaposlene za dodatno izobraževanje, kai* pomeni (v predlogu) uvedbo začasnega odbitka pri osebnih dohodkih, dokler delavec ne doseže zahtevne izobrazbe, ali uvedbo posebnega dodatka tistim, ki pogoje izpolnjujejo. V predlogu, ki naj bi z izvedbo pripeljal k boljšemu, bolj strokovnemu in kakovostnejšemu delu, pa je tudi pobuda, da bi imeli poleg direktorja tudi vodje služb štiriletni mandat.
Med ukrepi, ki naj bi prinesli več znanja, je tudi bolj načrtno funkcionalno izobraževanje in štipendiranje le tistih poklicev, ki so deficitarni. Prvi pogoj za dobro delo pa je zadovoljen delavec. To področje pa je kaj široko, v smislu pravega človeka na pravo mesto in nagrajevanje po delu in rezultatih. Tu je zastavljen bolj elastičen pristop, ki bo z modernejšimi metodami organizacije dela gotovo precej doprinesel, prinesel pa motivacijo boljšega dela, zato direktor DSSS predlaga naslednje točke:
— Preveriti, ali so delovna področja, na katerih konkretni delavci delajo, v skladu z življenjskimi aspiracijami delavca, ali je delavec zaposlen na takem delovnem mestu, katero mu bo omogočilo uveljavitev njegovih delovnih in ustvarjalnih sposobnosti. Z drugo besedo je to vprašanje zadovoljstva delavca z delom, katerega opravlja. V neposrednem razgovoru z delavci bi si bilo potrebno te informacije pridobiti, da bi na tej podlagi ugotavljali dejanske možnosti za eventuelne prerazporeditve delavcev.
poudarek
znanju
Ob pripravi planov za naslednje leto je direktor DSSS pripravil tudi nekaj izhodišč za delno reorganiziranost te asociacije, za ka-
—	Delavcem, kateri se na svojem delovnem mestu izkažejo in imajo obenem interes (in sposobnosti) za opravljanje zahtevnejših del, je potrebno omogočiti napredovanje pa vertikalni oz. horizontalni liniji.
—	Področje nagrajevanja po individualni delovni uspešnosti imamo sicer opredeljeno v samoupravnih aktih, vendar se ga zaradi težav s »fizičnim merjenjem« strokovnega dela v praksi ne poslužujemo. To
področje smo dolžni spraviti z mrtve Dodajmo le še, da je delavski svet točke, pri čemer menimo, da bi mora-	DSSS program ugodno ocenil, prav
li pri vrednotenju režijskega dela iz-	tako pa tudi kolegij direktorjev,
hajati iz ocenjevanja uresničevanja Vzpostavljena je torej klima za nove-delovnih obveznosti, pravi Kirm. jši, elastičnejši in odgovornejši odnos.
kaj novega
ponuja
bullmewerk?
Kar okoli 100 predstavnikov iz Jugoslavije sije letos ogledalo razstavo in demonstracijo krojilnih strojev in naprav firme Bullmevverk. Pri organizaciji razstave je sodelovala tudi Oprema iz Ludbrega ter zastopnik za južno Jugoslavijo, firma Teking-invest iz Beograda.
Proizvodni program firme Bullme-werk obsega naprave za označevanje v materialu, električne ročne kro-jilne stroje z okroglimi noži, vertikalno grobo krojilne stroje (navadne, na zračni blazini ali s podaljšavo roba), fino krojilne stroje ali tračne žage, po-lagalne sisteme (polagalni stroji, mize, polagalne naprave za avtomatska skladišča ter odrezovalne naprave), pregledovalne stroje ter avtomatske krojilne stroje.
Tako smo si tudi mi lahko ogledali najnovejše dosežke, pri čemer pa smo imeli le eno pripombo: demonstracija uporabe ni bila pri vseh napravah in strojih dovolj poglobljeno in intenzivno pripravljena. Poudariti pa moramo, da velja Bullmevverk za enega vodilnih proizvajalcev strojev in naprav za krojenje. Zelo pozitivna je njihova odprtost in povezava z ostalimi sistemi predvsem na področju priprave llrojnili slik. Več o vseh teh dosežkih si lahko preberete v poročilu z obiska razstave.
v	Razvojna služba
naša mnenja o pogojih za delo
MARTINA STANKO, šivilja, Libna: »Nekaj pripomb imam na različne višine strojev. Ker sem šivilja 1, imam veliko menjav, torej menjam tudi stroje. Visoka sem 1,78 cm, zato
Martina Stanko, Libna, šivilja
imam težave pri strojih z nižjo delovno površino, saj ni prijetno biti sključen več ur skupaj... Tudi prepih me moti. Če imamo zaprta vrata je slab zrak, če pa odpremo, je prepih.«
DRAGICA BAGARI, šivilja, Libna: »Imam sicer kar nekaj težav z zdravjem, od hrbtenice do revme in slabega vida, vendar menim, daje vse
Dragica Bagari, Libna, šivilja
to bolj pripisati moji slabi odpornosti, kot čemurkoli drugemu. Imamo primerne pogoje za delo, tudi stroji niso stari, tako da je čutiti kar veliko skrb za delavke.«
MARJETKA FIFNJA, finokro-jilka, Libna: »Mize za polaganje blaga niso primerne. Če dobimo širše ali daljše blago, visi, in zato moramo mizo podlagati oz. jo umetno širiti z raznimi šablonami, trikotniki itd.«
ROZINA KELENC, oddelek po meri, Tip-top: »Nimam pripomb na pogoje za delo, saj sem v 23 letih dela
BOŽENA GOLOB, glavni knjigovodja za Delto in Zalo, DSSS: »O mojih pogojih za delo lahko rečem samo vse najboljše, nimam pripomb, le pohvalo.«
MAJDA PRIMC, konstruktor-modelar, Commerce: »Mislim, daje naš delovni prostor premajhen. Glede
Slavica Savič in Bernarda Kolenc, DSSS, saldakonti
Rozina Kelenc, Tip-top, oddelek po meri
doživljala le spremembe na bolje. Le stroji bi bili lahko novejši, da bi dali več od sebe. Rada delam, med seboj se lepo razumemo in vsi skupaj se kar najbolj trudimo, da zaslužimo, kolikor se le da. Kot rečeno, stroje si želimo novejše.«
JOŽICA JANKOVEC, krojilni-ca, Tip-top: »V krojilnici imamo več pripomb na pogoje za delo. Najhujši je prepih pa tudi višina pulta ni pri-
Majda Primc, Commerce, modelarka
na to, daje modelarsko delo zelo natančno, pa delovna sredstva po kvaliteti niso povsem ustrezna.«
MARIJA ŠURLA, zlagalka, likalnica Ločna: »Moje delo je stoječe, kar je samo po sebi naporno. Najhuje pa je, ker nimamo zraka. Nujno bi bilo treba zagotoviti prezračevanje.«
Jožica Jankovec (desno), Tip-top, krojilnica
mema. Ob polaganju karo materialov uporabljamo igle, ki bi jih bilo dobro razkužiti, saj se večkrat zbodemo...«
SLAVICA SAVIČ in BERNARDA KOLENC, saldakonti, DSSS: »Pogoji za delo se izboljšujejo in nimava pripomb. Preventivno pa bi bilo le dobro omogočiti temeljitejši zdravstveni pregled zaradi rednega osemurnega dela s terminali.«
Marija Šurla, Ločna, zlagalka
JOŽICA BOŽIČ, šivilja, Ločna: »Nimam drugih pripomb kot nad vročino.«
Jožica Božič, Ločna, Šivilja
REZKA JERIN, vodja kuhinje v Novem mestu: »Delo v kuhinji vedno prinese temperaturne spremembe, vlago, soparo itd. Poleg tega pa je tudi preskrba z živili v zadnjem času neko-
Rezka Jerin, vodja kuhinje v Novem mestu
liko težja, zato je še toliko težje zadostiti vsem okusom, kar delo kuharice še dodatno obremenjuje. Ker imamo tudi pripravo poslovnih kosil, nas je za tak obseg dela premalo.«
FRIDA PAVLOVIČ, prodajalka v Novem mestu, Commerce: »Naša prodajalna je majhna, utesnjena, neprimerna za promet, kakršnega imamo. Labodovih izdelkov ne moremo ponuditi na ustrezen način. Potrebovali bi še marsikaj, od ogledal do kabin itd. Zato se je treba okoli kupcev še toliko bolj potruditi.«
Frida Pavlovič — prodajalka v Novem mestu
ZORICA KOZEL, vodja prodajalne v Delti, Commerce: »Naš lokal je lep, toda moti nas hrup, ki prihaja od močnejše klima naprave, ki so jo vgradili letos. V predelu, kjer je trgovina, bi morale biti cevi izolirane. Potrebovali bi še nekaj ogledal, saj vemo, daje v težjih časih tudi kraj več... Pa še nekaj moram poudariti: malo nas je in prav za vsa dela moramo biti, od čiščenja do prodaje.«
preprečiti
uspeh
neuspešnosti
Novosti na področju delovnih razmerij
Na zadnjem posvetu poslovnih sekretark je bil gost tudi magister prava, Daniel Mozetič, sodnik združenega dela SR Slovenije. Kadrovska služba ga je povabila, da bi predstavil spre-* membe zakona o združenem delu, ki vplivajo na zakon o delovnih razmerjih in s katerimi bomo morali dopolniti naše samoupravne splošne akte. Že ob predstavitvi sprememb, ki jih je magister Mozetič interpretiral preprosto, razumljivo in življenjsko, seje sproti razvijala živahna razprava, saj gre pri slehernem členu za še kako življenjska vprašanja, s katerimi se v naših tozdih tako rekoč dnevno srečujemo.
Ne bi bilo smotrno ustavljati se pri vsakem členu posebej, vsekakor pa velja iz razprave povzeti nekaj sklepov:
Vse bolj so poudarjene strokovnost, odgovornost in disciplina, kar
vse se tudi zaostruje. Marsikaj tega je bilo tudi doslej že »v zraku«, v mislih in mnenjih ljudi. Marsikaj, kar je že do sedaj narekovala zdrava logika, dobiva v predlogu sprememb ŽZD svoje normativne osnove. Z zaostrovanjem ponovno prihaja v prvi plan strokovna izobrazba. Spremembe prinašajo tudi nekaj modernejših pristopov, saj končno želimo biti moderna, odprta družba. Prvi pogoji za to pa je sprejemanje, priznavanje in izvajanje obveznosti in pravic, kar, na žalost, še vedno ni povsod tudi praksa. Pri zaostrovanju odgovornosti je na vidnejšemu mestu direktor, ki pa dobiva tudi več pooblastil. Ob periodičnih in ob zaključnem računu naj bi mu odslej izrekali zaupnico. Njegov način dela pa bo moral postati vse bolj »dirigentski«, kar bo lahko izvajal le ob visoko strokovnih službah. Več samostojnosti je treba zagotoviti tudi samoupravnim organom, s tem v zvezi pa zahtevati več njihove odgovornosti.
V ospredje je treba postaviti dobrega delavca, temu nasproti pa prihajajo tudi spremembe ZZD. Stimulirati bo treba uspešnega, pridnega, ustvarjalnega, vestnega delavca. Hud nauk smo lahko povzeli iz preteklosti, ko je bila »uspešna predvsem neuspešnost«. Pri razkrinkavanju neuspešnosti sociala ne bi smela imeti nobene vloge. To velja poudariti le pri zaščiti dobrega delavca, kajti »socializem ni raj«, sploh pa ne za slabe delavce. Časi zanesenosti morajo miniti, prihaja pa obdobje potrjevanja. Ob tem ne gre zanemariti uživanje spoštovanja, tako po strokovni plati kot tudi po obče človeški, kar naj bi veljalo seveda na vseh ravneh, še posebno pa za vodilne in vodstvene kadre.
Skratka več discipline in več strokovnosti narekujejo spremembe ZZD v poglavju o delovnih razmer-
jih. To pa bo nujno prineslo lomljenje tabujev, odstope od del, ki jim nismo kos, večjo ažurnost, več samodiscipline, večjo odgovornost na vseh ravneh. Točneje in strožje opredeljene relacije pa bodo onemogočale daj-damovsko ščitenje nestrokovnosti in podobna odstopanja, ki v preteklosti niso bila tako redka.
Take so zakonske osnove, na teh pa delavci sami gradimo svoje samoupravne splošne akte. Ti niso čisto izven življenja in suhoparni, kot se na prvi pogled zdi. Kot je priporočil mag. Mozetič, velja ob snovanju teh prisluhniti delovnemu okolju, »kako diha«, upoštevati pobude, če so le še v okviru zakonitosti in ekonomičnosti. Prisluhniti velja človeku, ga motivirati, da bi tako skupaj bili uspešni v boju z ekonomiko, ki je sama po sebi kruta za neuspešne in stimulativna za uspešne. Doseči usklajenost in ubranost teh dveh motivov pa pomeni »biti na konju«.
posebna
prodaja
naših
vrhnjih
izdelkov
V novembru je stekla v Labodu posebna sezonska prodaja ženskih vrhnjih oblačil: plaščev, kostimov, kril, hlač in jaken. Zanimalo nas je, zakaj smo se poslužili te izredne prodaje, in v prodajni službi dobili obširno pojasnilo.
Izdelali smo 60 odst. zaključenih količin izdelkov za to sezono. Že v avgustu je bilo čutiti hujšo blokado tržišča, ob tem pa je bil tudi storno trgovin večji. Tako nam je ostalo 10 odstotkov teh proizvodov. Nekajkrat smo že pojasnjevali, da se tržišče za naše dokaj drage izdelke močno zožuje, ker osebni dohodki v nekaterih predelih Jugoslavije zares ne omogočajo nakupa dražjih izdelkov. V nelikvidna področja zato nismo pošiljali naših izdelkov. Med razlogi za nastalo situacijo, kije narekovala nekoliko drugačen način prodaje, pa je tudi dejstvo, daje Mura v začetku oktobra podaljšala rok neto plačila za 30 dni, kar skupno pomeni 120 dni, mesečne obresti pa ob tem znašajo 12 odstotkov. In ob vsem tem je bilo tudi vreme tako, da ni kaj dosti opozarjalo na nujnost novih zimskih nakupov. Torej naj bi ostanek te kolekcije počakal na zniževanje, ki je, kot vemo, v januarju. Toda pričakovati je, da bo trgovina najprej zniževala lastne zaloge, ki niso majhne in zato seveda ni upati, da bo prišla še po dodatno blago k proizvajalcem. In vse to je botrovalo pobudi za posebno prodajo, ki pa za Labod vendarle pomeni v končni fazi našo redno prodajno ceno brez trgovske marže, kije 30 odst., ri-zika, ki znaša 10 odst. in že omenjenih obresti na podaljšan rok plačila).
Torej ne gre za razprodajo ali kakršnekoli druge zaskrbljujoče momente. Gre za efekt, ki ga v tem trenutku s tako akcijo lahko dosežemo. Saj vsi vemo, da trg v januarskem znižanju ne bo mogel sprejeti vsega tega blaga.
kaj bom postala?
Že večkrat sem razmišljala o poklicu. Odločila sem se za kuharico. To delo mi je zelo všeč, čeprav je zelo težko. Že večkrat sem skuhala kavo za mamico. Tudi kosilo pomagam kuhati. Nekoč sem skuhala slivove cmoke. To se mi je zelo posrečilo. Sedaj znam že dosti jedi kuhati
Mamica je vesela, ker ji pomagam kuhati. Ko bom končala osemletko, bom hodila v gostinsko šolo v Novem mestu. Želim, da bi se mi ta želja izDolnila.	Liljana Mavsar
4.	r. Stopiče
Večkrat sem razmišljala o svojem poklicu. Rada bi postala varuhinja. V vrtcu bi pazila majhne otroke. Večkrat sprašujem svojo teto. Ona mi pove o tem poklicu marsikaj zanimivega.
Ta poklic mi je všeč. Hodila bi dve leti na vzgojiteljsko šolo. Večkrat se doma igram vrtec. Ta igra me veseli Kadar gremo k teti, pazim njeno hčerko. Zelo mi je všeč. Večkrat se skregava in greva vsaka v svoj kot.
Mi gremo potem domov. A doma grem takoj ven in že se igram vrtec. Upam, da bom postala varuhinja, ko bom velika.	Tatjana Jovič
4. r. Stopiče
V proizvodnji seje treba spoprijeti z marsičem in vsi morajo poprijeti za delo. Na posnetku je vodja proizvodnje v Zali s sodelavko.
spremembe
predpisov
na
stanovanjskem
področju
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zakon o celotnem prihodku in dohodku
Sredstva za zadovoljevanje stanovanjskih potreb skupne porabe delavcev v tozdih oziroma DSSS so se doslej zagotavljala iz začasne oziroma dokončne razporeditve čistega dohodka.
Sredstva za stanovanjske potrebe skupne porabe, ki so se oblikovala še med letom pri začasni razporeditvi ČD, so se po vnosu v stanovanjski del sklada skupne porabe lahko tudi porabljala za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. Po zadnjem odstavku 90. člena zakona o CPD pa sme tozd oziroma DSSS tudi del ČD, ki je ob periodičnih obračunih med letom začasno razporejen za stanovanjske namene skupne porabe, uporabljati le za obratna sredstva, torej ga ne more porabljati za zadovoljevanje stanovanjskih potreb skupne porabe, šele tisti del ČD, kije po ZR dokončno razporejen za stanovanjske potrebe skupne porabe, se lahko uporabi za namene, za katere je razporejen. Ker se tisti del ČD, kije začasno razporejen za stanovanjske namene, lahko uporablja le za obratna sredstva, bi moralo biti z izvedbenimi predpisi tozda oz. DSSS omogočano, da obresti od tega dela sredstev ob ZR vnese v stanovanjski del sklada skupne porabe in tako skozi leto ohranijo realno vrednost stanovanjskih sredstev, začasno oblikovanih med letom. Če te možnosti ne bo, bo to dodatna ovira na področju zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev, kije že tako doživelo hud udarec zaradi zakonske zahteve po zaračunavanju realnih obresti od stanovanjskih kreditov.
Ker obravnava določila novega zakona o ČPD veljajo šele od 1. julija, smo ČD za prvo polletje razporedili še po starem zakonu in sredstva skupne porabe za stanovanjske namene, oblikovana po polletnem periodičnem obračunu porabili v prvi polovici leta, preostala neporabljena sredstva pa bomo porabili za tekoče obveznosti oziroma po planu do konca leta. Novi zakon se namreč nanaša šele na razporejanje ČD v drugem polletju in na porabo stanovanjskih sredstev, oblikovanih v drugem polletju. Ta sredstva pa bo mogoče porabljati šele po dokončani razporeditvi ČD za te namene po ZR.
Zakon se v tem delu seveda ne nanaša na stanovanjska sredstva, ki izvirajo iz vrnjenih obrokov delavcev, ki
so v preteklih letih dobili stanovanjske kredite. Poraba teh sredstev je mogoča tudi med letom, saj ta sredstva nimajo nikakršne zveze z razporejanjem ČD. To velja tudi za sredstva, ki so pridobljena med letom od drugih organizacij kot soudeležba pri nakupu stanovanja ali od vplačane soudeležbe delavcev pri dodelitvi stanovanja.
Na osnovi že sprejetih predpisov in vseh pripravljenih za sprejem menimo, da moramo tudi v DO Labod tokrat nekoliko preje začeti priprave na spremembe obstoječega pravilnika.
Družbeni dogovor bo sprejet predvidoma do konca letošnjega leta, po 59. členu pa seje potrebno uskladiti z njim v šestih mesecih, to je do 30. junija 1988, kar pomeni, da moramo takoj pričeti z aktivnostmi za spre-
membo pravilnika. Tozd in DSSS naprošamo, da sodelujejo v razpravah za spremembo predpisov s stanovanjskega področja in nam sporočijo morebitna vprašanja in pobude.
REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV TOZD oz. DSSS V DO LABOD v letu 1987
Ker ni prišlo do realizacije združevanja stanovanjskih sredstev na nivoju DO Labod, tozdi in DSSS rešujejo stanovanjska vprašanja vsak po svojih sposobnostih in zmožnostih za svoje delavce. Ker pa se je ustavilo tudi izločanje čiseg dohodka za stanovanjske namene s 30. junijem 1987, lahko po tozd oz. DSSS dokončno ugotovimo, s kakšnimi sredstvi smo razpolagali in koliko jih i-amo še na razpolago.
Do konca polletja je bilo stanje takole:
tozd oz. DSSS	razpoložljiva sredstva	porabljena sredstva	neizkoriščena sredstva
L Ločna	20,803.148	20,705.049	98.099
2. Libna	13,918.098	669.821	13,248.?77
3. Delta	21,677.118	2,575.055	19,102.063
4. Tip-top	15,201.681	10,879.200	4,322.481
5. Temenica	7,252.185	2,456.641	4,795.544
6. Zala	6,901.695	2,706.610	4,195.085
7. Commerce	24,299.179	19,051.165	5,248.014
8. DSSS	9,960.359	9,869.975	90.384
SKUPAJ:	120,013.463	68,913.516	51,099.947
Iz podrobnega pregleda lahko ugotovimo, da je kupil stanovanje samo Tozd Ločna (nakup solidarnostnega stanovanja), tozd Commerce in DSSS pa sta kupila dvoje novih stanovanj. Pričakujemo, da bodo razdeljena do konca letošnjega leta še stanovanjska posojila, in sicer v tozdih Ločna, Libna, Delta, Temenica in Zala. Tozda Ločna in Libna bosta dodelila posojila še po določilih pravilnika, ostali tozdi pa verjetno po novih pogojih prek banke.
Ker bodo tozdi oz. DSSS po zaključnem računu za leto 1987, to je 1. marca 1988, razpolagali približno še s takimi sredstvi, kot so do 30. junija letos, se moramo že sedaj opredeliti, kako bomo sredstva porabili, da bi v primeru razdelitve sredstev po zaključnem računu za individualno gradnjo:
—	razpisali nove natečaje ali
—	dodelili posojila po prednostni listi, ki je bila sprejeta letos, tistim, ki niso prišli na vrsto, zaradi dejstva, da je sredstev zmanjkalo.
Po našem mnenju je sprejemljivejša druga varianta.
DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL PO NOVIH POGOJIH
Zaradi naraščajoče inflacije in zahteve zakona o celotnem prihodku in dohodku se je Ljubljanska banka februarja prvotno odločila, kasneje pa tudi druge banke, da upoštevajo revalorizacijo stanovanjskih posojil. Glede na to, da imamo več možnosti za najemanje posojil, bomo opisali glav-
ne značilnosti posameznih vrst, kot
so:
L posojilo v tozd oz. DSSS,
2.	posojilo v banki na osnovi vezave stanovanjskih sredstev tozd oz. DSSS,
3.	posojilo na osnovi namenskega varčevanja pri banki,
4.	posojilo na osnovi enkratnega pologa pri banki in
5.	posojilo na osnovi prodaje deviz.
Prihodnjič: Posojilo tozda oz.
DSSS
pripravil FRANCI JURŠIČ pravna služba DSSS
BUCIKA
letenje
Pot v tujino nam ne gre in gre tako gladko, kot bi želeli. V »bucikah« smo že pred meseci pisali o poti v Pariz, kjer so nam »zunanji faktorji« skušali prepoloviti število udeležencev. Kaže, da sporazum z njimi še vedno velja, saj so ponovno posegali vmes... Takrat je šla skupina štirh naših strokovnjakov na posloven obisk k firmi Erfo v Diisseldorf. Z zagrebškega letališča naj bi poleteli naravnost v to mesto, kjer jih je čakal avto naših gostiteljev.
Toda na zagrebškem letališču je bilo ta dan vse narobe. Prvič se megla ni
hotela dvigniti, nagajali pa so tudi kompjuteri. Poleg tega je imel avion •zamudo, kar menda pri naših letalskih prevoznikih ni redkost (v mednarodni krajšavi si JAT v »hecu« razlagajo z angleškim prevodom besed, ki se začno s temi začetnicami — v prevodu je to vic o času). Vse to skupaj je dalo rezultat: ko je avion, tisti pravi, končno le poletel, seje na njem znašel le eden od naših potnikov, drugi so bili pa pogrešani... No, ne čisto, saj so v dobri uri po tem »nepričakovanem« dogodku bili že v Novem mestu, kjer je stekla akcija za to, da so ta dan le prišli v Diisseldorf, čeprav tokrat čez Munchen...
Torej ne gre zaupati ne kompjuter-jem, ne napovedovalcem, ne voznemu redu, ne vremenu, ničemer. Taki časi so, da se mora človek zanesti le sam nase, pa čeprav gre za letenje...
lepo je, da se spoznamo
Pravijo, da smo mladi veseli, in prav je tako. Veseli, razigrani in zgovorni pa nismo vselej, predvsem takrat ne, ko smo v družbi odraslih. Odrasli so svfet zase, svet, kateremu se težko prilagodimo. V prisotnosti odraslih težko izražamo svoje mnenje in ideje in zato ni čudno, da nam odrasli včasih pravijo, da smo kot »mumije«, da ne znamo nič misliti, in da naredimo samo tisto, kar nam prečejo, in ničesar drugega.
In prav taki, tihi in mirni, smo bili tisto jutro, ko smo sedeli v sejni sobi in se od začetka nemo opazovali, šepetaje pa so se pogovarjali le tisti, ki so se med sabo poznali.
Osnovni namen tega srečanja je bil, da se med sabo spoznamo, spoznamo tozd, povemo svoje želje in predloge. Res je bilo težko to pričakovati, predvsem po prvem srečanju, a vendar smo lahko kasneje videli, da znamo biti tudi drugačni. Že ko smo bili na ogledu v tovarni celuloze in papirja Duro Salaj, je med nami stekel pogovor in s tem so se tkala nova poznastva. Res je, da smo se nekateri, poznali, nekateri pa smo se videli prvič, vendar to ni bila nikakršna ovira za sproščen pogovor. Po ogledu proizvodnje v domačem tozdu, ki smo jo skoraj vsi po malem poznali, in po malici, smo vsi soglasno ugotavljali, da je takih srečanj premalo, kajti hitro pozabljamo in mogoče se kje srečamo, pa se sploh ne poznamo. Zato predlagamo, da bi taka srečanja večkrat organizirali, da se večkrat vidimo ter srečamo s svojo bodočo delovno organizacijo, njenimi delavci, ki bodo kmalu naši sodelavci, s katerimi bomo morali deliti vse napore in pa tudi radosti.
SILVA VODOPIVEC štipendistka tozda Libna
katere tkanine so modne
Smernice iz Milana
Naša kreatorka Petra Brecelj iz Milana nam pošilja trende z milanskega sejma modnih tkanin. S tem nam bo olajšala izbiro kuponov pri uvajanju nove kolekcije. Poglejmo, katere so osrednje smeri:
TOTEM (zgleduje si pri Indijancih): dosti je olivno-zelenih tonov, bež barve ter opečno rdeče, rdeče in tople rjave barve.
CINEMA CLUB (filmske zvezde): veliko je kombinacij kamen barve, sive, bele, precej je črne in rjavih tonov, od kave do cimet-rjave barve. Tudi temno-puder roza je prisotna.
SECENTESCA (16. stoletje): veliko žahardnih, svetlečih materialov, tudi v kašmir vzorcih.
CRON ACA (moške tkanine): siva, črna, bela, veliko črt.
VERTIGINE (inspiracija pri smučarjih): bledo zelena barva, kamen barva ter sivkasti in svetlo modri toni.
SEAPOINT: tu so čudoviti žakar-di in krepi, vzorci pa so drobni. Veliko je kombinacij kamen in črna barva ter intenzivna cimet barva v kombinaciji s črno, kar je še posebno aktualna in izredno lepa kombinacija. Tudi v tem je srečati temno roza barvo.
TESEO: Prevladujejo zelo lepi vzorci, predvsem za bluze in komplete v svili oziroma v umetnih svilah. To smer odlikuje zelo lep tisk.
Ob analizi najnovejših modnih tkanin vidimo, da bi bilo lepo imeti za naslednjo sezono tudi za našo kolekcijo nekaj teh tkanin.
Za PLAŠČE: tkanine zabrisanih karo vzorcev v sivo-modrih odtenkih, v oker barvi, nekaj enobarvnih velurjev, kakšen mehak diagonal v temno olivnih in tobak tonih ter kakšen pepita vzorec ter črno-belo-siv tvid. Obvezen pa je tudi kamelhar.
Za JAKNE: veliko velurja, kamelhar in ostale podobhe tkanine kot za plašče.
Za DOLGE BLEJZERJE: Obvezen je vsaj en model v kamelharju. Priporočljiv je bljezer v moškem karu oziroma v stilu »Prince de Galles«. V poštev pride tudi črn, siv ali moder žamet a la krep.
Za KOSTIME: pepita, zopet v stilu »Prince de Galles«, veliko volnenega krepa, vzorčasti krep, žamet, nekaj materialov v moških črtah v črno-sivih barvah, gabarden in tanek kamelhar, kar velja poudariti.
Za KOMPLETE: jersey, tenek krep, vzorčasti krep, svileni žameti, saten in svila.
DODATKI: traki, predvsem v ripsu, čipke, umetno cvetje, predvsem vrtnice, skratka razkošnejši in nostalgični.
Pripravila JELKA NOVAK Commerce
Commerce
ima
zaposlene po celi jugoslaviji
Labodove delavce bi želeli seznaniti s prizadevanji naše osnovne, organizacije sindikata, ki je zaradi narave dela mnogih Commerčevih delavcev nekoliko specifično. Commer-
ce ima svojo enoto v Ljubljani, v Krškem, Ljubljani in v Ptuju pa ima tudi svoje prodajalne — seveda vse to ob sedežu Commerca, kije v Novem

JOŽE BOBIČ: »Bil sem v Rogaški Slatini na zdravljenju želodca. Zelo sem bi zadovoljen, zdravljenje pa mi je tudi očitno pomagalo. Strogo moraš spoštovati zdravnikova navodila, kar niti ni težko, saj veš, da bo le tako zdravljenje uspešno. Zahvaljujem se OOS tozda Commerce, da mi je to omogočila.«
TONE HROVAT: »Zaradi bolnih jeter šem bil na zdravljenju v Rogaški Slatini. To mi je veliko pomagalo, saj se počutim boljše in celo rediti sem se začel. Hvala sindikatu za to veliko pomoč.«
mestu, kjer je tudi večina zaposlenih. Vse prevečkrat pa pozabimo, da so tudi trgovski zastopniki širom Jugoslavije naši sodelavci. Vsi našteti, razen delavcev enote Commerce v Ljubljani, se vežejo na osnovno organizacijo sindikata v Novem mestu, delavci enote pa zaradi prostorske povezanosti (in tudi siceršnjega sodelovanja) z OO tozda Tip-top.

BORIS KRALJ: »V Dolenjskih Toplicah sem bil za zdravljenje revme, kar mi je pomagalo. Sicer pa redno vsako leto hodim tudi na rekreacijo v to zdravilišče, ki jo prav tako organizira Labod.( Lepo je biti deležen tolikšne skrbi.«
Za naš sindikat lahko rečemo, daje kar aktiven. Največ smo dosegli pri zdravljenju naših zaposlenih v raznih
toplicah. V zadnjem mandatu je bilo šest naših sodelavcev v Rogaški Slatini, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah (glede na njihovo naravo bolezni).
STANE KAVŠEK: »Zdravljenje v Dolenjskih Toplicah mi je pomagalo pri lajšanju moje bolezni. Vesel sem, da se naš sindikat tako zelo prizadeva za človeka in upam, da boste še naprej omogočili zdravljenje bolnim in bolehnim.«
mmmBmmmmm
Veseli smo tudi tesnejše povezave z našimi trgovskimi zastopniki. Ti so se v večjem številu kot sicer udeležili izleta in se tesneje vključujejo v naše delo. Petrovič nam je pomagal pri preskrbi ozimnice, če se spomnimo le zadnjega.
JUSTI LAVRIČ: »V Šmarjeških Toplicah sem bila zaradi revme in živcev. Zelo sem zadovoljna, saj mi je to zdravljenje zares pomagalo. Sama pa tega ne bi zmogla, zato velja vsa zahvala in pohvala našemu sindikatu.«
POLDE JERMAN: »Zdravil sem se v Dolenjskih Toplicah zaradi bolne hrbtenice. Sem zelo zadovoljen in prijetno presenečen, da sem bil deležen te pozornosti.«
Menim, da je naša OO dosegla med delavci veliko zaupanja in da bomo s skupnimi akcijami še krepili povezanost in dosegli zastavljene naloge.
IVICA POTOČAR Commerce
Redke so priložnosti, da se delavci Commerca skupaj povesele. Posnetek je s sindikalnega izleta, ki so se ga v nekoliko večjem številu kot sicer udeležili tudi naši trgovski zastopniki. Srboljub Petrovič (prvi z desne), ki »pokriva« del Srbije, je bil od svojih desetih Labodovih let tokrat drugič na izletu, Miloš Vlahovič iz Beograda (kaže nam hrbet) pa od leta 1975 prvič. Pravi, daje v zadnjih dveh mandatih sindikat zares močno čutiti. Zeko-Belizar Zečič (poleg Petroviča) pa je zaradi bližine, saj dela v Zagrebu, že tako tesneje povezan s sodelavci v Novem mestu.
izlet
aktiva
invalidov
Tudi letos smo se člani aktiva invalidov udeležili izleta. Tokrat smo se odpravili na Gorenjsko, v smeri Ljubljana—Begunje—Bled—Bohinj.
Odšli smo v soboto, 24. oktobra 1987, izpred Laboda. V Begunjah smo si ogledali zapore in pokopališče, ki spominjajo na grozote iz časa NOB.
Nato smo se odpeljali na Bled in Bohinj, kjer smo obiskali grad in videli čudovite naravne znamenitosti. T udi sonce nas (kljub naši bojazni) ni zapustilo, tako da smo res lahko uživali ob lepotah narave.
Delavski svet tozda Commerce je imenoval člane komisije za nagrade in priznanja, da bi tako izpostavili pridne in uspešne delavce Commerca in jih po našem pravilniku tudi primerno nagradili oz. jim izrekli priznanja. Predsednik komisije je Nace Praznik (prvi z leve).
Utrujeni pa tudi malce lačni smo se odpravili proti Dvoru, kjer nas je čakala gostoljubnost pa okusna večerja. Ob prijetnem klepetu so ure hitro minile, zato smo se zadovoljni in polni lepih vtisov z izleta odpravili proti domu.
Vsi smo se dobro počutili in bili zadovoljni, za vse to pa se moramo zahvaliti Alojzu Kumu, za organiziranje, vodenje izleta pa tudi za varno in prijetno vožnjo.
MARICA GOLOB Ločna
med
naša
vsakdanja
hrana
Med mnogimi ponudbami za ozimnico je Tip-top dobil tudi ponudbo Medexa. Odveč bi bilo poudarjati neš-
Člani aktiva invalidov v novomeškem delu Laboda na izletu po Gorenjski.
SaE

mjslrupl
Sas« 5*3
B* ed«
\Wapipor
pr-ilon- ftiivr
tete pozitivne lastnosti medu in drugih izdelkov na osnovi medu, saj jih vsi dobro poznamo. Zato je bil odziv na ugodnejši nakup medu in paketa ostalih izdelkov iz Medexa v ljubljanskem delu Tip-topa zares odmeven.
..... •:§
S
Xv
>¥i
/.V
I
••v.
1
1
1 v. v.
Šopek modrosti
Če bomo prenehali verjeti v prihodnost, bo tudi preteklost taka, kot da je ni.
Duševna moč brez duševne veličine oblikuje grde značaje.
Človek je svoboden takrat, ko si ničesar ne želi in se ničesar ne boji.
Izdajstvo nikoli ne uspe. Kajti tudi če uspe, ga ne upamo poimenovati s to besedo.

m
>:*:
!;!;!•
:•$
:&
!
ii
%v.
I
g;!
vX
.